CELJSKI TEDNIK GLASILO'SOCIALISTICHE ZVEZE DELOVNEBA LJUDSTVA CEUE, 8. OKTOBRA 1963 — LETO XV. — ŠT. 40 CENA 50 DIN ZA RAZMIŠLJANJE Minuli teden se je pri- petila v Hudičevem grab- nu težka nesreča, ki je za- htevala dvoje žrtev. Dve deklici v rosni mladosti sta se ponesrečili. Ena je umr- la, drugo pa so rešili štir- je učenci. Ponesrečili sta se baje tiv' di zato, ker pot po grabnu ni vzdrževana in poleg te- ga še slabo varovana. Pot je doslej vzdrževalo celjsko planinsko društvo. Pred leti je bila zaprta, ker je gozdno gospodarstvo eksploatiralo na tem po- dročju gozdove, postavilo žičnico in s tem ogrozilo varnost obiskovalcev. Po končani eksploataciji gozd- no gospodarstvo ni poskr- belo za ponovno ureditev poti. Napisni tabli, ki sta opozarjali, da je pot zaradi teh del in slabe varnosti prepovedana, je nekdo od- stranil. Celjsko planinsko druš- tvo vzdržuje približno 50 planinskih poti od Celjske koče do Savinjskega sedla v Savinjskih Alpah, Smre- kovca in Menine planine. Od tega je 10 visokogor- skih poti, kot so Robanov kot; Kopinškova pot, pot na Ojstrico itd. Lani je društvo dobilo od občine 500 tisoč dinarjev, ki so bili namensko dodeljeni društvu za delo z mladino. Mislimo, da ni potrebno opisovati delo celjskega planinskega društva, ker dobVo vemo, koliko so na- redili in kaj so naredili... Mnogo, ogromno. Človeku se ob tej nesreči vsili misel, da imamo v Ce- lju organizacije in društva, ki hi lahko med drugim tudi pomagala vzdrževati take poti. V mislih itnamo celjsko turistično društvo in turistinčo zvezo. Lahko bi se namreč odpovedali nekaj desetinam metrov filmskih trakov, nekaterim reklamam, kot recimo za Petrička na Gričku, ob ka- terem se naježi koža še danes po dvajsetih letih sakeniu pošteno mislečemu občanu, ki so ga reklami- rali v »Lepem mestu«. Ce so sredstva za vožnjo s taksijem tudi več desetin kilometrov daleč na neko otvoritev, bi lahko na pri- mer ob nekaj milijonih do- tacij, ki jih prispevajo po- samezne občine, prispevali vsaj delež za vzdrževanje poti v Hudičevem grabnu, ki pomeni turistično atrak- cijo — žal, v prospektih, v resnici pa veliko nevarnost za nevešče, mlade obisko- valce! J. Sever VELIKA MODM REVIJA V CELJt CELJANKA ANKA ZUPANC DEBITIRA V CmEMASCOPl Fičko se je proti Bledu dobesedno prebijal skozi ne- vihto. Namenjen sem bil v hotel Krim, kjer prebiva ekipa, ki snema film Amandus. Za ime tega hotela še nisem slišal. Vendar sem imel srečo. Že po prvih hišah sem zagledal velik napis, ki je označeval, da je v objektu hotel z imenom Krim. Intervju z Anko Zupane objavljamo na 4. strani. neekonomski ODNOSI v KZ ŠMARJE PRI JELŠAH IŠČEJO NOVE POTI Kaže, da bo kmetijska zadruga Šmarje pri Jelšah • zaključila letošnje poslovno leto slabše kot so pričako- vali. Kakšni so vzroki, da uspeh zadruge ui boljšif V soboto 16. in nedeljo 17, oktobra, vsakič ob 17. in 20. uri bo v Narodnem domu modna revija, ki jo prireja celj- sko trgovsko podjetje »Moda«. Sodelu- jejo manekenke Centra za sodobno ob- lačenje in opremo iz Ljubljane, ki jih vidite na slikah (odstopila nam jih je revija Maneken), mimo njih pa še znani napovedovalec RTV iz Ljubljane TO- MAŽ TERCEK, igral bo ansambel EDIJA GORŠICA, z njim pa bo pela MARJANA DERŽAJ. Na vsaki predstavi bodo iz- žrebali več gledalcev in jim podelili le- pe nagrade. Modna revija bo prikazala najsodobnejše modele 24 proizvajalcev. Vstopnice dobite v predprodaji od da- nes dalje pri KOMPASU v Celju. Nekaj ugotovitev: ekonom- ska enota Mesnine je nerenta- bilna in jo bodo bržkone kot samostojno enoto ukinili. _^ Slabo posluje tudi trgovina KZ v Celju. Ugotavljajo, da ne gre delo od rok zaradi neodgovornih uslužbencev tr- govine. Predvsem, kar ugo- tavljajo kupci, pa je izbira v lokalu zelo borna. Zvedeli pa smo. da je trgovina kupo- vala iiekater(i proizvode v žal- ski občini. Razuuiljivo, da se je treba takoj vprašati, zakaj ne v šmarski. saj je KZ s tr- govino v Celju želela pred- vsem poceniti kmetijske pro- izvode. Nadalje je nerešeno vpra- šanje zastarele mehanizacije, ki zahteva veliko popravil in sredstev. V KZ so se že odlo- čili, da bodo del odvečne me- hanizacije prodali. Zadruga namerava prodati stroje v do- mači občini, vendar ho to tež- je izvedljivo, ker zakonski predpisi ne dovoljujejo pro- dajo brez posrednika. Treba je pripomniti, da se s tem vprašanjem ukvarjajo tudi v drugih zhdnigah in da zadevo preučujejo v reputliškem me- Dalje na 3. strani J.ROBKIK Pred dnevi je ljubi- telje plauin in prebivalce Zgornje vSavinjske doline iižalostila vest, da je umrl Jaka Robnik — ki je ne- dvomno bil najboljši oskrb- nik planinskih postojank in človek, ki je ljubil pla- niue bolj kot vse na svetu. Ciore je vzljubil že v zgod- nji mladosti, ko je trdno delal kot mlad gozdni de- lavec. Tri leta se je nato bojeval po frontah prve svetovne vojne, nato pa je stopil med koroške borce, da bi reševal slovensko Koroško. Kasneje se je udinjal kot gozdni delavec, h-ta 1927 pa je kot oskrb- nik prevzel FrischaufoV dom na Okreilju, Vodil ga je dokler ga ni okupator vtaknil v zapor; takoj po osvoboditvi pa je svoje vzorno delo nadaljeval. Oskrboval je Kocbekov dom na Korošici. kočo na Hiiduhi, ponovno Frisch- aufov dom in nato še Mo- zirsko kočo na doltch. Ves čas je opravljal tudi dra- ge odgovorne funkcije, za svf)jc (|(;lo ])a je bil tudi odlikovan z zlatim znakom planinske zveze Jugosla- vije. Danes .lake Robnika ni več. Položili so ga v zem- ljo, ki jo je tako zelo Iju- l>il. njegovtt ime pa bo v Zgodovini slovenskega pla- ninstva ostalo za zmeraj Zapisano s svetlimi črkami. ODBOjRNIKI VPRAŠUJEJO: KJE JE 7 MILIJONOV MLADINA ODGOVARJA o dolgu občinskega komiteja Zveze mladine v Celju iz leta 1964 — šlo je za okrog sedem milijonov dinar- jev — je bilo prvič sliSati že spomla- di, ko je služba družbenega knjigo- vodstva poleg tega dejstva, ugotovila tudi nekaj finančnih prekrškov pri poslovanju komiteja. Kljub pričako- \anju pa zadeva takrat ni prišla v javnost in ljudi, ki so imeli dolgove na vesti, ni nihče poklical na odgo- vornost. Ko pa so odborniki celjske občin- ske skupščine pred dnevi razpravlja- li o rebalansu proračuna in s tem ponovno odločali tudi o sredstvih, ki jih občinska skupčina daje ob- činskemu komiteju Zveze mladine, so se že nekoliko pozabljene zadeve lo- tili z vso možno ostrino in kritiko. Debata je izzvenela tako, da bi tisti, ki dela mladine ne poznajo, s seje lahko odšli z občutkom, da mladina v zadnjih letih ni nič naredila, da je neodgovorno trošila družbena sred- stva in da vodijo organizacijo ljudje, ki za te dolžnosti nimajo niti primer- ne izobrazbe, niti primerne ideološke usmerjenosti, čeprav vemo, da se- danje vodstvo Zveze mladine ni več isto kot leta 1964 — ko so bili ustvar- jeni največji primanjkljaji. Mladina na seji občinske skupščine ni imel.i možnosti, da bi povedala tudi svojo besedo. Predsednik občiriskega komiteja Zveze mladine Dagníár Šuster je rad odgovoril na nekaj vprašanj. »Negativna razlika v finančnem po- slovanju občinskega komiteja Zveze mladine se vleče že iz leta 1960. V kasnejših letih se je manjko še stop- njeval in kljub prošnjam, urgcncam io vsem možnim poskusom komit* sredstev ni mogel najti. Tako so leto 196.Í končali že s. 650 tisoč dinarji minusa. Ta dolg so prenesli v leto W64, ki je bilo zaključeno s 7 mili- joni iri 300 tisoč negativne razlike. V tem letu je občinsiti komite zveze mladine organiziral namreč številne akcije, ki so terjale več sredstev kot je bilo predvideno v proračunu. Zani- mivo je, da so mladinci "opozarjali, da ni dovolj denarja, odgovorni v občini pa so zmeraj obljubili, da »se bodo ^redstva že nekje našla.« Tako je bila v tem letu organizirana veli- častna parada mladosti, pa igre Brat- stva in enotnosti — tradicionalno sre- čanje mladih športnikov štirih raz- ličnih mest iid. Igre so veljale okrog 5 milijonov dinarjev — nekatera pod- jetja, ki ko nudila usluge so se po- stavila na skoi-aj že oderuške pozi- cije — v proračunu pa je bilo zanje zagotovljenih samo 4 milijone dinar jev . . . (Dalje na 3. strani) POPOLDNE NA LETALIŠČU zraCni krst Celjski Aero klub. ki ga prištevajo méd najboljše v dr. /avi. praznuje v teh dneh dvajsetletnicü. Skromno in ti-- ho. Ob tej priložnosti smo jih obiskali in preživeli z njimi Tcpo i)oi)()ldne. Svoja dožive- tja v zraku je, strnil naš so- delavec v reportažo, ki jo ob- javljamo na 5. strani. MADAME CHARLOT »Vidite,« je dejala in mi di- skretno pokazala devet ali deset- letnega fantička, ki se je vsedel samo na polovico sedeža za mizo ob hotelu Celeia. »Ko sem bila jaz teh let, sem samo čez cesto gledala gostilno. Danes pa . . . Dober dan madame! »O, dober dan!« je odvrnila. »Poznate tega? Ne? Tega sem re- šila v nemščiini Tudi onega, ki sedi pri predzadnji mizi.« — Prej ste omenili vašo mla- dost. Kaj pravite o današnji mla- dini? »Preveč je razvajena. Jaz sem bila vesela, če sem imela enkrat na teden žemljico, danes pa jih srečaš po vseh lokalih. Preveč smo jih prepustili same sebi.« — Se vam ne zdi, da ste ne- koliko prestrogi? Večina mladih je danes zaposlena. »Točno. Zato bi bilo nujno, da bi imeli mladi svoj klub. Pomi- slite, kako veliko je Celje in ven- dar nima niti en lokal glasbe. Mladi se dolgočasijo. S klubom bi marsikateri problem rešili.« — Ko sva že pri ljudeh, po čem jih razlikujete? »Po inteligenci. Nikogar ne pod- cenjujem, saj sem bila sama na- vadna delavka, toda obleka še na naredi človeka.« — Pogosto vas človek sreča na vrtu 6eleie, kaj premišljujete, ko opazujete ta cestni vrvež? »Najpogosteje o tem, kje neka- teri jemljejo denar, da si lahko kupujejo najnovejše avtomobile, gradijo hiše in weckende, ko pa IZ leta v leto gledam iste ljudi, kako peš hite na delo in z dela v tovarni.« — Oprostite, ali ste bili vedno samski? »Hvala bogu. Poglejte poročeno žensko — to je najcenejša služ- kinja!« Dober dan madame! »O, dober dan,« je odvrnila. »Poznate tega? Ne? Tega sem re- šila . . ,« — Med dijaki po celjskih šolah kroži krilatica: ti ne gre? Pojdi k madame. Ona te bo rešila. Kaj menite o tem? »Tega še nisem slišala, drži pa, da sem že rešila za celo kasarno dijakeiv, starejših dijakov in sta- rih dijakov.« — Kje ste se naučili tujih je- zikov? »Doma in sama. Nemščino, ko sem bila še mlada, nato franco- ščino, angleščino /a zabavo, nato me je zanimala italijanščina ш sedaj sem začela še s španščino Mimogrede .sem poskusila še s češčino in ruščino, ki ju tudi ne- koliko obxladam.« — Vsi vas poznajo kot madame Chariot. Oprostite; ali vas to žali, oziroma kako je prišlo do tega imena? »To so mi prilepili Celjani iu se me drži. V resnici mi je ime Karollna. KAROLINA ŠUSTER. Dober dan madame! »O, dober dan, je dejala. »Po- znate tega? Ne? To je inženir. V gimnaziji .sem ga rešila. Pozneje se mi je nekoč opravi&l, ker je bil nekoliko prelen.« — Vas pozna veliko ljudi. Ali je to zato, ker hodite radi v družbo?"^ »Pozna me res veliko ljudi, to- ^a raje posedam sama. Tudi družbe ne odklanjam, ker se ra- da učim in v družbi se marsikaj da naučiti.« — Sedaj ste v pokoju. Kako boste izkoristili ta potencial zna- nja? »Verjetno tam zgoraj. Pretendi- ram za službeno mesto tolmača pri svetem Petru, ha, hahaha.« Izza očal so njene oči razlile v smeh. En sam smeh.^ -— Kaj ¿amerite Celjanom? »To, da ne sprejemajo ljudi z znanjem.« — Kaj v življenju dosedaj ni- ste dosegli? »Da bi izšolala svojo sposob- nost.