302 KB49 KB198220252023Šporčič, Anamarijaštevilka:1/2letnik:56str. 251-267ISSN:0567-784XDOI:10.4312/an.56.1-2.251-267COBISSID:177880579URN:URN:NBN:SI:col-I8XO9CC1enZaložba Univerze v LjubljaniActa neophilologicaangleška književnostangleški pisateljiesteticizemliterarne študijemetamodernizemoscilacijautopijaWilde, OscarOscillating utopias| Oscar Wilde and the utopian discourse of metamodernism|The paper focuses on two literary periods located at opposite ends of the twentieth cen-tury and examines the relationship between utopian ideas of Victorian fin de siecle and the re-emergence of utopian desires within a metamodernist context. The two periods discussed, while separated by a century of what is typically understood as progress, are both permeated by impending change and in dire need of alternatives to their respective forms of capitalism, making the appearance of utopian discourse almost inevitable. While their understanding of utopia certainly differs in many aspects, I will argue that they both recognize its oscillatory potential and neither focuses on bare facilitation of escapism or provision of blueprints, instead consciously employing hope-based utopian impulses as a method and a process by means of which various alternatives can be continuously investigatedPričujoči prispevek se osredotoča na literarni obdobji neposredno pred 20. stoletjem in po njem ter proučuje povezave med utopičnimi idejami britanske dekadence in ponovnim vznikom utopičnih hrepenenj v metamodernističnem kontekstu. Dasiravno ti dve obdobji loči celo stoletje, ki velja za čas velikega napredka, pa obe prežemata negotovost zaradi neizogibnih sprememb in potreba po alternativah zadevnim kapitalističnim ureditvam, kar privede do ponovnega vznika utopičnega diskurza. Pojmovanje utopije v poznem 19. stoletju se v mnogih vidikih bistveno razlikuje od tistega z začetka 21. stoletja, vendar v prispevku zagovarjam tezo, da je v obeh obdobjih moč zaznati prepoznanje oscilacijske-ga potenciala utopične misli, hkrati pa tudi preseganje utopije kot zgolj eskapizma, saj lahko v obeh primerih govorimo o zavestni rabi utopije kot metode, s pomočjo katere je mogoče raziskovati in analizirati raznolike alternative obstoječemu stanju. Zunajkontek-stualna obravnava odnosa Oscarja Wilda do utopije lahko daje vtis tipično viktorijanskega razumevanja tematike, z njenim buržoaznim izvorom vred, kot zgolj izmišljene popolne družbe prihodnosti, vendar je mogoče Wildove ideje razumeti tudi kot mnogo komplek-snejše in tesno vezane na prepoznavanje inherentno nasprotujoče si narave utopije same. Slednja se izkaže za ključno ne le za doseganje paradoksalne humornosti v Wildovih delih, temveč tudi v primeru oscilacije kot osrednjega koncepta metamodernistične misli. Metamodernizem, kot ga opisujeta Vermeulen in van den Akker, je eden izmed vidnejših poskusov analize trenutno še nedorečene krajine post-postmodernistične senzibilnosti, ki naj bi ontološko nenehno nihala, najbolj opazno med moderno odkritostjo in postmo-derno ironijo, in posledično spodbujala nekakšen načrten pragmatičen idealizem, znotraj katerega je utopijo znova mogoče (os)mislitiTEXTznanstveno časopisjejournalsSlovenian National E-content AggregatorNational and University Library of SloveniaUniverza v Ljubljani, Filozofska fakulteta