Ptuj, petek, 11. maja 2007 letnik LX • št. 36 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR (280 sit) Natisnjenih:
V
Štajerski
kakovost
(DREEHeS^EI®
Ponudba velja do 15.5.2007 oz. do prodaje zalog.
Odkrijte svoj paket -pripravite vozilo na pomladi
TEHNIČNI PREGLEDI DOMINKO
Dominko d.o.o., Zadruini trg 8f 2251 Ptu[
02/788 11 75, 788 11 74, 788 11 68
Pleskavice
pakirano, 480 g
€1,95
467,30 SIT
Dobrodošli v hipermarketu
Sir Gauda
postrežno, 1 kg
€3,79 V
PAR
908,24 SIT
® ORMOŽ na Opekarniški c. 2!
œ 10 m
412,18 SIT §»5
TRGOVINA. M0KTAZA
•vodovod
•	centralna kurjava
•	plinske instalacije
•	kopalniška oprema _ • keramične ploščice
d.o.o. ■. ■
OBRTNA CONA NOVI JORK, Nova vas pri Markovcih 103, tel.: 754 00 90
Sport Rokomet •
»Čudeži« Čudiča v Ribnici
Stran 12
Matjaž Gojčič •
Odličen začetek sezone v Maroku
Stran 13
83	SONCHEK.com
	Obišči Sonček, obišči svet! ^»B
TURČIJA samo 229 €
oobRooošti na Aktualno
v**®	Ptuj • Anketa kot
biblija zdravstvenih delavcev
Stran 4
Ptuj • Prve odločbe o dohodnini še pred poletjem
Stran 5
Po naših občinah Kidričevo • Prenavljajo tudi železniški podvoz
Stran 6
19. maja 2007
Potniki za 4. vlak zvestobe so izžrebani, seznam srečnih potnikov je objavljen
na 27. strani Štajerskega tednika
Po naših občinah Ormož • Novi sklic ruši vse rekorde
Stran 8
Dornava • Ko majhen vrtec stane (skoraj) toliko kot velik
Stran 9
Foto: Martin Ozmec v«
Po naših občinah Sv. Tomaž • Pobesnela narava uničila človekovo delo
Stran 32
Slovenija • Zaključena najava razpisa za sofinanciranje šol in vrtcev
Neprijazni kriteriji za manj razvite občine
Kot je znano, je ministrstvo za šolstvo in šport 11. aprila objavilo javno najavo razpisa za prijavo investicij na področju osnovnega šolstva in predšolske vzgoje za vključitev v proračunsko obdobje 2008 do 2011. Zadnji dan veljavnosti najave je danes, 11. maja, zato podatki še niso znani, gotovo pa je, da se je na najavo razpisa prijavilo ogromno, če ne čisto vse občine v državi.
Zadnji tovrstni razpis šolskega ministrstva je bil namreč davnega leta 1999 in vprašanje je, kdaj, če sploh še bo kakšen takšen razpis. Tokratni razpis zajema dve proračunski obdobji, in sicer 2008-2009 in 20102011. Z objavo rezultatov tokratnega razpisa se bo zaključil tudi razpis za prijavo investicij posebnega pomena na področju šol in vrtcev za preteklo obdobje 2000-2004, kar pomeni, da bo potrebno vse projekte, ki doslej še niso bili vključeni v program šolskega ministrstva, prijaviti na novo.
Letošnji razpis bo izveden dvostopenjsko; na tej prvi stopnji se bodo zbirale prijave in postavile prioritete na podlagi zahtevane dokumentacije (DIIP in prijavni obrazci), prijave pa se bodo umestile v posamezno proračunsko leto v skladu z zakonskimi možnostmi. Druga stopnja predstavlja usklajevalni postopek, pomeni pa, da bo ministrstvo poslalo občinam poziv za dostavo vse potrebne dokumentacije za prijavljene projekte, ki bodo uvrščeni v prvo proračunsko leto, torej v začetek sofinanci-
Uvodnik
ranja v letu 2008. Tiste občine, ki bodo za državno sofinanciranje uvrščene v naslednja leta, bodo dobivale pozive vsako leto marca; torej za leto 2009 bodo morale dokumentacijo poslati na poziv v marcu 2008 in tako naprej. Na razpis, kot je znano, se lahko le prijavijo le občine ali tisti investitorji, ki bodo gradili vzgojno-izob-raževalne zavode, prijavljen projekt pa mora biti naveden v občinskem načrtu razvojnih programov, zanj pa mora biti do poziva pripravljena tudi kompletna dokumentacija.
Prednost občinam z večjim številom otrok in več denarja ...
Kriteriji tokratnega razpisa pa niso najbolj naklonjeni našim obmejnim občinam; osnovni kriteriji za uvrstitev v seznam sofinanciranja so namreč naslednji: demografka slika oz. pričakovani vpis otrok, stopnja pripravljene dokumentacije, finančna konstrukcija in prijava
Mostovi tudi ločujejo
Majski dnevi so po svoji sporočilnosti eni najbogatejših, začenši s prvim majem. Eni nosijo zgodovinsko težo, drugi so čisto običajni dnevi, ki prinašajo takšna ali drugačna sporočila, kot na primer 10. maj, ki kot dan gibanja opominja na vse prednosti gibanja v vsakdanjem življenju in delu sodobnega človeka. 8. maja se je začel že tradicionalni teden Rdečega križa, v letošnjem daje poudarek medgreneracijskem sodelovanju in povezovanju. 8. maj pa je bil tudi spominski dan Ptuja, dan, ko je bilo mesto leta 1945 osvobojeno. Odkar ni več praznika krajevnih skupnosti mesta Ptuja, nasledile so jih četrti, se tega dneva nihče več ne spominja. Dnevov v povezavi s Ptujem, ki bi bili vredni spomina, pa je še več. 100-letnico bo letos praznoval magistrat, praznični dan bi lahko poiskali skoraj v vsaki stavbi v mestnem jedru. Za zdaj so obeležene le najpomembnejše. S spominskim zapisom bi se lahko spomnili hiše v Prešernovi, kjer je nekaj časa po rojstvu živel nestor slovenskega turističnega novinarstva Milenko Šober. Eden najpomembnejših dnevov maja 2007 pa bo zagotovo 18. maj, na Ptuju bo vseslovensko zadišalo po dobrotah s kmetij, tega dne pa bo mesto dobilo tudi svoj četrti most, Puhov most, ki je v stroki pripoznan kot najlepši slovenski most. Ptuj drugi cestni most dobiva 48 let po prvem in 10 let po mostu za pešce, ki se ga je desetisočglava možica veselila 2. avgusta 1997, ko so ga tudi svečano odprli. Prvotno gaje nameraval odpreti sam predsednik vlade, ki se sicer na svojih delovnih obiskih ustavlja povsod po Sloveniji, nekatere predele je obiskal že dvakrat; le na Ptuj ne najde poti, razen ko gre za strankarska srečanja. Stari očak ne more iz svoje kože, župane si vedno išče v »nepravih« strankah, tako je bilo za časa Lucija, tako je tudi v Čelanovem obdobju. To pa ga kot kaže, še vedno tepe, četudi za mostove že od nekdaj velja, da bolj povezujejo kot razdvajajo.
Majda Goznik
na razpis MŠŠ iz leta 1999. No, kar se tiče dokumentacije in finančne konstrukcije se bodo v vseh občinah potrudili, da bo zadeva urejena, težje pa bo s številom otrok in prijava na bivši razpis. Zlasti to velja za naše haloške občine, kjer pred osmimi leti, recimo, še sploh niso razmišljali o kakšnih vrtcih, saj so se marsikje ubadali še z vodovodom, cestami ali osnovnošolsko zgradbo. Skupna značilnost teh občin pa je tudi manjše število rojstev, se pravi neperspektivna slika bodočega vpisa. Veliko občin zna tako „pasti" prav na teh dveh kriterijih, na katere danes, pa tudi sicer, nimajo in ne morejo imeti vpliva.
Sicer pa bodo - po pojasnilih ministrstva - ravno omenjene občine imele težave tudi pri ostalih dveh kriterijih glede dokumentacije in lastnega finančnega vložka. Kar zadeva dokumentacijo, bodo tako občine (ali drugi investitorji) morali navesti enega izmed osmih osnovnih namenov investicije; med navedenimi možnostmi pa so: energetska sanacija, konstrukcijska sanacija, nadomestna gradnja, pomanjkanje prostora, reorganizacija prostora, zdravju škodljivi vplivi, varstvo kulturne dediščine ali „drugo". Kje med temi kriteriji naj bi se,
Nova občina Cirkulane se bo na razpis prijavila z dvema projektoma - otroškim vrtcem (na sliki) in športno dvorano.
recimo, našla občina Žetale s prijavo projekta za vrtec, je hu-dimano težko določiti ...
Nič manj neprijetna je tudi opredelitev drugega kriterija glede finančne konstrukcije. Po tem kriteriju bo namreč ovrednoteno, na kolikšen delež iz državnega proračuna kandidira občina glede na delež, ki bi ji pripadal v letu 2006 po izračunu deležev dodatnih sredstev
za sofinanciranje investicij z državne ravni (torej po novem zakonu o financiranju občin!, op. a.). Če bo delež enak ali manjši od tistega iz leta 2006, bo projekt ovrednoten više. Ali - povedano drugače: čim nižja bo stopnja državnega sofinanciranja, tem višje bo občinski projekt uvrščen na seznamu ...
Za vse nove občine s prijavami pa se bodo za omenjene
podatke uporabljalo stanje njihovih pravnih prednic, torej bivših skupnih občin.
Temeljna osnova za vrednotenje pa bo, ne glede na vse, prvi in zadnji kriterij; se pravi število otrok in prijava iz leta 1999. Glede na vse to je pričakovati, da bo naše, zlasti halo-ške občine, najti nekje čisto pri dnu seznama ...
SM
Sedem (ne)pomembnih dni
(Ne)zaslužni
Pravkar umrlega hrvaškega socialdemokratskega liderja Ivico Račana in nekdanjega dolgoletnega predsednika slovenske države Milana Kučana je povezovalo in povezuje marsikaj. Predvsem pa sta bila oba v prelomnih osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja politika, ki sta vlekla odločilne politične poteze na Hrvaškem in v Sloveniji ter zagotovila miren prehod iz enega v drug politični sistem. Račan in Kučan sta bila tako rekoč poslednja komunistična voditelja, ki sta v eni in drugi republiki nekdanje Jugoslavije vzpostavila pogoje za prehod v večstrankarski sistem. Kljub vsemu temu pa je v pogledih na njiju in na njuno vlogo na Hrvaškem in pri nas v Sloveniji kar nekaj zaznavnih razlik. Ivico Račana so ta teden pokopali in mu tako rekoč plebiscitarno s strani vseh hrvaških političnih opcij izrekli priznanje za njegovo vlogo. Poudarili so njegove nedvomne zasluge pri demokratizaciji in osamosvajanju Hrvaške. Milana Kučana pa so nekaj dni prej v mestni občini
Ljubljana predlagali za častnega meščana Ljubljane in s tem izzvali nove polemike o njegovem domnevno problematičnem političnem obdobju, predvsem s strani Janševih demokratov in Bajukove Nove Slovenije ...
Hrvaška je tokrat presenetila z visoko stopnjo politične kulture. Pravzaprav je bilo že od prvih informacij o nenadni resni bolezni Ivice Račana (zbolel je za izjemno hudo in hitro napredujočo obliko raka) zaslediti v politični in širši javnosti izjemno prizadetost, skrb zanj in želje, da bi okreval. Vsekakor so vsi nastopali maksimalno taktno. Ob smrti so tudi Račanovi siceršnji politični nasprotniki poskrbeli za opis njegovih zaslug, ki ni bil zgolj priložnostno nizanje nekaj vljudnostnih fraz o pokojniku. Ivici Račanu so pripisali zgodovinske zasluge za odpor Miloševicevemu velikosrbskemu hegemonizmu in za mirno predajo oblasti zmagovalcem demokratičnih volitev. Najpogosteje omenjena teza v teh dneh (tako s strani pozicije kot opozicije) je bila, da bi bilo vse skupaj brez Račana in njegove domišljene politike veliko teže in veliko bolj nepredvidljivo. Račan je pred nekaj leti kot prvi
predsednik vlade, ki je ni sestavila HDZ (Hrvaška demokratična skupnost), samostojni Hrvaški najbolj izrazito odprl pot v Evropo. Med značilnostmi Račanovega političnega delovanja, ki so jih ob smrti še posebej poudarjali, je tudi njegova želja, da v novih političnih razmerah ne bi ustvarjali sovraštva in napetosti in da normalna politična konkurenca in normalen politični boj ne bi smela biti povod in opravičilo za nestrpne, netolerantne in nekorektne odnose med posameznimi političnimi opcijami in posameznimi politiki. Govoril je, da razlike v političnih pogledih in odnosih ne smejo ustvarjati sovraštva med ljudmi. Seveda to Rača-novo opozorilo ni omejeno zgolj na Hrvaško.
V vseh tranzicijskih državah smo se in se še vedno soočamo s poskusi, da bi resnične (ali namišljene) krivce iz časov prejšnjih političnih sistemov odpravljali po poti nekakšne »recipročnosti« ali maščevalnosti. Marsikdaj se namreč poskušajo te krivice popravljati po starih vzorcih, z izključevanjem ali zanikanjem drugače mislečih ter z nenehnim »oživljanjem« nekakšnih ideoloških razlik in grehov. Takšna pot nujno vodi v najrazličnejše frustracije, v nestrpen dialog in v nenehne ločitve. Pri Račanu, ki je bil nesporno dolga leta tudi eden najodločilnejših jugoslovanskih in hrvaških partijskih voditeljev, so te dni v njegovi
dolgi komunistični karieri iskali predvsem dobre točke, poteze, ki so bile v korist hrvaški državi in hrvaškemu narodu. Po drugi strani pa se zdi, da so nasprotniki imenovanja Milana Kučana za častnega meščana Ljubljane izhajali predvsem iz podmene, da je bil in da ostaja kot (nekdanji) komunist in komunistični voditelj tako ali tako problematičen. To pa je problem, ki na veliko presega Kučana, saj predstavlja nevaren miselni vzorec, ki v bistvu onemogoča normalno demokratično življenje in pravzaprav, ne glede na to, da se za kaj takšnega sicer ne deklarira, ohranja metode delovanja najbolj krutih enopartijskih sistemov. Seveda ne mislim, da se o Kučanu in njegovi vsakokratni vlogi ne sme kritično razpravljati, tudi ko gre za podeljevanje mestnega meščanstva. Vendar pa mora biti takšna razprava podprta z drugačnimi argumenti, kot pa so jih navajali nekateri Kučanovi kritiki tokrat (Kučan naj bi tako po mnenju enega izmed nasprotnikov njegovega častnega meščanstva le-to dobil kot nekakšno plačilo za politično zavezništvo s sedanjim županom Ljubljane Jankovicem ...).
Vsekakor si je nekdanji predsednik Milan Kučan s svojim velikim prizadevanjem za demokratično in samostojno Slovenijo že zdavnaj zaslužil priznanje, kakršnega mu zdaj daje mesto Ljubljana.
Jak Koprivc
Foto: SM
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (150 tolarjev) (za naročnike 0,50 EUR [150 tolarjev]), v petek 1,17 EUR [280 tolarjev]. Celoletna naročnina: 85,34 EUR [20.440 tolarjev], za tujino (samo v petek) 112,84 EUR [27.040 tolarjev]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Odgovor na pismo Vilija Trofenika
Ormožani in Ptujčani se v glavnem razumemo
(Tretjič in z moje strani zadnjič, ker ne mislim brezplačno podpirati puhle predvolilne kampanje gospoda Trofenika)
Foto: arhiv Štajerskega tednika
Mnogi ljudje, ki gospoda Vilija Trofenika poznajo še iz časov, ko mene ni bilo na tem svetu, so me večkrat opozarjali na to, da so vsakršni poskusi medsebojnega razumevanja in sodelovanja z njim, če se seveda brezpogojno ne strinjaš z njegovimi trditvami, brezplodno početje. Toliko neresnic, kot jih je gospod Trofenik navedel v predhodnem prispevku Štajerskega tednika, ne bi bil sposoben sproducirati tudi znani Lažnivi Kljukec.
O moji voždovski drži mu želim sporočiti zgolj to, da so te neresnice želeli uporabljati tudi nekateri v času lanskih volitev. Glede na to, da mu je volitve vodilo isto podjetje kot meni, se lahko sam prepriča v lažnivost svojih izjav. Med največje prednosti, ki so jih volivke in volivci zapisali pri mojih lastnosti, je ravno nasprotna trditev. Večina volivk in volivcev, tudi tistih, ki ne volijo LDS, so podprli mojo kandidaturo ravno zaradi tega, ker so mnenja, da sem kljub svoji izobrazbi in položaju vedno ostal preprost in do vseh ljudi enako dostopen človek. Če je dokaz za moje podjarmljanje Ormoža to, da sem vzpostavil normalen dialog s sedanjim županom in poslancem gospodom Sokom, ki ga gospod Trofenik mimogrede označi za nepoznavalca in zaničevalca vsega, kar so v Ormožu postorili v preteklosti, potem mu do civiliziranega odnosa do soljudi lahko pomagajo samo čudeži. Proglasiti sebe za poštenjaka in ne imeti toliko poguma, da po izgubljenih volitvah prestopiš prag občinske hiše in svojemu nasledniku predaš vse, kar si postoril velikega, in mu poveš, kaj naj še on postori velikega, je milo rečene nekulturno in ne civilizacijsko dejanje.
Hitra cesta Slovenska Bistrica-Ptuj-Ormož
Zapleti pri izgradnji hitre ceste so mi očitno bolj poznani kot gospodu Trofeni-ku, sicer ne bi navajal takšnih neresnic. Vsa obtoževanja na račun Ptuja, da ni sledil s planskimi akti in lokacijskim načrtom in je po njegovem edini krivec, da projekt ni realiziran, pa so nesmiselne in v popolnem neskladju z dejstvi, ki so sledeča.
Mestna občina Ptuj (takrat še obsega občino Hajdina in Markovci) in sosednja občina Videm sta sprejeli planske akte že leta 1997, v njih je bila umeščena HC (objava Uradni vestnik MOP, št. 8/97)
z začetkom na Ptuju z Mariborske ceste. TE PLANSKE AKTE JE POTRDILA TUDI VLADA RS. Odseka z Mariborske ceste ni bilo mogoče realizirati, ker je Ministrstvo za kulturo (arheologija) izdalo negativno mnenje na lokacijski načrt. TEGA ODSEKA TOREJ NI BILO MOGOČE GRADITI, KER JE VLADNA SLUŽBA PREPREČILA IZVAJANJE VLADNEGA SKLEPA IN S TEM TUDI OBČINSKEGA AKTA. GRADNJE TOREJ NI ZAVIRALA MESTNA OBČINA PTUJ, AMPAK VLADA RS IN NJENE SLUŽBE. Iz navedenega in številnih ostalih uradnih sklepov (glej Uradne vestnike) je povsem jasno, da je Mestna občina Ptuj storila vse in še mnogo več, kar je bilo v NJENI PRISTOJNOSTI in da so napadi gospoda Tro-fenika brez osnove in argumentov ter daleč od objektivnega informiranja glede HC. Na celotni trasi lokacijski načrt ni sprejet v občini Videm in delu občine Markovci.
Zakaj Čelan sam ni upal v Ormož?