« I — Radi se šalite. Ali hočete po- vedati najnovejši vic? »Ali tega, da sem že v petin- šestdesetem? — Kako, ko ste pa rekli, da šele v iriinpctdesetem? Dober dan madame. O, dober dan. Ali poznate tega . . . NANI OB TEDNU OTROKA • OB TEDNU, OTROKA • OB TEDNU OTROKA • OB TEDNU OTROKA # OB TE LEPO JE BITI OTROK PROBLEMI OTROŠKEGA VARSTVA OSTANEJO NEREŠENI. LANI JE CENTER ZA SOCIALNO DELO V CELJU PREDLO- ŽIL OBČINSKI SKUPŠČINI OSNUTEK PERSPEKTIVNEGA RAZ- VOJA OTROŠKEGA VARSTVA ZA CAS OD 1964. DO 1970. LETA. OBČINSKA SKUPŠČINA JE OSNUTEK SPREJELA IN SE HKRA- TI S TEM VERJETNO TUDI OBVEZALA, DA GA BO IZVEDLA. Leta 1965. bo kmalu minilo, ome- njeni program pa je še zmeraj ne- dotaknjen. Res je sicer, da v Celju pripravljajo dve adaptaciji stavb, v katerih naj bi poslej našli zatočišče najmlajši. Gre Zлa stavbo bivš^a okrajnega komiteja Zveze komuni- stov v Celju in za zgradbo v Vojni- ku. Načrti so gotovi, vprašanje je Ле, kdaj bodo končana dela. Ž deli bi morali pohiteti, kajti vse otroške ustanove so prenapolnjene. Bliža se zima in otroci bodo skrajšali svo- je dopoldanske sprehode. Živeti v prostorih, ki so premajhni pa prav gotovo ni niti prijetno, niti prav. V celjski občini živi okrog 13 ti- soč 700 otrok — do petnajstega leta starosti. To je pravzaprav 27,43 od- stotkov vsega prebivalstva te velike komuhe. Verjetno se tega premalo zavedamo, kadar govorimo o delitvi sredstev. Od teh trinajst tisoč mla- dih ljudi jih je zajetiji y otroških "varstvenih ustanovah — teh je na območju občine šest — 410 (to so predšolski otroci), medtem ko je šol- skih 208. V odstotkih to pomeni, da je v vrtcih 6^1 odstotek vseh pred- šolskih otrok in 3 odstotki šolskih otrok. Da je varstva potrebnih ve- liko več naših najmlajših verjetno ni treba posebej poudarjati^ saj je dovolj zgovorna primerjava teh podatkov s številom vseh otrok v občini. Perspektivni program razvo- ja otroškega varstva je zato pred- videl nekaj novogradenj: v Vojni- ku, na Dolgem polju (dve ustanovi), na Aljaževem hribu in v Gaber ju. Za to in za adaptacije bi potrebovali 722 milijonov dinarjev! V celjski občini je 370 socialno ogroženih družin in v njih je bilo luni 147 otrok brez slehernega var- stva. Ko bi govorili o sredstvih za te otroke, ne bi. smeli pomišljati. Gre za njihovo bodočnost, gre za to — ali bodo postali kdaj pošteni ljudje. Ena od oblik skrbi za otroke je — rejništvo. Rejništvo je v celjski občini že dlje časa lepo razvito, preteklo leto je bilo v reji kar 156 otrok. To so otroci mater samohra- nilk, vzgojno ogroženi, otroci brez staršev, skratka — taki, za katere je rejništvo najprimernejša oblika vzgoje- V vzgojnih zavodih je iz celjske občine 22 otrok — vzroki: delikvenca; v specialnih zavodih za defektne otroke pa je 45. Komisija za kategorizacijo prizadetih otrok pa je ugotovila, da je na našem področju 457 otrok, ki bi bili potreb- ni posebne vzgoje — 538 od teh jih je z duševnimi motnjami. Mnogi teh otrok bi lahko v redu napredovali, če bi se izobraževali v posebnih šo- lah, toda v obrobnih predelih in vaških središčih posebnih šol ni in prizadeti otroci hodijo v šolo skupaj z zdravimi — ovirajo pouk, hkrati pa tudi sami ne morejo tako napre- dovati kot bi ob urejenih pogojih 'likò. Gradnja posebne šole v Ce- lju z veliko večjimi kapacitetami je zatorej nujnost in treba bi jo bilo končno le začeti. Za rejništvo, varstveno vzgojne ustanove, vzgojne zavode in za dru- ge oblike varstva in vzgojo otrok gredo sicer vsako leto težki milijoni. Ob problemih pa, ki obstajajo, je to še zmeraj premalo. Zato ni brez resnice pripomba odbornice občin- ske skupščine, češ »sredstva za do»- tacije in delo nekaterih društev in organizacij — ki pa družbenih di- narjev ne trosijo vedno //največjo odgovornos^tjo ^ najdemo mnogo hitreje kot pa denar za vzgojo otrok, ki so pravzaprav naša bodočnost«. Dan topničairjev Pred 24. leti, 7. oktobra 1941, je prva par- tizanska enota obstreljevala s topovi leta- lišče v Kraljevu, uničila eno letalo, a dru- gega poškodovala. Ta dan štejemo za rojst- vo artilerije, ki je v nadaljnjem razvoju NOV dosegla zelo velik razmak. Prva topniška orožja, ki so jih imeli par- tizani, so bila zaplenjena, a kmalu so začeli partizani tudi sami kovati topove v svojih delavnicah. Znani so predvsem banijski to- povi, ki jih je zasnoval strojni ključavničar Simo Jednak in so jih uporabljali v oboro- žitvi do maja 1942. Topničarji so sodelovali v mnogih znanih bitkah NOV: Bihać, štampetov most. Pro- zor, Knin in drugje. Iz leta v leto so imeli boljša orožja in drugo opremo: pri predoru sremske fronte so na območju treh kilomet- rov sodelovali topničarji s 120 topovi, v bo- jih za Trst je imela IV. armada v svojem sestavu motorizirano artilerijsko brigado, v bitki za Rijeko pa je v smeri glavnega napa- da sodelovalo pet artilerijskih divizij. Današnja artilerija je močan in sodobno opremljen rod v naši vojski in ob najpopol- nejših orožjih vzgaja tudi strokovno izpopol- njene ljudi, ki so sposobni rokovati z novimi orožji. Toda artilerijska vzgoja ne daje samo dobrih vojakov, temveč jih nauči tudi dru- gih sposobnosti: vzgaja tudi voznike, mehani- ke, matematike, strokovnjake za optiko in radiotehniko ipd., kar lahko ljudje koristno uporabijo tudi kasneje v vsakdanjem življe- nju. Tako se artilerija, podobno kakor v ča- su NOV, tesno povezuje z življenjem in ljud- mi, ki ob tej obletnici pozdravljajo naše top- ničarje in jim želijo še dosti uspehov. TOPNIČARJI MED ŠOLSKIMI VAJAMI B ES E DA O В C A N O V . . . ZAKAJ SKRČEN OBSEG? Tovariš Uifednik! Dovolite mi kot staremu naroč- niku (sem дагосп1к že od leta 1947) majhno kritiko. Takoj po vojni, ko je bila na- ša dežela do kraja izmozgana, je bila splošna kriza, tudi za pa- pir. Vendar je takrat in še po- zneje, se pravi, do zadnje po- dražitve, Celjski tednik izhajal na več straneh. Zadnje čase pa se mi zdi, da CT vidno gine ift da ga je vedno manj. Razumem, da je gospodarska reforma pri- zadela tudi vas. toda če pogle- damo druge tednike, so se res znatno podražili, pa tudi pove- čali. Prosim za pojasnilo. Anton Arh Šentjur pri Celju POJASNILO: Tovariš Arh ima prav. Njegovo mnenje pa ni osamljeno. Potem ko smo morali skrčiti obseg, so se — povsem upravičeno — oglasili mnogi na- ročniki in bralci s podobnimi pri- pombami: nekaj med njimi jih je celo odpovedalo časopis. Tudi kolektiv CT se v celoti strinja s tem, da tednik na os- mih straneh ne bo mogel izpol- njevati svojega poslanstva, zlasti ne večati naklado, zaradi česar naj bi bila krčitev za štiri strani res le začasen izhod. Na tem me- stu sicer ne bi obširneje pojas- njevali, zakaj je do tega prišlo, zato samo tole: ob ukrepih v zve- zi z gospoda^rsko reformo je ka- zalo, da bomo zabrcçjli v nereš- ljive finančne težave; v. podjctju se je porajala upravičena boja- zen, da (po ukinitvi nekajletnih olajšav,. veljavnih za časopisna podjetju) stroški CT ob koncu leta ne bodo kriti. V takem pri- meru bi seveda moralo nositi bre- me podjetje — pač na škodo os- talih ekonomskih enot. S stališča, da je časopis glasilo občin, ki ga soustanavljajo in financirajo, to kajpak ne bi bilo prav. Glede na rebalans občinskih proraču- nov smo tako predvidevali, da bomo dobili znatno manj sred- stev, zavoljo česar so bili torej potrebni določeni ukrepi. Po rebalansu občinskih prora- čunov pa je položaj Celjskega tednika malo ugodnejši od pred- videvanj. Reči moramo, da so ob- činske skupščine pri obravnava- nju dotacij pokazale veliko ra- zumevanje, saj so nam povečini odstopile nekaj več sredstev. To pomeni, da sicer obstoji realna možnost, da bi Celjski tednik znova izhajal na 12 straneh, ven- dar pa ne prej, preden ne dobi- mo vsaj toliko teh sredstev, da bodo vsi stroški kriti. Zavedamo se, da nikakor ne moremo bre- meniti časopisnega podjetja. Ko- likor nam bo uspelo, predvideva- mo, da bi decembra pričel Celj- ski tednik izhajati v starem ob- segu in povsem spremenjeni, kvalitetnejši in l)ogatejši vsebi- ni, za kar je že pripravljen ustre- zen koncept. Uredništvo ZAKAJ TAKO? Moj sin je bil zaposlen v kme- tijski zadrugi na Gomilskem. Njegova zaposlitev je trajala vse- ga kakšne štiri mesece, sedaj pa so ga odslovili. Pri tem me naj- bolj čudi to, da so ga vsi hvalili kot poštenega in pridnega delav- ca, ki se je na vsem lepem zna- šel na cesti. Sprašujem se, kako je to mogoče? Kako je mogoče, da zaposluje zadruga tuje ljudi, za domačine pa nima dela? In še to: ali ui sramotno, da 19 let star fant, ki je voljan delati, brez vsa- kršne utemeljitve dobi odpoved in ostane brezposeln? Vsekakoi bi želela, da bi zadruga zadevo javno pojasnila. Tx)ni Pinter Gomilsko SAMOVOLJA Zaradi nevzdržnih odnosov, ki jih tr- pim- že nekaj mesecev, čutim potrebo, da se oglasim in izpovem svoj primer. V Cinkarni delam že devetnajst let in sem si ves čas prizadeval za večjo sto- rilnost in s svojim naprednim mišlje- njem vzpodbujal vestnosti in natančno- sti. In kaj sen» dosegel? Nasilno so me prestavili na drugo delovno mesto, kjer sem zaradi pogojev dela nekega dne pa- del v nezavest in prebil 12 dni v bolniš- nici (izvidi v ambulanti Cinkarne). Ust- no so mi zagotovili, da mi zaradi presta- vitve ne bodo spremenili tarifne postav- ke, a zdaj mi obratovodstvo odteguje 5 Naposled pa so me razglasili za sa- boter ja, o čemer sicer ne bi pisal, ker me je vse skupaj že itak tako psihološko ubilo, da so v vprašanju celo družinski odnosi. Toda če bi bralci hoteli vedeti za razmere v obratu pražarne, ki so me privedli na rob živčnega zloma, sem pri- pravljen opisati tudi te. i Franc Gutenberg^, Začret, n. h. Skofja vas DVAKRAT V DUBROVNIKU Letos poleti smo bili izletniki iz Koz- jega in okolice dvakrat v Dubrovniku. Potovanje je v okviru telovadnega druš- tva Kozje organiziral Karel Bračun, poto- vali pa smo z avtobusom Izletnika, ki ga je upravljal Ivan Cencen. Ob pol enih zjutraj smo krenili proti Podsredi. Usta- vili smo se na Plitvicah ter nadaljevali pot proti Bihačii, Drvarju, skozi Knin ter ob divjih slapovih Krke do Šibenika. Tu smo prvikrat v življenju zagledali naš sinji Jadran. Naslednji dan smo se pe- ljali do Splita, preko Marjana do Ma- karske. Naše drugo prenočišče je bilo v Dubrovniku, kjer smo imeli dovolj časa za ogled tega čudovitega mesta. Pri po- vratku smo si ogledali Sarajevo, od ko- der nas je pot peljala po soteski Bosne in kanjonih Vrbasa do Jajca. Tudi tu smo Imeli kaj videti. Nadaljevali smo pot do Banja Luke ter preko Novske in Zagreba srečno prispeli v Celje. Bili smo zadovoljni in si še želimo takšnih poto- vanj, zato se tovarišu Bračunu zahvalju- jemo in priporočamo za kak podoben Izlet. Tudi šoferju Ivanu Cencenu gre zahvala za vljudnost in razumevanje. Ob njegovi petindvajsetletnici šofiranja mu želimo še zelo veliko srečno prevoženih kilometrov! Tonica Leskošek Prevorje pri Celju PRIJAZNI CELJANI V Celju sem bila prvič pred štirimi leti. Letos sem se na morju spoznala s kolegico iz Bukovžlaka, ki me je pova- bila, naj jo obiščem. Ko sem v Celju izstopila, nisem Tedela kam. Ko sem na celjski postaji spraševala, kako je z av- tobusom, mi je neka tovarišica prijazno pokazala, kje naj čakam. Bila sem pri- jetno presenečena, ko se je čez čas vrni- la in rekla: — Imam še nekaj opravkov v Celju, vendar se hü zdi najbolje, da vas pospremim do Tcharja. Medtem je pripeljal avtobus. V Teharju mi je po- kazala, kod naj grem, pri tem pa je še rekla, naj se v primeru, da prijateljice ne bi,bilo doma, vrnem k njej, češ da ima tudi ona hčerko, ki obiskuje gimna- zijo. Lahko bi tudi prenočila. Kot sem kasneje izvedela, se ta prijazna tovari- šica piše Ocvirk. Zdi se mi potrpbno, za se ji za ljubeznivost zahvalim in vas za- lo prosim, da moje pismo objavile. Tak- šne ljudi namreč danes zelo redko sre- čamo. Majda Bernik Ljubljani ... IN NJEN ODMEV USPELA PROSLAVA 20. OBLETNICE OSVOBODITVE NA HENINI HE^IM IMA NOVO ŠOLO V nedeljo so prebivalci Jurkloštra in okolice proslavili 20. obletnico osvoboditve narodov Jugoslavije in 21. obletnico osvoboditve Jurkloštra. Slovesnost je bila na Henini, kjer so ob tej priložnosti odprli tudi pre- urejeno prvo slovensko šolo na os- vobojenem štajerskem. Slove^snosti so se poleg domači- nov in nekdanjih borcev Kozjanske- ga odreda udeležili tudi številni gostje: predstavniki sosednjih ob- čin, dr^užbeno-političnih organizacij pa tudi slovenski skladatelj Rado- van Gobec, ki je bil nekdaj učitelj na heninski šoli in prav z nje odšel v partizane. Preurejena šola na Henini sodi med najmoderneje urejene šole la- ške komune. Zanimivo je, da so vsa težaška dela pri preureditvi opravili domačini s prostovoljnim delom, pri gradnji pa so pornagala mnoga pod- jetja iz laške občine in celo iz Celja. Laščani menijo, da gre največ za- slug za to, da je heninska šola ob- novljena; tovarišu Ljubu Zeliču, ki je bil pravzaprav duhovni vodja ta- ko akcije za zbiranje sredstev, kot tudi izvedbe del. , ^ v ošredju svetovnega dogajanja je še vedno zasedanje generalne skupščine OZN, kjer je zbudil posebno pozornost govor našega pred- stavnika Marka Nikc/ića. Seveda pa je sve- tovni tisk posvetil veliko pozornost udeležbi papeža Pavla VI. na zasedanju OZN. Papež je govoril o sožitju med narodi in nastopil proti vsakršnemu nasilju. Četudi moremo govoriti o uspešnosti dose- danjega dela generalne skupščine OZN, ne moremo mimo nekaterih nerodnosti, ki so se zgodile tudi tu. Predsednik generalne skupščine je namreč proti volji velike večine delegatov dovolil nastop južnoafriškega zu- nanjega ministra Mulierja, zaradi česar je , večina delegatov demonstrativno zapustila zasedanje. Takoj za OZN vzbuja pozornost revoluci- onarno gibanje »30. september«* v Indoneziji, o čemer pa se lahko ravnamo samo po poro- čilih radia Džakarte, ker so vse druge tele- komunikacijske zveze z Indonezijo prekinje- ne. Zarota upornikov, ki jo je vodil polkov- nik Untung, poveljnik enega bataljona pred- sednikove garde, sicer ni uspela, četudi se upornjki v nekaterih predelih Indonezije še vedno držijo. Predsednik Sukarno je prevzel vso vojaško oblast in poveljuje s pomočjo radia Džakarte. Vojska se je sicer konsoli- dirala in upoštevala Sukarna, vendar naka- zujejo nekatere vesti, da so v D/akarti za- prli uredništvo KP Harijan Rajata in uredni- štvo Varta Bakiti ter agencijo Antara. Vso politične stranke so preko radia Džakarta izjavile soglasje s predsednikom^ Sukarnom, medtem ko o stališču KP Indonezije nihče ničesar ne ve. ^ Dogodki v Indoneziji so torej v ospredju, zaradi tega pa svet nekoliko pozablja na dru- ga žarišča. Med Indijo in Pakistanom je sicer uradno premirje, vendar se še kar naprej vrstijo medsebojni spopadi. Obe deželi dol- žita druga drugo za kršitev premerja, ven- dar bi mogli z večjo verjetnostjo domnevati, da je glavni krivec vendarle Pakistan, ki si na vse pretege prizadeva, da bi v Kašmiru izvedli plebiscit. Organ za izvedbo plebiscita naj bi bila komisija OZN ali pa kakšno dru- go nevtralno telo. Indija Se zaenkrat ni jas- no izrazila glede plebiscita, vendar kaže, da bi raje dosegla sporazum v medsebojnih raz- govorih. V Vietnamu nič novega — bi rekli. Toda DR Vietnam je na mednarodnem zasedanju RK v Genevi sporočila, da bo vse sovražne letalce štela za vojne zločince, ker so ame- riška letala nekajkrat bombardirala zdravst- vene ustanove. Med pomembnejše dogodke šteje^ tudi ple- num CK KP SZ, kjer so napovedovali kon- gres KP SZ za marec prihodnjega leta, med drugim pa nakazali nekolikanj večjo decent- ralizacijo v upravljanju podjetij. OBDORNIKI VPRAŠUJEJO • ODBORNIKI VPRAŠUJEJO • ODBOR KJE JE SEDEM MILIJONOV? MLADINA ODGOVARJA • MLADINA ODGOVARJA # MLADINA (Nadaljevanje s 1. strani) ^ »To pa verjetno ni edini vzrok za tako veliko izgubo?