Procesne (ne)ovire pri odločanju za mediacijo v gospodarskih sporih

slovenski

2025

letnik 51, številka 6/7

Narodna in univerzitetna knjižnica
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Glede na to, da se le manjši delež strank v sodnih postopkih v Sloveniji odloči za reševanje spora v mediaciji, se očitno zdi alternativno reševanje sporov manj zanesljivo kot sodna pot. Čeprav je v teoriji mogoče najti veliko prednosti mediacije (postopek je hitrejši, praviloma cenejši, odnos strank se izboljša, čeprav sporazum ni sklenjen, če pa je sklenjen, sta stranki z rešitvijo zadovoljni, zaradi česar je tudi njeno izvrševanje prostovoljno), te v praksi očitno niso dovolj prepričljive. Katere so glavne skrbi, zaradi katerih stranke raje vztrajajo pri sodnem postopku, je mogoče le ugibati, del njih pa je gotovo pravne narave. Prispevek zajema najpogostejša pravna vprašanja, ki se zastavljajo upnikom, ki imajo za reševanje svojega spora na izbiro (tudi) mediacijo. Najprej tako obravnava skrb, da se bo ob porabljanju časa za mediacijo iztekel zastaralni ali prekluzivni rok za vložitev tožbe, nadalje pa situacije, ko se stranka v mediaciji znajde v insolventnem postopku ali ko je zoper njo izdana začasna odredba. Nazadnje se prispevek loteva še vprašanja, kako na mediacijo vpliva začetek ali tek pravdnega postopka oziroma kako začetek ali tek mediacije vpliva na (odprt) pravdni postopek. Prispevek tako z razčiščevanjem navedenih (pravnih) vprašanj upnikom približuje postopek mediacije in jim zagotavlja, da je vsakršen strah pred tovrstnim načinom reševanja sporov odveč.

08.12.2025