Mimogrede naj gospodu Trofeniku povem, da sem sam prihajal v Ormož še kot otrok in da že od svojega sedemnajstega leta skrbim sam zase in se ne bojim samostojnih bližnjih srečanj tudi z najhujšimi nasprotniki. Za njega tega zagotovo ne morem trditi, ker si v mestno hišo na Ptuj, odkar sem župan, ni upal priti niti enkrat, kljub številnim povabilom. Na vsakem osebnem srečanju pa me niti v oči ne upa pogledati. Čemu bi ljudje mižali, tako kot to počne gospod Trofenik, ko se pogovarjajo, če imajo poštene namere? Moj prvi in edini obisk kot župan v vseh dosedanjih petih letih mojega županovanja na Ptuja pa se je res zgodil v spremstvu z dr. Romanom Glaserjem. Namen skupnega obiska, na katerega sva morala čakati skoraj tri mesece od prve najave, je bil izključno vsebinske narave. Kako se je vsebinsko končalo to srečanje, sem pojasnil že v predhodnem prispevku.
Tudi to, da sem bil kot direktor ZRS Bistra Ptuj reden gost v pisarni gospoda Trofe-nika, je milo rečeno navadna izmišljotina. V njegovi pisarni sem kot direktor bil fizično prisoten samo enkrat, nato pa še enkrat v ormoškem hotelu. Žal je tudi to srečanje izrabil za grobo klevetanje in trošenje laži. Na tem srečanju smo namreč bili prisotni ob gospodu Trofeniku še trije, pokojni gospod Branko Kukec in njegova hči Sandra Kukec. O pokojnem človeku,
ki je gospodu Trofeniku ob vseh njegovih političnih in politikantskih igricah vedno stal ob strani, danes očitati zgolj iskanje lastnih interesov, presega vse meje dobrega okusa. Pokojni Branko Kukec je namreč želel svoji hčeri omogočiti nadaljnji študij kot mladi raziskovalki. Ker v Ormožu ni bilo raziskovalne organizacije, ki bi lahko podprla ta projekt, se je obrnil na mene kot takratnega direktorja ZRS Bistra Ptuj. Z veseljem sem prisluhnil ideji, ki jo je takrat z delnim sofinanciranjem iz ormoškega občinskega proračuna podprl tudi gospod Trofenik. Z velikim ponosom lahko povem, da se je ta projekt več kot uspešno zaključil, saj je gospa Sandra Kukec uspešno doktorirala. Kako je gospod Trofenik ravnal s tako izdelanim strokovnjakom, za katere se na načelni ravni vedno zavzema, ko je potrebno povedati kakšno čez Ptuj, pove dejstvo, da je ni hotel zaposliti v ormoški razvojni agenciji. Kot Ptujčan lahko danes s ponosom povem, da se je celotna štiričlanska mlada družina doktorice Kukče-ve preselila na Ptuj. Na tem srečanju sem gospodu Tro-feniku predložil celotno vsebino Dogovora o ustanovitvi regionalnega razvojnega partnerstva, na podlagi katerega je ZRS Bistra Ptuj dobila podporo za izvajanje nalog regionalne razvojne agencije (original je shranjen v ZRS Bistra Ptuj). Govoričenje, da
sem mu podtaknil prazen list za nek projekt, je torej navadna laž. Z enako vsebino je bil seznanjen tudi župan Ljutomera gospod Špindler, ki mi je ta dogovor podpisal v pisarni Državnega zbora. Grožnjo s tožbo nisem nikoli prejel preko telegrama, ampak mi je o teh namerah nekaj povedal tedanji ptujski poslanec in župan gospod Miroslav Luci, ko mu je s tem grozil gospod Trofenik po hodnikih Državnega zbora, ob vložitvi pobude za ustanovitev pokrajine Spodnje Podravje.
Glede mojih ogovarjanj sedanjega gospoda veleposlanika Miroslava Lucija pa je gospod Trofenik očitno pomešal njegove in moje izjave. Zgoraj sem že navedel, da sem se z gospodom Tro-fenikom srečal trikrat. Vsi, ki ga vsaj malo poznajo vedo, da je njega potrebno ves čas zgolj poslušati in nič kaj dosti govoriti. Ker sem ob teh srečanjih seveda imel veliko povedati o drugih vsebinah, mi za obrekovanje gospoda Lucija ni ostalo veliko časa. Vsa moja stališča o vodenju Mestne občine Ptuj pod žu-panovanjem gospoda Lucija, ki sem ga in ga kot človeka še vedno globoko cenim in spoštujem, pa sem javno obelodanil na vseh mojih soočenjih v času predvolilne kampanje. Iskanje lastnih koristi preko hinavščine, kot mi jo očita gospod Trofenik, mi je bilo vedno tuje. Vsekakor pa tega ne morem trditi za
gospoda Trofenika. Njegova hinavščina in sprenevedanje pa se je pokazala na mnogih primerih. Njegov način političnega razmišljanja in delovanja izhaja iz dobrih starih socialističnih časov. Uspeh za vladanje v tistih časih seveda ni temeljil na tekmovanju v kakovosti, temveč v tekmovanju na spletkarjenju. Iz tega vzorca se gospod Tro-fenik preprosto ne zna izviti. Zato je na vsakih lokalnih ali državnozborskih volitvah pripadnik drugačne politične opcije. Za tovrstne ljudi je seveda odkritost, komu zares pripadaš, smrtno nevarna. V tem trenutku lahko zgolj ugibam, da je na podlagi poraza na lokalnih volitvah že spoznal, da s kameleonskim načinom ne bo več uspeval v politiki. Zato verjetno želi v diplomacijo, kjer išče zavezništvo v sedanjem veleposlaniku gospodu Miroslavu Luciju. Ne znam si namreč drugače razložiti njegovega kameleonskega preobrata v obravnavanju gospoda Lucija, ki ga je vedno smatral za najhujšega podjarmljevalca Ormoža.
Pokrajinski muzej Ptuj in muzej Ormož
Gospod Trofenik pravilno ugotavlja, da se s Pokrajinskim muzejem ukvarja že od leta 1982. Res pa je, da je z vsakim letom ukvarjanja s to institucijo povzročal vedno več škode. Namesto da bi sledil svojim predhodnikom
in poskušal ta muzej skupaj z obema mestoma in državo nadgraditi v smeri ene najpomembnejših državnih ali celo evropskih institucij, ga ves čas razbija in pretvarja v nepomembno lokalno institucijo. Da pa še vedno živi v komunističnih časih, pa je dokaz izjava, kjer mi očita, da sem preprečil vpis lastninske pravice eksponatov, ki izhajajo iz Ormoža. Prvič, takega določila nikoli ni bilo v tovrstnih odlokih, drugič, o lastnini ne odločam kot župan, temveč to področje ureja država preko zakonodaje.
Pokrajine
S predpostavko, ki jo gospodu Trofeniku edina in sveta, da je namen ustanavljanja pokrajin nadvlada enega nad drugim, sploh ni mogoče pričeti normalnega dialoga. Za gospoda Trofenika je torej edina rešitev Ormož od Hodoša do Kopra, kjer seveda sme vladati le spoštovani gospod Trofenik. Če bi slučajno v takšni pokrajini dobil oblast gospod Sok ali celo Čelan, potem bi seveda bilo do Sodome in Gomore Ormoža samo še par dni. Da ne razume bodočega pomena regionalizacije znotraj evropskega prostora, pa kaže dejstvo, ko se sklicuje na argumente stroke, ki so naravnost smešni. OSNOVNO PRAVILO ZA USPEH NI BILO NIKOLI POVEZANO S KVANTITETO, AMPAK S KVALITETO. Če bi torej o kakovosti življenje, kar je interes in smisel vsakega človeka, odločala velikost teritorije, potem bi se v Kitajski morala cediti med in mleko, v Sloveniji pa bi morali živeti od zrna pšenice. Po razmišljanju gospoda Trofenika in nekaterih kvazi strokovnjakov bi torej morali Slovenijo kot državo ukiniti, ker je po velikosti in obsegu ekonomije manjša kot srednje veliko evropsko mesto. Čudi me, da iz vidika ekonomske racionalnosti gospod Trofenik ne predlaga ukinitev občine Ormož, ker bi te naloge v Mariboru bolje in ceneje opravljali. Ko pa bosta gospod Trofenik in njegova kvazi stroka dojela, da je prvi predpogoj za uspeh imeti PRAVICO DO KAKOVOSTNEJŠEGA ODLOČANJA, kar regionalizacija v svoji biti predstavlja, takrat bo ugotovil, da je vsekakor bolje imeti štirinajst kot pa tri regije. Optimalno število šest ali osem regij pa je podobno tistemu znamenitemu stavku iz pravljic, ki se začne tako: "Nekoč daleč za sedmimi gorami in sedmimi vodami ..."
Dr. Štefan Čelan
Ptuj • Nacionalna anketa o izkušnjah pacientov v bolnišnici
Anketa kot biblija zdravstvenih delavcev
V okviru uvajanja izboljševanja kakovosti v bolnišnicah, s katero se ukvarja Oddelek za kakovost v zdravstvu pri ministrstvu za zdravje, je bila lansko jesen izvedena prva nacionalna anketa o izkušnjah pacientov v bolnišnici. Izvedli so jo pri odraslih pacientih na treh oddelkih bolnišnic: kirurškem, internem in ginekološkem. V anketo je bilo vključenih 27 slovenskih bolnišnic, po anketi je ptujski pripadlo 14. mesto, torej zlata sredina. V ptujski bolnišnici je bilo v anketo vključenih po 50 moških in 50 žensk na kirurškem in internem oddelku, na ginekoškem pa 50 žensk. Podatke iz ankete bi morali poznati vsi zaposleni, morala bi biti neke vrste biblija zdravstvenih delavcev.
Zdravstvena oskrba, usmerjena na pacienta, je eno izmed načel kakovosti, ki mu sledijo v zdravstvu, za uresničenje tega načela pa je zelo pomembno poznati izkušnje pacientov z zdravstveno obravnavo. Sama kakovost v zdravstvu ima najmanj dve razsežnosti: prva je kakovost z vidika zdravstvenega osebja, druga pa je pogled pacienta. V anketi so pacienti odgovarjali na vprašanja o sprejemu v bolnišnico, o delu zdravnika in medicinske sestre, zdravljenju, lajšanju bolečin, ocenili so tudi bolnišnico, okolje in prehrano ter odpust iz bolnišnice. Kot so poudarili pripravljavci ankete, njen namen ni bil iskanje "gnilih jabolk", predvsem naj bi spodbujala bolnišnice k izboljšavam, da bi se zgledovale po najboljših, ne pa po povprečnih; osredotočila se je na izkušnje, manj pa na zadovoljstvo pacientov.
Izkušnje pacientov lahko pomagajo pri podpori izboljševanju kakovosti v vsaki od bolnišnic, časovnem sledenju izkušenj pacientov, podpori odgovornosti javnosti in izboljševanju kakovosti na nacionalni ravni. Odgovori oziroma informacije pacientov bodo služili pri izdelavi nacionalnih kazalnikov kakovosti. Ocene manj od štiri predstavljajo problem, ki ga je potrebno izboljšati, v bolnišnici so lahko zadovoljni le z odgovorom, če je ocenjen s štiri (da se pacient strinja v veliki meri) ali pa s pet (da se v celoti strinja).
Na splošno so pacienti najslabše ocenili čakalno dobo in načrtovani sprejem v bolnišnico, sodelovanje pri načrtovanju sprejema v bolnišnico in informacije o zdravstvenem stanju in nadaljnji obravnavi v bolnišnici. Najbolje pa so ocenili zasebnost v sprejemni ambulanti. Paciente zelo moti, da zdravniki pred njimi
govorijo, kot da jih ni, da se o njihovi bolezni pogovarjajo v prisotnosti drugih oseb, da ni zagotovljena zasebnost pri pogovoru, viziti, opravljanju posegov in podobno. Tudi pri medicinskih sestrah jih moti, da se o pacientih pogovarjajo, kot da jih ni. Pacienti tudi nimajo dobre možnosti, da bi s svojim podpisom vplivali na to, komu se lahko posredujejo informacije v zvezi z njihovim zdravstvenim stanjem. Še najbolje ocenjujejo razumljivo razlago zdravnika glede koristi in tveganja zdravljenja. Bolnišnice slabo seznanjajo paciente s pravicami in dolžnostmi, ki jih imajo. Tudi s prehrano niso preveč zadovoljni, ponoči pa jih moti tudi hrup osebja.
Za komentar izida ankete smo zaprosili direktorja ptujske bolnišnice Roberta Čeha: "Edini rezultat, ki ga ima ptujska bolnišnica slabega, se nanaša na sklop o okolju in prehrani. Solidno je ocenjen odnos zdravnikov in medicinskih sester, njihovo delo, tudi zdravstvena obravnava je v povprečju dobra. Glede vprašanja o čistosti sob je ocena mejna, o straniščih in kopalnicah pa rajši ne bi govoril - na tem smo začeli sedaj intenzivno delati. Glede zbujanja ponoči zaradi hrupa, ki ga je povzročalo osebje, kar je tudi motilo paciente, pa bi dejal, da je ta po vsej verjetno nastajal zaradi intervencij. Hrane je količinsko dovolj, opažamo pa, da se je veliko vrača. Človek, ki je lačen, si lahko naroči hrano dodatno, a zdi se, da jim je nerodno. Predvsem je s hrano problem na kirurgiji, kjer so ljudje drugače zdravi, prihajajo pa zaradi operacije ali poškodbe. Sestre imajo naročilo, da jim povedo, da če so lačni, lahko dobijo več hrane. Človek, ki je lačen, mora to povedati. Bolnišnično prehrano pa sicer
ocenjujejo kot primerno.
Anketa je dala nekaj vzorcev, kjer lahko pacientom z nekaterimi majhnimi posegi zvišamo ugodje in dobro počutje. Ljudje na bolezen različno reagirajo, eni so jezni, drugi se prepustijo, zato jo tudi različno zaznavajo, občutijo vse dogajanje okrog sebe. Bivanja v bolnišnici na splošno ne sprejemajo z navdušenjem. Veselje prinaša edino rojstvo.
Na internem oddelku, ki je bil nekoliko slabše ocenjen, smo že začeli urejati zadeve, zamenjali smo glavno sestro. Potrudili se bomo, da bomo odpravili tudi druge pomanjkljivosti. Res pa je tudi, da je interni oddelek ptujske bolnišnice specifičen že zaradi starostne strukture bolnikov; v glavnem gre za starejše bolnike." Rezultati nacionalne ankete o izkušnjah pacientov v bolnišnici so od 24. aprila objavljeni tudi na spletni strani ptujske bolnišnice, podobno je v drugih slovenskih bolnišnicah. Z njimi se je že seznanil ožji strokovni kolegij bolnišnice, o njih bodo razpravljali še na strokovnem svetu bolnišnice, prav tako na strokovnem kolegiju glavne sestre, direktor bolnišnice bo z njimi seznanil tudi ostale zaposlene. Kot informacijo jo bo v okviru rednega dnevnega reda obravnaval tudi svet javnega zavoda Bolnišnica Ptuj.
Anketa - velika razvojna priložnost
Teodor Pevec, predstojnik kirurškega oddelka ptujske bolnišnice, ki vodi tudi bolnišnično komisijo za kakovost, je ob prvi nacionalni anketi o izkušnjah pacientov v bolnišnici povedal: "Rezultati nacionalne ankete so me prijetno presenetili. Ocenjujem jo v dveh vlogah: kot predsednik komisije, ki naj bi se v bolnišnici ukvarjala s kvaliteto, kot
Foto: Črtomir Goznik
Robert Ceh, direktor ptujske bolnišnice: »Anketa je dala nekaj vzorcev, kjer lahko pacientom z nekaterimi majhnimi posegi zvišamo ugodje in njihovo dobro počutje.«
jo razume ministrstvo, in kot predstojnik oddelka, ki je bil posebej ocenjen. Bolnišnica se je uvrstila na sredo, ne zaostaja veliko za drugimi regionalnimi bolnišnicami. Treba je namreč vedeti, da regionalnih bolnišnic ni moč primerjati s privatnimi ustanovami, kot so Medicor, Rožna dolina, kjer ni akutnih primerov, v regionalnih bolnišnicah je občutljivost ljudi mnogo večja. Pa vendarle, anketa nam pomaga pri delu vnaprej. Želim si, da jo bolnišnica razume kot veliko razvojno priložnost, da najde sama odgovore, kaj je potrebno narediti, da bi bili naslednje leto rezultati še boljši; pričakovati je namreč, da bo anketa izvedena vsako leto.
Na vrhu med regionalnimi bolnišnicami so ustanove, ki kakovost bolnišnice razumejo drugače kot ustanove, kjer nekoliko zaostajamo na lestvici.
V drugi polovici lanskega leta so se razmere tudi v ptujski bolnišnici sistemsko pomaknile naprej. Rezultati ankete so objavljeni na medmrežju in hkrati omogočajo evropskemu bolniku odločitev, kje se bo zdravil; gre za tako imenovani prost pretok.
Če se lotim komentarjev k posameznim točkam, kjer je bila ocena slabša: nezadovoljstvo bolnikov s količino hrane je že sedaj možno odpraviti s preprosto izraženo željo bolnika, hrup po oddelkih le delno; arhitektura bolnišnice je taka, da poteka transport bolnikov med posameznimi oddelki in na preiskave (npr. CT) tudi po oddelkih, tega ne bo moč spremeniti. Drugače je s hrupom osebja, ampak to je že naloga vodstva bolnišnice. Bolniki so v anketi zapisali, da se na posameznih oddelkih zdravniki do njih vedejo, kot da jih ni. Tu velja opozoriti na
t. i. glavno vizito. Tam namreč dejansko bolnika predstavljamo kolegom, iščemo njihovo mnenje in pomoč, bolnika pa pri tem ne vključujemo v pogovor.
Kot predstojnik oddelka sem pa bil še prav posebej zadovoljen, ker sem pričakoval slabše rezultate. Bolniki so namreč oddelek ocenili pohvalno v vseh kategorijah, še posebej odnos negovalnega osebja. Gre za rezultat aktivnega dela na oddelku. Se pa zavedamo, da je treba na kvaliteti še veliko postoriti, da ne bodo rezultati naslednje leto slabši. Vsi zaposleni na oddelku morajo biti seznanjeni z rezultati ankete. Ministrstvo je področje kakovosti v bolnišnicah postavilo ob bok ostalim programom zdravljenja. Čaka nas veliko dela in zgolj od nas je odvisno, ali bomo kos izzivom."
MG
Foto: Črtomir Goznik
Teodor Pevec, predstojnik kirurškega oddelka ptujske bolnišnice in vodja komisije za kakovost v bolnišnici: »Ptujska bolnišnica se je uvrstila na sredino, ne zaostaja veliko za ostalimi regionalnimi bolnišnicami, treba je namreč vedeti, da regionalnih bolnišnic ni mogoče primerjati s privatnimi, kot so Medicor, Rožna dolina, ...
Ptuj • Na davčnem uradu letos brez čakalnih vrst
Prve odločbe o dohodnini še pred poletjem
Po dokončnih podatkih Davčne uprave Republike Slovenije (DURS) je do zakonskega roka za vložitev napovedi, to je 30. aprila, dohodninske napovedi vložilo natanko 1.131.332 zavezancev. Od tega jih je 311.244 ali 27,51 % napovedi oddalo po pošti, 784.314 ali 69,33 % osebno na davčnih uradih oz. izpostavah, 35.774 ali 3,16 % pa elektronsko prek sistema eDavki. Do 7. maja pa je bilo 781 napovedi vloženih nepravočasno oziroma po roku.