« »Ni edini, čeprav je temeiји1. V tem času so na komiteju v resnici precej lahkomiselno trosili proračunska sredstva. Močno so na- rasli reprezentančni stroški, dnevnice, stroški za taksi in drugi prevozni stroški.« »Govoril si o slabi proračunski disciplini. Na seji občinske skupščine so odborniki po- vprašali tudi to, zakaj ni nihče poklical ljudi, ki so izgubo zagrešili, na odgovornost.« »Slabo proračunsko disciplino bi bili lahko ugotovli že med letom,- če bi kontrola delo- vala tako kot bi morala in če ne bi mladini obljubljali sredstev, ki jih ni bilo. Odgovor- nost za prekomerno trošenje sredstev ne pa- de torej samo na profesionalne delavce v komiteju Zveze mladine, temveč na ves ko- mite, na njegove kontrolne organe, na pro- računsko službo občinske skupščine in ver- jetno še na koga. To je menda tudi vzrok, da je, bilo težko najti resničnega krivca.« »Širile so se vesti o osebnem okoriščanju. Je bilo to res?« »Služba družbenega knjigovodstva je sicer ugotovila nekaj finančnih prekrškov, ne pa tudi osebnega okoriščanja.« »Kaj bi lahko rekli v odgovor na ostro kn- "tiko, ki so jo odborniki izrekli na račun de- la mladine?« »Najprej bi radi povedali, da delo Zveze mladine še zmeraj kritizirajo ljudje, ki dela mladih ne poznajo dobro. Kritiki Zveze mla- dine na seji občinske skupščine pa so poleg tega še tovariši, ki tudi v svojih delavskih sredinah glede politične aktivnosti mladih niso storili vsega, kar bi lahko. Prizadelo nas je tudi to, ker je Zveza mladine od vseh političnih organizacij kritiki najbolj izpostav- ljena, verjetno zato, ker je v očeh nekaterih najmanj avtoritativna in najbolj »neboglje- na«. Skap.?Čina bi morala govoriti o smotr- nem trošenju sredstev, vendar bi lahko mla- dino opozorila na to, ko je bil še čas. In končno — Zveza mladine je samo eden iz- med faktorjev, ki skrbijo za vzgojo mladi- ne!« »In s kolikšnimi sredstvi razpolagate letos? Kako ste zastavili delo?« »Najprej smo v celoti pgravnali sporni dolg — torej sedem milijonov in 300 tisoč dinarjev. V prvotnem predlogu je mladina zaprosila sl^upSčino za 19 miliijonov, kasneje smo ta znesek znižali. Komisija, ki je bila ustanovljena zato, da še enkrat pregleda predlog proračuna, je ugotovila, da komite še nujno potrebuje 10 milijonov za redno delovanje. Skupščina pa nam je po rebalan- su odobrila vsega 13 milijonov in 20 tisoč dinarjev. Prešli smo v drugo skrajnost: šte- dimo, kjer koli moremo, zarezali smo v os- novno dejavnost. Za dnevnice in potne stro- ške smo na pripier porabili 120 tisoč dinar- jev, medtem ko so bili lani samo izdatki za taksi vsaj štirikrat večji! Štedimo tako, da gre v škodo dejavttosti. Tako pa v prihodnje leto seveda ne moremo!« Imamo nekaj iz- datkov, ki jih pod nobenim pogojem ne mo- remo zmanjšati, na primer: najemnina, či- ščenje — milijon, PTT stroški — milijon, potem pa še pisarniški material, seminarji, konference itd.« I. B. Human miličnik Nasploh sicer lahko trdimo, da so паД1 mi- ličniki vedno bolj človekoljubni, vendar se je pred dnevi celjski miličnik Jože Kvas še posebej izkazal. V našem uredništvu se je zglasil izraelski državljan ing. Herman Pi- stolet, ki je že četrto leto na dopustu v Ju- goslaviji. Navdušen je nad našo domovino, a dejanje Jožeta Kvasa ga je še bolj prepri- čalo o naši gostoljubnosti. Med potjo je namreč Ing. Pistolet s sopro- go pripotoval pozno zvečer v Celje In ni do- bil prenočišča v nobenem hotelu. Za svet je poprosili službujočega miličnika Jožeta Kvasa, ki je potrkal na nekaj vrat, kjer je vedel, da sprejemajo goste, a zaman. Da ne bi sredi noči motil Celjanov, je povabil ing. Pistoleta s soprogo k sebi na dom in jima odstopil svojo posteljo, češ saj sem v službi in je postelja prosta. Ta poteza je izraelskega državljana močno navdušila in ga vzpodbudila, da bo še resne- je deloval za povečanje turističnega prometa med Izraelom In Jugoslavijo, o čemer bomo še pisali. SE PRIPOROČA S SVOJIMI USLUGAMI V OBRATIH: »MOŠKO KROJ AST VO«, PRALNI- CA IN LIKALNICA NA DOLGEM POLJU IN OTOKU. - V SVOJI LASTNI PRODAJALNI »MOJCA« NA LJUBLJANSKI CESTI PA VAM NUpi VSAKOVRSTNA KONFEKCIJSKA OBLA- ČILA. POSLUŽUJTE SE NAŠIH USLUG IN PRE- PRIČALI SE BOSTE O KVALITETI. OGLEJTE SI NAŠE PROIZVODE V VELEBLAGOVNICI LJUDSKI MAGAZIN! ODGOVOR NA ČLANEK »STRIPTIZ NI BISTVEN« NEPREVERJENE VESTI Čutimo potrebno; "da odgovorimo na članek >Striptiz ni bistven<, ki ste ga objavili v vašem časopisu, dne 24. 9. 1965,^ Smatramo za pravil- no, da imajo vsi problemi v našem podjetju neko določeno publikacijo in zaradi tega ne nameravamo de- lati kakršnih koli ovir pri iskanju informacij, vendar smo bili zelo za- čudeni, da se problematika nagega podjetja obravnava pod naslovom, -ki daje članku amerikanizirano re- klamo. Znano je, da reakcija pri čitanju tega članka ni bila takšna, kot so jo bralci pričakovali pod tem naslovom. Vsak je ' pričakoval, da odkrije v tem članku nekaj pov- sem edinstvenega, ne pa tisto, kar naj bi l?il v stvari namen člank^ ^ЈУ članku je sicer ijavedeno, da so to samo govorice, ki niso preverjene, odnosno ugotovljena. Mislimo, da je potrebno govorice resnično pre- veriti preden se objavijo v širši pu- ""blikaciji, ker ,same govorice še ne pomenijo dejstev. V težki situaciji, ko se kolektiv bori s problemi osvajanja nove pro- izvodnje in kjer so nastopili že do- ločeni vidni uspehi, med njimi pri- stanek instituta za strojništvo v ok-, viru Strojne fakultete v Ljubljani,*' da za spenjalne stroje, ki danes predstavljajo največji problem izda atest, kar pomeni da so stroji funk- cionalni. Zato želimo, da nam v tem smislu zaradi neodgovornih govoric ЋС delate z neprimerno publikacijo komercialne škode. Kolektiv podjetja se je ves čas trudil rešiti interne probleme, ki so na*itopiIi pri proizvodnji spenjal- nih strojev.^ v kateri je vloženo za- radi tehnološke zapletenosti mnogo truTla z npanjem. da si osvoji svoj artikel, ki bi ga lahko serijsko pro- ducirali. V članku je tudi neresni- čen znesek vrednosti proizvodnje. Prav tako ni blokiran žiro račun za- radi tožbe Metalke Ljubljana. Bi- stvo finančnih težav v katerih se podietje trenutno nahaja, je poleg sredstev v spenjalne stroje, tudi ne- ' Iv vidnost naših kupcev, ki 'so sicer renomirana podietia. vendar zaradi ' »kade njihovih žiro računov niso v stanju pravočasno poravnati svo- I obveznosti do nas. ] V zvezi discipline je in še bo pod- i jetje zavzelo ustrezne ukrepe, posebi no sedaj ko ne obstoja več problem za delovno silo, ki je do pred krat- kim predstavljal najvažnejši prob- lem. Za samoupravne organe predsednik UÜ KOVO Vransko za - podpis nečitljiv ...IN PRIPIS Kot pisec članka o razmerah v KOVU na Vranskem smatram za dolžnost, da dopolnim gornji odgo- vor. Ne želim razpravljati o »nepre- verjenih vesteh«!, kot je to nave- deno v n&slovu odgovora, ki bi ga naj v imenu samoupravniíi organov napisal in poslal predsednik uprav- nega odbora, ki pa ^а^ ni podpisal on! Kdorkoli v imenu kogarkoli piše in podpiše odgovor na neko trdite\. ne sme pozabiti: da mora z dejstvi dokazati nasprotno! Tega pa pri od- •rovoru pri najboljši volji — ni! Vokaj pavšalnih, aktivističnili ugo- tovitev, kot na primer v tretjem od- stavku: ... in kjer -So NASTOPILI DOLOČENI vidni (?) uspehi, med njimi PRISTANEK Inštituta za stroj- ništvo v okviru Strojne fakultete v ihljani, da za spenjalne stroje, ki VES PREDSTAVLJAJO največji ^>RLEM izda atest. KAR POME- NI, da so stroji FUNCIONALNI...« i e res VIDEN uspeh že ob pri- stanku Inštituta, da je pripravljen narediti atest?! Ali so stroji pred iz- danim atestoin že funkcionalni, ko pa vemo, da je bilo edinih petnajst, kolikor so jih v tem enem letu in pol izročili Metalki, ravno zaradi NEEÜNKCIONALN0STI vrnjenih ! Dalje: »... v članku je tudi ne- resničen znesek vrednosti polproiz- vodnje...« Kje? Kakšne polproiz- vodnje? Pa še to: kje piše, da je izrecno zaradi tožbe ljubljanske Me. alke blokiran žiro račun?! Ob koncu bi želel povedati še/to: 'anek je bil pisan v najboljši volji, da bi v podjetju odpravili nezdrave razmere in ])Oslovanjp. V odgovoru samoupravnih organov ni niti z be- sedico omenjeno, kako so reagirali ravno ti organi na pojav nezdravih razmer in poslovanja, kako so druž- beno-politične organizacije in ko- ' v doslej kaznovali kršilce. Za •enega vemo: izključili so ga. Kaj pa'ostali, med njimi tudi direktor podjetja, ki si je izposodil »brez- vrednosten« transformator za spaj- ihje? Kaj so samoupravni organi iikrenili potem, ko je prejšnji di- rektor po telefonu naročil, (ko je bil na službenem potovanju na Re- ki) uslužbenki P. M., naj takoj od- potuje na Reko in ko je prispela ... Ni Šlo zato. da bi karkoli službeno delala! In tako .dalje. Razpravo bi kazalo nadaljevati in razčiščevati edinole v — podjetju samem, kajti marsikateri delavec bi Imel še kaj dodati, kajti zaključek polletnega obračunskega obdobja s 5.838.(K)0dinarjev zgube in krnitev zakona o delovnih razmerjih (in pra- vilnika i)()djetja ob takojšnjem od- pustu delavca) so hvaležen material za razpravljanje. J. Sever štirje učenci so se vračali s Celjske koče, ko so zaslišali krik in vpitje. Stekli so po Hudičevem grabnu in našli poncsre^cnki. Prvo tik pred utopitvijo Ui drugo mrtvo v tolmunu. Brez pomišljanja so pone.srečenko spravili v dolino, od- koder so jo prepeljali v celjsko bolnišnico. Danes je že pred okrevanjem. Njihova nesebična pomoč je vsekakor vredna pohvale, saj so se pri tem sami izpostavili nevarnosti. Posnetek prikazuje vse štiri, ko so za nekaj trenutkov za- pustili klopi hudinjske šole in se postavili pred aparat: JANKO RATF.J, I-RANC VRANIC, JANKO OJSTERŠEK, doma iz Trnovclj pri Celju in,JANKO «RAHNA iz Zadobrove. ' \. Foto J. Sever PRED GOSTOVANJEM DELAVSKEGA ODRA V VIROVITICI v DRUŽBI NAJBOLJŠIH Celjski Delavski oder bo 15. okto- bra odpotoval, v goste virovitiški gledališki hiši, 6 katero vzdržuje tes- ne prijateljske odnose že nekaj let. V Virovitici bodo v tem času nam- reč proslavili 20. obletnico osvobo- ditve jugoslovanskih narodov in 20. obletnico ustanovitve domačega gle- dališča. Priredili bodo gledališke igre, ki bodo trajale nekaj dni in so zavoljo tega povabili v goste tudi znane jugoslovanske teatre: Jugoslo- vansko dramsko pozorište iz Beo- grada, Hrvatsko narodno kazalište iz Zagreba in valjcvsko gradsko ka- zalište. Gostovanje celjskega Delav- skega odra — edine amaterske sku- pine bo v tej sredini nedvomno zelo težko, hkrati pa pomeni veliko pri- znanje in nov dokaz prijateljstva gledališča iz Virovitice in tamkajš- nje publike, ki je člane Delavskega odra že pred leti neverjetno prisrč- no sprejela. Gostovanje Delavskega odra bo trajalo tri dni, v tem času pa bodo dvakrat uprizorili Župano- vo Micko, ki so jo za to priložnost nekoliko spremenili. Predstavo reži- ra Tone Zorko, igrajo pa dolgoletni, kvalitetni amaterski igralci. ^ Isti dan, torej 15, oktobra —sebo druga skupina Delavskega odra predstavila v Celju s premiero Dveh ducatov rdečih vrtnic. V sezoni 1964/65 ima Delavski oder v načrtu deset premier — od tega dve otro- ški — med njimi tudi igro s petjem in plesom »Svojeglavček«, ki jo re- žira Cvetko Vernik. Deset premier je za amatersko gledališče nedvom- no visoka številka, vprašanje jc le, če bo ob njej mogoče zagotoviti tudi primerno kvaliteto. In še en načrt: poleti bodo člani Delavskega odra uprizorili Desetega brata. Kraja uprizoritve/sicer še niso točno dolo- čili, vse pa kaže, da bo predstava v mestnem parku. Delavski oder je v teh dneh dobil še eno vabilo za gostovanje: gre za gostovanje v Trstu, kjer riaj bi se predstavili s »Svetom brez sovrašt- va«. Gostovanje je seveda zvezano z visokimi stroški, zato je vprašanje realizacije še v zraku. Poplačana propaganda Večina podjetij je doslej bolj ma- lo si)oštoval() projiagando ali je pač »odrinila; nekaj denarja nadležnim akviziterjem, da bi se jih otresla. Reformna določila in vse večje uve- ljavljanje tržne zakonitosti ponudbe in povpraševanja pa bodo prisilile