Nov model filtriranja podatkov kolesarskega treninga za spremljanje pretreniranosti

slovenski

2021

letnik 69, številka 3/4

informacijsko komunikacijska tehnologija   kolesarstvo   matematični modeli   pretreniranost   spremljanje pretreniranosti   srčni utrip   šport

Univerza v Ljubljani, Fakulteta za šport

V pilotni raziskavi je bil analiziran nov model za spremljanje pretreniranosti na podlagi spremljanja podatkov frekvence srčnega utripa in hitrosti vožnje navkreber pri dolgotrajnem vzdržljivostnem treningu kolesarjenja v realnem okolju. Z uporabo preverjenega matematičnega modela in obremenitvenih testiranj je bilo izvedeno filtriranje podatkov za zagotavljanje manjšega vpliva zunanjih dejavnikov na opazovane vrednosti. Rezultate smo primerjali z uveljavljenimi metodami spremljanja pretreniranosti. Ugotovljena je bila zmerna negativna korelacija med hitrostjo in intenzivnostjo (r = ,522, p < ,005). Podatki so bili z matematičnim modelom filtrirani na vožnjo navkreber in po ravnini. Ugotovljena je bila značilna razlika v povprečnem srčnem utripu na klanec med prvim (M = 139,17; SD = 13,54) in zadnjim treningom (M = 134,23; SD = 11,4) v preobremenitvenem mikrociklu (t(21791) = 31,78; p < ,005). Ugotovljena je bila tudi povezanost padca srčnega utripa med treningom in parametri krvne slike. Predlagani model kaže na zniževanje frekvence srčnega utripa z utrujenostjo, vendar bi bilo smiselno preveriti na bolj reprezentativnih vzorcih. Zniževanje srčne frekvence med vadbo v obdobju povečanega obsega treninga bi lahko uporabili skupaj z drugimi merami obremenitve za bolj natančno spremljanje in prilagajanje treninga med obdobji povečane trenažne obremenenitve.

06.11.2024