Naj spomnimo, da je DURS do 28. marca zavezancem na dom poslala 1.094.687 pre-dizpolnjenih dohodninskih napovedi za leto 2006. To pomeni, da je dohodninske napovedi vložilo tudi 36.645 zavezancev, ki na dom niso prejeli predizpolnjene napovedi. Davčna uprava RS je namreč predizpolnjene napovedi oblikovala na podlagi podatkov izplačevalcev dohodkov, ki jih je prejela do 31. januarja. Tisti posamezniki, ki so zavezanci za dohodnino, pa na dom niso prejeli predizpol-njene dohodninske napovedi, ker njihov izplačevalec dohodkov davčni upravi ni dostavil njegovih podatkov oziroma jih davčna uprava še ni prejela, so morali vseeno izpolniti napoved na praznem obrazcu.
Tudi v Ptuju več, kot so pričakovali
Na davčnem uradu v Ptuju so po besedah direktorice mag. Stanke Premuš do 6. maja prejeli 49.013 napovedi
Kar nekaj časa so porabili za pobude in vprašanja. Največ se jih je nanašalo na nevzdržno prometno stanje v mestu in na gradnjo avtoceste.
V nadaljevanju so sprejeli zaključni račun občine Lenart za lansko leto, v katerem so pri realizaciji v povprečju za 15 odstotkov preseženi odhodki. Zaključni račun tudi ob koncu poslovnega leta izkazuje 534.202.000 tolarjev (2.229.185,44 evrov) neporavnanih obveznosti, od tega okoli 200 milijonov tolarjev (okoli 834.500 evrov) kratkoročnih, preostanek gre na račun investicij. Bilanca izkazuje tudi obveznosti do Telekoma iz naslova vračila NUSZ v znesku 232.370.000 tolarjev (969.662,83 evrov).
Po zaključnem računu so se svetniki lotili obravnave proračuna za letos in leto 2008. V obeh proračunih so vštete tudi predobremenitve, ki znašajo 901.205.239 tolarjev (3.760.662,82 evrov). V osnutku proračuna za leto 2007 predvideni prihodki znašajo 6.616.712 evrov, načrtovani odhodki pa 7.108.273 evrov. Tekoči odhodki torej predstavljajo 52 %, investi-
za odmero dohodnine ali dobrih 10,2 % več, kot so pričakovali. O vzrokih za povečano število pa je povedala:
„Iz Davčne uprave Ptuj smo za odmero dohodnine na domove davčnih zavezancev z našega območja poslali 44.493 predizpolnjenih napovedi, prejeli pa smo jih 49.013 ali 10,2 % več, kot smo jih poslali. To pomeni, da so napovedi vložili tudi tisti, ki niso dobili predtiskanih obrazcev. Razlogov za to pa je lahko kar precej."
Katerega od možnih načinov oddaje je bilo največ?
„Velika večina ali 36.663 napovedi je bilo oddanih osebno na vložišču, od tega 28.277 z območja Upravne enote Ptuj in 8.376 z območja UE Ormož. Po pošti smo prejeli 11.598 napovedi, po elektronski pošti, ki je v bistvu najenostavnejša, pa samo 752."
Kako ocenjujete vašo pripravljenost na letošnji sprejem napovedi občanov?
cijski odhodki pa 48 % odhodkov, kar pomeni, da je proračun naravnan precej investicijsko, pa čeprav je potrebno poplačati za nazaj tudi vse zapadle obveznosti, ki so se prenesle iz obdobja prejšnjega županstva.
Glavne investicije v letu
2007	so dokončanje cest, parkirišča v Lenartu, posodobitev Polene - dodatna steza, nakup zemljišč v industrijski coni, ureditev kulturnega doma Lenart, dokončanje obnove rotovža, investicijsko vzdrževanje obeh šol itd. Izhodišče proračuna za leto
2008	je proračun 2007 povečan z ustreznim količnikom 1,02.
Svetniki so na seji sprejeli tudi Pravilnik o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter po hitrem postopku Odlok o ustanovitvi Javnega zavoda Ljudska univerza Lenart. V prvem branju so sprejeli tudi Odlok o javnem zavodu Knjižnica Lenart, ki ga bodo ustanovili v soustanoviteljstvu z občino Sv. Trojica. Sprejeli so še spremembe pravilnika o financiranju kulturnih projektov in ljubiteljske kulturne dejavno-
„Ocenjujem, da smo bili na sprejem dohodninskih napovedi resnično dobro pripravljeni, v zadovoljstvo naših občanov smo poskrbeli tudi za to, da na uradu v glavnem ni nihče čakal dlje kot 5 minut. V zadnjih dnevih smo običajno pričeli delati že pred uradnim pričetkom delovnega časa, število odjemnih mest pa smo sproti prilagajali številu strank. Izredno povečan obisk je bil le v ponedeljek, 23. aprila, ko je bil v Ptuju tradicionalni jurijev sejem, v zadnjih dneh pa proti pričakovanju ni bilo tolikšnega navala kot v minulih letih. O tem, da je bila organizacija sprejema dohodnine dobra, pričajo tudi zapisi v knjigi pripomb, ki je bila vedno v vložišču našega urada."
Kdaj boste pričeli obdelavo prejetih napovedi?
„Obdelavo napovedi in vnašanje podatkov v računalniški sistem smo pričeli takoj po sprejemu prvih obrazcev in intenzivno nadaljujemo tudi v teh dneh, tako da so naši uradniki do danes (do torka,
sti v občini. Župana so pooblastili, da podpiše pogodbo o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo Razvojna agencija Slovenskih goric, ki jo skupaj ustanavljajo občina Lenart, Sv. Trojica in Destrnik, zavod RISO ter Območna obrtna zbornica Lenart.
Svetniki so župana tudi pooblastili, da podpiše pogodbo o izgradnji in obratovanju ter skupnem upravljanju regionalnega projekta celovite oskrbe severovzhodne Slovenije s pitno vodo. Gre za projekt, ki se bo izvajal od letos do 2013, njegova vrednost pa znaša 50 milijonov evrov. Projekt zajema menjavo vodovodnih vodov, ki so zgrajeni še iz cementno-azbestnih cevi in bo sofinanciran s strani Evropske unije. Občina bo za investicijo v sedmih letih zagotovila 1.206.359 evrov.
Svetniki so sprejeli tudi sklep o delni povrnitvi stroškov volilne kampanje za lanske lokalne volitve, soglašali s povišanjem cene vode Mariborskemu vodovodu za 0,038 evra na kubični meter, soglašali pa tudi s ceno pomoči na domu v višini 3,34 evra za efektivno uro pomoči.
Zmago Šalamun
8. maja) obdelali in vnesli že prek 27.000 napovedi ali dobrih 55 % vseh sprejetih."
So sedaj po oddaji napovedi še možni kakšni popravki, za tiste denimo, ki so naknadno ugotovili, da so se kje zmotili ali pomotoma kaj izpustili?
„Zavezanci, ki so dohodninsko napoved vložili v roku in pozneje ugotovili, da so kakšen podatek o dohodkih napisali napačno ali pa ga zaradi takšnih ali drugačnih razlogov niso vpisali, pa bi ga morali, lahko napoved popravijo vse do izdaje odmer-ne odločbe. To lahko storijo tako, da se osebno oglasijo na davčnem uradu in sporočijo spremenjene oz. dopolnjene podatke, lahko pa uradu pošljejo dopolnjeno dohodninsko napoved tudi po pošti ali elektronski pošti. Sicer pa naj občane opozorim, da je vse dodatne informacije ali druge nejasnosti močno dobiti po telefonu, ki je objavljen tudi na naših spletnih straneh 02 748 23 77."
Te možnosti so se občani lahko posluževali že do sedaj. So imeli veliko vprašanj?
„V zvezi z reševanjem in izpolnjevanjem dohodninskih
napovedi smo od 1. januarja do 30. aprila prejeli 6.884 vprašanj, daleč največ jih je vpraševalo po telefonu in ob osebnem obisku na uradu, 217 vprašanj pa smo prejeli tudi po elektronski pošti. Največ vprašanj so občani postavili v aprilu, saj smo ta mesec prejeli 4.593 različnih vprašanj. Ob tem lahko povem tudi to, da smo zadovoljni, ker nam je uspelo na vsa vprašanja vsem pravočasno odgovoriti."
Z uredbo vlade ste se tudi na davčnem uradu pričeli glede delovnega časa prilagajati potrebam občanov. Kakšne so vaše prve ugotovitve?
„Res, tudi na davčnem uradu po novem poslujemo vsako prvo soboto v mesecu od 8. do 12. ure. Minulo soboto, 5. maja, je že delalo 55 uslužbencev ali 60 odstotkov vseh zaposlenih na našem davčnem uradu. V glavnem so nadaljevali vnašanje prejetih dohodninskih napovedi, sicer pa nas je ta dan obiskalo tudi 22 strank, ki so iskali naše usluge na različnih področjih"
Kdaj pa lahko pričakujemo prve dohodninske odločbe?
„Pričakujemo, da bomo že prav kmalu, po vsej verjetnosti konec prihodnjega tedna, uspeli vnesti v računalnik vse podatke, ki smo jih prejeli. V nadaljevanju procesa odmere dohodnine jih bomo nato posredovali na Davčno upravo Republike Slovenije v Ljubljano, kjer bodo izvajali tudi vse nadaljnje postopke ter izdali odločbe. Kdaj natanko bodo izdane prve odločbe, je se-dajle težko reči, vsekakor pa pričakujemo, da bodo izdane že v juniju oziroma pred poletnimi počitnicami."
Ob koncu morda še nasvet. Tistim zavezancem za dohodnino za leto 2006, ki še niso vložili napovedi, svetujemo, da to storijo čimprej, saj se s samoprijavo lahko izognejo kazni, ki je sicer zagrožena v višini 200 evrov. Zakon o davčnem postopku namreč takšnim zavezancem omogoča, da lahko vložijo dohodninsko napoved tudi po roku za vložitev napovedi, vendar najpozneje do izdaje odmer-ne odločbe oziroma do začetka postopka o prekršku, s tem da morajo na napovedi jasno označiti, da gre za sa-moprijavo.
M. Ozmec
Lenart • 5. seja občinskega sveta
Sprejeli zaključni račun in proračun
V četrtek, 26. aprila, so se svetniki občine Lenart sestali na peti seji. Na dnevnem redu so imeli kar osemnajst točk dnevnega reda.
Kidričevo • Rekonstrukcija železniške postaje
Prenavljajo tudi podvoz
V okviru rekonstrukcije železniške proge na odseku Pragersko-Ptuj-Ormož potekajo te dni obsežna dela tudi na območju Kidričevega. Projekt, katerega investitor je Javna agencija za železniški promet in ga sofinancirata Evropska unija ter Republika Slovenija, bo prispeval k zmanjševanju ekonomskih in socialnih razlik med državami EU.
Kot je včeraj pojasnil Dejan Jurkovič, ki vodi projekt rekonstrukcije proge Pragersko-Ptuj-Ormož (projekt A), bodo na območju železniške postaje Kidričevo v celoti preuredili in posodobili zgornji ustroj oziroma tirnice, kretnice in progo. V sklopu tega pa urejajo tudi spodnji ustroj proge, saj bodo dosedanji tampon nadomestili z novim, poleg tega pa bodo zgradili tudi dva nova potniška perona za dostop potnikov, oba dolžine 150 m, z izvennivojskim dostopom izpred postajnega poslopja. Vsi dosedanji objekti na železniški postaji v Kidričevem bodo ostali, le da jih bodo nekoliko preuredili in posodobili oziroma prilagodili za potrebe vgradnje novih sig-nalno-varnostnih naprav.
Vzporedno s tem poteka tik ob železniški postaji tudi celovita obnova železniškega nadvoza čez Tovarniško cesto; zamenjali bodo zgornjo ploščo nadvoza, medtem ko bodo stranske nosilne stene ostale iste. Nova plošča bo za 18 cm tanjša od dosedanje, tako da bo za toliko višji tudi podvoz oziroma svetla višina pod objektom. V času rekonstrukcije nadvoza poteka promet po Tovarniški cesti le enosmerno, urejajo pa ga s pomočjo semaforjev.
V okviru ene najpomembnejših naložb v slovenski železniški infrastrukturi bo Javna agencija za železniški promet na odseku železniške
Foto: M. Ozmec
Pogled na železniški nadvoz nad Tovarniško cesto v Kidričevem, kjer so del zgornje plošče že porušili, promet po Tovarniški cesti pa poteka enosmerno.
proge Pragersko-Ptuj-Ormož posodobila in modernizirala signalno-varnostne in telekomunikacijske naprave tudi ob izgradnji izogibališča v Cirkovcah in Cvetkovcih ter z rekonstrukcijo železniških postaj v Ptuju in Moškanjcih. Glavni strateški cilji tega programa, ki ga je Slovenija sprejela z vstopom v Evropsko unijo, so izboljšanje prometne varnosti, pospešitev nacionalnega gospodarskega razvoja, zmanjšanje negativnih vplivov na okolje ter zagotovitev ustreznih železniških povezav s širšim evropskim prostorom.
Po pogodbi, ki je bila pod-
pisana decembra lani, bodo gradbena dela pri posodobitvi železniške proge Prager-sko-Ormož, projekt A, veljala 36,2 milijona evrov, Javna agencija je iz Evropske unije za ta projekt pridobila 14,5 milijona evrov. Z modernizacijami na progi Pragersko-Ormož (pogodba je bila podpisana 4. aprila) v vrednosti 45,1 milijona evrov, od tega bo EU prispevala dobrih 10 milijonov evrov, bodo uredili 19 nivojskih prehodov, ki so sedaj zavarovani le s cestnimi signali ali polzapornicami, tako da bodo mehanske zapornice nadomestili z elektronskimi napravami, medtem ko
bodo 6 nivojskih prehodov, ki so zaznamovani le z Andrejevim križem, ukinili in jih s povezovalnimi cestami navezali na sosednje, zavarovane nivojske prehode.
Z realizacijo zastavljenih ciljev in zastavljenega projekta bo na obnovljenih odsekih zagotovljena osna obtežba 22,50 tone na os, maksimalna hitrost 160 km/h, povečala se bo tudi prepustnost proge s sedanjih 52 na 78 vlakov na dan, zaradi podaljšanja tirov na postajah pa bo možno tudi križanje vlakov dolžine 750 m.
M. Ozmec
Haloze • Kako se bodo gradili mejni prehodi
Zavrč v prvem, Leskovec v drugem planu
Vlada RS je na svoji 118. seji med številnimi drugimi zadevami obravnavala tudi predlog čistopisa sklepov za zagotovitev dodatnih sredstev za izgradnjo mejnih prehodov na južni slovenski oz. bodoči schengenski meji.
Po sprejetih sklepih se bo na mejnih prehodih Imeno, Zg. Leskovec, Ormož, Razkrižje, Podplanina, Vinica, Rigonce, Orešje, Gibina in Sočerga ter kontrolni točki Sečovlje ukinil tovorni promet s prvim decembrom 2007. Izgradnja 13 mejnih prehodov Babno polje, Podplanina, Dobovec, Petrina, Vinica, Rigonce, Imeno, Ormož, Zg. Leskovec, Razkrižje, Orešje,
Sečovlje, Gibina in mejnega prehoda Sočerga pa se bo zaenkrat izvedla v t. i. »minimalnem« obsegu del, ki zagotavlja izpolnjevanje schengenskih standardov, za kar bo namenjenih 6,5 milijonov evrov. Na navedenih mejnih prehodih bodo odkupili zemljišča v vrednosti 1,22 milijona evrov.
Načrtovane novogradnje na omenjenih mejnih prehodih
Mejni prehod Zg. Leskovec v občini Videm bo izgradnje popolne infrastrukture deležen v letih 2009 in 2010.
se bodo tako v celoti začele izvajati šele v letih 2009 in 2010, ko bo v državnem proračunu zagotovljen ves potrebni denar. V letu 2009 se bo gradila infrastruktura na mejnih prehodih Babno polje, Sočerga, Petrina, Vinica in Rigonce ter na kontrolni točki Sečovlje, v letu 2010 pa pridejo na vrsto mejni prehodi Imeno, Ormož, Zg. Lesko-vec, Razkrižje, Orešje in Gibina. Ne glede na samo izvedbo pa ministrstvo za javno upravo že letos lahko začne postopke za dodatno izvedbo projektov na vseh omenjenih mejnih prehodih, višina sredstev za porabo pa je 4,4 milijona evrov.
Sicer pa bo finančno sodelovalo tudi ministrstvo za promet in zveze, ki mora v skladu z obveznostmi pri gradnji in vzdrževanju cest do mejnih prehodov ter znotraj njih prispevati skupno 2,6 milijona evrov, od tega zneska pa že v letošnjem letu 1,733 milijona, razliko (0,86 milijona evrov) pa v naslednjem
letu. „Cestni" denar bo namenjen za ureditve cestne infrastrukture na mejnih prehodih Dragonja, Starod, Središče ob Dravi, Zavrč, Bistrica ob Sotli, Petišovci in Dobovec.
Že v letošnjem letu pa bo prenove in novogradnje deležen mejni prehod Zavrč (ob njem pa še delno Bistrica ob Sotli, Petišovci in Dobovec). V vladni postopek sta tako že vloženi uredbi o lokacijskem načrtu za izgradnjo MP Zavrč in MP So-čerga, kjer o sicer potrebnih še dodatnih 1,4 milijone evrov za sanacijo plazu. Za MP Zavrč tako praktično ni več dvoma, da bo do konca leta dobil podobo, kot jo mora. Večina ostalih mejnih prehodov, med njimi tudi Zg. Leskovec v občini Videm, pa je pristal v okviru začasnih oz. najnujnejših ukrepov po minimalnih zahtevanih standardih schengena, popolna infrastruktura pa naj bi se zgradila do konca leta 2010.
SM
Foto: SM
Od tod in tam
Ptuj • Predavatelji priredili koncert Koncert baročne glasbe
V nedeljo ob 17. uri je Pokrajinski muzej Ptuj priredil Koncert baročne glasbe.
Foto: Dženana Bečirovič
Skladbe baročnih skladateljev so na starih instrumentih izvajali predavatelji seminarja za staro glasbo Glasbene akademije Ljubljana in Univerze za glasbo iz Gradca.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Na gradu komorni orkester Savitra
Tokrat bo Društvo za glasbeno umetnost Ar-sana v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj priredilo nepozaben koncert mednarodenga komornega orkestra Savitra. Na ptujskem gradu bomo tako v sredo, 16. maja, ob 20. uri ponovno prisluhnili vrhunski izvedbi klasičnih melodij. Komorni orkester Savitra sestavljajo domači in tuji profesionalni glasbeniki pod umetniškim in dirigentskim vodstvom Matjaža Rebolja. V lanski sezoni so imeli po Sloveniji pet izredno uspešnih koncertov. Le-ti so bili strokovno pohvaljeni ter navdušeno sprejeti s strani publike. Namen Savitre je združevati izredne umetnike po vsem svetu, ki se zraven vrhunske umetnosti zavzemajo za humanost, ekologijo, nenasilje, pomoč drugim ter ravnovesje v svetu. Orkester bo izvajal dela S. Barbera, J. S. Bacha in A. Dvoraka! Predprodaja vstopnic je v TIC Ptuj in hotelu Mitra! Vabljeni vsi ljubitelji klasične glasbene umetnosti!