večino podjetij, da se bodo morala odločiti za bolj u„spešno in ekonom- -sko propagando. Zavod za napredek gospodarstva je z analizami proizvodnje in pro- daje, predvsem z analizami o po- vpraševanju po določenih izdelkih tigotovil, (ia bi mogla mnoga celjska podjetja z ustrezno ekonomsko pro- pagando na določenih področjih pro- ''ati dosti več, kakor prodajo zdaj. Povečanje prodaje pa je v današ- njih razmerah odločilno za ekonom- ski položaj večine pcWjetij. Zaradi tega se je Zavod za napre- dek gospodardstva odločil, da v svor io dejavnost vključi tudi ekonom- sko propagando, ki jo bo opravljal 2 zelo ugodnimi pogoji. Če bodo namreč z analizo ugotovili, da bi določeno podjetje moglo z ustrezno propagando na nekem področju pro- iati večjo količino svojih izdelkov, lur Zavod temu podjetju ponudil, da na tem področju zanj izvede takšno propagando, a podjetje bo Zavodu plačalo določen odstotek od realizirane prodaje na tem področ- ju. Vse tveganje prevzame za to Zavod, ki tako jamči za pravilnost svoje analize in za učinkovitost pro- pagande, ki jo bo izvedel. V razmerah ekonomskega poslo- vanja je takšna ekonomska propa- ganda padvse pozitivna in realna, vendar bo terjala tudi zares stro- kovno analiziranje in tudi idejno in oblikovno izpopolnjene reklame. Podjetja, ki se bodo odločila za to- vrstno ekonomsko propagando, ne bodo v skrbeh za denar, saj se jim /bo takšna priipaganda sproti popla- čala. -hs- REBALAIVS PRORAtÓA OBČINE CELJE SPREJET Prizadeti vsi koristnild Na zadnji soji celjske občinske skupščine so odborniki pod osrednjo točko dnevnega reda razjii-avljali o rebalansu proračuna občinske skup- ine za letošnje leto. Zavoljo spre- menjenih predpisov, ki jih je pri- nesla gospodarska reforma, se bo liioračun občinske skupščine v ce- loti zmanjšal za 160 milijonov ali za 5.55 odstotkov od planiranega zne- ska ob sprejetju proračuna. To zni- žanje je razmeroma visoko in bo zatorej prizadelo skoraj vse korist- П'ке občinskega proračuna. Predlog komisije, ki je pripravljala, reba- lans, je zajemal znižanje proračun- ske potrošnje predvsem na tistih področjih, ki jiluje mogoče prenesti v naslednje leto. potem znižanje iz- iatkov za pogodbeno dejavnost ob- inskih upravnih in drugih zavodov — predvsem v primerih, ko so fi- nancirane posamezne konkretne ak- cije in naloge — zmanjšana so sred- stva zit delo občinskih organov, zmanjšane dotacije političnim in drugim organizacijam itd. Prvi ^in temeljni element v novih - o dohodkov in^^ma- tcrialnih izdatkov. Tudi sredstva za iilturo in prosvcto so po rebalan- su za per odstotkov ali v absolutnem znesku — za iZ milijonov 405 tisoč, dinarjev — manjša od predvidenega zneska. V tej skupini je tudi zavod za jiedagoško službo, zavod za na- predek gospodinjstva in zavod za informativno službo, katerim gre po iVbalansu skupno za 4 milijone in okrog 200 tisoč dinarjev manj sred- slcv. Socialni sklad je tista postavka v Jlj^balansii proračima občinske skup- ' 'O, ki ima več sredstev kot prej. Hie za okrog/2 milijona 750 tisoč ' iiarjev, kajti treba bo zvišati so- cialne рофоге. pa tudi stroški v don,iovih' za oskrbovance, katerih stroške plačuje občina, bodo narasli.^ Postavka za zdrti^stveno varstvo se zmanjša za dva milijona, sred- stva za komunalno dejavnost za 57 milijonov (nekatere postavke 'so sicer morali zvišati) sredstva za delovanje uprave sodstva in občin- ske sku])ščine za 40 milijonov, sred,- stva za krajevne skupnosti za devet in pol milijonov itd. Družbene or- anPzacije in društva bodo dobila za okrog 9 milijonov manj sredstev, zvišal pa se bo regres za avtobusne vozovnice in obveznosti občine pri od|)Iačevanju posojil, ){lborniki so o rebalansu prora- čuna dolgo razpravljali. Sklepali so o posameznih jiostavkah. ob zaključ- ku pa osvojili predlog tak kot ga je predložila komisija za programira- li je, in' 'financiranje, Л"- I. B, Veekoriömski odnosi v кг ŠMARJE PRI jeiSaii iSíejo xove poti (Nadaljevanje s 1. strani) Nedvomno bi bilo prav. če bi izločene stroje lahko naba- vili šmarski zasebni kmeto- valci, saj bi s tem manj trpe- le usluge, ki jih je kmetijska zadruga nudila koop(>rantom. Na drugi strani pa bi koope- ranti z večjo uporabo sffojev več ufX)rabljali živino za pi- tanje in proizvodnjo mleka, manj pa za delo. ' V zadrugi si močno priza- devajo za zmanjšanje central-, no uprave in upravo v eko- nomskih enotah. Najbrž bodo že v kratkem d(d uslužbenct^v odpustili oziroma premestili v proizvodnjo. Rešitve ome- njenih problemov so več ali manj začasne. Ker j(; boljše noslovanje zadrugo odvisno le od ukrepov, ki bodo bist- veno vplivali na večjo proiz- vodnjo, ne bi smeli prezreti sistem oziroma organizacijo kmetijske zadruge. Osnovna slabost so kaže v odnosih med ekonomskimi enotami in cen- tralno miravo. Ti niso odraz dejanskih proizvojlnih uspe- hov posamezne ekonomske enote, zaradi česar je prf>d- vsem Olititi pomanjkanje in- teresa, posameznih enot za boljše gospodarjenje. Tak od- nos ni nastal zgolj po krivdi zadruge, oziroma uprave in je rvosledica zadnje reorgani- zacije. Šmarska zadruga bo prouči- la delo posameznih ekonom- skih onotN^in skušala najti pristncjše odnose, v katerih bo odgovornost za poslovanje. /iiliii'c v večji m(>ri odvisna o! del.I enot in proizvajalcev ■sploh. C(>ntraina uprava, naj ^i y novih pogojih pròvze- ta vlogo strokovnega usmer- t'cyalca, analitika in pobudni- j 'ft',>äV smotrnejše trošenje tistvárjenih sredstev. Taka bi ■boif/fiačrtno kot do zdaj raz- I vijali tiste ekonomske enote, 'i imajf) največ možnosti za hitrejši napredek, ki pa hkra- ti bistveiio vplivajo na proi/- \i>ilnIgralska zasedba je iz- redno močna, saj igrajo še Stevo Zigon, Sandi Krošl, Jože Zupan, Mi- ha Baloh, Janez Vrhovec. France Stiglio je celo epizodne vloge za- upal znanim igralcem, kot so Lojze Rozman, Majda Potokarjeva in dru- gi«. »Je Katarina vaš filmski debut?« »Igrala sem že v dveh filmih. Pred kratkim sem končala snemanje fil- ma Kratko poletje, ki ga je i^ežiral Jože Babic. V njem igram lahkoživ- ko. Vendar štejem Katarino za svoj dejanski filmski debut«. »Je vloga zahtevna? Bi jo mogli primerjati s katero drugo žensko Umsko vlogo?« »Katarina je lutrovsko dekle. Ob srečanju s kanonikom Amandusom se pričenja njen notranji boj; nje- na duševnost je razpeta med prvo ljubeznijo in verskim prepričanjem. Na koncu zmaga ljubezen. Govori izredno malo. Njen jezik je izraz oči. Z njimi mora povedati več kot je moč z besedami«. Ankine velike, izrazite in temne poudarjajo sleherno misel, ki jo izgovori. Stavki so skopi, pretr- gani, vendar jih povezuje z izred- no pripovednostjo svojih oči. »To vlogo je težko primerjati s katero podobno. Po zahtevnosti ne- mara z Meto v Samorastnikih. To sta pa tudi edini močni filmski vlo- gi, pi«ani za žensko v slovenskem filmu. Zato se zavedam odgovorno- sti in upam, da bom opravičila za- upanje režisejrja in umetniškega vodje«. * »Verjetno se tudi vi ne boste mo- gli izogniti izbiri: gledališče ali film«. »Gledališče, nedvomno! Filmov je tako malo in primernih vlog še manj, da bi mogel igralec razmišlja- ti le o filmu. Pa tudi privlači me gledališče neprimerno bolj kot film«. »Se boste, morebiti zaposlili v Ce- lju?« »Ce bo obstajala le kakšna mož- nost, bom ostala v Ljubljani. Ven- dar je do odločitve še leto dni...« V zaključnem prizoru reši Kata- rina življenje Amandusu s toploto svojega telesa. Prizor je zamišljen izredno čisto in sprva brez erotike. Anka mi je priznala, da se te sek- vence najbolj boji. Ponudili so ji dvojnico, vendar jo je odklonila. »Ste videli, d^ v Samorastnikih pred gosposko ni bila Majda Poto- karjeva?« me je vprašala. »Bila je njena dvojnica. Prav zato sem jo jaz odklonila. Saj bi tako vsi mi- slili, da sem tisto jaz«. Plačal sem. Anka je vzela listič in z natakarico sta skrbno preverili sleherno številko. Ko je natakarica odšla, mi je Anka zaupala: »Tako га^ se pomotijd.. .< —meh. KDO JE AVTOR HAMLETA? Profesor pariške Sorbone je sedel za mizo z dvema šarmatnima damama. — Nevednost nčencev je danes taka, je rekel svoji desni sosedi, — da presega vse meje. Pomislite, na maturi sem nekega dijaka vprašal, kdo je avtor Hamleta; kaj mislite, kaj je odgovoril? »Ne vem. Vem le, da jaz nisem«. — Kaj je on? je vprašala dama. * Profesor je presenečen obstaL Obrnil se je proti levi sosedi in ji šepnil: ђ — Nevednost nekaterih ljudi je izredna. Pravkar sem se pogo- varjal s svojo desno sosedo o nekem kretenu, ki ni vedel, kdo je avtor Hamleta. Vprašala me je, če je bil to on. — Pa res ni bil on? se"je začudila druga dama. Profesorju ni bilo več do razgovora. Ko je zvečer naletel na hišno gospodinjo, se je pritožil: — Nimam^sreče s svojima sosedama. Pripovedoval sem jima o nekem idiotu, ki ni vedel, kdo je avtor Hamleta. Pomislite, prva me je vprašala, če je bil on, druga pa, če ni bil on! — Da ni morda katera od njiju? je rekla gospodinja. ZAPIS OB LETOŠNJI PRVI PREMIERI V SLG CELJE S SCHILLERJANSKIM POGUMOM PREDSTAVA O ŠPANSKEM INFANTU JE POVSEM USPELA »Ž/veZ /e kot mot in kot popoln mož je tudi zapustil svet.« Göthe o svojem sodobniku in prijatelju Fr. Schillerju. J. W. Četudi so se v Nemčiji že za nju- nega življenja radi prepirali in se še danes povsod v svetu, kdo je prvi ali Göthe (1749—1832) ali Schiller (1759—1805), jima moramo priznati vsakemu svoje mesto v književni zgodovini. Schillerjev Don Karlos šteje v za- ključek njegove prve ustvarjalne do- be, ki jo začenjajo »Razbojniki«, a sd hkrati z vso drugo ustvarjalnost- jo uvršča v obdobje »Sturm und Drang«. Mimo tega moremo trage- diji Don Karlos pripisati, da je v njej izrazil Schiller ves zadržani žar ljubečega srca, kar daje zgodovin- skemu obeležju vladarske tiranije in inkvizicijskega nasilja še poseb- no mikavnost. Četudi smo se bali, da celjskemu gledališkemu zboru, ki je stopil v novo sezono razmeroma okrnjen, ne bo uspelo poustvariti vseh teh ele- mentov, ki jih terja Schillerjeva tra- gedija izrisanih značajev in dvo- smernih zapletljajev, je uprizoritev prijetno presenečenje! Morda nam je dogajanje, četudi zgodovinsko opredeljeno v srednje- veško Španijo, vendarle precej vse- binsko sorodno zaradi antagonizma, ki ga izraža vladarski krog v kru- tem samovladju v nasprotju s hu- manimi težnjami in velikodušno žrt- vijo Maltežana Pose, a hkrati i;ias trga iz današnjih dni svojevrstno prepletena ljubosumnost Filipa II. in zaletava zaljubljenost njegwega sina Karlosa. Režiser Juro Kislinger je uspešno uravnovesil akcijo in ravnanje posa- meznih značajev Ikladno s stopnje- vanjem zapletov, k čemer mu je v največji meri pripomogla zelo ustrezna in dramatično premišljena glasbena spremljava Maiáana Vodo- pivca. Tudi scenska rešiteiv Avgusta Lavrenčiča omogoča prispodobno predstavo španskih dvorcev, pred- vsem pa ji lahko priznamo dobro funkcionalnost. Kostumom Vide Zu- pan-Bekčičeve ne moremo ničesar očitati, saj s svojo čmo-belo kon- trastnostjo samo prispevajo celot- nemu učinku. Igralski zbor je v tovrstnem okvi- . ru z veliko prizadevnostjo uspel z 1 veliko enakovrednostjo posredovati težnje, ki jih je zastavil avtor irf po- tenciral režiser. Izmed vseh, ki so nastopili v predstavi, bi mogli s po- sebno toplino priznati zelo uspešno kreacijo Janeza Bermeža, ki je uspel — predvsem z odlično govorno teh- niko, poudariti vse plemenite črte markija Pose. Vendar vsi drugi ne zaostajajo za njim in dajejo zares od začetka do kraja vtis velike enot- nosti igralskega zbora. Posebej bi omenil še naslovno vlogo Francija Gabrovška, ki je moral reševati hu- do nasprotje Don Karlosa, nepre- mišlje;iega in zaletavega mladeniča z velikimi željami. Prav zaradi tega mu je morda kdaj pa kdaj nekoliko zdrsnilo iz rok, namrcč dosti bolj učinkovit je, kadar govori umirjeno in dosti bolj naraven, kadar ne sku- ša zaletavosti značaja izražati z^ za- letavimi koraki. Drugih vlog ne morem posebej razčlenjevati, vendar naj še enkrat poudarim, da so kreacije uspele in izražajo zares veliko enotnost in skladnost. V teh vlogah sodelujejo: Pavle Jeršin (Filip II.), Mija Men- cejeva (Elizabeta de Valois), Nada Božičeva, Anica Kumrova, Jana 5mi- dova in Marija Goršičeva (dvorne dame), Jože Pristov (vojvoda Alba), Drago Kastelic (grof Lerma), Bran- ko Grubar (Domingo), Marjan Doli- nar (Veliki inkvizitor). Minu Kju- the President 1960. 5. print. S. 26805. Fenton C. A.: The Apprenticeship of Ernest Hem&igway. The Early Years. New York 1961. S. 26803. Vidav L: Števila in matematične teorije. Ljubljana 1965. S. 26800. öpik E. J.: Oscilating Universe. New York I960., S. 26802. Bayet A.: Historie de la libre-pensée.- Paris 1959. S. 24714/848. ^ Pak>u J.: La sorcellerie. Paris 1957. S. 24714/756. / Gujraud .P;: L'argot. 2. éd. Paris 1958. S. 24714/7Û0. . Guglielmo R.: La pétrochimie dans le mon- de. Paris 1958. S. 24714/787. Fïmet R., Ch. Pomerol: Minerais et terres rares;. Paris 1954. S. 24714/640. Meynaud J.: Les grqupes de pression. Paris 1960. S. ■24714/895. Rostand C: La musique allemande. Paris 1960. S. 24714/894. Radhakrishnan S.: Indijska filozofija. I. Beograd,1964. S. 26829. VcKke bitke od Buga do Moskve. Zagreb 1964.;S. 26828. Gligorić v.: Branislav Nušić. Beograd 196Í. 