Matija Murko’s Research on the South Slavic Epic Tradition and Czechoslovakian Slavistics

angleški

2025

letnik 48, številka 2

češka slavistika   epika   južnoslovanske književnosti   ljudsko slovstvo   Murko, Matija   Primerjalna književnost   Slavistika   slovenski literarni zgodovinarji   teorija ustnosti

Slovensko društvo za primerjalno književnost
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Prispevek se posveča Murkovim raziskavam južnoslovanskega ljudskega slo-vstva, pri čemer se osredotoča zlasti na doslej slabo znane ali celo neznane povezave in dejstva. Mednje denimo sodijo vloga Gilberta Murrayja in ber-linske konference leta 1908 kot pomembne spodbude za Murkovo nadaljnje raziskovanje ter usoda voščenih valjev z njegovih potovanj v tridesetih letih in češkega tipkopisa njegovega dela Cesty za národní epikou srbsko-charvátskou v letech 1930-32, ki je bil leta 1951 preveden in objavljen pod naslovom Tragom srpsko-hrvatske narodne epike. Putovanja u godinama 1930–1932 (Po sledeh srbohrvaške ljudske epike). Poleg tega prispevek predstavi doslej neobjavljeno gradivo: pričevanje iz dnevnika Murkove žene o njunem bivanju v Parizu leta 1928 in članek iz Borbe z naslovom »Američki učenjak o jugoslavenskim naro-dnim pjesmama« (»Ameriški učenjak o jugoslovanskih ljudskih pesmih«), ki nakazuje, da je Murko proti koncu svojega življenja priznaval, da so tudi drugi raziskovalci opravili obsežno raziskovalno delo na področju južnoslovanskega ljudskega slovstva. Ob tem članek obravnava problematičen dokument iz arhivov češkoslovaške tajne policije, ki navaja, da se je Roman Jakobson po prihodu v Prago leta 1920 udeležil Murkovih predavanj. Predstavljeno je tudi navdihujoče in prijateljsko praško okolje v obdobju med obema vojnama ter Murkovo sodelovanje z osred njimi osebnostmi češke slavistike. Prav tako pomembno pa je tisto, kar se ni zgodilo – denimo srečanje med Murkom in Avdom Međedovićem v Bijelem Polju leta 1924 ali neobjavljena knjiga Mur-kovih del v angleškem prevodu, ki jo je načrtoval J. M. Foley.

02.12.2025