Ana Fuchs
Ptuj • Svet skozi oči mladih
Foto: Dženana Bečirovič
18 udeležencev tečaja risanja je v sredo, 25. aprila, ob 18. uri v prostorih Centra interesnih dejavnosti Ptuj na ogled postavilo svoje umetnine. Te
so nastajale pod mentorstvom akademskega slikarja Tomaža Plavca. Zaradi velikega povpraševanja bodo tečaj, ki ga izvajajo že od leta 1999, v kratkem ponovno organizirali. Plavec, ki tečaje vodi že vrsto let, pravi, daje vsak tečaj zgodba zase. »Letos smo imeli ogromno mlajših udeležencev. Pri teh je tudi napredek vidnejši in koraki so hitrejši. Tečaj pa nedvomno ocenjujem kot uspešen,« je dejal Plavec. V 12 urah risanja, kolikor je trajal tečaj, so se udeleženci spoznali z risbo, osnovno linijo in predpripravo za slikanje. Od likovnih tehnik so se spoznali z ogljem, saj je s tem, poudarja mentor, najlažje delati, ker se lahko briše in krepi natančnost. Začeli so z osnovnimi črtami, večino časa pa so posvetili risanju portretov, saj so s tem dejansko pokazali svoje znanje. Vseh 18 udeležencev seminarja, ki so narisali 50 risb, je prejelo tudi potrdila o opravljenem tečaju. Tega se je posebej veselila najmlajša udeleženka seminarja, šestletna Liza. Študijska razstava udeležencev tečaja risanja bo v CID-u postavljena do 25. maja.
Zaradi velikega zanimanja pa so se odločili, da tečaj organizirajo ponovno, sicer pa maja pripravljajo tečaj oblikovanja z glino, v poletnem času pa za ljubitelje risanja kopico delavnic, povezanih z likovnim ustvarjanje.
Dženana Bečirovič
Ptuj • Letni koncert Pihalnega orkestra Ptuj
Pihalni orkester in komorni zbor navdušil
Zvesto občinstvo je tudi letos množično prisluhnilo letnemu koncertu Pihalnega orkestra Ptuj pod vodstvom prof. Štefana Petka.
21. aprila se mu je v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj pridružil Moški komorni pevski zbor Ptuj, ki mu dirigira prof. Ernest Kokot. Skozi koncertni program je vodila Nataša Petrovič. Ptuj je eno izmed redkih mest, ki se lahko pohvali s tako dolgo tradicijo svoje godbe na pihala. Ptujska je dolga že več kot 150 let. Tradicionalni pa so tudi že letni koncerti Pihalnega orkestra Ptuj. Letos so goste izbrali doma, s pevci Komornega moškega pevskega zbora Ptuj si tudi delijo vadbeni prostor v Narodnem domu na Ptuju.
V koncertnem programu so tokrat preigrali in prepe-li od klasike, popa do roka. Komorni moški pevski zbor Ptuj, prvič je nastopil že leta 1953, je ob tej priložnosti predstavil tudi del programa, ki ga bo odpel maja v Grčiji v okviru mednarodnega pevskega festivala. V delu progra-
ma sta se dirigenta »zamenjala«, za dirigentskim pultom je prof. Štefana Petka zamenjal prof. Ernest Kokot. V skladbi B. Adamiča Tra-ta-ta bi ptujski pihalci morali tudi peti, Ada-
Videm • Koncert Osti jarej
V novi podobi
"Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo umiriti vse skrbi in vse bolečine srca," je zapisal Shakespeare.
Mladi pevci iz Mešanega mladinskega pevskega zbora Osti jarej poznajo to resnico, v soboto, 28. aprila, pa so poskrbeli, da so se za nekaj časa umirile vse skrbi obiskovalcem njihovega koncerta, ki so ga pripravili v domači dvorani v Vidmu. S tem koncertom so ostijarejevci obeležili dvoletnico obstoja, zaključili uspešno sezono, ki se je začela septembra, in se prvič predstavili v svojih novih oblekah.
Za mladimi pevci je naporna, vendar uspešna sezona. V septembru so ustanovili svoje kulturno društvo z imenom Osti jarej, katerega predsednik je postal ustanovitelj in zborovodja Dejan Rihtarič. Dela so
se lotili s polno paro. V začetku novembra so priredili koncert z naslovom »Na svetu lepše rož ce ni« v slavnostni dvorani ptujskega gradu. Konec decembra so presenetili z božično-no-voletnim koncertom, s katerim so do zadnjega kotička napolnili cerkev sv. Petra in Pavla na Ptuju. S tem programom so gostovali v Gorišnici in Slovenj Gradcu. Letos so v marcu nastopili na reviji študentskih pevskih zborov v Grand hotelu Union v Ljubljani, 20. aprila pa so se vnovič predstavili na reviji »Večerna pesem 2007« v Gimnaziji Ptuj.
V soboto so mlada srca bila drugače, saj je Mešani mladinski pevski zbor Osti jarej po
vabili. Koncert so zaključili s koračnico Mars der medici, navdušeno ploskanje občinstva jih je omehčalo, da so
zaigrali še Hubertovo koračnico in za posladek še nekaj taktov druge. Ob koncu letošnjega letnega koncerta so se
spomnili tudi 60. rojstnega dneva svojega člana Stanka Menonija.
MG
V Romantičnih variacijah E. Glavnika je bila solistka tenor sakso-fonistka Nina Rogina, študentka Akademije za glasbo v Ljubljani.
mič jo je zato tudi napisal, da bi jo godbeniki peli. Pihalni orkester Ptuj se ni dal »pregovoriti«, pel je Moški komorni pevski zbor Ptuj, tako kot znajo le oni, zato so jih tudi po-
dolgem času stal pred domačim občinstvom, v domači dvorani, kjer že od samega začetka potekajo vaje pod vodstvom Dejana Rihtariča. Zbor se je številčno zelo okrepil, a najbolj se je spremenila njihova zunanja podoba z novimi oblekami, ki so plod priznane oblikovalke in kostumografinje Stanislave Vaude Benčevič. Oblikovala je prav posebne kostume, ki so moderni, s pridihom preteklosti in se tako zlijejo z njihovo mladostno energijo in repertoarjem, ki ga pojejo.
Ostijarejevce bo to pomlad mogoče slišati še enkrat, na zaključnem koncertu OŠ Videm ob zaključku šolskega leta, kjer bodo nastopili kot glasbeni gostje. Potem se za pevce začnejo zaslužene počitnice. Novo sezono bodo začeli septembra, ko bodo medse sprejemali nove člane. Med ostija-rejevce ste vabljeni vsi mladi, ki radi pojete. Če potrebujete kakšne dodatne informacije, lahko pišete na naslov: pz.osti-jarej@gmail.com.
D. R.
V delu programa je Pihalnemu orkestru Ptuj dirigiral prof. Ernest Kokot, sicer dirigent Komornega moškega pevskega zbora Ptuj, ki je bil gost tokratnega koncerta Pihalnega orkestra Ptuj.
Ormož • 15. srečanje harmonikarjev
Zaigrale so harmonike
V prostorih Osnovne šole Ormož se je 4. maja odvilo 15. srečanje harmonikar-skih orkestrov in skupin Glasbenih šol Gornja Radgona, Ljutomer in Ormož. Kot gost pa je nastopil Soboški harmonikarski orkester.
Iz Glasbene šole Slavka Oster-ca Ljutomer je mentor Janez Munda na srečanje pripeljal dve skupini. Kot harmonikarski duo sta zaigrali Anja Ferlin in Nuša Vukan. Harmonikarski orkester ima na šoli že dolgoletno tradicijo. Zasedba se spreminja iz leta v leto, sestavljajo pa ga člani od 10. do 15. leta starosti. Harmonikarski orkester GŠ Gornja Radgona je nastal iz komorne skupine šestih harmonikarjev. Njihov repertoar obsega predvsem znane filmske melodije, evergrine in klasično glasbo. Sestavljajo ga nekdanji in sedanji učenci glasbene šole, ki poleg
študija in učenja še najdejo čas za skupno muziciranje. Orkester vodi Olga Radolic.
Glasbena šola Ormož pa se je predstavila s kar tremi zasedbami. V Harmonikarskem orkestru GŠ Ormož igra v letošnjem šolskem letu 12 učenk in učencev od 2. razreda harmonike naprej, ki si z igranjem v orkestru pridobivajo izkušnje v skupinskem igranju. Orkester vodi Jože Barin Turica. Harmonikarski orkester II GŠ Ormož deluje pod mentorstvom Darinke Vi-dovic, v njem pa igrajo učenci od 3. do 6. razreda harmonike, diatonične harmonike in
tolkal. Pridružilo se jim je tudi nekaj nekdanjih učencev, ki še zmeraj radi igrajo. Na srečanju je nastopila tudi Skupina diato-ničnih harmonik GŠ Ormož. V skupini igrajo Katja Karba, Jaka Hanželič, Mitja Meško, Gregor Čurin in Miha Trstenjak, njihov mentor pa je Franc Šulek.
Nastopajoče zasedbe, kot tudi gostujoči Soboški harmonikarski orkester pod mentorstvom Mateja Zavca, so zaigrale dopadljiv program klasičnih, vedno zelenih in filmskih melodij, ki so predstavile vso lepoto tega instrumenta.
vki
Harmonikarski orkester Glasbene šole Ormož pod vodstvom Jožeta Barin Turice.
Foto: MG
Foto: MG
Destrnik • S pete redne seje
Prva podražitev vrtca po dveh letih
Občinski svet na Destrniku se je v petek, 4. maja, ob 17. uri sestal na peti redni seji. O 23 točkah so razpravljali tri ure, predlog dnevnega reda in vse točke razen 18., kjer je bil govor o ekonomski ceni vrtca, so soglasno sprejeli.
Seja se je pričela s pregledom in potrditvijo zapisnika četrte redne seje in potrditvijo zapisnika 1. korespondenčne seje. Obravnavali so tudi predlog zaključnega računa proračuna za leto 2006 skupaj s predlogom odloka o zaključnem računu. Kot je poudaril župan Franc Pukšič, so prihodke lani načrtovali zelo natančno, saj je odstopanje od dejanskih znašalo zgolj 0,98 odstotka. Nekoliko manj natančno so načrtovali odhodke, teh je bilo manj, kot so načrtovali, saj nekaterih načrtovanih investicij niso izpeljali. Nadzorni odbor nepravilnosti pri zaključnem računu ni ugotovil, svetniki pa so ga soglasno potrdili.
Sprejet je bil tudi predlog sprememb in dopolnitve poslovnika občinskega sveta. Spreminjajo ga zaradi obveščanja po elektronski pošti. Zgledovali se bodo po poslovniku vlade Republike Slovenije. Po novem bodo tako svetniki vabi-
la na seje in gradivo zanje imeli objavljeno na spletu, obenem pa bodo vsakokrat o tem obveščeni s kratkim sporočilom na mobilnem telefonu. Omenjene spremembe zahtevajo tudi nakup novih prenosnih računalnikov, te bodo po besedah Milana Čeha, direktorja Občinske uprave, naročili takrat, ko bodo začeli izvajati ta sistem. Svetnikom je uvedba takšnega sistema očitno pogodu, saj so predlog sprejeli soglasno in brez večje razprave.
Na peti seji pa so razrešili tudi dva člana vaškega odbora, ki sta sama želela odstopiti iz članstva. Občinski svet je oba predloga sprejel in z dolžnosti razrešil članico vaškega odbora Janeževski Vrh Darjo Zadra-vec in člana vaškega odbora Dolič Jožefa Fekonjo. Ker je število članov vaških odborov, iz katerih sta člana izstopila, še vedno v skladu s statutom, novih članov niso imenovali. Imenovali pa so novega člana
odbora za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, to funkcijo bo odslej opravljal Zdenko Zorec.
Nekoliko daljša debata se je razvila pri predlogih za priznanja občine Destrnik. Župan je namreč predlagal, da se nekateri posamezniki in institucije umaknejo s seznama predlogov. Poudaril je, da je neformalni dogovor, da priznanj ne delijo občinskim organom ter delavcem, ki so profesionalno zaposleni v občinski upravi. S tem se je strinjala tudi Sabina Žampa, predsednica komisije za odlikovanja in priznanja. Ob tej priložnosti je Žampova predlagala, da se spremeni odlok o priznanjih, s čemer se je strinjal tudi župan. Svetniki so se strinjali, da bodo na občinskem prazniku prebrali, kdo je dobitnik priznanj, podelili pa jih bodo ob njihovih praznikih, s čimer so se strinjali tudi ostali svetniki.
Na seji so imenovali Marka
Pukšiča za člana sveta območne izpostave JS KD Ptuj.
Največ časa pa so svetniki na peti redni seji namenili povišanju ekonomske cene vrtca. Predlog je prebral Branko
Širec, predsednik odbora za šolstvo, kulturo, socialo in društva. Poudaril je, da je bila zadnja podražitev vrtca na Destrniku uvedena pred dvema letoma. Primerjal je cene
okoliških vrtcev, med katerimi je bil destrniški med cenovno najbolj ugodnimi. Njegov predlog je bil, da se vrtec podraži za pet odstotkov. Pri tej točki je bil predlog direktorja občinske uprave Čeha nekoliko drugačen. Podal je predlog sklepa, da se ekonomska cena vrtca podraži za 2,4 odstotka. Razen Širca so predlog sprejeli vsi svetniki. Na kratko so svetniki obravnavali tudi vlogo za vračilo sredstev za obnovo kapele. Predlog sklepa, da za ta namen odštejejo 630 evrov, je bil soglasno sprejet.
Dženana Becirovic
Foto: Dzenana Becirovic
Najburnejša razprava se je vnela pri predlogu povišanja ekonomske cene vrtca.
Ormož • Šesta seja občinskega sveta
Novi sklic rusi vse rekorde
Tisti, ki spremljamo delovanje ormoSkega občinskega sveta dalj časa, smo doživeli že marsikaj. Na zasedanju nas je že obiskal Miklavžek, ob izpadu električne energije smo imeli sejo ob svečah, doživeli smo izredno sejo s 16 točkami, nedavno pa se je vsemu temu pridružil Se en superlativ: seja z manj kot 20 točkami dnevnega reda je trajala od 15. ure pa skoraj do polnoči.
Svetnik Slavko Kosi (LDS) je v začetku seje poskušal na dnevni red uvrstiti točko ugotovitvenega sklepa o nespre-jemu predloženih sprememb poslovnika na peti seji občinskega sveta. Za sprejem tovrstnih sprememb je po njegovem mnenju potrebna tričetrtinska večina svetnikov. V opoziciji so prepričani, da je bil na peti seji 28. marca pri glasovanju dosežen premajhen rezultat za sprejem sklepa. Na seji je bilo navzočih 19 svetnikov, za predložene spremembe poslovnika je glasovalo 12 navzočih, 5pro-ti, 2 svetnika pa nista glasova-
la. Svetniki so prepričani, da bi bil izid veljaven le, če bi za glasovalo 13 svetnikov, saj je 12 glasov le 63,2 %, kar pa je manj kot dve tretjini. Potrditev svojega mnenja so poiskali tudi pri Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko. Sekretar mag. Roman Lavtar je v odgovoru zapisal: »Zakon o lokalni samoupravi v 35. členu določa, da občinski svet sprejema odločitve na svoji seji z večino opredeljenih glasov navzočih članov. Svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov občinskega sveta. V primeru glasovanja o statutu
občine in poslovniku občinskega sveta pa zakon zahteva strožjo večino. Tako v 36. členu opredeljuje, da občinski svet ureja svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejema z dvotretjinsko večino navzočih članov ... Ocenjujemo, da sklep ni bil sprejet v skladu z zakonom, saj je za spremembe in dopolnitve poslovnika glasovalo manj kot dve tretjini navzočih članov občinskega sveta.«
Župan Alojz Sok je dal predlog za uvrstitev točke na dnevni red, ki jo je zahtevalo devet svetnikov, na glasovanje. Kot vsa podobna glasovanja se je
Okrog 22. ure so bili svetniki že pošteno zdelani ...
končalo z izidom 11 proti 9 in točka ni bila uvrščena na dnevni red. Kosi je že napovedal, da bodo zadevo predali pristojnemu sodišču.
Medobčinska uprava bo cenejSa
Opoziciji tudi ni uspelo z dnevnega reda umakniti 11. točke, ki je govorila o ustanovitvi skupne občinske uprave za vse tri občine. Zlatan Fafulic (SD) je bil mnenja, da je o tem preuranjeno govoriti, saj bo te odnose potrebno vzpostaviti ob delitveni bilanci. S tem se je strinjal tudi Kosi, ki je bil mnenja, da bo pri vzpostavitvi teh odnosov občina Ormož potegnila krajši konec. Kljub temu so točko na dnevni red uvrsti in sklep tudi sprejeli.
Skupna medobčinska uprava naj bi obsegala naloge s področja inšpekcije, urejanja prostora in notranjega finančnega nadzora. Skupna uprava prinaša poleg kadrovskih prednosti tudi na področju financiranja, saj država zagotavlja 50 % sredstev, potrebnih za opravljanje skupnih nalog. Skupna uprava bo torej cenejša. V medobčinski upravi bo šest zaposlenih, njihove plače, skupaj z materialnimi stroški, pa naj bi v naslednjih petih mesecih pomenile strošek v višini 75.000 evrov.
Martin Hebar (N.Si) je predlagal, da bi o podobni rešitvi razmislili tudi na področju
pravne službe, saj si bodo posamezne občine le s težavo privoščile ureditev in standarde, ki jim jih nalaga zakon.
Za zanimivo rešitev so se svetniki odločili tudi v primeru javnega zavoda Knjižnica Franca Ksavra Ormož, kjer so spremenili ustanovitveni akt v členu o imenovanju članov sveta zavoda, ki jih imenuje župan, in spremenili pogoje za direktorja te ustanove. Doslej je na to mesto lahko kandidiral knjižničar z bibliotekarskim izpitom, v bodoče bodo pogoji najmanj univerzitetna izobrazba družboslovne smeri, pet let delovnih izkušenj, poznavanje dejavnosti s področja zavoda, vodstvene in organizacijske sposobnosti ter znanje s podro-
čja upravljanja. Opoziciji se je to zdelo sporno zlasti zato, ker mora direktor opravljati tudi 20 odstotkov strokovnega dela, in kako naj ga, če nima znanj iz bibliotekarstva? Predlagatelju so očitali, da niža standarde, namesto da bi si prizadeval za čim večjo strokovnost. Župan Sok je nato predlagal amandma, ki pogojuje zaposlitev z obveznim opravljanjem strokovnega izpita iz bibliotekarstva v roku enega leta.
Svetniki so sprejeli tudi predlog proračuna za leto 2007, ki je težek 12.686.305 evrov. Do 21. maja bo trajala javna razprava o predlogu, dopolnjen predlog proračun pa nameravajo sprejeti kakšen mesec za tem. Viki Klemenčič Ivanuša
Ljubljana • Sestanek o gradnji razbremenilne ceste
Več znanega po 15. maju
V torek, 24. aprila, so se predstavniki občine Lenart in Sv. Trojica v Ljubljani z odgovornimi pogovarjali o gradnji razbremenilne ceste v Lenartu, o obremenitvah obstoječe ceste skozi Lenart ter o rešitvi mesta Lenart pred hrupom s pasivno zaščito. Govorili so tudi o dinamiki gradnje avtoceste skozi Lenart in o njeni predaji prometu.
Na sestanku so ugotovili, da je bil v sklopu lokacijskega načrta za gradnjo avtoceste kot pogoj lokalne skupnosti sprejet tudi načrt za gradnjo razbremenilne ceste. V zadnjem času se je v registru zaščitenih kulturnih objektov na trasi razbremenilne ceste pojavil objekt na Cmureški cesti 32. Na sestanku so se dogovorili, da bodo na Ministrstvu za kulturo v roku 30 dni preverili, kako je z zaščito tega objekta. Dogovorili so se, da bo Ministrstvo za promet do 15. maja v Lenartu sklicalo sestanek in na njem bodo predstavniki omenjenih ministrstev podali rešitve. Načeloma so se dogovorili, da naj bi Direkcija za ceste RS do konca prihodnjega leta v Lenartu zgradila pasivno protihrupno zaščito. Predstavniki vlade so povedali, da naj bi bila avtocesta do Lenarta odprta še letos. Predstavniki iz Lenarta so se zavzeli, da bi istočasno avtocesto odprli do Spodnje Senarske in tako Lenart razbremenili prometa vozil, ki pot nadaljujejo v smeri Ptuja. Na sestanku so govorili tudi o prometni ureditvi posameznih križišč v mestu Lenartu.