'S. 26820. James W.: Pragmatism and Other Essays. New York 19^. S. 26817. Arti Since. 1945. New York 1961. S. 26814. Essays in Philosophy From David Hume to Bertrand Russell. 2. print. New York 1960.1s. 26811. Guralj S.: Termička obrada čelika. Beograd i^. S. 26834. Macušič^.:,Kako vodim prvo.šolce v svet branja in pisanja. Koper 1964. S. 26832. Ml.idenović. D.:. Moje dete i seksualnosti Beograd 1864. S. 26823. Velisavljev M.: Moje dete i ishrana. Beo- grad 1964. S; 26822. ' Knji^iica je odprta za bralce vsak delav- nik, od porTedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah' pa od 8. do 13. ure. ŽENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • DRUŽINA • Ž ENA • DOM • DRUŽINA • ŽENA • DOM • D SADJE IN ZELENJAVA VSE LETO Vekaj o papriki I >i.miselna kombinacija enobarvne- ga in drobno karirastega blaga. Obleka je krojena vrečasto, bolj kot ne primerna za vitke postave, je pa hkrati tudi moderna in — .za- nimiva. Paprika se je pri naš že lepo uveljavila. Uporabljamo jo za razne samostojne jedi, jo zaradi značilnega okusa dodajamo drugim je- dem in jo tudi konserviramo za zimske shranke. Je bogata z vitaminom C in je na prvem j mestu za zelenim peteršiljem ali še bolje povedano — šeskrat bogatejša kot pa- radižnik, limona ali pomaranča. Se je čas, da jo uživamo surovo ali jo vložimo za ozimnico. Paprik je mnogo vrst. Pri nas je najbolj cenjena kalinovka in mlečna bela paprika. Zelo radi segamo po makedonski, tako ime- novani baburi, ki je precej velika, kot moč- na pest in prijetnega sladkega okusa. Za vla- ganje jemljemo tudi paradiževec, tj. mesnato okroglo papriko. Poleg teh vrst sladke papri- ke poznamo še ostro in še posebno vrsto ost- re paprike — pfeferone. Kako na trgu spo- znati ostro papriko med sladko? Na pogled ju ne ločimo, razen izrazito znanih ostrih sprt. Ker je na trgu poskusiti ne moremo, je oster vonj edino razpoznavno sredstvo. Vitjftnin C je nekoliko obstojnejši v sveži, zreli rdeči papriki kot v zeleni, čeprav ga vsebuje zelena paprika več. Nekaj receptov za vlaganje paprike. SATARAŠ Vzamemo enako količino zrelih paradižni- kov in mesnate paprike. Paradižnik zrežemo na ne predrobna kolesca, damo na cedilo ali sito, da se odteče. Papriko zrežemo na re- zance in jih dušimo v lastnem soku. Cez 10 minut dodamo' paprikam odcejene paradižni- ke in vse skupaj dušimo še lO/ninut na moč- nem ognju. Se vrelo zmes naoevamo v pogre- te kozarce, jih takoj zapremo in zavijemo v odejo, da se vsebina pasterizira od lastne vročine. Ker vsebuje paradižnik veliko kisli- ne, lahko vroče polnimo, čeprav smo mu do- dali papriko. Shranek uporabljamo pozimi za mesne omake, dušeno meso, rižoto ipd. PAPRIKE V OUU IN KISU 25 dkg soli, 25 dkg sladkorja, 25 del olja, '/h 1 kisove esence in 5 1 vode ali 5 1 kisa za vlaganje brez vode damo v večji lonec in za- vremo. Medtem očistimo lepe, zrele paprike, jim odrežemo Dcclje, jih ооегешр io oa ce; diiu odvedimo. Odcejene dajemo v vrelo te- kočino in kuhamo tako dolgo, da spremene barvo in se kožica nagubanči. Nato jih pobe- remo s penovko iz tekočine in nadevamo v kozarce. Ko so vse paprike kuhane, preostalo tekočino dobro prevremo in ohladimo. S hladno zalijemo vložene paprike, kozarec za- vežemo in shranimo. V 5 1 tekočine skrhamo lahko 150 do 200 paprik. PEČENE PAPRIKE S ČESNOM Mesnate paprike spečemo na vroči štedil- nikovi plošči, v električnem pekaču ali v pe- čici. Med peko jih pazljivo obračamo, da se enakomerno spečejo in da se ne zažgo. Ko se malo ohlade, jih po volji olupimo. Vinskemu kisu prilijemo nekoliko olja, do- damo soli in strtega česna. Paprike pomaka- mo v kisovo mešanico in jih vložimo v manj- še kozarce. Zgoraj naj ostane za dva prsta praznega prostora. Na paprike zlijemo pre- vret kis z oljem in česnom, nato kozarec za- vežfffno s celofanom. Tako pripravljene pa- prike se dobro in dolgo drže in so zelo okusne. ZELENE PAPRIKE V SOLI, ZA POLNJENJE Paprike opremo in jim odstranimo peclje in seme. V vsako papriko damo pol žličke soli. Zložimo jih v glinast lonec ali čebriček, čez položimo deščice in nato vse skupaj ob- težimo s jamnom. Po'" dveh ali treh dneh zložimo zmehčane paprike v kozarce, jih za- lijemo z vodo, ki so jo izločile. Kozarce z|i- vežemo in jih shranimo na hladnem. Da jih ni treba prati, nadev nič ali zelo malo solimo. Recepti so iz ponovno izdane knjige Zavoda za napredek gospodinjstva SADJE IN ZELE- NJAVA VSE LETO, kil pa za vlaganje papri- ke še zdavnaj niso izčrpani. V knjigi so iz- črpno obdelane vse priporočljive tehnike za konserviranje sadja in zplenjavc s številnimi recepti. Razen predelovanja pridelkov za' shranke,^boste v njej našli napotke za shra- njevanje svežega sadja in zelenjave za ozim- nico in za shranjevanje živil za krajši čas. RAZŠIRJENE VENE Razširjene vene na nogah so ena iiiij večjih nadlog sodobnih žena. Resnici na ljubo je treba priznati, dii prav nič lepo ne učinkujejo, po- h'g tega pa so tudi nevarne in kar najbolj neprijetne. Zdravljenje raz- jenih ven je komplicirano in tudi ne vedno učinkovito. Klasično in najenostavneje si pomagamo z iz- meničnimi kopelmi (tri minute jy iipli in minuto v hladni vodi), z elastičnimi povoji in gumijastimi nogavicami. S tem seveda razširje- nili ven ne ozdravimo, olajšamo pa '('čine in prif»rečimo napredova- nje. Priporočljiva in učinkovita je tu- di masaža nog. ki jo lahko vsaka žena sama opravi. Z obema rokama ()])jamenio nogo nad gležnjem in to »tako, da se vrhovi prstov obeh rok stikajo na eni, palci pa na drugi strani noge. Z lahkim stiskanjem začnite pri gležnju in nadaljujte proti kolenu. S tem boste iz ven iz- tisnili kri, ki je v njih zastala in po masaži se vam bo zazdelo, da so vaše noge mnogo ;>]ažje«. Žene^ ki bolujejo za razširjenimi venami, nc bi smele nositi čevljev s petami, ki so višje od šest centimetrov, moški pa sploh ne bi smeli nositi ch)ko- lenk in nogavic s tesno elastiko. Zdravljenje razširjenih ven pa .je najbolje prepustiti zdravniku. T^l se bo odločil za vsak primer pose- bej in tako najbolje ugotovil način, ki bolniku odgovarja. Ivica 4 .■i KLIC PO ZADNJIH ATLETSKIH TEKMOVANJIH KJE JE MLADINA? ATLETSKA^ SEZONA SE BLIŽA KONCU. MINULA NEDELJA NA ATLETSKIH POLJIH NI PRINESLA DOSTI ZANIMIVEGA. PRI KLADIVARJU Z NESTRPNOSTJO ČAKAJO NEDELJSKO FINALE EKIPNEGA PRVENSTVA SFRJ. V Celju je bilo minulo nedeljo prvenstvo Jugoslavije v mnogo- bojih in hoji. Konkurenca ni bila na kdovekakšni ravni, saj je manjkala cela vrsta najboljših jugoslovanskih deseterobojcev (Kolnik, Vravnik, Brodnik, Vi- lic). V konkurenci povprečnih at letov je zpaagal Grubar iz Kra- gujevca, ki je zbral 6.182 točk. Drugo in tretje mesto je pripada- lo atletoma Kladivarja Bole tu in Lučiču, ki sta tudi zbrala čez 6.000 točk. Tudi v jkonkurenci ženskega peteroboja niso bile zbrane yse najboljše jugoslovan- ske atletinje, kljub temu pa je bil boj za prvo mesto precej ize- načen, zmaga pa je po pričako- vanju pripadla domačinki Lube- jevi, ki je zbrala 4.327 točk. Za- nimivo je, da je v ženskem pote- roboju nastopila skoraj komplet- na ženska ekipa Kladivarja. Poleg mnogobojev je bilo na sporedu tudi nekaj drugih disci- plin, štafeta 4 X L500m v posta- vi Kovač, Červan, Žuntar, Važič je postavila nov državni rekord, Vravnik je vrgel disk skoraj 49 m, na 3.000 m ovire je Kovač zmagal v času 9 minut 11 sekund, , novi Kladivarjev sprinter Pal pa se je izkazal tudi kot solisti 400 metras. V prvenstvenem tekmo- vanju v hoji na 20 km je zmagal Tabakovič pred državnim repre- zentantom Maletom. Istočasno je bilo v nekaterih drugih mestih državno mladinsko prvenstvo mladincev raznih ka- tegorij, V štirih kategorijah, mladinci in mladinke se je med zmagovalni imeni le enkrat čulo ime celjskega atleta, čast je namreč rešil na tekmovanju v Mariboru celjski metalec kladiva Dajčman, ki je edini celjski mla- dinec, z naslovom letošnjega mladinskega državnega prvaka. V konkurenci starejših ^piladin- cev v Zagrebu je Medvešek v sko- ku v višino zasedel drugo, v sko- ku ob pahci pa Pilih tretje me- sto. Vsekakor so te ugotovitve kaj slabo spričevalo za nekdaj odlič- no celjsko mladinsko atletiko, ki je bila v Jugoslaviji skorajda brez konkurence. Mladina se prav gotovo ne more pritoževati, da nima na voljo prostora za vad- bo in vaditeljev. Lahko pa se pri- tožujejo trenerji, da mladina ne najde več zanimanja za atletiko, saj je atletski stadion v zadnjem času precej pust, vsaj kar zadeva mlade atlete. Kje so vsi tisti mladi entuziasti, ki so se kot naj- boljši z raznih šolskih tekmovanj potem zbirali v društvu in osva- jali nemalo republiških, državnih in vsemogočih prvenstev? Ali mladino res ne privlači več tek- movanje, kdo bo boljši, hitrejši, močnejši? In slednjič — čemu bo nova pokrita dvorana pod tri- buno, ko bo dograjena, sploh slu- žila, če ne mladini in njenemu telesnemu napredku? Včasih je AD Kladivar črpal talente iz celj- skih srednjih šol, posebno z gim- nazije. Sedaj se to le redko do- gaja in tako so pri atletskem društvu prisiljeni včasih v svoje vrste sprejeti »že narejene« atle- te od drugod, če hočejo še vna- prej obdržati korak z vodilnimi jugoslovanskimi atletskimi ko- lektivi. Upajmo, da je ta kriza celjske mladinske atletike le prehodnega značaja in da bodo marljivi atlet- ski funkcionarji na jesenskih športnih tekmovanjih celjskih šol odkrili precej novih talentov in jih tudi vključili in obdržali v AD Kladivarju. E. G. Že nekaj tednov v Mestnem parku lahko zasledimo enega novih celjskih športnih terenov. Zaenkrat še redki pristaši celjskega teniškega športa, vključeni v teniško sekcijo pri HDK Celje, so si s požrtvovalnim prostovoljnim delom zgradili dvoje teniških igrišč, tretjega pa bodo pripravili spomladi prihodnjega leta. Ta igrišča so bila zgrajena tudi ob pomoči nekaterih celjskih podjetij. Za delo so pripadniki teniške sekcije pod vodstvom neumornega vodje Metoda Klemenca, pripravili v svojem prostem času in za to porabili vsa finančna sredstva namenjena za njihovo dejavnost. V teniško sekcijo je vključenih 50 članov, ki se pa ravno zaradi gradnje igrišč in s tem v zvezi pomanjkanja finančnih sredstev niso mogli udeležiti nobenih republiških tekmovanj. Upajo pa, da bo prihod- nje leto boljše. Organizirali bodo tečaje za mladino in starejše. V sploš- nem naj bi igrišča služila predvsem množičnosti in rekreaciji. V kolikor pa bi se našel kdo, ki bi načrtno gojil to športno panogo, ga bodo vseka- kor podprli in mu omogočili napredek na športnem teniškem polju. KOMENTAR TRI TOČKE PREDNOSTI Ko smo v našem komentarju s tekme Kladivar : Celje omenili, da se moštvu Skalne kleti pravzaprav niti ne bo dosti poznala odsotnost dveh na tej tekmi iz- ključenih Igralcev, se nismo dosti motili. Igralski potencial ekipe Celja je namreč tak, da imajoi nà voljo 16 izenačenih no- gometašev, od katerih lahko vsak z go- tovostjo zaigra v prvi postavi. To pa je za vsako ekipo velik plus, velika moralna opora v borbi za najvišje mesto v lest- vici republiške lige. To je pokazala tudi nedeljska tekma s trboveljskim Rudarjem, enim izmed najboljših ekip v ligi. Pa vendar niso Trboveljčani proti razigranim Celjanom mogli pokazati ničesar. Po vsem tem, kar smo v minulih petih kolili videli v borbah za točke med slovenskimi nogo- metaši, lahko mirno trdimo, da je ekipa Celja trenutno najmočnejši partner vsem sodelujočim enajstoricam v ligi. Sicer pa se to nazorno vidi tudi v prvenstveni le- stvici, ko je Celje kar s tremi točkami prednosti na prvem, mestu brez izgube točke in z odlično razliko v golih. Naj ne izzveni neskromno tudi napoved, da bodo Celjani tudi po nedeljski tekmi na Skalni kleti z-ekipo Mure ostali še vna- prej »nedotaknjeni«. Trentfr in kapetan Kladivarja Marinček je v nedeljo le s težavo skrpal ekipo za dvoboj proti Rudarju v Veïenju. Na sre- čo so bili domačini slabo razpoloženi in Kladivar je iztržil dragoceno točko. Upaj- mo, da bo tako tudi v nedeljski tekmi v Novi Gorici. -ed Kegljači startali Pred dnevi se je pričelo letošnje občinske k^ljaško prvenstvo v bor- benih partijah. Sodeluje 8 registri- ranih klubov in 7 sindikalnih ekip. Boljši rezultati: Celje : 13. maj 467: 385, Celje : Olimp 483 (nov celjski rekord) : 373, InvaUd : Partizan što- re 441:404, Olimp : Šentjur 426:332. Trenutno vodi moštvo Celja z 8 toč- kami pred Invalidom 6, Kovinarjem Štore 4 itd. V tekmovanju sindikalnih ekip je v vodstvu Železarna Štore z 8 točka- mi pred Libela 6, Gluhonemi, Aero, Celjski tisk 4 itd. V prijateljskem četveroboju v borbenih partijah je zmagala ekipa mariborskega Konstruktorja s 839 keglji pred Celjem 820, Ljutomerom 738 in Slovenj gradcem 713. J. L. ORMOŽ 10 CELJE 23 v petem kolu republiške rokometne lige so celjski rokomctaši na igrišču v Ormožu pre- magali domačo sedmorko z visokim rezulta- tom 23:10. Celjski rokomctaši so tokrat po- novno zaigrali odlično in njihova zmaga na tujih tleh niti za hip