Short food supply chains in Slovenia : exploring challenges, good practices and educational needs

angleški

2026

agroživilski sektor   dobre prakse v prehranskih verigah   izobraževanje na področju agroživilstva   kratke prehranske verige   lokalni prehranski sistemi   trajnostni prehranski sistemi   Veterinary Medicine

Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Kratke prehranske verige predstavljajo inovativen in trajnostno naravnan pristop, ki se uveljavlja kot odgovor na globalne izzive oskrbe s hrano, saj spodbuja tesnejše odnose med proizvajalci in potrošniki, zmanjšuje okoljske vplive ter krepi odpornost podeželskih območij. Naša raziskava predstavlja prvo sistematično empirično oceno kratkih prehranskih verig v Sloveniji. Namen študije je raziskati dobre prakse, izzive deležnikov ter specifične izobraževalne potrebe, pomembne za razvoj ciljno usmerjenih programov krepitve zmogljivosti. Raziskava je bila izvedena v okviru projekta Erasmus+ KA2 Food Improv’iders in temelji na kvantitativni presečni raziskovalni zasnovi, izvedeni z uporabo spletnega vprašalnika med slovenskimi pridelovalci hrane. Rezultati kažejo, da so kratke prehranske verige v Sloveniji pretežno zaznamovane z neposredno prodajo, sodelovanjem na lokalnih kmečkih tržnicah ter vse večjo uporabo nacionalnih in evropskih shem kakovosti. Kljub temu ostajajo pomembne ovire, med drugim omejena regulativna podpora, nedosledno izvajanje higienskih predpisov na področju varnosti hrane ter infrastrukturne omejitve, kot je slaba digitalna povezanost. Proizvajalci so izrazili velik interes za dodatna usposabljanja, zlasti na področjih varnosti hrane, trženja ter izmenjave znanja o dobrih praksah. Prednost dajejo kombiniranim oblikam učenja, ki vključujejo občasne delavnice v živo in digitalne učne module, pri čemer so kot optimalno ocenili eno do dve izobraževanji letno. Študija predstavlja prvo sistematično in statistično podprto empirično analizo kratkih prehranskih verig v Sloveniji, ki je bila do zdaj v evropskih raziskavah kratkih prehranskih verig večinoma spregledana. Za razliko od preteklih raziskav, ki se osredotočajo predvsem na zahodno- in severnoevropske države ali na posamezne vidike kratkih prehranskih verig, pa ta raziskava celostno povezuje prakse proizvajalcev, zaznane ovire ter potrebe po krepitvi zmogljivosti v okviru trajnostnega razvoja. Rezultati razkrivajo izrazite generacijske in izobraževalne vzorce, ki vplivajo na prodajne strategije, zaznane izzive in želene učne oblike ter ponujajo nova spoznanja za oblikovanje ciljno usmerjenih izobraževalnih programov in javno-političnih ukrepov za krepitev trajnostnih lokalnih prehranskih sistemov v manjših državah članicah EU.

04.11.2026