Zmago Šalamun
Foto. vki
Cirkulane • Z osme občinske seje
V rumeno-zelenem
Tik pred prvomajskimi prazniki so se sestali tudi cirkulanski svetniki in obdelali kar nekaj pomembnih točk dnevnega reda. Med drugim so tako izbrali svoje občinske embleme: grb in zastavo.
Na zadnji seji so cirkulanski svetniki sprejeli tudi odlok o priznanjih v občini Cirkulane. Po tem odloku bodo poslej podeljevali štiri oz. pet različnih vrst priznanj: plaketo, veliko priznanje, priznanje in županovo priznanje občine Cirkulane, podeljeval pa se bo lahko še naslov častni občan. Prav tako so sprejeli sklep o dodelitvi 150 evrov denarne pomoči ob rojstvu vsakega novega občana ter sklep o izdaji lastnega občinskega glasila, ki naj bi izhajalo večkrat letno, naslov pa zaenkrat še ni natančno določen.
Posebna komisija, ki je izbirala med več poslanimi predlogi, kako naj bi izgledala oba „statusna simbola" občine, je na koncu občinskemu svetu z mnenjem priporočila so-avtorsko delo Izidorja Go-milšaka in Jasmina Kaljuna, ki sta za prevladujoči barvi izbrala rumeno in zeleno. Grb sestavljajo štirje osnovni elementi; voda oz. reka, grad, hribovje in grozd; sicer pa se grb pojavlja tudi kot znak v zastavi. Svetniki so bili s predstavljenim in tudi izbranim projektom videti zadovoljni, kljub temu pa bodo zahtevali nekaj manjših lepotnih popravkov; izbrisala naj bi se podolgovata ločnica na grbu, nekoliko zmanjšala podoba gradu in povečalo „vodovje" na dnu grba. Sicer pa je visoko pozitivno oceno dosegla tudi ideja o rdeče-ze-lenem polju grba in zastave z dvema stiliziranima znakoma sidra in grozda. No, hudo močna rdeča je nekatere malo zbodla v oči, ker naj bi morda preveč spominjala na „stare čase", je pa bilo čutiti, da je nekaterim svetnikom ta kombinacija bila vseeno bližje kot zeleno-rumena. Slišati je bilo tudi, da so ji nekoliko bolj naklonjeni mladi v občini (ki pač niso obremenjeni z nahrbtnikom preteklosti), toda izbrati je možno pač samo eno idejo . .. In Cirkulane se bodo poslej v javnem življenju ponašale z rume-no-zeleno inačico občinskih
simbolov.
Težje kot z zastavo in grbom pa zna biti z občinskim praznikom; konkretneje z datumom le-tega. Na sami seji sicer posebne razprave okoli tega ni bilo, očitno pa so svetniki mnenja že izmenjevali, saj je bilo slišati, da nekega velikega konsenza ni na vidiku, da pa se še najpogosteje omenjajo dnevi okoli aninega (torej čas bivšega praznika občine Gorišnica) ali pa enkrat junija. Županu Janezu Jurgecu ideja o „julij-skem" praznovanju ni ravno najbližja, česar pa ni povedal direktno, ampak med vrsticami: „Če praznik občine bo, potem bo v takšnem obsegu, da bodo na njem lahko sodelovali čisto vsi, od vseh društev v občini do osnovnošolcev!" V času poletnih dopustov je to precej težko doseči, zato je bilo toliko lažje razumeti županovo misel, da naj občinski praznik nikakor ne bo julija ali avgusta. Sicer pa je bil bolj zanimiva uvodna županova beseda, ko so se ustavili ob vprašanju datuma občinskega praznika: „Oseb-no se mi zdi še najpametneje, če bi občinski praznik kar izpustili in ga raje nadomestili s kakšno dobrodelno prireditvijo ali akcijo! To se mi zdi veliko bolje!" Nagubana čela svetnikov so pokazala, da jim kaj takega, kot je odpoved občinskega praznika zdaj, ko imajo svojo občino, niti na pamet ne pade, morda
pa bodo v prihodnje resneje razmišljali o tem, da bi ga res lahko praznovali vsako drugo leto.
Razlogov za dobrodelne akcije pa v Cirkulanah sploh ni malo; sploh ne, če se želi pomagati družinam v stiski. Ivan Hemetek je opozoril na akcijo, ki teče za pomoč družini Fajfar-Križanec, pri tem pa vprašal, ali bo tudi občina kaj primaknila, morda vsaj v smislu malo boljše ureditve kratkega odseka ceste do Križančevih, pa tudi svetniki bi se lahko po njegovem predlogu odpovedali kakšni sejnini za pomoč tej družini. Vesoljnega navdušenja med kolegi Hemetek s tem predlogom sicer ni sprožil; slišati je bilo, da je pomoči potrebnih v občini zelo veliko, župan pa je obljubil, da se bo kakšna pomoč že našla.
S precej dolgim nosom je ostal tudi svetnik Mirko Leto-nja, ki je poskušal iztržiti kaj občinskega denarja za letošnje praznovanje 60-letnice Lovskega društva. Lovci bi namreč radi prepleskali fasado doma, pa tudi pogostitev je v načrtu ... Kratka tišina, nato pa dolgi županov vzdih sta dala vedeti, da je dregnil v bolečo točko. „Vsi veste, da posebnih sredstev za te namene v proračunu ni. Prav tako še ni pripravljenih pravilnikov društev in razpisa. Osebno imam kot župan na razpolago okoli 1,9 milijona tolarjev za sponzorska sred-
Cirkulanska občinska komisija (in na seji tudi svetniki) je med prispelimi idejami za občinski grb in zastavo izbrala takšnega (na sliki), ki ga bodo sicer še nekoliko lepotno popravili (barvna kombinacija je, zanimivo, skoraj na las enaka gorišniški, saj prevladuje rumena barva z zeleno - gorišniški občinski emblemi so v osnovi rumeni z dodatkom modre ...).
stva in iz te „vreče" bomo gotovo kaj primaknili. Zavedajte pa se, da smo mala občina in jaz sem majhen župan, zato morajo biti tudi vaše potrebe majhne ... Gotovo imate lovci tudi precej drugih možnosti kako priti do denarja; morda pa tudi pleskanje fasade ni
ravno nujna stvar ... " Letonja se najprej ni hotel dati kar na hitro odpraviti: „Pa saj ste nam obljubili, župan, da bo denar za vsa naša društva v občini, da nobeno društvo ne bo prikrajšano in da bomo imeli oz. dobili najmanj toliko sredstev kot iz bivše
gorišniške občine!" Jasno in to obljuba tudi drži!. Po podatkih ste lani cirkulanski lovci dobili iz gorišniškega proračuna okoli 200 starih tisočakov. Toliko boste dobili tudi letos iz našega!" ...
SM
Dornava • Kakšni naj bi bili novi vrtci
Ko majhen vrtec stane (skoraj) toliko kot velik
Da se tudi v Dornavi zelo zares pripravljajo na gradnjo novega vrtca, je že znano. Prav tako ni nobenega dvoma, da se bodo s projektom prijavili na že iztekajoči se razpis za sofinanciranje. Malo manj zares, vendar ne čisto brez temeljev, pa je v pripravi tudi idejna zasnova za morebitni enooddelčni vrtec na Polenšaku.
Župan Rajko Janžekovič
vidi edino realno možnost izgradnje novega vrtca v podelitvi stavbne pravice, saj bo glede na zrešetan občinski proračun v naslednjem obdobju velika večino proračun-
skega denarja požrlo plačevanje dolgov: „Tako smo za vrtec že pridobili idejni projekt s strani podjetja Marles, ki je na osnovi podeljene stavbne pravice vrtec že postavilo na Ptuju in v Vidmu. Projekt, ki
Tako naj bi po Marlesovem projektu izgledal nov štirioddelčni vrtec v Dornavi.
so ga pripravili za naš štiriod-delčni vrtec, je zelo podoben ptujskemu vrtcu Zvonček, dopušča pa možnost dograditve še enega oddelka, če bi bilo to kdaj potrebno," je povedal župan. Vrednost omenjenega projekta je ocenjena na nekaj manj kot 592.000 evrov oz. okrog 142 milijonov tolarjev brez DDV, navedena cifra pa precej naraste, če bo občina za zgrajeni objekt plačevala 15-letno najemnino v skladu z institutom stavbne pravice. Mesečna anuiteta bo namreč po preračunavi znašala okoli 1,4 milijone tolarjev, kar pomeni, da bo vrtec na koncu ob prevzemu občino stal dobrih 250 milijonov tolarjev. Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, da gre za vrteško stavbo brez kotlovnice; slednjo naj bi namreč uredili v sedanjih prostorih vrtca. Sicer pa je za dornavski vrtec v igri še ena varianta, ki še ni dodelana, po
tej varianti naj bi približno enak vrtec ogrevali s toplotnimi črpalkami, naložba pa naj bi bila (kratkoročno) približno pet odstotkov cenejša.
Za polenški vrtec skoraj toliko kot za dornavskega?!
Zelo zanimiva cenovna primerjava pa je med projektom štirioddelčnega dornavskega in enooddelčnega polenške-ga vrtca. Slednji bi namreč po idejni zasnovi zahteval kar 364.470 evrov, kar je glede na dornavskega ogromna številka. Vzrok za tako majhno cenovno razliko med eno- in štirioddelčnim vrtcem je po besedah župana Janžekovi-ča v dejstvu, da morata tako prvi kot drugi po zakonskih kriterijih imeti pač vse ostale spremljajoče prostore, pri čemer igralnica več ali manj
potem ne igra več bistvene vloge v finančni konstrukciji. Možnost za resnično samostojen polenški vrtec je s tako visoko cifro precej zmanjšana, vsaj v kratkoročnem obdobju, sicer pa bo v vsakem
primeru zadnjo besedo reklo ministrstvo, ki pa, kot je že znano, posluha za odobritev financiranja tovrstnih naložb v krajih z nizko rodnostjo nima več - ali vsaj ne velikega ...
SM
Takšen vrtec pa bi lahko (nekoč) dobili na Polenšaku.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Slovenija • Pred koncem letošnje subvencijske kampanje
S ptujskega območja okoli 4000 vlog
Čez nekaj dni, točneje v torek, 15. maja, se izteče zadnji rok za oddajo letošnjih vlog za kmetijske subvencije. Znano je, da se tudi letošnja kampanja za oddajo vlog tako kot že lanska začela z obilico težav, ki so bile celo tako hude, da se je govorilo o podaljšanju kampanje, zamočila pa je tudi vlada, ki je sam začetek kampanje prestavila za nekaj dni zaradi nepravočasnega sprejetja vseh potrebnih uredb.
„Neporavnani" dolgovi
Agencija mora na podlagi prevzetih obveznostih programa razvoja podeželja za obdobje 2004-2006 izplačati še 31,1 milijona evrov sredstev za ukrepe SKOP, dodatnih 7,18 milijona evrov za izvajanje standardov EU za leto 2004 in 40,09 milijona evrov za izvajanje standardov EU za leto 2005. Kmetje naj bi sredstva prejeli v naslednjih mesecih, pojasnjujejo na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Za kmetijske subvencije vseh vrst bo v prihodnjih sedmih letih namenjenih približno 715 milijonov evrov.
Foto: SM
Zadeve z zatikajočo se računalniško aplikacijo oz. programom za elektronsko vnašanje vlog pa so se v aprilu očitno uredile. Dogajalo se je namreč, da je ob začetku program deloval tako zelo počasi, da so morali kmetje in svetovalci po več ur čakati na izvedbo posamezne operacije, ob visoki frekvenci vstopnih mest pa je program tudi dobesedno „zablokiral" in je bilo potrebno kmete pre-naročiti na druge termine. V prvem tednu so kmetijski svetovalci, ki kmetom pomagajo pri vnosu vlog, uspeli v povprečju dnevno vnesti le okoli 500 vlog, v drugem tednu okoli 900, da bi ulovili rok 15. maj, pa bi jih, kot so na začetku subvencijske kampanje povedali na zbornici, morali vnesti okoli 1450. Do konca marca se jim je tako nabralo kar za 10.000 vlog zamud, in da bi nadoknadili "pridelano" zamudo, so kmetijski svetovalci začeli delati v dveh izmenah, agencija za kmetijske trge pa intenzivno odpravljati tehnične težave.
Tudi na ptujskem KGZ so se svetovalci v prvih tednih znašli v hudih zagatah in velikih zamudah, ki niso napovedovale nič kaj dobrega. Tako kot marsikje drugje so tudi na ptujskih vnosnih mestih morali ponovno uvesti dvo-
Nekoč je bilo v Podgorcih ocenjenih 300 vzorcev, letos pa le 65 vzorcev mirnega vina in ena penina. Kljub temu so organizatorji zadovoljni. Nekoč so bili edino vinsko ocenjevanje daleč naokoli, danes deluje menda samo na Štajerskem 50 vinogradniških društev, ki imajo svoja ocenjevanja, in posledično se je zmanjšal tudi obseg ocenjevanja v Podgorcih. Vzor-
izmensko delo ter sprejemati vloge tudi ob sobotah, zadnje tedne pa to ni bilo več potrebno. Kot so povedali na ptujskem KGZ, se je delo oz. vnašanje normaliziralo, zamude so bile rešene, zadnje vloge za letošnjo kampanjo pa so bile vnešene včeraj, 10. maja. Do 15. maja bodo na ptujskih vnosnih mestih zdaj reševali še „zamudnike" oziroma tiste kmete, ki ob naročenih terminih niso mogli priti ali izvesti elektronskega vnosa. Skupno bo s ptujskega KGZ posredovano približno 4000 vlog za kmetijske subvencije. Zamud in morebitnih kazni zaradi težav s programom tako ni pričakovati, vsaj na Ptujskem ne. Po podatkih agencije za kmetijske trge je tudi drugod po Sloveniji stanje približno enako; do prvomajskih praznikov je bilo zaključenih skoraj 50.000 vlog od skupno 70.000 pričakovanih.
Kljub temu da program
ce vina na podgorsko ocenjevanje prinesejo vinogradniki okoliških društev. Največje kritike pa so si prislužili neprisotni člani Društva vinogradnikov Jeruzalem, ki bi morali kazati večji interes s svojimi vzorci vin, saj je to ocenjevanje namenjeno predvsem njim.
Mag. Gustek Janežič, predsednik DV Jeruzalem, je mnenja, da je bil lanski letnik za pridelo-
deluje, kmetijski svetovalci ponekod še delajo v popoldanskem času, nekateri pa vloge predvsem zaradi zaostankov še vedno izpolnjujejo tudi ob sobotah. Dnevno vloge na 83 lokacijah po Sloveniji vnaša med 280 in 310 svetovalcev. Glede na sedanje stanje tako na agenciji kot na pristojnem ministrstvu kljub težavam s programom ne pričakujejo podaljšanja roka za oddajo vlog, čeprav je kmetijska zbornica ministrstvo pozvala, naj začne postopke za podaljšanje. Kmetje namreč po preteku roka za vsak dan zamude naslednjih 25 dni, kolikor imajo zamudniki še na voljo za oddajo vloge, izgubijo odstotek pripadajočih sredstev.
Za sedem let 715 milijonov evrov
In koliko denarja se v prihodnjih sedmih letih kmetom
valce vina z našega območja prelomen, saj so pridelali dovolj zelo dobrega vina, ki se mu cena na trgu popravlja na bolje. Zato se, po njegovem mnenju, po dolgih desetih letih vinske krize našim vinogradnikom lahko vrne optimizem in upanje, da je od napornega dela v vinogradu, pri kletarjenju in trženju vina lahko tudi korist.
Prevladovala so polsladka vina
Ocenjevanje v Podgorcih je znano kot zelo strogo. K temu pripomore tudi kvalitetna in strokovna komisija, ki so jo letos sestavljali Lidija Ruška, predsednica, in člani Matija Kociper, Rastko Tement, Barbi-ka Žunič, Slavko Žalar, Robert Gorjak, Alojz Filipič in Lidija Veber. Predsednica Lidija Ruška je povedala, da je bila letina 2006 obetavna, saj je imela glede na vremenske pogoje dobro zasnovo. Sladkorne stopnje so bile povečini izredno visoke in dozorelost skupnih kislin je
sploh obeta? Agencija bo, kot so pojasnili na kmetijskem ministrstvu, v prihodnjih sedmih letih razdelila približno 715 milijonov evrov sredstev. Predvidoma decembra letos bo agencija izdala odločbe o plačilnih pravicah, odločbe o odobrenih finančnih sredstvih pa v prvih mesecih leta 2008. Za območja z omeje-
ustrezala. Pogoji negovanja vina pa so bili zelo težki. Trgatev je namreč potekala pri visokih temperaturah, ki bi zahtevale hlajenje mošta, to pa ima na voljo le redkokateri vinogradnik. To je povzročilo takojšnje vretje in divja kvasovka je spremenila vonj in okus vina.
Šampion praznika in dobitnik velike amfore je postal laški rizling 2005, ledeno vino iz kleti Čurin-Prapotnik, ki si je prislužilo oceno 19,14. Vino je bilo hkrati tudi prvak med sladkimi vini. Borut Prapotnik je ob prejemu priznanja povedal, da je bilo vino pridelano na isti parceli kot pred 20 leti prvo ledeno vino v Sloveniji. Malo amforo, ki se podeljuje za najboljše vino letnika, je za renski rizling 2006 z oceno 18,26 prejel Miran Plemenič. To je bil hkrati tudi najboljši renski rizling ocenjevanja. Pokali krajevne skupnosti Podgorci so pripadli Anici in Janku Marinič iz Bresnice za traminec, izbor 2004 (18,64) - to je bil tudi prvak posebnih trgatev med izbori; Antonu Dominku iz Cvet-
nimi dejavniki kmetovanja (OMD) bo agencija v sedmih letih razdelila 282,39 milijona evrov sredstev oz. okoli 40,34 milijona evrov letno. Za kmetijsko okoljska plačila (KOP) in kmetijsko okoljske ukrepe (SKOP) pa 288,25 milijona evrov oz. 42,75 milijona evrov letno. Za neposredna plačila na površine in
kovcev za chardonnay, pozno trgatev, 2006 (18,08) in Fran-čku Lahu iz Podgorcev za šipon 2006 (17,64). To zadnje vino je lastniku prineslo tudi naziv prvaka suhih vin. Med polsuhimi vini je bilo najboljše šipon 2006 (18,02) Franca Puklavec, hkrati pa je bil to tudi prvak med šiponi. Franc Puklavec je pridelal tudi najboljšo pozno trgatev - laški rizling 2006 (18,30). Najboljše polsladko vino, laški rizling, izbor 2006 (18,48), sta pridelala Silva in Stanko Gregorec, ki imata za laški rizling očitno dobro roko, saj sta imela tudi najbolje ocenjen laški rizling normalne trgatve (18,14). Prvaka med rumenimi muškati sta pridelala Julijana in Mirko Tomašič (17,94), najboljši sovinjon je imel Gregor Mikuž (17,86), najboljšo zvrst
živali (EKO 0) je v sedemletnem obdobju predvidenih 143,9 milijona evrov sredstev. Ves ta denar, kljub številnim ogorčenim kritikam kmetijcev, naj bi po mnenju zbornice ob dobri kmetijski politiki vseeno zadostoval za obstoj in razvoj kmetijstva v prihodnjih letih.
SM
pa Friderik Meško (17,98).
