Anton Vovk – kanonik (1940–1945)

slovenski

2024

begunci   druga svetovna vojna   ljubljanski stolni kapitelj   Rožman, Gregorij   Vovk, Anton

Univerza v Ljubljani, Teološka fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Škof Rožman je Antona Vovka leta 1940 imenoval za kanonika ljubljanskega stolnega kapitlja. Že za študijsko leto 1941/42 ga je nameraval imenovati za novega rektorja bogoslovnega semenišča, a se je zaradi začetka druge svetovne vojne to premaknilo v leto 1944. Med vojno je Vovk opravljal številne naloge in bil zvest ter dejaven pomočnik škofa, najbolj pa se je angažiral pri pomoči številnim duhovnikom beguncem, ki so se znašli v Ljubljanski pokrajini. Med vojno se ni opredeljeval glede obeh sovražnih strani v državljanski vojni, je pa odločno obsojal in zavračal komunizem. Škof Rožman mu je zaupal tudi nalogo pomiritve med duhovniki nasprotujočih si strani, a žal ni bil uspešen. Užival je zaupanje vseh, razen okupatorja, s katerim ni imel stikov. Ob koncu vojne je doživel veliko razočaranje, ker so skoraj vsi bogoslovci odšli v begunstvo, v tednih po koncu vojne pa je sodoživljal kaos in grožnje novih oblastnikov.

28.01.2026