ni bila ogrožena. Doma- če rokomctaše so povsem nadigrali in z do- bro organiziranimi nasprotnimi napadi ni- zali gol za golom. Prikazali so moderen ro- komet z duhovitimi akcijami in ob koncu iz- zvali spontan aplavz mnogoštevilnih domačih gledalcev. Kakšne so možnosti Celjanov v nadaljeva- nju tekmovanja? Kljub eni manj odigrani tekmi so trenutno na prvem mestu v lestvici, vendar jih težji nasprotniki čakajo šele v na- slcdojih-itirih kolih. Že v nedelja bo v Celju eden odločilnih dvobojev s trenutno drugo- plasirano ekipo Brežic. Nato morajo Celjani na vroča tla v Slovenjgradec, kjer so spo- mladi zabeležili pomembno zmago. V pred- zadnjem kolu pride v Celje ekipa Pirana, na- to pa Celjani gostujejo v Ljubljani proti Slo- vanu, v kolikor bi iz teh štirih tekem celj- ski rokomctaši zabeležili vsaj pet točk, bi po odigrani tekmi z zadnjcplasirano Ajdov- ščino prav gotovo zavzeli prvo mesto v jesen- skem delu prvenstva, ne brez izgledov tudi za uspešen konec po spomladanskem delu tekmovanja. Ï —ed «PORT NA DROBNO v Celju je bilo preteklo nedeljo prvo tek- novanje ženskih odbojkarskih ekip za pokal- no prvenstvo Slovenije. Vrsta celjskega Par- tizana je eno tekmo zmagala eno pa izgubila: Celle : Branik 3:1, Celje : Kamnik 2:3. V tekmovanju druge odbojkarske lige je Partizan Celje Izgubil z Mežico 0:3, Gaberje pa so premagale Braslovče 3:2. Celjska atleta Važič In Červan se bosta po nedeljskem finalu zvezne atletske lige začela pripravljati za tekmovanje na poti okrog sve- ta. Na povabilo Novozelandske atletske zveze bosta koncem novembra odpotovala na tur- nejo po Novi Zelandiji, Avstraliji, Oceaniji in obeh Amerikah. Vogometiii rekord v nadaljevanju nogometnega tekmovanja ^^eljske podzveze so bili doseženi naslednji Rezultati: I. skupina: Žalec : Nazarje 23:1, Steklar : Vojnik 5:0, Zreče : Polzela 3:0, Brežice :■ Šmartno 2:1, Rogatec : Senovo 0:2. II. skupina: štore : Vransko 1:3, Šalek : Sevnica 1:4, Ponikva : Laško 2:2 in Ljubno : Gotovlje 1:5. —ed ŽRTVE PROMETA TRČENJE NA PRELAZU Pred dnevi se je na železniškem prela- zu v Pcsjem pripetila prometna nesreča, ko je po občinski cesti pripeljal trakto- rist ZDRAVKO ОГШ traktor v trenutku, ko je po tirih pripeljala lokomotiva. Trak- torist je poskusil preprečiti trčenje s tem, da je pritisnil na plin, kljub temu je lokomotiva, ki jo je upravljal stroje- vodja SMOHER zadela v prikolico. Trče- nje je bilo tako močno, da je prikolico 14-13 CE odtrgalo od traktorja CE 89-11. Traktorist je bil pri nesreči lažje poško- dovan po levem delu prsnega koša >■ obrazu. Prepeljali so ga v celjsko bolni- šnico. Na vozilih je za 400.000 dinarjev škode. Z MOPEDOM V SMRT V Brežicah se je pripetila težja pro- metna nesreča, ko je z neprimerno hitro- stjo pripeljal po Cesti prvih borcev mo- pedist VIKTOR HIRSMAN in ob gradu zdrsnil s ceste. Po 16 metrih vožnje iz- ven cestišča se je zaletel v kostanj in obležal težko poškodovan. Med prevozom v zagrebško bolnišnico je zaradi poškodb umrl. POVOZIL OTROKA Po cesti IV. reda v naselju Kale pri Žalcu se je pred dnevi peljal z motorjem CE 15-628 FRANC JELEN iz Kal. Pri tem je povozil deklico ZOFKO LESNIK ter jo močno poškodoval. Po prevozu v celj- sko bolnišnico so ugotovili da je dobiía pretres možganov in rane po glavi. Moto- rist je vozil brci-^ozniškega izpita in prijavil nesrečo šele tri dni za tem. TRČILA KOLESAR IN TOVORNJAK V vasi Breliha pri Brežicah se je pri- petila težka prometna nesreča, ko sta trčila kolesar JOŽE ZORKO in voznik JANEZ KORELC, ki jo upravljal tovorni avtomobil NM 23-65. Do trčenja je prišlo med srečavanjem, ker sta фа voznika vozila preveč po sredini cestišča. Pri tr- čenju je kolesar dobil tako hude poškod- be, je med prevozom v bolnišnico umrl, Voznik tovornjaka je ponesrečen- cu nudil prvo pomoč, vendar nesreče ni prijavil in so ga izsledili šele pozneje. ZARADI HITROSTI V POTOK V Veliki Pirešici pri Žalcu se je pred dnevi pripetila prometna nesreča, ko je voznika osebnega avtomobila CE 39-12 OTO.NA FIJAVŽA zaradi prehitre vožnje v zavoju začelo zanašati. Vozilo je trčilo v obcestni kamen in se prevrnilo v po- tok Pirešica. Pri nesreči ni bil nihče te- lesno poškodovan, na vozilu pa je za 400.000 dinarjev škode. Z MOTORJEM V PRIKOLICO Med vožnjo po cesti III. reda med La- ^kinf in Hudo jamo se je voznik motor- nega kolesa CE 14-712 CVETKO POLUT- NIK pri srcčavanju s traktorjem CE 56-55 zaletel zaradi neprimerne hitrosti v tra.v- torsko prikolico. Zaradi poškodb po glavi in nogi so ga prepeljali v celjsko bol- ^lišnico. Na vozilih je za 100 tisoč di- narjev škode. / PADEL VINJEN MOPEDIST V Družmirju pri Šoštanju je v večer- nih urah padel z mopedom MARTIN PUNdARTNIK, doma iz Raven pri Šo- štanju. Vozil je močno vinjen in brez luči. Pri padcu se je tako poškodoval, da so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. ZARADI OKVARE V JAREK j Med vožnjo po cesti ìli. reda iz Velike j Breze proti Šentjurju je voznik osebne-- ga avtomobila CÉ 37-52 FRANC ŽIBRET,! doma iz Vrunčeve 25 v Celju — zaradi, ovire na cesti močno zavrl. Pri tem se je na vozilu zlomil krmilni drog, ki je bil že prej nalomi jen. Avtomobil je zdr*- snil s ceste in se prevrnil. ^ 1 Vozniki pozor Po podatkih varnostnih organov celj- ske uprave za notranje zadeve smo iz- vedeli, da je v zadnjem času močno porastlo število prometnih nesreč zaradi neupoštevanja predpisov o vožnji z mo- tornimi vozili v meglenem vremenu. 54. člen Temeljnega zakona o varnosti pro- meta na javnih cestah namreč citira, da morajo vozniki v času slabe vidljivosti (v megli in polmraku) vozili z zasenče- nimi lučmi, ali pa z mcglenkami in ne z malimi (parkirnimi) lučmi. Zatorej, da bi preprečili nesreče in poleg tega, da ne bi bilo hude krvi, naj vozniki upošte- vajo to določilo. Zaradi prevelike hitrosti — ostanki »fička« (Foto: F. Guček), POPOLDNE NA LETALIŠČU ZRACNI KRST Ko sem se napotil za Srečkom proti dvosedežnemu akrobatske- mu letalu, mi je padalo opletalo po mečih. Spotoma sta mi Bobi in Franček pravila, kako ga je treba odpreti. »Le za ročico je treba potegni- ti ...« Srečko je že sedel v letalu. »Močno mu zategni pasove,« je naročil Frančku. »V zono greva.« Tedaj mi še ni bilo jasno, kaj pomeni ta beseda. Menil sem pač, da je to določena višina in nič več. Če bi bil malce bolj zbran, bi lahko po muzajočih se obrazih sklepal, da se mi ne obe- ta kaj preveč prijetnega. A kdo bi tedaj zmogel še to? Prvič v življenju bom letel! Le kdo bi ob radostnem pričakovanju novega doživetja zmogel še toUko priseb- nosti, da bi zaznaval take vsak- danje nadrobnosti, kot so izrazi na obrazih tistih, ki bodo ostali na tleh. Naročil je bilo toliko, da sem jih moral v mislih obnoviti. Pod- zavestno sem stegnil roko proti ročici ža aktiviranje padala, V majhni odprtini, kamor so me privezali, se nisem smel ničesar dotakniti. Lahko bi odvzel plin ali celo zaprl dovod benzina. Tu- di krmilo sem moral pustiti po- vsem nä miru, nikakor se pa ni- sem smel dotakniti pasov, s ka- terimi sem bil privezan. Lahko bi nehote izvlekel zatič ,,. PETDINARSKI KOVANEC JE ODLOČIL Ko smo se z Lidijo in Mirom pripeljali tistega popoldneva na letališče v Levcu, je bilo nebo ena sama modra ploskev. Nikjer oblačka. Laki, Srečko, Bobi, Franček, Maks, Miro in drugi so se pretegovali v ležalnikih. Neka- tere med njimi sem poznal, z drugimi so me seznanili. Sprejeti smo bili tako nepo- sredno in prisrčno, da sem imel občutek, kot da sem bil z njimi že neštetokrat. Takoj smo se vsi tikali in nihče ni dal čutiti, da smo pravzaprav novinci, medtem ko so oni že stari zračni asi. »Eden od vaju gre lahko z me- noj,« se je obrnil Srečko proti nama z Mirom. ^ Vrgla sva kovanec*. Srebrna barva se je nekajkrat zaiskrila in pristala na tleh. Imel sem srečo. Srečko se je zasmejal: »Imel boš kaj pisati...« , V' »Pojdi ti, Miro. Jaz bom žel kdaj drugič, ko bo bolj razburlji- vo.« »Doživetij boš imel več kot do- volj!« Kako točno je bilo to! SREČANJE Z MAKSOM Ko je Srečko prikrmaril letalo do konca letališča, ga je obrnil. Motor je nekajkrat zarohnel, pot- lej sva se pa zapodila proti dru- gemu koncu. Natanko sem čutil, kdaj se je letalo odlepilo od tal. Prišla sva na kakšnih tri sto metrov, kar se je iznenada poja- vil KB, ki ga je vodil Maks Ar- bajter. Nekaj časa smo leteli vzporedno. Njegovo letalo je bilo oddaljeno od najinega le deset metrov. Zato sem lahko natanko videl njegov obraz. Smejal se je. Izpustil je krmilo in zaigral pra- vo pantomimo. Šele kasneje mi je povedal, da je hotel pokazati, kako se bova zrušila, kako bodo žalovali in naju spremljali na zadnji poti. Maks je čudovit človek. Vselej je nasmejan. Njegov obraz so po- risale drobne gube, ki jih povzro- ča smeh, in to se lepo sklada z barvo kože, ki je taka, kakršno imajo ljudje, ki preživijo večji del dneva na prostem. Tudi iz- vrsten letalec in pedagog je. A prav tedaj je dokazal, da je sil- no slab igralec. Njegovo panto- mimo si je bilo moč razlagati edinole kot nerazumljivo klate- nje z rokama. (Nadaljevanje na 6. strani) PRIJATELJSKI NOGOMET V ŽALCU V sredo so igrali prijateljsko nogometno tekmo nogometaši Celjskega tiska z NK Žal- cem. Tekma se je končala z rezultatom 3:4 (4:2) v korist Žalca. Gole so doseglii: Žavski, Herman D., Novak in Hočevar za Celjski tisk, za Žalec pa Koren, Cvikl po 2 in Ulaga. 5 POPOLDNE NA LETALIŠČU ZRAÍNI KRST (Nadaljevanje s 5. strani) Kmalu smo se poslovili. Maks se je jel spuščati, midva pa dvigati. Najin cili je bila zona, prostor med 800 in 1.20Ô metri. V desetih minutah sem iz višino- metra razbral, da sva to višino dosegla. Pogled navzdol je bil čudovit. Zelenilo polj so prepletale bele ceste in potoki. Skupine hiš, ki so bile s te višine videti le kot drobni pravokotniki opečnate bar- ve, so predstavljale posamezna naselja. Kmalu sem se jel orientirati. Spoznal sem Žalec, Gomilsko, Celje, Savinjo, Ku- nigundo . . . Zaželel sem si, da bi letalo zastalo in da bi si mogel to podobo za vselej vtisniti v spomin. Nekaj veličast- nega je bilo v njej. V CEM JE PREDNOST AVTOBUSA Srečka, ki je sedel pred mano, sem vi- del v tilnik, ki ga je zdaj zakrivala rjava pilotska kapa. Obrnil se jc in zatulil: »Kako se počutiš?« Z znamenji sem mu dopovedal, da do- bro. Zares sem se počutil izvrstno, želodec je prestal preizkušnjo in za nič na svetu bi ne zamenjal svojega prostora v letalu, ki je hrumelo in se treslo. tedaj pa me je nekaj pritisnilo ob se- dež. Komaj, sem registriral to doživetje, že se je letalo zasukalo okoli desnega kri- la in strmoglavilo v globino. In v tem str- i moglavem letu se je dvakrat zasukalo okoli svoje ^osi. V hipu je izginila idilična podoba po- krajine pod nama. Zdaj je postala plo- skev brez določenih objektov in ta plo- skev je bila zdaj na levi, zdaj na desni. Ko je Srečko iz kovita, tako se namreč imenuje akrobacija, ki jo je izvedel, pre- šel v luping, je bila zemlja, ki je bila poprej pred mano in se mi je bliskovito približevala, zdaj naenkrat za mano. Spet sva dosegla 1.200 metrov. Srečko se je obrnil. Da bi ga pomiril, sem se mu nasmehnil. Èetudi mi nasmeh ni prišel od srca in je bil prav gotovo kisel ko li- mona, ga je prepričal, da živim. Druga akrobacija je bil tono. Z zemlje je videti silno eleganten, če ga pa človek doživlja v letalu, ga občuti nekako tako, ko da bi ga zaprli v prazen sod in ga spustili po hribu navzdol. In na tistem hribu bi moralo biti veliko panjev in skal! Tedaj sem ugotovil, v čem je prednost avtobusa. Človek lahko izstopi na kateri postaji želi. Tega pa pri letalu ni mogo- če. Vdati se je treba v usodo in si veno- mer dopovedovati, da se navsezadnje tudi pilot noče ubiti. Ta medla tolažba je • vse, kar vam ostaja v zraku. Morebiti še padalo. Kar zadeva padalo, sem se spomnil, da sem pozabil vprašati, kako se naj v pri- meru potrebe izkobacam iz kabine. Ker tega problema nisem znal rešiti, sem se pač sprijaznil z dejstvom, da bo nekako pač šlo. Bal sem se namreč, da je rep ne bi oplazil po glavi. Kasneje so mi povedali, da sem reševal probleme, ki sploh ne obstajajo. Iz kabi- ne bi preprosto izpadel in rep bi priza- nesljivo švignil daleč od glave. ipVARIâl — ROTACIJA NI PRlJtlNA Srečko je prve tri akrobacije še nekaj- krat ponovil in jih prepletal med seboj. S skrajno koncentracijo mi je uspelo, da sem se počasi vendarle orientiral. Kdaj pa kdaj sem celo ugotovil, v kakšni legi se nahaja letalo. Vendar je bilo to krat- ko, ker sem naslednji trenutek že stal pred novo uganko. Vse akrobacije temeljijo na vrtenju, ali kakor temu pravimo danes, na rotaciji. Tovariši, na svoji koži sem občutil, da je horizontalna rotacija (tono) še nekako znosria, medtem ko je vertikalno, tisto navzdol, neprimerno težje prestati. 