Komisija je podelila skupno 1 veliko zlato medaljo, 16 zlatih, 34 srebrnih, 9 bronastih medalj in 6 priznanj. Ob podeljevanju priznanj je zbranim tudi župan Alojz Sok namenil krajši pozdravni nagovor. Ob tej priložnosti se je predsednik TD Podgorci Martin Kukovec tudi uradno zahvalil svojemu predhodniku Frančku Lahu, ki je v veliki meri zaslužen za rojstvo Praznika vina v Podgorcih.
V kulturnem programu so nastopili otroci iz turističnega podmladka, ki so osvojili srca prisotnih s šaljivo točko o vinogradništvu. Delujejo pod vodstvom Alenke Gašparič, ki so ji ob tej priložnosti tudi čestitali k njenemu prazniku. Zapeli pa so tudi Podgorski vaški pevci. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Oba predsednika turističnega društva Podgorci - sedanji Martin Kukovec in nekdanji Franček Lah, ki se mu je ob tej priložnosti zahvalili za njegovo predano delo v preteklosti.
Podgorci • 31. ocenjevanje vin je mimo
V	vinarstvo se vrača optimizem
V	organizaciji TD Podgorci in Društva vinogradnikov Jeruzalem je potekalo že 31. tradicionalno ocenjevanje vina. Podgorsko vinsko ocenjevanje je bilo prvo tovrstno ocenjevanje pri nas in je oralo ledino na tem področju.
Lenart • Projekt»Skriti zaklad - umetnost kot utrip šole«
Ogled Hrastovca in Zavrha
V sklopu projekta »Skriti zaklad - umetnost kot utrip šole« je v ponedeljek, 23. aprila, potekalo srečanje učencev vseh štirih šol, ki sodelujejo v tem projektu. Koordinatorka projekta Inge Breznik z OŠ Draga Kobala Maribor je povabila k sodelovanju v projekt še tri šole: OŠ Lenart, OŠ Blaža Kocena Ponikva in OŠ Borisa Kidriča Kidričevo.
voda Hrastovec-Trate mag. Josip Lukač. Učenci so si skupaj z učitelji ogledali zavod, nato so učenci OŠ Lenart v Viteški dvorani, torej v originalnem prostoru, prikazali utrinke iz življenja nesrečne Agate, ki je bila zaradi nesrečne ljubezni zažgana na grmadi. Učenci so srečanje zaključili še z ogledom spominske sobe Rudolfa Maistra na Zavrhu.
Zmago Šalamun
Vse štiri šole v letošnjem šolskem letu predstavljajo različne načine kulturno-umetniškega življenja v mrežno skupino vključenih šol, ki živijo in delujejo v skladu s posebnostmi kraja (OŠ Lenart ima poleg rednih oddelkov tudi oddelke z nižjim izobrazbenim standardom, od leta 2005 je k šoli priključen tudi vrtec, tako so poleg osnovnošolske populacije v projekt vključeni tudi predšolski otroci in otroci s posebnimi potrebami).
Učenci in učitelji se v tem projektu spoznavajo, povezujejo, izpopolnjujejo, umetniško navdihujejo in bogatijo. Med letom je na šolah bogato kulturno-umetniško dogajanje v obliki koncertov, razstav, dramskih predstav, literarnih dogodkov, dogajanj ob
kulturnih dnevih, dogodkov v decembrskem, pustnem in velikonočnem času, ob zaključku šolskega leta ter kulturnih obeležij, specifičnih za kraj, kjer šole bivajo. Med šolskim letom se šole obiskujejo.
Tretje srečanje, ki so ga poimenovali 3. iskanje skritega zaklada, je v ponedeljek, 23. aprila, potekalo v Lenartu. V Lenart je na obisk prišlo 50 učencev in njihovih spremljevalcev iz Ponikve, Kidričevega in Maribora. Srečanje se je pričelo s kulturnim programom in ogledom Lenarta, sledile so delavnice in ogled šole. Po kosilu so se učenci odpravili na ogled gradu Hra-stovec. Med potjo so si ogledali Črni križ pri Hrastovcu. V Viteški dvorani gradu Hrasto-vec jih je sprejel direktor Za-
Ptuj • Muzejski odsevi
Kakšne koledarje so uporabljali v preteklosti?
V okviru projekta Muzejski odsevi, pri katerem sodelujejo trije muzeji: Pokrajinski muzej Ptuj, Pokrajinski muzej Celje in Gorenjski muzej Kranj, so v arheoloških zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj v sredo, 25. aprila, ob 11. uri odprli razstavo Koledar in prazniki.
Ormož • Koncertni nastop ob koncu leta
Koncert mladih glasbenikov
Šolsko leto se počasi preveša k svojemu koncu in v naslednjem mesecu in pol se bodo zvrstile številne produkcije, nastopi in koncerti, ki bodo staršem in drugim obiskovalcem ponudili vpogled v to, kaj so se njihovi otroci v zadnjem letu naučili na posameznih področjih.
Avtorji tokratne razstav so: Nataša Kolar, Verena Vi-drih Perko, Jože Rataj in Mojca Vomer Gojkovič.
Prvi zgodovinski koledarji so nam znani iz Mezopotamije. Takrat je bil koledar izredno pomemben, veliko vlogo pa so takrat imele lunine mene, spremembe v poti sonca. Egipčani so oblikovali koledar na podlagi naravnega leta, od začetka naraščanja vode v Nilu do naslednje poplave, in je trajal 365 dni. Že v stari državi so iz tega koledarja izoblikovali državno leto, ki je bilo razdeljeno na
12 mesecev, vsak je štel 30 dni, zadnjim pa so prišteli še pet dni. Pomembno je leto 46 pr. n. št., ko je Gaj Julij Cezar reformiral koledar. Navadno leto je imelo 12 mesecev in je bilo razdeljeno po 30 ali 31 dni, izjema je ostal edino februar z 28 dnevi. Vsaka štiri leta so februarju dodali prestopni dan. Ta razdelitev se je do današnjih dni ohranila kot »julijanski koledar«. Ko je ta koledar prevzelo krščanstvo, je dobil v teku zgodnjega srednjega veka v zahodnem svetu z vsemi svojimi prvinami vsesplošno veljavo.
Med najstarejše predmete na razstavi sodi del Jupitrovega kamnitega spomenika, ki ima korenine v rimski dobi. Sicer pa so predmeti, ki nam posredujejo informacijo o minulem času in o tem, kako so naši predhodniki zapolnjevali vsakdan, razstavljeni v sedmih vitrinah. Skupaj si lahko na razstavi, ki je na ogled do 25. maja, ogledate 32 predmetov, med katerimi so koledarji, vrči z napisi, risbe, fotografije, voščilnice, kozarci in podobno.
Dženana Bečirovič
Učenci Glasbenega studia Klavdija so se predstavili na koncertnem večeru že 25. aprila v dvorani ormoškega gradu. Natopilo je čez dvajset otrok, ki se na različne načine ukvarjajo z glasbo, bodisi da se učijo igranja inštrumenta, petja ali pa glasbene teorije. Mentor Jakob Feguš je za nastop pripravil Ano in Blaža Hanželič ter Benjamina Wrighta Cerkvenika, ki so zaigrali na blokflavto. Za poučevanje flavt skrbi Ana Nuša Jurčinec, na koncertu pa so se predstavile mlade flavtistke Eva Štampar Ivanuša, Ana
Škorjanec, Klavdija Vincetič in Liza Rajšp. Alja Kovačec je zaigrala na violino, ob koncu koncerta pa je zaigral še Godalni kvintet, ki deluje v okviru glasbenega studia. Mentorica violinistk je Andreja Klinc, ki je na nastop pripravila tudi tudi solopevko Saro Šestan.
Ob tej priložnosti so se predstavili tudi najmlajši, otroci, ki spoznavajo osnove glasbe po Willemsovi metodi poučevanja. Z nekaj lepimi pesmicami so se predstavili otroci, ki obiskujejo II. stopnjo in so še vrtičkarji. Osnov-
nošolci, ki že igrajo posamezne instrumente, pa znanje pridobivajo v III. skupini, ki je zapela že nekoliko zahtevnejše pesmi. Vodi jih Klavdija Zorjan Škorjanec, ki je hkrati tudi vodja Glasbenega studia Klavdija, ki v Ormožu deluje že tretje leto. V kratkem nagovoru staršem je poudarila, da želi skupaj z mentorji vzpodbuditi v otrocih ljubezen do glasbe in jih poučevati na način, ki se ji zdi za tako majhne otroke najbolj primeren, po Willemsovi metodi.
vki
Nastopili sta tudi starejši dve skupini otrok, ki se glasbe učita po Willemsovi metodi.
Foto: ZS
Foto: vki
Ptuj • Proslava ob 50. obletnici vodenja pevskih zborov Mitje Gobca M Tednikova knjigarnica
"Zlata poroka" Mitje Gobca
Ob 50. obletnici vodenja zborov Mitje Gobca je MePZ DU »Ivan Rudolf« Breg z gosti, igralcem Jurijem Sou-čkom in Pevsko skupino »Veseljaki« KD Cirkulane v sredo, 25. aprila, ob 19. uri v Domu krajanov na Bregu priredil svojevrstno proslavo.
Mitja Gobec je bil rojen leta 1938 v Celju. Po končani srednji tehnični šoli, smer elektrotehnika, je študiral glasbo na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Končal je Pedagoško akademijo v Ljubljani, smer glasbena pedagogika z zborovodstvom, s katerim se je leta 1957 začel tudi aktivno ukvarjati. Vodil je že veliko mešanih pevskih zborov: J. Štefan, Metalka, Kolin-ska, moški zbor Lipa, Oktete Valvasor iz Litije, Tine Rožanc - vsi iz Ljubljane, v zadnjem desetletju pa ŽePZ DPD Svoboda Ptuj in sedaj MePZ DU Ivan Rudolf na Bregu. Mešani pevski zbor DU Ivan Rudolf, ki ga Gobec vodi že peto leto, združuje 24 pevskih navdušencev. Njegova glasbena kariera pa ni obstala zgolj pri vodenju zborov, ukvarjal se je tudi z mentorstvom zborovodij in zborov. Že 30 let ureja zborovske edicije, uredil je že več kot 100 notnih izdaj za pevske zbore. Že vrsto let sodeluje tudi kot strokovni spremljevalec na območnih revijah pevskih zborov po celi Sloveniji. Kot se za odličnega glasbenika, kakršen je Gobec, spodobi, je prejel
Foto: Dženana Becirovic
Mitja Gobec praznuje že 50-letnico vodenja zborov.
že več priznanj, najbolj ponosen pa je na Gallusovo listino - priznanje, ki ga podeljuje Zveza kulturnih organizacij Slovenije, in Oljenko - priznanje Mestne občine Ptuj za kulturo.
Proslava, ki so jo priredili ob 50. obletnici vodenja pevskih zborov Mitje Gobca, je zahvala za strokovno in kvalitetno
delo odličnega zborovodje. Kot se za takšno prireditev spodobi, so glasbeni del večera s pesmijo pričeli gostitelji. Zapeli so pet skladb, sledil je nastop Jurija Součka, nato so se pod vodstvom Franca Lačna predstavili VS »Veseljaki« iz Cirkulan, še enkrat je občinstvo razveselil Souček, program pa so po dobri uri
in pol zaključili gostitelji s pesmijo Pijmo ga, pijmo. Za to, da je prireditev tekla gladko in zanimivo, je poskrbela simpatična napovedovalka Tatjana Mohorko.
Ob tej priložnosti je izšla tudi zgoščenka s posnetki zborov, ki jih je vodil Mitja Gobec.
Dženana Becirovic
Ptuj • Dan Evrope na Gimnaziji
Praznovali tudi gimnazijci
V sklopu prireditev, ki potekajo ob praznovanju tedna Evrope, so ptujski gimnazijci, njihovi mentorji in ravnateljica v ponedeljek, 7. maja, pripravili prireditev z naslovom Dan Evrope na Gimnaziji Ptuj.
Združitev narodov Evropske unije, promoviranje učenja nemščine in predstavitev določenih projektov, ki potekajo na Gimnaziji Ptuj, so bili le nekateri izmed namenov omenjene prireditve. Uvodoma se je prisotnim z Evrovizij-sko himno predstavil Pevski zbor Gimnazije Ptuj, nato pa je prisotne nagovorila ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih. Poudarila je, da je ponosna na to, koliko projektov izvajajo na Gimnaziji Ptuj ter da je vesela, da dela s tako odličnim učiteljskim zborom in dijaki. Prisotne je nagovoril tudi predstavnik Ministrstva za šolstvo Simon
Starček. Ob tej priložnostih je pohvalil indikatorje triletnega članstva Slovenije v Evropski uniji in izpostavil pomembno vlogo, ki jo bo kot predsedujoča Evropski uniji v začetku prihodnjega leta imela Slovenija. Poudaril je, da k mozaiku uspeha v EU prispevamo vsi in da imajo mladi pri tem zelo pomembno vlogo.
Prireditve pa se je udeležil tudi veleposlanik Nemčije dr. Hans Joachim Goetz. Ta je spregovoril o zgodovini Evropske unije in njenih začetkih. Poudaril je, da je treba dan Evrope izkoristiti za pogovor o tem, kako bodo
Foto: Dženana Becirovic
Ravnateljica Gimnazije Ptuj Melani Centrih
mladi živeli v Evropi.
Ob tej priložnosti so dijaki Gimnazije Ptuj predstavili
Foto: Dženana Becirovic
Program so dijaki začeli z evropsko himno.
tudi nemško-slovenske projekte. Med drugim tudi projekt, ki je potekal v okviru nemške jezikovne diplome (DSD) ter projekte evropskih oddelkov in drugih medpred-metnih strokovnih področij.
Nemški veleposlanik Go-etze je na prireditvi podelil tudi priznanja za projekt Okolje gradi mostove - Mladi v evropskem dialogu. Ob samem koncu prireditve je Pevski zbor Gimnazije Ptuj še enkrat zapel evropsko himno. Sledila je pogostitev in nato ogled Ptuja, ki je potekal pod strokovnim vodstvom dijakov evropskih oddelkov ptujske Gimnazije.
Dženana Becirovic
Spomin Vitomilu Zupanu (1914-1987)
Vitomila Zupana, ki je premil na štirinajsti maj pred dvajsetimi leti, pomnijo predvsem odrasli: njegov literarni opus posebne poetike in izjemna življenjska drža umeščata avtorja med slovenske literarne zvezde, med književne klasike, kamor sodi tudi trojica njegovih knjig za mlade bralce: Potovanje v tisočera mesta (1956), Trije konji (1970) in Plašček za Barbaro (1974). V spremni besedi h knjigi Potovanje v tisočera mesta (Konec potovanja, str. 179 do 182) Jože Snoj pravi, daje takšnega zaljubljenca v knjige kot je bil Zupan, težko najti tudi med pisatelji. »Življenjska modrost, opominja pisatelj, je nad knjižno modrostjo in knjiga je slastno jabolko sveta, kije sladko-grenko jabolko ljubezni šele, ko je modrejša od same sebe. Modrejši od samega sebe pa postaneš, ko spoznaš, da z golo modrostjo ne moreš do zadnjih modrosti življenja.«
Grenki sadeži svobode, a sočni od ustvarjalne, življenjske sle, so zaznamovali Zupanove knjige, tudi tiste za mlade bralce. Plašček za Barbaro z ilustracijami Marije Lucije Stupice (tri različne knjižne izdaje, tri različne ilustratorke podobe) je fantastična pripoved o lepoti bližine, o nujnosti pripadanja, o samoti in samo-sti, o otroški čutnosti in zmožnosti pripadanja. Podoba plaščka, ki si želi nekoga ogreti, čeprav sam prezeba v vetru po dežju, ujeta v čopič Marije Lucije Stupice v zadnji slikanici, kije izšla pri Prešernovi družbi leta 1998, tvori strukturo slikanice, ki presega starostne bralske meje. Tenkočutna Zupanova zgodba z virtuoznimi ilustracijami Marije Lucije daje vrhunski umetniški užitek knjižnim zaljubljencem. Kot da bi se zlila modrost peresa in čopiča obeh avtorjev v nedeljivo celoto, ki ji je glavno merilo sobivanje sveta tukaj s svetom onkraj.
Naj spomnim, da seje Vitomil Zupan rodil v Ljubljani 18. januarja 1914 ter je po končani gimnaziji sprva študiral na tehniški fakulteti, preizkušal je življenje, leto pa njega; potoval je po svetu in se preživljal na različne načine. Priključil se je Osvobodilni fronti, bil interniran in leta 1943 seje pridružil partizanom, kjer je bil sprva borec, nato pa časnikar in radijski napovedovalec... Leta 1949je bil obsojen na političnem procesu, postal je »zamolčani avtor«, a eden najbolj plodovitih literarnih ustvarjalcev (npr.: Vrata iz meglenega mesta, 1968, Sončne lise, 1969, Potovanje na konec pomladi, 1972, Klement, 1974, Zasledovalec samega sebe, 1975, Mrtva mlaka, 1976, Menuet za kitaro, 1975, Duh po človeku, 1976, Igra s hudičevim repom, 1978, Komedija človeškega tkiva, 1980, Levitan, 1982, Gora brez Pro-meteja, 1983, Apokalipsa vsakdanjosti, 1988). Minulo leto so v sedmih zvezkih izšle Pesmi iz zapora: (19481954) Vitomila Zupana, spremna beseda in avtorski projekt Ifigenije Simonovič. Ljubljana: Desig Novak).
Za mladinsko književnost je bil Zupan nagrajen z Levstikovo nagrado leta 1983. Takrat je žirija v obrazložitvi zapisala: Knjiga za mladino Potovanje v tisočera mesta (ilustriral Maksim Sedej) je stvaritev izjemnepisateljske domišljije... Zgodba ne deli ljudi na dobre in zle. Paralelni svet, v katerega se ujame glavni literarni junak Tek, ni vrednota, ni pa tudi zli svet. Svet Tekove matere. smrtnosti in ljubezni, za katerega se ja fantič odločil, je svet topline in je tak, kakršnega smo navajeni ...
Kdo ve, kako bi današnji svet občutilo umetniško srce Vitomila Zupana? Kdo ve, če bi plaščkovo pot do Barbare umetnik zapisal drugače? Manj pravljično? Kakorkoli že, umetniški besedi za otroke Vitomila Zupana je posvečena majska literarna razstava in uganka v mladinskem oddelku - v spomin in z željo, da bi bralci večkrat segli po vrhunski izvirni slovenski knjigi. Vabljeni!
Liljana Klemenčič
Ptujska Gora • Priprave na 600-letnico romarske cerkve
Prodajna razstava in koncert
V romarski cerkvi Marije zavetnice s plaščem na Ptujski Gori, ki bo leta 2010 praznovala 600-letnico, so v soboto, 5. maja, ob zaključku prodajne razstave slik, ki jih je podaril akademski slikar Albin Lugarič, pripravili dobrodelni koncert, na katerem so predstavili tudi knjižnico, ki je nastala ob 50-letnici ponovnega odprtja cerkve.
Poleg domačih vernikov so se dobrodelne prireditve na Ptujski Gori udeležili tudi županja občine Majšperk dr. Darinka Fakin s soprogom, darovalec umetniških slik, akademski slikar Albin Lugarič s soprogo in sinom ter provincial slovenskega minoritskega reda pater Milan Kos. Zbranim v cerkvi „gorske matere božje", ki pod svoj plašč letno privablja okoli 60.000 obiskovalcev od vsepovsod, tako verne kot neverne, so s pesmijo in besedo zaželeli dobrodošlico domačini - župnik pater Gavden-cij Skledar ter ljudske pevke s Ptujske Gore. Mariji v čast pa so v izredno akustični cerkvi zapeli še pevci zbora Sv. Viktorina iz Ptuja pod vodstvom Sonje Winkler, domača cerkvena pevska zbora, najprej starejši, nato pa še nekoliko mlajši zbor Mag-nifikat, zapele pa so tudi sestre Marije brezmadežne, ki že skoraj eno leto živijo na Ptujski Gori, ter pater Janez Ferlež.
