Opis
Izhodišče: Namen študije je bil ugotoviti prevalenco popolne brezzobosti in izgube zob pri starostnikih v Sloveniji, s tem povezane dejavnike tveganja ter raziskati povezavo med sistemskim in oralnim zdravjem. Metode: V raziskavo smo vključili 445 starostnikov, starih povprečno 79,7 ± 8,9 let. Vključitveni kriterij je bil starost 65 let ali več. S pomočjo kliničnega pregleda ustne votline in protokola raziskave smo pridobili podatke o številu ohranjenih zob, zobozdravniški anamnezi, kroničnih boleznih in zdravilih, ki jih jemljejo. Hkrati smo pridobili podatke o njihovi teži in višini za izračun indeksa telesne mase (ITM) ter podatke o stopnji izobrazbe. Kronične sistemske bolezni in zdravila smo razvrstili v smiselne skupine. Statistična analiza je bila opravljena z uporabo linearne regresije in neparametričnih testov (Kruskal-Wallisova enosmerna analiza variance, Mann-Whitneyjev U-test za neodvisne vzorce) za oceno povezav različnih dejavnikov s številom ohranjenih zob v ustni votlini. Rezultati: Povprečno število ohranjenih zob je bilo 4,7 ± 7,7 in se ni bistveno razlikovalo med spoloma. Starost (ß = -0,185, p < 0,001) in izobrazba (p < 0,001) sta statistično značilno povezana z manjšim številom zob, medtem ko povišan ITM nima vpliva na manjše število zob (ß = -0,085, p = 0,325). Z manjšim številom zob je značilno povezana tudi sladkorna bolezen (p = 0,031). Tudi kardiovaskularne bolezni (p = 0,025) in bolezni ščitnice (p = 0,043) so bile značilno povezane z manjšim številom ohranjenih zob, prav tako stanje po preboleli neoplazmi brez področja glave in vratu (p = 0,019). Značilne povezave med osteoporozo in manjšim številom zob nismo uspeli dokazati (p = 0,573). Ugotovili smo tudi značilno povezavo med antidiabetiki in manjšim številom zob (p = 0,004) in zanimivo povezavo med analgetiki (p = 0,022) in večjim številom zob. Zaključki: Oralno in splošno zdravje sta medsebojno povezana, saj so določeni sociodemografski dejavniki in nekatere kronične sistemske bolezni povezane z manjšim številom ohranjenih zob. Razvidno je, da je popolna brezzobost med starostniki v Sloveniji še vedno visoka. To nakazuje, da bi bilo potrebno izboljšanje programov preventivnega zobozdravstva za starostnike kot tudi vzajemnega sodelovanja zobozdravnikov in splošnih zdravnikov pri kontroli dejavnikov tveganja.