Članek obravnava vlogo ljudske pesmi iz Prekmurja kot enega od dejavnikov ohranjanja slovenščine v slovenski skupnosti v Torontu v 50. in 60. letih prejšnjega stoletja. Raba slovenščine kot dediščinskega jezika se je izkazovala tako na sporazumevalni kot tudi na simbolni ravni. Analiza izbranih ljudskih pesmi iz zapuščine dr. Franceta Cigana temelji na medbesedilni primerjavi variant ljudskih pesmi iz Prekmurja in prikazuje razlike med njimi. Pri poustvarjanju so nezavedno vključevali medbesedilne odnosnice in ohranjali prekmurske narečne prvine na glasoslovni, leksikalni in tudi oblikoslovni ravni jezika.

Pravice

URN

URN:NBN:SI:DOC-4934Q84G

COBISSID

20918531

Objavljeno

10.06.2021

Metapodatki

Citiranje

APA:

Kralj, Tadej (2020). Ljudska pesem iz Prekmurja kot dejavnik ohranjanja slovenščine v Torontu. Glasnik Slovenskega etnološkega društva, letnik 60, številka 1, str. 68-77. URN:NBN:SI:DOC-4934Q84G from http://www.dlib.si

MLA:

Kralj, Tadej. "Ljudska pesem iz Prekmurja kot dejavnik ohranjanja slovenščine v Torontu." Glasnik Slovenskega etnološkega društva letnik 60. številka 1 (2020) str. 68-77.
<http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-4934Q84G>

Glasnik Slovenskega etnološkega društva
1975-
(Zbirni zapis)