Oscillating utopias : Oscar Wilde and the utopian discourse of metamodernism

angleški

2023

letnik 56, številka 1/2

angleška književnost   angleški pisatelji   esteticizem   literarne študije   metamodernizem   oscilacija   utopija   Wilde, Oscar

Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
(Obvezni izvod spletne publikacije)

Pričujoči prispevek se osredotoča na literarni obdobji neposredno pred 20. stoletjem in po njem ter proučuje povezave med utopičnimi idejami britanske dekadence in ponovnim vznikom utopičnih hrepenenj v metamodernističnem kontekstu. Dasiravno ti dve obdobji loči celo stoletje, ki velja za čas velikega napredka, pa obe prežemata negotovost zaradi neizogibnih sprememb in potreba po alternativah zadevnim kapitalističnim ureditvam, kar privede do ponovnega vznika utopičnega diskurza. Pojmovanje utopije v poznem 19. stoletju se v mnogih vidikih bistveno razlikuje od tistega z začetka 21. stoletja, vendar v prispevku zagovarjam tezo, da je v obeh obdobjih moč zaznati prepoznanje oscilacijske-ga potenciala utopične misli, hkrati pa tudi preseganje utopije kot zgolj eskapizma, saj lahko v obeh primerih govorimo o zavestni rabi utopije kot metode, s pomočjo katere je mogoče raziskovati in analizirati raznolike alternative obstoječemu stanju. Zunajkontek-stualna obravnava odnosa Oscarja Wilda do utopije lahko daje vtis tipično viktorijanskega razumevanja tematike, z njenim buržoaznim izvorom vred, kot zgolj izmišljene popolne družbe prihodnosti, vendar je mogoče Wildove ideje razumeti tudi kot mnogo komplek-snejše in tesno vezane na prepoznavanje inherentno nasprotujoče si narave utopije same. Slednja se izkaže za ključno ne le za doseganje paradoksalne humornosti v Wildovih delih, temveč tudi v primeru oscilacije kot osrednjega koncepta metamodernistične misli. Metamodernizem, kot ga opisujeta Vermeulen in van den Akker, je eden izmed vidnejših poskusov analize trenutno še nedorečene krajine post-postmodernistične senzibilnosti, ki naj bi ontološko nenehno nihala, najbolj opazno med moderno odkritostjo in postmo-derno ironijo, in posledično spodbujala nekakšen načrten pragmatičen idealizem, znotraj katerega je utopijo znova mogoče (os)misliti.

18.07.2024