Pater Slavko Strmšek je ob predstavitvi knjižice pod naslovom Marija se je nasmehnila s svojega trona,
za katero je gradivo zbral in uredil pater Jenaz Šamperl in je nastala ob 50-letnici ponovnega odprtja ptujskogor-ske cerkve, kar praznujejo prav v teh dneh, poudaril,
Foto: M. Ozmec
Na dobrodelnem koncertu je zadonela tudi ubrana pesem zbora Sv. Viktorina iz Ptuja.
da je "knjiga dragocen spomin na čase, ki se ne bi smeli več zgoditi." Tedanje komunistične oblasti so namreč leta 1951 cerkev zaprle, v njej prepovedale bogoslužja in romanja ter jo spremenile v „narodni muzej". Toda kot je poudaril Strmšek, je Marija vedno obvarovala svojo cerkev, od turških obleganj do velikih neurij, kuge, reformacije do pomanjkanja dušnih pastirjev, zato jo je rešila tudi "jeklene pesti" tedanjih oblastnikov, ki so leta 1957 cerkev ponovno odprli ter tako ohranili ta biser gotike tudi
za sedanje rodove vernikov in druge zanamce.
Darovalcu umetniških slik, akademskemu slikarju Albinu Lugariču, se je za njegovo dobrodušnost in podarjene darove zahvalil provincialni minister pater Milan Kos, mu čestital ob 80-letnem življenjskem jubileju ter mu ob tej priložnosti izročil enega od kipcev vernikov, ki so v zavetju Marijinega plašča na oltarju. Ob tem je pater Janez Šamperl povedal, da je bilo dvanajst podarjenih umetniških slik na ogled v ptujsko-gorskem cerkvenem pred-
dverju od 22. aprila ter da so jih na dražbi prodali deset od tega je štiri umetnine kupil neimenovan lastnik, preostalih šest pa so po ceni od 1000 do 3500 evrov kupili Terme Ptuj, Slovenska minoritska provinca ter Franc Mlakar in Slavko Šega. Denar, ki so ga prejeli od prodaje umetnin in dobrodelnega koncerta, bodo namenili za obnovo božjepotnega kraja na Ptujski Gori v okviru priprav na 600-letnico ene najlepših gotskih cerkva na Slovenskem, ki jo bodo proslavili leta 2010.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Provincial slovenskih minoritov pater Milan Kos (desno) je darovalcu umetnin Albinu Lugariču izročil spominski kipec.
Spominsko knjižico ob 50-letnici ponovnega odprtja cerkve na Ptujski Gori je predstavil pater Slavko Strmšek.
Ptuj • Uspešna glasbena pravljica
Peter in volk napolnila samostan
V ciklu koncertov ob ustanavljanju Zasebne glasbene šole v samostanu sv. Petra in Pavla, so v refektoriju samostana v soboto, 5. maja, ob 17. uri, pripravili glasbeno pravljico Peter in volk.
Foto: Marjan Petek
Četrti koncert, ki je privabil ogromno mladih, pa tudi nekoliko starejših obiskovalcev, je pripravil orkester učiteljev Zasebne glasbene šole s pravljičarko Liljano Klemenčič. Glasbeno pravljico Peter in volk je ruski skladatelj Sergej Prokofjev napisal leta 1936 po naročilu otroškega gledališča. Sam je napisal tudi zgodbo, ki jo med igranjem orkestra pripoveduje
recitator. Po njegovi zgodbi je Walt Disney leta 1946 posnel tudi risani film. Z neposrednostjo in duhovitostjo glasba in zgodba Prokofjeva navdušujeta tako otroke kot tudi odrasle.
Naslednji koncert iz cikla koncertov ob ustanavljanju zasebne glasbene šole bo 3. junija, ko se bo predstavil baročni trio Camerata B.
Dženana Bečirovič
Svet je majhen
Raketni ščit
Nekaj tednov nazaj sem bil prijetno presenečen, ko sem opazil v našem Tedniku, da bralci pozorno spremljajo in aktivno izražajo svoja mnenja tudi glede trenutnega stanja Nato pakta oziroma dogajanja, povezanega z gradnjo pro-tiraketnega ščita na Poljskem in Češkem.
Projekt je del nove ameriške obrambne strategije, vendar se neposredno povezuje tudi z varnostjo evropskih držav.
Unija, kakršno poznamo danes, je »posledica« was-hingtonske vizionarske politike, izvirajoče iz druge svetovne vojne. Nato in EU sta vedno napredovala sorodno in katerakoli resnejša želja po evropski varnostni politiki se je morala vedno na koncu soočiti s posameznimi državnimi interesi ter s prisotnostjo Severnoatlantskega pakta, znotraj katerega ZDA lahko igrajo glavno vlogo zaradi svoje neprimerljive specifične teže.
Potem ko je zahodno zavezništvo zmagalo v hladni vojni in je na generalštabu v Bruslju nekaj let vladala izgubljenost zaradi pomanjkanja zunanjega sovražnika, so se stvari nenadoma spremenile z odkritim nastopom terorizma na odru mednarodnih igralcev. Po 11. septembru so ZDA pridobile novo varnostno strategijo - na katero mi Slovenci še čakamo - in so ponovno energično prevzele vodilno vlogo pri oblikovanju svetovnih scenarijev.
Prišli smo tako daleč, da je ideja o raketnem ščitu, ki je pripomogla padcu Sovjetske zveze in se je vsem analitikom zdela prekrasna Reganova nemogoča pogruntavščina, ki je prisilila Moskvo v gospodarsko-obrambno samomorilno tekmovanje, postala danes resnično potrebna.
Ni čudno, da se je Washington v tem primeru naslonil na Varšavo in Prago. Vendar če je razumljivo, da se Poljska v Evropi, ne glede na svojo sestavno vlogo znotraj Unije, ne počuti zaščitena od držav, ki so z njo zgodovinsko nastale, ji ne smemo dovoliti, da bi živela brez vizije drugačne prihodnosti. Nihče ne bi smel ostati žrtev preteklosti, ker se tako odpovemo gradnji drugačne prihodnosti. Ko bo ščit postavljen, bo dolžnost diplomacij zahtevati od vseh držav, ki sodelujejo v projektu, izjavo o neizključnosti ostalih zaveznikov ter, kar je še večjega pomena, da ni namenjen proti Rusiji. To bi pomenilo, v tem zgodovinskem trenutku, veliko strateško napako.
Svet Nato - Rusija predstavlja pomemben sestavni del novih mednarodnih odnosov, ki bi v Evropi morali temeljiti na sodelovanju in zaupanju med silami. Svet, znotraj katerega bi se morale reševati vse napetosti in usklajevati strategije, nujno potrebuje rehabilitacijo.
Politični voditelji skupaj s številnimi diplomati so pred kratkim izjavili, da Nato za njih ne predstavlja več sanjske zveze. Poljska je po eni strani ameriški trojanski konj znotraj EU, v kateri, tako kot je bilo pričakovati, že postavlja veliko število gospodarskih in političnih ovir, ki se prenašajo tudi na mednarodne odnose. Sedaj ji ne smemo dovoliti, da prepriča Američane o koristi in primernosti neposrednega dvostranskega zavezništva ter izbrisati Natu svoje pomembne vloge pri zagotavljanju miru.
Slovenija bi lahko prevzela pobudo v tej smeri. Potrebujemo ohladitev živcev in nekoga, ki bo udaril s pestjo po mizi in vsem pojasnil tveganja, skrita za takšnimi kratkoročnimi vizijami.
V Natu morajo vsi člani biti enakovredni. Legitimen protiraketni ščit pa nikakor ne sme biti propagiran, kot da je namenjen Moskvi, če si ne želimo nakopati nepotrebnega in škodljivega nezaupanja Rusije. Predstavljati mora varnostno sredstvo za vse države v Severnoatlantski zvezi. Zato namesto da se naša manipulirana javnost ukvarja z neresnimi vprašanji, vezanimi na oklepnike Patria, bi bilo dobrodošlo, če bi se vprašala oziroma namenila pristojnim vprašanje glede sodelovanja Slovenije v projektu radarsko-raketne zaščite. Jugovzhodna Evropa, v katero spadajo vsaj Italija, Grčija in Ankara, ne bo pokrita s sistemom. Kaj pa mi? Na kakšen način?... To so resnična vprašanja, ki bi morala biti posredovana Ministrstvu za obrambo. To so teme, vitalne za našo državno varnost, s katerimi bi se tamkajšnji zaposleni radi ukvarjali, namesto da jih sramotimo z domačim političnim medstrankarskim obračunavanjem.
Dr. Laris Gaiser
Piše: dr. Ljubica Šuligoj • Pred sedemdesetimi leti
Na Ptujskem med špansko državljansko vojno
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Pojasnimo, da je Edvard Kocbek pisal o »strašnem obračunu« v Španiji in vzroke iskal v družbenih nasprotjih: ovrgel je trditev, da je do udara španskih generalov prišlo zaradi nevarnosti boljševiza-cije španskega prebivalstva. Kocbek tudi zapiše, da ni bilo nevarnosti »presaditve« komunizma v Španijo in da je primerjalno fašizem nevarnejši od komunizma. Ko razmišlja o kristjanih, pripadnikih različnih družbenih plasti, ki jih morda ločujejo politične in ideološke razlike, sklene, da so ti vendarle združeni z vezjo iste vere, zato morajo dvigniti glas proti krvoločnim dejanjem v Španiji.
Za oblasti je bilo tako pisanje nedopustno in zato omenjeni dopis banske uprave posebej opozarja na prodajo brošure »Španija v plamenih«, ki je »zabranjena«. Sreska na-čelstva so bila tudi seznanjena, da so v omenjene aktivnosti pritegnjena posamezna društva in organizacije, npr. Akademski agrarni klub »Njiva« (klub vodil komunist Jože Kerenčič - op. L. Š.), »Slovenski klub«, DPD Vzajemnost, Zveza stavbinskih delavcev Jugoslavije - podružnica Ljubljana, Društva kmečkih fantov in deklet (v zvezi DKFID zastopana s Ptujskega kmet Jože Lacko in akademik Ivan Bratko - op. L. Š.).
Banska uprava je zato pozvala vse pristojne forume,
da ukrepajo in preprečijo kakršnekoli akcije ali prireditve Slovenske ljudske fronte in Slovenskega kmetsko delavskega gibanja »na pobudo komunistične organizacije«. Spremljati morajo tudi morebitne pozive v lokalnih glasilih in preprečiti prodajo brošur, znakov, letakov ali morebitno lokalno akcijo. Žandarmarijske postaje so morale »takoj« poročati o svojih ugotovitvah.
Vse to je pomenilo, da so se oblasti ob španskih dogodkih odklonilno opredelile do »nevarnih« društev in organizacij, do katerih je segel »komunistični vpliv«.
O dogajanjih na Ptuju v času »španskega tedna« nimamo uradnih poročil. Iz različnih pričevanj pa je razvidno, da je španska državljanska vojna odmevala po mestu in da je sprožila protifašistične agitacije; ljudskofrontne aktivnosti, na katere je opozorila banska uprava, so pod plaščem legalnosti in levičarskimi vplivi segle v širino. Izleti Delavsko-prosvetnih društev, npr. članov Vzajemnosti s Ptuja in Maribora - Pobrežja v juniju1937 na Vurberku naj bi bili namenjeni spoznavanju podeželja. Na take shode so se odzivale oblasti. Kraljevska banska uprava je v maju 1937 opozorila krajevne oblasti, da »ti izleti« pod krinko Ljudske fronte pričajo o legalnem delovanju komunistov med ljudskimi množicami.
Svoj delež k razkrivanju
družbenih dogajanj je na Ptujskem nosila ciklostilna tehnika KP, ki je do jeseni 1937 za leto dni našla svoj prostor pri Meglečevih na Vičavi, pri Olgi in Albinu, zaposlenima v ptuj-
ski Pletarni. O pregonih oblasti po trosilnih in napisnih akcijah imamo nekaj poročil. O trosilni akciji v noči od 10. na 11. januar 1937 v Krčevini pri Vurberku je Žandarmerij-
Vir:ZAP, MOP, šk. 290, št. dok. 3362/37.
Na zahtevo ptujskega Mestnega poglavarstva je moralo Delavsko kulturno društvo Vzajemnost na uprizoritvi 12. decembra 1937 izpustiti določene dele besedila Zvestobe Etbina Kristana.
ska postaja na Ptuju poročala o 53 letakih s podpisom »Slovenska ljudska fronta«, o 27 izvodih z napisom »Slovensko ljudstvo noče vojne« in o letakih »Kaj se dogaja v Španiji«, najdenih v hišni preiskavi pri viničarju Jožetu Korošcu - Pepeku iz Krčevine pri Vurberku. Ob omenjeni akciji je zaradi suma komunizma padla v zapor t. i. »grajenska skupina« - ob Korošcu še Matija Kunstek in nekdanji dijak Rudi Ilec, ki je bil zaradi sodelovanja v januarski listkovni akciji izključen iz gimnazije in obsojen na pet mesecev strogega zapora. V zaporu pred mariborskim okrožnim sodiščem je bil Koroščev Pepek (ne da bi koga obremenjeval) obsojen na leto in 8 mesecev robije. Za Ilca in Kunstka sodišče ni našlo obremenilnih dokazov o komunistični propagandi, čeravno sta Ilec in nekdanji dijak Jože Kogej (po januarskih dogodkih leta 1934 obsojen na 15 mesecev strogega zapora in poslej od oblasti zasledovan) Korošcu posredovala propagandno gradivo.
Hišne preiskave je opravila policija tudi 9. avgusta 1937 pri »znanih komunistih« na Ptuju - pri nekdanjem ptujskem dijaku Mirku Centrihu (zaradi komunistične propagande po januarskih dogodkih leta 1934 obsojen na 15 mesecev strogega zapora), pri trgovskem pomočniku, »izrazitem komunistu« Kazi-mirju Koželju in »politično
nevarnem« delavskem zaupniku in aktivnem odborniku Vzajemnosti Mihaelu Herco-gu. Pri imenovanih je policija zaplenila knjige, brošure in časopise. Kazenski postopek, ki je bil sprožen zaradi »komunistične propagande«, je bil zaradi pomanjkanja dokazov ustavljen.
Za ljudskofrontno gibanje na Ptujskem je sploh značilno, da so narodnoobrambne akcije organizirali levičarji in da se je vanje vključevala mladina različnih družbenih slojev. Tako so bili ptujski akademiki dejavni v širšem okolju. Omenimo npr. študentski tabor zagrebških akademikov Triglav v Gozdu Martuljku julija 1937, na katerem so pretresali družbena vprašanja in govorili o delu mladih med ljudskimi množicami; posveta so se udeležili Ptujčani Vilma Bebler, Ivan Bratko in Marjan Kveder. V domačem okolju so ptujski akademiki posegli v družbena dogajanja z gimnazijsko in delavsko mladino.
Za življenje na gimnaziji v tem času lahko zapišemo, da je bilo razgibano: tenkočutno so se dijaki zanimali za družbena dogajanja v domačem mestu in svetu ter početja ptujskega nemštva. V šol. letu 1937-38 se je dijaštvo odzivalo na narodnoobrambne študentske tabore; za udeležbo je preko Ferijalnega saveza skrbel osmošolec, skojevec Mirko Bagar iz Prekmurja.
Nadaljevanje prihodnjič
Ptuj • Seminarji o pripravi in uporabi elektronskih gradiv
Elektro šola pohvalno izpeljala seminarje
V okviru nacionalnega projekta E-učbeniki za izbrane naravoslovno-tehniške predmete ter v okviru evropskega projekta ComLab-2 so na Elektro šoli Ptuj izvedli seminar o pripravi in uporabi elektronskih gradiv. Ti so bili razdeljeni na tri dele. Prvi seminarje potekal aprila, drugi z naslovom Robotika v tehniki v petek, 4., in soboto, 5. maja, v ponedeljek in torek pa o Elektroniki z robotiko.
Izvedbo projektov so finančno podprli Evropska skupnost, Ministrstvo za šolstvo in šport, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani ter Poklicna in tehniška elektro šola Šolskega centra Ptuj. Glavni predavatelj na seminarjih je bil profesor dr. Slavko Kocijančič s Pedagoške fakultete, Univerza v Ljubljani. Za organizacijo, pripravo in izvedbo projektov je bil zadolžen Franc Vr-bančič, koordinator projektov, sicer učitelja na Poklicni in tehniški elektro šoli Ptuj. Seminarji so bili namenjeni učiteljem, profesorjem in strokovnim delavcem osnovnih in srednjih šol. Seminar Računalniško podprto laboratorijsko delo s področja elektrotehnike in elektronike je za delavce srednjih šol potekal 13. in 14. aprila, seminar Robotika v tehniki za delavce osnovnih šol so izvajali 4. in 5. maja 2007, seminar Elektronika z robotiko za delavce osnovnih šol pa je potekal v ponedeljek
in torek, 7. in 8. maja. Seminarjev se je skupaj udeležilo 46 udeležencev s področja šol severovzhodne Slovenije. Večina je bila iz osnovnih, nekaj pa tudi iz srednjih šol. Seminarja so se udeležili tudi nekateri predstavniki gospodarstva, in sicer iz podjetja TBP Lenart, d. d., in Zavoda RS za šolstvo. Seminarji so bili 24-urni, udeleženci pa so morali pripraviti seminarsko nalogo, za katero so po izdelavi in zagovoru prejeli potrdila o usposobljenosti za uporabo gradiv. Delo je potekalo v obliki delavnic, kjer so slušatelji praktično preizkusili učila ter načine podajanja teoretičen snovi ob pomoči omenjenih učil. V pomoč so jim bila e-gra-diva ter e-navodila za uporabo učil in podajanje snovi. Učila so slušatelji prejeli v trajno last in jim bodo v pomoč pri vsakdanjem delu v njihovih šolah in organizacijah. „Posebnost e-gradiv je spremljajoča podpora za laboratorijsko delo v obliki
cenovno dostopne materialne opreme in interaktivnih e-gradiv za uporabo le teh," je dejal Franc Vrbančič, koordinator seminarjev. Vsebine gradiv so v celoti skladne z veljavnimi učnimi načrti za izbirna predmeta Robotika v tehniki in Elektronika Robotiko. Dosedanja e-gradiva so prosto dosegljiva na spletni strani projekta ComLab, EU program Leonardo da Vinci (http://www.e-prolab.com/ comlab), določena gradiva, učila in navodila pa so v fazi zaključnega testiranja. Del teh testiranj so tudi seminarji. V sklopu tega projekta bodo izvedli 16 seminarjev na osnovnih in srednjih šolah po Sloveniji. Seminarji, ki so jih izvedli na Ptuju, so bili med prvimi. Njihova analiza bo tako podlaga za izvedbo preostalih. Učitelji in dijaki Elektro šole Ptuj pa si zaslužijo posebno pohvalo, saj so aktivno sodelovali pri nastajanju in testiranju učil, e-gradiv in vsebin. Sicer pa je tudi iz vprašalnikov raz-
vidno, da so bili udeleženci z izvedbo seminarjev na Ptuju zelo zadovoljni, tako z vse-
bino in obliko predavanj kot tudi dobljenimi e-gradivi. Učitelji so seminarje ocenili
v povprečju s 5,5 glede na maksimalno oceno 6.
