Žaljive objave na družbenih omrežjih kot moderni izziv sodišč : so lahko tudi všečki protipravni?

slovenski

2020

človekove pravice   družbena omrežja   obrekovanje   razžalitve   sodna praksa   svoboda govora

Inštitut za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani IPP-PF

Sodišča skušajo pri odločanju o protipravnosti objav na družbenih omrežjih dohajati razvoj teh omrežij. Prispevek se osredotoča na primere žaljivih objav prek družbenih omrežij, ki so jih obravnavala domača in tuja sodišča, ter skozi sodne odločbe predstavi štiri bistvene okoliščine: (1) Ali posameznika na družbenih omrežjih varuje svoboda izražanja in proti komu? (2) Kako pravilno razumeti kontekst posamezne objave na družbenem omrežju? (3) Kakšen pomen pripisati všečkom, čustvenčkom in drugim simbolom? (4) Kakšne možnosti ima posameznik za učinkovito sodno varstvo svojih pravic? Povprečen oziroma razumen bralec na družbenem omrežju je drugačen od bralca na primer tiskanih medijev. Pomen določene objave je mogoče določiti šele ob upoštevanju njenega besednega in družbenega konteksta. Podlaga za odškodninsko odgovornost je lahko že samo deljenje objave, njeno všečkanje in celo uporaba ključnika ali čustvenčka. Poleg odškodninskega zahtevka ima tarča žaljivega zapisa možnost po sodni poti od avtorja objave ali od upravljalca družbenega omrežja zahtevati izbris sporne objave.

03.03.2023