2e ^ sam občutek, da človek pada, je dovolj hud. Mimo tega pa ostaja še vprašanje, do katere višine — točneje seve nižine — bo padal. Najtežje sem pa vseeno prestal hrbtni let. To je ena najtežjih akrobacij in kas- neje so mi povedali, da je v Celju že sil- no dolgo niso videli. Zato sem Srečku zelo hvaležen, da je izbral prav mene za sopotnika pri tej grozljivi stvari. Lahko bi namreč šel z njim kdo od jadralcev, ki si to že leta in leta želijo* Navadil sem se že, da jc zemlja plesa- la okoli mene, se ini približevala in od- daljevala. Zdaj pa je nenadoma ostala pod mojo glavo. In od tedaj sem se do- besedno jel borili za svoje življenje. Se- deža nisem več čutil pod seboj. Visel sem na tistih trakovih in upal, da bodo zdržali. Za ničesar se nisem smel prijeti. Edino kar sem v obrambo svojega življe- nja lahko storil, je bilo, da sem silovito pritiskal stopala ob trup. Sekunde so postajale večnost. Nenado- ma mi je sunek vetra strgal očala in te- daj sem prvič v letalu lahko uporabil ro- ke za nekaj koristnega in si jih namestil na oči. Imel sem še srečo. Srečku jc namreč očala dobesedno iztrgalo s kape in so mu odletela. DVAJSET MINUT Ko sem opazil, da je ostal Srečko brez očal, sem se razveselil. Upal sem nam- reč, da bova zdaj prenehala. Seveda sem se motil tudi to pot. Se nekajkrat sva ponovila vse tiste strahote. Natanko dvaj- set minut me jc mučil in jaz sem mu moral po vsaki akrobaciji poslati kisel ' nasmešek. j Ko sva se spustila na letališče, sem se spomnil, da .so mi to n^;kateri opisovali kot občutek, ki ga je najtežje prenesti. Meni se je zdel, ko da pristajava na pei- nicah. Pred hangerjem so naju čakali. Zbral sem se, saj sem vedeh da priča- kujejo na licu listno zeleno barvo, tre- soče roke in noge, upogibajoče se ko hre- ncjvke. Vendar jim tega veselja nisem privoščil. Pri barvi me je reševala temna polt, roke sem zaposlil z odpenjanjem padala, medtem ko sem noge postavljal trdneje ko pri vojaški paradi. »Si opazil, kdaj so mi odletela očala?« je vprašal Srečko. Morebiti je celo pri- čakoval, da bi moral stegniti roko in jih ujeti! In to tedaj, ko sem tiščal noge v trup, ko sem strahoma pričakoval, kdaj bodo vezi popustile, ko sem doživljal naj- bolj razburljive trenutke svojega življe- nja .. . A taki so. Tako so ljudje, ki nočejo govoriti o svo- jiih doživetjih, ki trenutek potem, ko so premagali smrt, na to pozabijo. Taki so tisti, pri katerih so vsi enaki; mizarji, zdravniki, inžinerji, strugarji, psihologi in študentje. Taki so moji priijatelji letalci: trije Maksi, Srečko, Bobi, Mija, Laki, Draga, ^^JFranček, Miro, Emil, Pavle, Jože in dru- V. Smeh - 69 - RAZBOJNIK GUZAJ Zdaj ni bilo nikogar nikjer in ravno prav tema je bila, pa sta se lahko čisto nemoteno poljubovala in objemala, če sta le hotela. Seveda sta hotela. Barbka je hotela listek, ki ga je bila pravkar prebrala, hitro skriti v nederje, pa je bilo že prepozno, oče jo je bil že videl. -.'-.ft-m- »Ej, kak.šna je dandanes mladina,« je rekel. »Zdaj je pa res čisto drugače kakor je bilo svojčas. Ko sem se jaz ženil s tvojo rajnko materjo, bog ji daj dobro, — skoro vedel nisem prej zanjo. Kar gnal me je stric neke nedelje popoldne in sva šla na oglede, čez dobra dva meseca je bila pa že svatba! Zdaj pa ti cele noči stojijo pod okni, namesto da bi šli spat, pa zaljublje- na pisemčka si pisarijo in kdo ve kaj še vse! Kaj ti je pa spet pisal, da se ti kar samo smehlja?« »Eh, oče, res prav nič takega, kar poglejte, da ne!« »Hehe, ko veš, da ne znam brati!« Barbki je šlo skoro na jok. Oče jo je tolažil: »No, no, saj sem samo tako rekel. Saj vem, da si poštena in pametna in da ni nič hudega. Ga imaš rada?« Barbka je pogledala očeta. Počasi je le spravila iz sebe: »Imam! — Saj veste, da ga imam!« »I, kako bi vedel, saj mi nisi še nikoli do danes povedala! Že dolgo?« »Kaj vem. — Menda že od tistega trenutka naprej, ko sem ga prvič videla! Sama ne vem, zakaj, moram ga imeti rada! Saj sem se branila, nisem upala sama sebi priznati, pa nič ne pomaga, čutim, da mi je namenjen, nikoli nihče druga kakor on —« »No, saj vama ne bom branil. Službo ima in še dobro po- vrh, kakor je čutiti, če se je bo le držal in če bo pošten. — Imam tudi jaz spravljenih nekaj grošev, pa vama bom že po- magal za prvo silo na noge. Tega pa še ne veš, da te je Plevnik zadnjič na svojega sina snubil?« jo je poredno pogledal. Barbka vsa živa: »A? Pa menda ne! Za Mihca?!« Tako se je smejala, da je morala odložiti rešeto. »Za koga pa drugega, saj ima samo tega. Nekaj je namiga- val. Na vsak način je hotel zvedeti, kako kaj mislim. Pa sem se kar neumnega napravil, sem mu rekel, da nisem še nič pre- mišljeval o tem, da je še čas. Veš, pravzaprav bi ti ne bilo prav nič slabo tam, tam je bogatija! Tudi po 30 škafov pšenice pri- delajo, koliko pa še drugega žita! Ne bi bil Mihec tako neroden ne, čeprav ni ravno pri najbolj bistrih. Crunt je le grunt, služ- ba je pa od danes do jutri. Je rekel, da bo te dni enkrat prišel malo pogledat k nam —« »O, — Mihca za moža?! Jojmene —« »Premisli si! Silil te ne bom na nobeno plat, saj imaš sa- ma dovolj pameti, da boš lahko presodila, kako bi ti bilo bolj prav.« Barbka se je vedno bolj smejala, pa se je začel smejati še on. - 70 - »No, se boste že zmenili,« je rekel nazadnje in počasi odšel v mlin. Na pragu se je še enkrat ozrl: »Ne vem, če ne bosta že jutri prišla, mogoče celo danes! Da boš malo pripravljena!« V soboto pozno popoldne sta pa res prišla. Kakor da sta v mlin prinesla, oba sta nosila v koših v^eče in v vrečah žito, ubila bosta dve inuhi na mah! Bo že nanasel pogovor na tisto, po kar sta prišla. Oče je bil spredaj, Mihec pa dva koraka za njim. »Bog daj dober dan!,« je rekel oče Plevnik. »Bog ga daj!« — je odgovoril Plevnik sin in se oziral okrog sebe. Oče je nadaljeval: »Uh, kako je vroče! Taka sparina je! Ne vem, če ne bo dež! Babnicam je moke zmanjkalo,« je dal koš z rame in ga posta- vil na-tla. Sin prav tako. »Vrabič je bilo težko. Stari postajamo, stari, nič ne pomaga! Včasih bi bil takle košek nesel tri ure daleč, da bi hrbet še ће vedel ne zanj! Ne bo drugače, počasi bo treba spreči!« In se je usedel na klop pred mlinom in si z velikim rdečim robcem obrisal pot z zatilnika in čela Mlinar Avman jc stal ob podbojih in pokimal: »No, no, saj ni še tako hudo ne! Jaz sem še za pet let sta- rejši, kali, kakor ti, pa še kar gre za silo! Kaj hočemo, je že tako na svetu, na vekomaj-ne moremo ostati mladi!« In Plevnik oče je pristavil: »Da, da, bova počasi morala dati mladim čez —« Plevnik sin je dopolnil živahno: »Mhm! Oče imajo čisto prav!« Mlinar ga je pogledal: »To je pa Mihec, jeli da?« Mihec je prikimal in se zarezal: »Mhm! Mihec vsak dan!« Plevnik oče naprej: »Tako sem misHl, če boš mogel, — kdaj bi pa lahko prišel iskat?« Mlinar si je počasi prižigal cedro: »Takole v sredo, četrtek, do takrat bo že! Prej pa skoraj ne morem.« S^poti nad mlinom se je oglasil gozdar s puško, se ustavil pri njih in pozdravil: »Kaj novega, oče Avman? Vsi zdravi?« In se je usedel na parobek. ^ Oče Plevnik se je namrgodil. Da ga je moral šment prav sedaj prinesti tod mimo! »No, prav,« — je rekel. Kaj pa pijače, bo kaj pijače letos pri vas?« »No, pa pridemo v četrtek, prav.« »če le ne bo prišlo kaj trdega od zgoraj, pa res utegne bi- ti,« je odgovoril mlinar. — 71 — »Pri Sv. Štefanu so pravili, jim je neki vse zbilo onokrat,« — je vedel stari Plevnik. Mladi mu je živo pritrdil: »Mhm —! Toča je bila!« Oče na to: »Si ne moremo nič pomagati —^« In sin: »Mhm, tisto je pa res, da ne!« Pogovor nikakor ni mogel naprej, čeprav so si vsi trije očitno prizadevali. Gozdar si je prižigal cigaro in se nečemu tiho smejal. »Kaj pa vode imaš zadosti? Lahko melješ?« se je spomnil oče Plevnik in grdo gledal proti gozdarju. Pogovor je čisto zastal. »Kaj sem hotel reči«, ni odnehal oče, »si že posejal ajdo?« Mlinar nato: »še nič! Čakam, da bi bilo malo dežja, mudi se pa tudi še ne.« »No, le pomenite se!,« je rekel gozdar in počasi vstal. »Lah- ko noč vam voščim vsem skupaj!,« si jc obesil puško čez ramo in odšel. »Lahko noč!,« so rekli za njim in so se oddahnili, da ga ni več. Hvala bogu, da jc šel!, si jc mislil oče Plevnik in to tudi povedal, človeku nič nc gre beseda tako z jezika, čc je kdo zraven, pa še gosposki povrh^ Mlinar se je malo nasmehnil: »O, — ta je čisto domač! Pride velikokrat tod mimo, je prav prijazen človek, ni mu kaj reči!« »Kaj bo tak, ki nič nima!,« se je zaničljivo namrdnil stari Plevnik. In sin pritrdil: »Mhm. Tisto jc pa čisto res. Oče imajo prav. Nič nima.« Zdaj se je očetu Plevniku zdelo, da je napočil pravi trenu- tek. Malo se jc ozrl, ali gozdarja res ni več blizu, potem je pa prišel z besedo na dan: »Tako sem mislil. — Malo dežja bi se pa res že potrebo- valo! Prav nič bi ne bil od škode. Čez zimo bi še potegnil, sem mislil, spomladi bi pa dal čez, če bi nc bilo drugače. Saj vidiš, da skoro nc morem več. Mihec se bo moral oženiti, pa bo.« Sin se je zarezal in mu pritrdil: »Mhm! Tisto jc pa res. Oče imajo čisto prav!« Mlinar pa nato veliko bolj gladko, kakor je Plevnik pri- čakoval: »Saj pravim, da se ga ne bo nobena branila, če je pa- metna!« »Tako se govori! No vidiš.« In Mihec za njim: »Mhm!« Mlinar jc natanko vedel, kaj je zdaj treba. Obrnil se je k hiši in poklical: »Barbka! Čuješ? Prinesi nam no piti!« »Takoj!,« se je oglasila Barbka, menda je ža za vrati čakala. — 72 — Oče Plevnik je gledal za njo, ko je že ni bilo nikjer več! »Ta pa, ta!« je rekel. »Urna je!« In sin za njim: »Ta pa, ta! Mhm!« »Takole gospodinjo bi potrebovali k naši hiši!« »I, saj sem rekel, jaz jc ne silim in nc branim, kar vpra- šajta jo, kakšne volje je. Zakaj pa ne, čc bo hotela.« Sin Plevnik je gledal očeta, očitno mu ni bilo do vpraše- vanja. Oče se je nagnil k njemu in mu zašepctal nekaj na uho. Sin je odkimaval, mlinar je pa nalašč gledal vstran. V tem je Barbka že bila s pijačo in kupicami nazaj, posta- vila vse skupaj na mizo, skrivaj pogledala proti Mihcu in ho- tela oditi. Pa jo jc oče zadržal. »No, Barbka, usedi se no malo k nam!« Oče Plevnik je dregnil sina pod robra in sinu ni preostalo nič drugega, kot da se je ojunačil in stopil k Barbki: »No, usedi se no malo k nam!« »Moram perilo pobrati, se mi mudi, noč bo kmalu!« »To je Vc} res, da bo kmalu noč. Ti bom pa jaz pomagal, da boš prej gotova!« Barbka se je srebrno nasmejala: »Pa res! Pa daj!« Pa ni bilo veliko prida njegove pomoči, bel predpasnik mu jc padel iz rok in ni bil več čisto bel. Mihec jc sam priznal: »Oh, kako sem neroden!« Barbka ni bila čisto nič huda, samo smejala se jc in Mihca prijazno potolažila, da ni bilo prav nobene nesreče, da irnajo dosti vode, ga bo pa še enkrat oprala. Naj si le nič ne žene k srcu, dobro voljo je pa le imel, samo navajen da ni takega dela. Mihec ni natanko vedel, ali naj bo potolažcn ali ne, malo ga je bilo sram, pa jc silil očeta, naj bi šla. To se je tudi očetu zdelo v tem trenutku najprimerneje. Vstal jc in še začel od- pravljati: »Tak jo pa vprašaj, kakor smo se zmenili,« je rekel mli- narju potihcm. »Bova morala zdaj res iti, tema bo, mesca tudi še ne bo pred polnočjo.« Mlinar na to: »iSaj vaju menda ni strah! Pot pa tudi poznata!« In'stari Plevnik: »Ponoči nič rad nc hodim okrog, noČTma svojo moč! Vedno se kaj čuje. čc bi se z Guzajem srečala. — Ta je neki ves vražji.« Plevnik sin jc pocukal očeta za rokav: »Oče, pojva no! Mene jc strah!« »Pa vsaj pij ta vsak še enkrat!,« jima jc rekel mlinar in natočil. Pa sta izpila in se zahvalila in prosila? naj jima kaj ne za- merijo, pa lahko noč! ' Plevnik sin jc stopil celo na hišni prag in zaklical v lopo: »Pa lahko noč, Barbka! In pridna bodi, da veš! Moram zdaj iti!« ^ _Potem sta pa šla^^__., , 6 TABIMO TAS NA IZLITI: POSEBNA UGODNOSTI KOLEKTITI IN INDITIDÜALCII Po»ebma mgođmMt u жак1|шевк lonel 2.<1иет111 WEEKEND IZLITI T BUDIMPEŠTO. Сена «rarnzmaH« dia 20.800 po osebi ткЦпспо stroški pot. nega dovoljenja. 3-dnevni WEEKEND IZLETI У BRATISLAVO, BRNO in DUNAJ. Ceua aranžmana din 25.000 po osebi. 1. novembra obisk groba talcev v GRAZ-u. Cena din 4.500 din po osebi vključno potni Ust. Prijave do vključno 5. oktobra 1965. 2. V času od 20. do 31. oktobra 1965 krožno potovanje po Sredozemlju z motorno ladjo «ISTRA«. Prijave do 20. septembra 1965. 3. GRADBENIKI — strokovna ekskurzija v ITALIJO, v oktobru. 4. Mcdnarodha gradbena razstava v LON- DON-u. 8-dncvna strokovna ekskurzija grad- benikov. Prijave do 16. oktobra 1965. KOMPAS CELJE prodaja vse vrste vozovnic za tu in v Inozemstvo, posreduje v najkraj- iem času nabavo potnih listov in vizumov, menja devize in daje vse Informacije za Vaša potovanja v tu — In Inozemstvo ter Vam posreduje rezervacije za Vaš letni oddih v vseh turističnih krajih. KOMPAS CELJE obvešča vse stranke, da Je v času sezone poslovalnica odprta od 7,30 do 18,00 ure. Pred vsakim potovanjem aH izletom obl- ičite turistično podjetje KOMPAS CELJE, lomilcev trg 1. tel. 23-50. KOMPAS CELJE Tomilčev trg 1 tel. 23-50 • KINO Kino :»Svoboda« Šempeter v 8av. dolini Dne 9. in 10. okt(*ra 1965 4 »NA 2ENE BOM MISLIL JAZ« ameriški barvni CSP film Dne 12. oktobra 1965 »OSEM IN POL« italijanski film Dne 14. oktobra 1965 »KAJ SE JE ZGODILO Z BOBY JANE« ameriški film Kino »Partizan« Sevnica Dne 9. in 10. oktobra 1965 »NEVESINJSKA PUŠKA« jugoslovanski film Dne 13. oktobra 1965 »POD ISTIM NEBOM« jugoslovanski film Kino »Bohor« Kozje Dne 9. in 10. oktobra 1965 »LETNE POVESTI« italijanski SCP film Kino »Dom« Gornji grad Dne 9. oktobra 1965 »TI SI MOJE ŽIVLJENJE« Kinu KZ Kostanjevica na Krki Dne 10. oktobra 1965 »TARZANOVA NAJVEČJA PUSTOLOVŠČI- NA« ameriški barvni film Kino sekcija DPD »Svoboda« Brestanica Dne 9. in 10. oktobra 1965 »NEZNANKA« egiptovsTii film Dne 13. oktobra 1965 ZABRANJENE STRASTI« ameriški film Kino »Svodboda« Štore Dne 9. oktobra 1965 »TOPOVI z NAVARONA« amerški barvni film Kino sekcija PD »Jeika« Nazarje Dne 9. in 10, oktobra 1965 »AFRODltiV — BOGINJA LJUBEZNI« - francosko ital. film • PRODAM Neobrano grozdje domačih belih sort pro- dam. Jesenck, Dramlje 32. Posestvo na sončni legi 20 minut od avtobus- ne postaje: 5 ha obdelovalne zemlje, sadov- njak, gozd, (več orehovine) vinograd, pro- da: Vinko Zalokar, Paridol 25, Dobje pii Planini. Svinjo (130 kg) prodam. Antloga, Mala Pire- šica — Petrovce. Moder, globok uvožen otroški voziček pro- dam. Ч:е1јс, Okopi 9. Gradbeni material še neporuSene hiše, pro- dam takoj po ugodni ceni. Pogoj: Takojšen odvoz materiala. Gostilna Vedenik, Celje, Ostrožno. • Malo rabljen enosedežni moped »Colibri« pro- dam. Naslov v upravi lista. Pletilni stroj, 2 pernici in dve odeji — vse lepo ohranjeno prodam. Naslov v upravi li- sta. Fiat 1100 prodam. Ogled v soboto popoldne. Darko Veler Žalec. Kompletno pohištvo za dnevno sobo prodam. Kari Zohar, Celje, Trubarjeva 34. Globok, kombiniran italijanski voziček — dobro ohranjen — proda: Vida Čuden, Ce- lje, Miklošičeva 11/B. Telico 7 mesecev brejo, čiste sivorjave pasme prodam. Naslov v upravi lista. Mlado vozno kravo — mlekarico prodam. Naslov v.upravi lista. Novo moško športno kolo prodam. Cvetko Kolenc, Trubarjeva 13. Kompletna okna prodam. Teharska 43. • KUPIM Lepo veliko preprogo (ne bosansko delo) kupim. Naslov v upravi lista. -c, • STANOVANJE Poštenemu deklctU oddam opjrcmljeno sobo. Naslov v upravi lista^ Opremljeno sobo'išče miren nameščenec. Pla- ča za 5 mesecev naprej. Naslov v upravi lista. Nameščenka išče skromno sobico v Celju. Naslov v upravi lista. Opremljeni sobi, ogrevani s centralno kurja- vo oddam fantu in dekletu. Naslov v upravi lista. Iščem opremljeno ali prazno sobo v Celju. Plačam naprej. Naslov v upravi lista. Dvema stanovalcema oddam opremljeno sobo. .Celje, Aškerčeva 4 — pritličje. • ZAPOSLITEV Miren fant, star 21 let, nujno išče lažjo za- poslitev, po možnosti ■ s stanovanjem v Celju ali Ljubljani. Naslov v upravi lista. • RAZNO V soboto 2. oktobra zvečer sem izgubila de- belo volneno jopico od železniške postaje do doma. Poštenega najditelja naprošam, da jo proti nagradi odda Meli Zdolšek, Celje, Cankarjeva 7/II. \ , OBVESTILO Vse občane na območju krajevne skupnosti »Otok« Celje obveščamo, da je dan v razpravo predlog sta- tuta Krajevne .skupnosti »Otok« Ce- lje, z željo, da se o vsebini seznani sleherni občan. Zaželene so koristne pripombe in predlogi tako, da bo sprejeti statut res odraz volje in želja občanov. Predlog statuta je poslan vsem predsednikom hišnih svetov in vsem družbeno-političnim organizacijam lia terenu. Vsem občanom pa je na Voljo vј)()Го samo eni nogi. Ce stopiš mimo, te zmletega taliko poteg- nejo iz Tamarja nekje v Indiji. Težava za nosače je v tem, da so tovori širši od razdalje med mostnicatna. Tako sem moral pri vsakem nosaču do prve tretjine mostu, kjer sem s hrbtom in ro- kami razklenil drogove, da se je nosač prerinil na drugo stran. Seveda sme na most samo eden. Dve uri in pol je trajal prehod, od mostu pa strmo navzgor med orjaške cedre do taborišča. Ura je bila štiri popoldne. Ob prihoc u kakao in mleko, za večerjo juha, kure, palačinke in kompot. Okrog nas grebeni, vsi nad 3.000 metrov, zaviti v meglo; v belih pramenih se po- dijo po strminah plohe in nalivi. Včasih nas kakšen doseže, zaro- poče po šotoru in odhiti naprej. Sedimo na blazinah, pišemo, vmes padajo pikre in vesele, pa kak vzdih — nekdo se je spomnil dragih in domovine. Ljudje smo, celo mi iz krvi in mesa. Trinajsti dan smo na poti. Po malem nam že preseda monotona vsakdanjost. Vsak dan podoben prejšnjemu in vemo, da bo jutri prav tak. Riževa polja, blato, ko- ruza, črne samotne bajte in v breg stisnjena naselja brez pra- vega reda. Ob poti črede koz in črnih bivolov, bosonogi pastirčki velikih, zvedavih oči in žene na polju z malimi vragei na hrbtu. In vse to je obgrizeno do kolen in na sveže krvavo od pijavk, ki so prava nadlega teh krajev, ludi mi imamo že vsak svoje pečate. Najhuje je, da sploh ne čutiš, kdaj ta tanka, sestradana glista preleze po čevlju za hla- če in nogavice ter pospravi v miçu svoj obrok sladke krvi. Ko je polna in že podobna ranjene- mu polžku, se brezčutno odlepi in zdrkne v travo. Ko zvečer sezu- ješ čevlje, je vse krvavo, čeprav ne čutiš nobene bolečine. Zadnja dva dni smo bili priko- vani v kraju Taplejung, uprav- nem središču te doline. Je malo večja vas z močno policijsko po- stajo, ki je dala vse od sebe, da bi našla po bližnjih vaseh nosa- če za naše potrebe. Zamenjamo jih sto. Z naglico in redom so se- veda ti možje postave skregani, da o organizaciji sploh ne govo- rim. Brez parlainentiranja, kre- ganja in podobnih prijemov sploh ne _ypravijo ničesar. Domačini so tega vajeni in jim ne seže do srca. Če je drznost nosača pre- velika in noče določenega tovo- ra, ga komisar enostavno aretira, čeprav opravlja svojo dolžnost kar v pižami. Med takimi zaba- vami smo vedno našli čas za kra- tek skok v naš čangbačen, vaško pivnico, kjeé postrežejo z nacio- nalno specialiteto — čangam. To je proseno ali riževo pivo bele barve, ki ga piješ iz okovanega lesenega sodčka po bambusovi cevki. Jemljemo ga bolj kot zna- menitost, alkoholna vrednost ne presega himalajske reke Tam- bur, ki hrumi ix)d nami. TV SPOKEÜ OÜ 10. DO 16. OKTOBRA • TV SPORED OD 10. DO 16. OKTOBRA • TV SPORED OD 10. DO 16. OKTOBRA • TV SP Nedelja, 10. oktobra 9.15 TV pošta (Ljubljana); 9.30 Zvedel sem nekaj novega — oddaja narodnu-zabavne glas- be (Ljubljana); 10.00 Kmetijska oddaja (Za- greb); 10.45 Ponovitev otroške oddaje (Beo- grad); 11.30 Cirkuški deček — serijski film (Ljubljana); 12.00 Nedeljska TV konferenca (Zagreb); 18.00 Rezerviran čas (Ljubljana); 19.00 V nedeljo ob sedmih — mladinska od- daja. (Zagreb); 19.55 Lahko noč, otroci (Beo- grad); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.45 Glasbeni avtomat — prenos iz Bukarešte (In- tervizija); 21.15 Grindl — serijski film (Ljub- ljana); 21.45 Zadnja poročila (Ljubljana); Om TEDNIK Ponedeljek, 11. oktobra 10.00 TV v šoli (Zagreb); 11.40 TV v šoli: Najzanimivejša področja v SZ (Ljubljana); 17.40 Angleščina (Beograd); 18.10 Risanke (Zagreb); 18.25 TV ob/^rnik (Ljubljana); 18.45 Zanimivosti (Ljubljana); 19.15 Tedenski športni pregled (Beograd); 19.45 Propagandna oddaja (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 20..30 TV obzornik (LjuhJjana); 20.40 TV drama (Ljubljana); 21.30 Biseri uglasbene literature (Ljubljana); 21.45 Naš teleobjektiv (Ljubljana); Sreda, 13. oktobra 10.00 TV v šoli (Zagreb); 116.40 Govorin^ rusko (Zagreb); 17.00 Učim© se angleščine (Zagreb); 17.40 Tik tak: Mala železnica (Ljub- ljana); 17.55 Slike sveta (Beograd); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Resna glasba (Skopje); 19.15 Mozaik kratkega filma (Ljub- ljana); 19.45 Cik-cak (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beograd); 20.20 TV obzornik (Ljub- ljana); 20.30 Mednarodna ura: Avstralija — zabavnoglasbena oddaja (Ljubljana); 21.30 Kulturna panorama (Ljubljana); 22.10 Zadnja poročila (Ljubljana); Četrtek, 14. oktobra 10.00 TV v šoli (Zagreb); 11.00 Angleščina — ponovitev (Beograd); 16.10 TV v šoli: Sov- jetska zveza — ponovitev (Ljubljana); 17.40 Združenje radovednežev — oddaja za otroke (Zagreb); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18.45 Štirje vogli Slovenije — reportaža (Ljublja- na); 19.10 Glasbena oddaja (Beograd); 19.40 TV pošla (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 20.30 TV obzornik (Ljubljana); 20.40 Rezerviran čas (Zagreb); 21.40 Poročila (Ljub- ljana); Petek, 15. oktober 10.00 TV v šoli (Zagreb); 16.40 Govorimo rusko (Zagreb); 17.00 Učimo se angleščine (Zagreb); 17.30 TV v šoli (ali Slovenščina — Ljubljana, sicer Zagreb); 18.00 Otroški ma- gazin (Zagreb); 18.25 TV obzornik (Ljublja- na); 18.45 Tiskovna konferenca (Ljubljana); 19.30 Glasbeni kotiček (Ljubljana); 19.45 TV akcija (Ljubljana); 20.00 TV dnevnik (Beo- grad); 20.30 TV obzornik (Ljubljana); 20.4( Celovečerni film (Zagreb); 22.10 Ziadnja poro čila (Ljubljana); Sobota, 16. oktobra 10.00 TV v šoli (Zagreb); 17.40 Kje je, ka je (Beograd); 17.55 Zoki Poki — lutkovna od daja (Skopje); 18.10 Vsako soboto (Ljublja na); 18.25 TV obzornik (Ljubljana); 18. Petrovič-Stojanovič: Oče — mladinska igi" (Bœgrad); 19.40 Cik-cak (Ljubljana); 20.0( TV dnevnik (Beograd); 20.30 TV obzornii* (Ljubljana); 20.40 S kamero po svetu (Ljub Ijana); 21.10 Druga plat medalje — humori stična oddaja (Beograd); 22.00 Kriza — serij ski film (Ljubljana); 22.50 Poročila (Ljub Ijana); Od reke nas je vodila pot mi- mo redkih zakajenih kolib in kozjih staj v grebensko pobočje, posejano s črnimi granitnimi skalami. S Pavletom Šimencem sva vsak dan na čelu. Sredi kolo- ne bara sahib, naš vodja Andrej Župančič, ki obhodi kolono od zadaj naprej in obratno, da je vse prav in na svojem mestu. Včasih prikolovrati kot duh iz grmovja s kamero v roki in se zapodi med začudene nosače za lepim pisanim metuljem ali kač- jim pastirjem. Se včasih prav bo- jim, da ga ta filmska strast \ prevelikem zanosu ne pripelje naravnost v strugo Tamurja. Po eni uri hoje naju ponavadi prehiti Ang Tensing, ki potem na primernem kraju razdeli mimo- idočim nosačem dnevni obrok ài- ma — dve cigareti. Pot nas vodi ob pobočju skoraj vodarvno nad sotesko proti severu. Na obeh straneh reke samotni zaselki, ne- kaj koruze in buč, ozke, v poboč- ja vsekane struge hudournikov, po katerih drve potočki v stote- rih slapovih proti matični reki. Malokdaj preskočiš tak razjezen potok brez posledic, po treh sko- kih si ponavadi dostojno premo- čen. Pa ne škoduje; sonce pripe- ka skoraj navpično. Pobočje nas je pripeljalo med mala riževa polja, obdana s pra- gozdom, pijavke so prilezle na dan. Na kamnitem stopničastem podstavku sva počakala nosače. Nagi radovedni otroci sosednjih hiš imajo pašo za oči. Triletni in še manj že sitnarijo za cigarete. Pa ne za očeta. Z užitkom pokade cigareto kar na mestu. Prve si pripojejo med rižem nosačice. Deset jih je v koloni, vedno pr- ve, nasmejane in belih zob, pa celo lepe. Vse imajo dolge, črne kite, odprte bluze in karo plete- na krila v živih barvah. Okrog •n'ratu krasen nakit iz poldragih kamnov in srebrne broše, vsaka vsaj za pol kilograma. Ugaja nam, da hodijo prve, saj so ne- kak muholovec hlačnikom, ki ho- čejo biti čim bliže in se zato ko- lona preveč ne.raztegne. Melodi- je njihovih pesmi so nam seve- da tuje, glasovi pa lepi, vsi od kraja nenavadno visoki. Ko se je na počivališču nabra- lo že dovolj prepotenih teles in naslednji niso našli prostora, je čelo kolone izginilo med stoletno ^drevje, brlizganje čričkov in za- veso ovijalk. Opoldne smo do- segli sotočje treh rek. Tamur, Car Cur in Rija se v penečih AVtincih^zlivajo v Veliki Tamur. Vsaka priteče po ozki, temni so- , teski. vsaka izpod drugega le-^ denika himalajskih velikanov, Jan uja, Kangzendzenga in Kang-; bachena. Sestopimo navzdol do ¡ Tamurja, kjer veže bregove vi- spči most, spleten iz bambusa."^ Dolg je ка1цј^^ metrov, prožen ; in za nepoznavalca bambusa sploh neprehoden. Glavni nosilci ; so ob straneh v blago napetih lokih, nanje je z bambusovo tra- vo ûi-ipet most. To sta dva tanka KRI24NK4 VODORAVNO: 1. glasen pok, 6. proda- jalec stare robe, 8. kemični zni^lf za lu- tecij, 9. stekanje, 11. eden in drugi, 13. starožidovski kralj, 14. organizacija se- verno-atlantskega pakta, 16. veznik, 17. očesna mrežnica, 19. način cerkvenega petja. NAVPIČNO: 1. slovnični element, 2. za- četnik slovenskega knjižnega jezika, 3. egipčanski sončni bog, 4. reka, ki tečo skozi nemško mesto Emden, 5. prečni drog v kozolcu, 7. resa pri žitnem kla- su, 10. vodni jarek, 12. ljubkovalno ime za očeta, 15. moško ime, 18. kemični znak za iridij. (K. Z.> UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Celje, Trg V. kongresa 5 postni predal 152, TELEFON: 23-69. - UREJUJE uredniški odbor. GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK Drago Hribar. - Časopis ]< ustanovil okrajni odbor SZDL Celje. Izhajal je kot »Nova pot«, »Na delo«, »Na.še delo« (1945), kot »Celjski tednik« (1948-1950), nato kot »Savinjski vestnik« (1950-1954) in od 1955 ponovne kot »Celjski tednik«. SI januarjem 1965 ga SpUSTANAVU.AJO občine Celje, Laško, Mozirje. Šentjur pri Celju, Šmarje pri Jelšah in Z.lec. - Tednik IZII/VIA ob petkih. IZD.\JA I.N TISK.4 CP »Celjski tisk«. — CENA: posamezna številka 50 dinarjev, letna naročnina 2.000, polletna 1.0OÛ in četrtletna Ш dinarjev. Tujina 4.000 dinarjev. — TEKOČI RAČUN: 6«.M 1-1-656. -