Dženana Becirovic
Foto: Dženana Becirovic
Udeleženci pri delu
Tenis
Blaž Rola državni vice prvak
Stran 16
Rokomet
»Čudeži« Čudiča v Ribnici
Stran 16
Golf
Odličen začetek sezone v Maroku
Stran 17
Kickboks
Ptujčanom in Ormoža-nom 11 prvih mest
Stran 17
Nogomet
Bukovčanom ni uspelo še eno presenečenje Stran 18
Plavanje
V soboto in nedeljo 3. Pokal Terme Ptuj
Stran 18
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
RADIOPTUJ
tta. afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • MNZ Ptuj
Pojasnilo MNZ Ptuj na članek Sporni termini (Štajerski tednik, št. 35)
MNZ Ptuj pokriva 32 nogometnih klubov na področju 23 občin iz Upravnih enot Slovenska Bistrica, Ormož in Ptuj. V tekmovalnih sistemih Nogometne zveze Slovenije in ligah znotraj MNZ Ptuj nastopa 138 selekcij. Kategorija	Št. selekcij
Veterani	18
Člani	31
Mladina	16
Kadeti	20
U-14	17
U-12	15
U-10	13
U-8	8
SKUPAJ	138
-	Po velikosti, številu klubov, selekcij in registriranih igralcev je MNZ Ptuj četrta med devetimi nogometnimi zvezami.
-	Vsak vikend se v povprečju odigra na našem področju 60 tekem.
-	Za odigravanje teh tekem je potrebno več kot 100 sodnikov. Vsak vikend približno 20-30 najboljših sodnikov iz našega področja sodi v višjih ligah.
-	Zaradi velikega števila selekcij, premalega števila sodnikov in zasedenosti igrišč smo igralne dneve določili tudi med tednom (veterani - četrtek, petek; mlajše selekcije - petek, ponedeljek).
-	Funkcioniranje MNZ Ptuj je v okviru Nogometne zveze Slovenije na številnih posvetih in seminarjih prikazano kot primer »dobre prakse«.
- Za vso to organizacijo se skriva veliko znanja, dela, ustvarjalnosti in sposobnih posameznikov.
Zgoraj navedena dejstva so zapisana zato, da bi nekdo, ki zadeve ne pozna ali jo le vidi iz svojega zornega kota, dobil občutek za celotno funkcioniranje sistema. V zadnjem obdobju je bilo s strani NK Drava Ptuj izrečenih in zapisanih kar nekaj »čudnih« izjav, zato je v takem primeru smiselno, da se obelodani tudi druga stran medalje. Velika večina ljubiteljev nogometa in seveda tudi mi funkcionarji zveze smo ob rezultatih članov Drave izjemno zadovoljni in ponosni. Z veliko večino klubov znotraj MNZ Ptuj smo se tudi korektno uspeli dogovoriti, da s svojimi selekcijami ne nastopajo v terminu odigravanja članskih tekem v prvi ligi. Žal pa ob vseh problemih (zasedenost igrišč, malo sodnikov, veliko selekcij, veliko število tekem ...), ki se pojavljajo, nekateri klubi tega niso sprejeli z razumevanjem in želijo igrati v terminih, ki so jih uradno prijavili vodstvu tekmovanja v začetku tekmovalne sezone.
Iz MNZ Ptuj smo tudi poslali dopis na NK Drava, v katerem klub pozivamo, da s temi klubi sklene dogovor o ne odigravanju svojih tekem v terminu članskih tekem NK Drava. Do realizacije tega še ni prišlo, saj do danes nismo prejeli nobenega dogovora, ki bi ga sklenili z drugimi klubi. MNZ Ptuj je športna asociacija nogometnih klubov, kjer je osnovni namen voditi tekmovanje v skladu s sprejetimi pro-pozicijami in pomagati klubom, vendar ne tako, da bi to škodilo drugim. Upoštevati je potrebno želje in avtonomijo vsakega kluba posebej.
Mag. Stanko Glažar, predsednik MNZ Ptuj
Rokomet • ZRK MT Ptuj
Štiri v reprezentanci
Selektor slovenske ženske reprezentance Robert Beguš je objavil seznam devetnajstih igralk, ki jih 3. junija čaka prva kvalifikacijska tekma proti Avstriji za SP v Franciji leta 2007. Na tokratnem spisku ni nekaterih igralk, ki so bile na preteklih tekmovanjih nosilke igre. Med drugim na seznamu ni Ane Mihaele Ciore, poleg nje pa še Mojce Derčar, Na-
i
* ^
Ti i
fürt*«* 28*


J X
mt

Nogomet • 1. SNL, PrvaLiga Telekom Slovenije
Goričani ciljajo na drugo mesto
V nedeljo bodo nogometaši ptujske Drave gostili ekipo HIT Gorice, sicer ekipo lanskoletnih državnih prvakov. Srečanje bo vsekakor zelo zanimivo, saj sta obe ekipi v dobri formi, kar dokazujeta v prvenstvu. Drava-ši želijo nadaljevati svojo serijo, saj imajo še vedno možnosti za napredovanje na prvenstveni razpredelnici, Goričani pa bodo na Ptuj prišli po tri točke. V sredo so namreč izpadli iz pokalnega tekmovanja, tako da bodo v Evropo skušali preko drugega mesta v prvenstvu.
Očitno je, da na tem srečanju ne bo kalkuliranja, ampak bodo oboji igrali na zmago. To pa pomeni, da bo igra hitra,
Prijateljska tekma: Holermus Ormož - Drava 1:4
Strelci: 0:1 Vrabl (4.), 0:2 Tisnikar (32.), 0:3 Novak (39.), 1:3 M. Jerebič, 1:4 Kelenc (90.)
Drava: Germič, Zečevič, Zajc, Bunoza, Grižonič, Obi, Avdija. Kelenc, Vrabl, Tisnikar, Novak; igrali so še: Berko, Nežmah, Čeh, Dru-zovič. Trener: Srečko Lušič.
Nogometaši Drave so v torek gostovali v Ormožu pri ekipi Ho-lermusa. Ptujčani so bili veliko boljši nasprotnik v prvih 45. minutah, ko so tudi trikrat zadeli.
taše Derepasko, Silvane Ilič in Katje Kurent Tatarovac, ki je prenehala z aktivnim igranjem. Iz ptujske ekipe ŽRK Mercator Tenzor so na seznamu štiri igralke: Miša Marin-ček, Vesna Puš, Martina Strmšek in Kristina Mihič.
Robert Beguš je o tem povedal: »Odločil sem se za korenito pomladitev reprezentance, saj so od starejših igralk na njem

le Sergeja Stefanišin, Vesna Puš, Anja Frešer in Tanja Oder. S tem tudi začenjamo graditi reprezentanco, ki bo imela svoj glavni cilj uvrstitev na OI 2012, saj so igre v Pekingu za nas bolj ali manj že izgubljene. Zavedamo se, da nas v kvalifikacijah čaka zelo neugoden nasprotnik, saj ima Avstrija izkušeno ekipo z igralkami, ki so na OI osvojile celo kolajno. Toda ne glede na to menim, da smo se sposobni uvrstiti na SP v Franciji.« Igralke se bodo zbrale 24. maja, do prvega obračuna pa načrtuje bivši trener Krima Mercator-ja še dve tekmi.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Martina Strmšek (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj)
Seznam kandidatk:
Sergeja Stefanišin, Manuela Hrnjič, Tanja Oder, Anja Frešer, Anja Argenti, Urša Oven, Tina Sotler, Neli Irman (vse Krim Mercator), Miša Marinček, Kristina Mihič, Martina Strmšek, Vesna Puš (vse Mercator Tenzor Ptuj), Branka Zec (Olimpija PLK), Nina Jeriček, Katja Čere-njak (obe Celeia Žalec), Barbara Varlec (Europrodukt Brežice), Jelena Kikanovič, Maja Šon in Nuša Skutnik (vse Celje Celjske mesnine).
polna tempa, borbena, gledalci pa bodo prišli na svoj račun. Trener Drave Dražen Besek v tem srečanju ne bo mogel računati na porumenela Drevenška in Sosko, ki bi ju naj zamenjala Berko, ki se po poškodbi vrača v kader in po vsej verjetnosti Bošnjak, ki je v sredo odigral srečanje za mlado hrvaško
reprezentanco in po prvih informacijah odigral dobro tekmo. »V ekipi in klubu vlada dobra atmosfera. To so nam prinesle dobre igre in seveda uspešno zbiraje točk. Priprave na nedeljsko srečanje potekajo normalno, tako da bomo pripravljeni pričakali zelo dobro ekipo iz Nove Gorice, ki
Foto: Črtomir Goznik
Sead Zilič (Drava, beli dres) je na tekmi z Interblockom dosegel svoj 14. zadetek v sezoni; bo podobno uspešen tudi v nedeljo z Goričani?
Nogomet • NK Aluminij
ima v svojih vrstah tudi prvega strelca 1. slovenske nogometne lige. Naši nedeljski gostje so v dobri formi in nedvomno je, da bodo gledalci imeli kaj videti. Sedaj prihajamo v ritem igranja treh tekem v devetih dnevih in mnenja sem, da bi lahko bilo to točkovno zelo dobro za nas,« je pred srečanjem z Goričani dejal trener Drave Dražen Besek.
Mladi bočni igralec Ivan Filipovič, ki je bil tudi strelec zadetka na tekmi proti Inter-blocku pa je dejal naslednje: »Ljubljančanom smo samo vrnili za stare rane, ki so nam jih prizadejali. Bili smo boljši in smo zasluženo slavili. V slačil-nici vlada zelo dobra atmosfera, vsi pa smo v pričakovanju nedeljskega srečanja proti HIT Gorici, kjer bomo nogometaši dali vse od sebe, da bi tri točke ostale na Ptuju. Cenimo nasprotnika, vendar mi igramo doma, pred svojimi navijači.«
Danilo Klajnšek
1. SNL
1.	DOMŽALE 31 17 11 3 52:28 62
2.	HIT GORICA 31 15 7 9 55:46 52
3.	MARIBOR 31 13 11 7 54:43 50
4.	PRIMORJE 31 13 9 9 45:37 48
5.	DRAVA 31 11 10 10 47:45 43
6.	NAFTA 31 11 8 12 40:48 41
7.	MIK CM CELJE 31 9 10 12 44:45 37
8.	KOPER 31 7 15 9 37:39 36
9.	BELA KRAJINA 31 5 10 16 38:53 25
10.	INTEBLOCK 31 4 9 18 32:61 21 Pari 33. kroga - sobota ob 17.00:
Interblock - Bela Krajina, Nafta - MIK CM Celje, Koper - Maribor; nedelja ob 16.00: Primorje - Domžale; nedelja ob 17.00: Drava - HIT Gorica.
Bo Spehonja uspešnejši od Oblaka?
Tri kroge pred koncem prvenstva v 2. SNL se bosta v Kidričevem pomerila domači Aluminij in Rudar iz Velenja, ki ga vodi nekdanji slovenski selektor in odlični igralec Branko Oblak. Ta je na klopi knapov takoj dosegel tri zaporedne zmage, v zadnjem krogu pa ga je nekoliko ustavila Mura 05 (bilo je 2:2). Nogometaši Aluminija imajo svojo računico, ki so jo sicer začeli uresničevati šele po zamenjavi trenerja Edina Osmanoviča, ki je svojemu nasledniku pustil v dediščini samo pet točk.
Morebitna zmaga proti knapom iz Velenja bi že rešila
večino tegob rdeče-belih iz Kidričevega. V Kidričevem se v soboto pričakuje velik obisk navijačev obeh ekip, določen magnet je seveda tudi Brane Oblak. Le-ta sicer doslej ni bil najbolj uspešen v vlogi trenerja, čeprav je vodil že kar nekaj klubov (Rudar Velenje, Olimpi-ja, Živila Naklo) in tudi reprezentanco Slovenije.
»Jaz se s takšnimi kalkulacijami in mnenji sploh ne obremenjujem. Gledano iz stališča Aluminija je najbolj važno, da bi zmagali. Ne bo lahko, vendar je tudi velenjski Rudar premagljiv. Končno je napočil čas, da pokažemo dobro igro tudi
pred svojimi najzvestejšimi privrženci in poskrbimo, da dva kroga pred koncem naredimo tisto, kar se od nas pričakuje - obstanek v drugoligaški konkurenci. Nimamo težav glede poškodovanih in kartoniranih igralcev. Lahko bi rekli, da so to za trenerja »sladke skrbi«. Vsi tisti, ki bodo v začetni enaj-sterici, pa bodo morali dali vse od sebe, da bi lahko zadnja dva kroga prvenstva v 2. SNL odigrali sproščeno in z jasno sliko, da so si priborili obstanek. V začetno enajsterico se na sobotni tekmi vrača mladi reprezentant in napadalec Uroš Veselič.«
Danilo Klajnšek
Rokomet • MIK liga, končnica, 4. krog
»
Čudeži« čudiča v Ribnici
Riko hiše - Jeruzalem 23:23 (11:9)
Riko hiše: A. Ilc, Kersnič (15 obramb); Bečirovi 6(2), G. Ilc 1, Mitro-vič 2, Josič, Ristic, Podvršič 6(2), Šti-mec, Mikulin 1, Lesar 3, J. Ilc, Škaper 4, Košir. Trener: Momor Majic.
Jeruzalem: G. Čudič (18 obramb - 4 x 7m), Cvetko; Golčar 2, Radujko-vic, Sobočan 3(1), Halilovič 3, Bezjak 7, Bogadi 1, Ivanuša 3, B. Čudič 4(3), Turkovic, Sok, Grizolt in Potočnjak. Trener: Vlado Hebar.
Sedemmetrovke: Riko hiše 8/4; Jeruzalem 4/4.
Izključitve: Riko hiše 10; Jeruzalem 8 minut.
Igralec tekme: Gregor Čudič (18 obramb).
Še tretja letošnja tekma med
Ribničani in Ormožani se je končala z neodločenim izidom (redni del prvenstva: 29:29 v Ribnici, 21:21 v Ormožu). Gostitelji iz Ribnice so bolje začeli tekmo in izkoristili dvanajst minutni mrk Ormožanov brez zadetka, ki je trajal od 10.-22. minute za vodstvo z 9:5. Šele v zaključku 1. polčasa so počasi k sebi prihajali varovanci Vlade Hebarja, ki so tokrat v 1. polčasu zaigrali pod vsako kritiko. Še sreča, da sta svoj dan imela vratar Gregor Čudič in Marko Bezjak, ki nista dovolila, da Riko hiše na odmor ne odidejo z večjo prednostjo od dveh zadetkov. Polčas se je končal z rezultatom 11:9 v korist rokome-tašev iz dežele suhe robe, pri
MIK liga: Liga za prvaka
Rezultati 4. kroga: Celje Pivovarna Laško - Prevent 45:24 (22:10), Trimo Trebnje - Gold club 25:24 ( 12:14), Gorenje - Cimos Koper 25:26 (12:12).
1.	CELJE PIVOVARNA LAŠKO 4 4 0 0	46
2.	CIMOS KOPER	4 12 1	41
3.	GORENJE	4 1 0 3	38
4.	GOLD CLUB	4 2 0 2	37
5.	TRIMO TREBNJE	4 2 0 2	26
6.	PREVENT	4 0 1 3	22
Liga za obstanek
Rezultati 4. kroga: Riko hiše Ribnica - Jeruzalem Ormož 23:23 (11:9) Sviš Pekarna Grosuplje - Rudar EVJ Trbovlje 26:26 ( 9:16).
1.	RUDAR EVJ TRBOVLJE	3	1 2	0	20
2.	SLOVAN	3	0 2	1	19
3.	JERUZALEM ORMOŽ	3	12	0	18
4.	SVIŠ - PEKAR. GROSUPLJE	3	0 2	1	17
5.	RIBNICA RIKO HIŠE	4	12	1	16
Marko Bezjak (Jeruzalem Ormož): »Izpolnili smo zadani cilj pred tekmo in ostali neporaženi. Tekma ni bila preveč kvalitetna, je pa zato bila izredno borbena in dramatična. Čestital bi vsem soigralcem na borbi in srčnosti. Ne morem pa mimo izjemnega Gregorja Čudiča, ki je ponovno ustvarjal čudeže in nas popeljal do velike točke.«
katerih je na črti blestel Pod-vršič s štirimi zadetki in dvema iztrženima sedemmetrovkama.
V 2. polčasu pa smo le videl boljši obraz igralcev Jeruzalema, ki so najprej v 47. minuti izid izenačili na 18:18, v 50. minuti pa so ormoški vinarji po seriji s 6:1 celo povedli 21:19. V teh trenutkih Ribničani niso našli rešitve, kako zaustaviti razpoloženega Bezjaka, ki je rešetal mrežo solidnega Kers-niča. V dramatičnem zaključku je Golčar lepo vtekel s krila na črto in zadel za vodstvo Ormo-žanov s 23:22. Na drugi strani je Škaper zadel mrežo Gregorja Čudiča iz skoraj nemogoče pozicije za končnih 23:23. Zadnja minuta in pol je bila več kot dramatična: Ormožani so minuto pred koncem v napadu zapravili žogo, Grizolt si povrhu po prekršku na sredini igrišča prisluži izključitev, solidna sodnika Peter Ljubič - Nenad Krstič (trenutno prvi piščalki Slovenije) pa sta pokazala na sedemmetrovko. Toda poskus Podvršiča je zaustavila
Tenis • DP za igralce do 18 leta
Blaž Rola državni vice prvak!
Od ponedeljka do četrtka je v Portorožu na igriščih tamkajšnjega teniškega kluba potekalo državno prvenstvo za igralce in igralke do 18. leta starosti.
V konkurenci fantov je nastopilo 32 igralcev, med njimi so bili praktično vsi najboljši; izmed prve deseterice sta manjkala samo drugi (Semrajc) in šesti (Žabjek) z lestvice TZS. V tej konkurenci je nastopil tudi Ptujčan Blaž Rola, ki ni bil med nosilci skupin, saj je bil pred turnirjem na 15. mestu. Igralec TK Terme Ptuj je začel odlično in se brez težav uvrstil v 2. krog. Nato je v nadaljevanju turnirja po vrsti premagal
DP U-18, rezultati:
1.	krog: Blaž Rola (TK Terme Ptuj) - Tilen Žitnik (Benč) 6:1, 6:0.
2.	krog: Blaž Rola (TK Terme Ptuj) - Aleksander Grešak (TK Laško, 7) 7: 6(5), 5:2 predaja.
Četrtfinale: Blaž Rola (TK Terme Ptuj) - Andraž Bedene (TK Idrija, 3) 7:5, 3:0 predaja.
Polfinale: Blaž Rola (TK Terme Ptuj) - Tomislav Ternar (Branik Maribor, 2) 1:6, 6:3, 5:5 predaja.
Finale: Aljaž Bedene (TK Idrija, 1) - Blaž Rola (TK Terme Ptuj) 6:2, 6:1.
tri nosilce: sedmega, tretjega in v polfinalu še drugega! Zanimivo je, da so vsi trije dvoboje predali.
To je za Blaža pomenilo nastop v finalu, kjer ga je čakal več kot leto starejši Aljaž Bede-
ne (1. nosilec turnirja). Blaž se je tudi v finalu želel predstaviti v najboljši luči, vendar je v tem na nek način pregorel, kar je izkušenejši tekmec znal izkoristiti in je slavil v dveh nizih.
JM


l'ú,
*
tr
z
Foto: Črtomir Goznik
Gregor Čudič (Jeruzalem Ormož) je v Ribnici v zadnjih sekundah tekme ubranil dve sedemmetrovki!
»ormoška hobotnica« Čudič, odbita žoga pa se je ponovno znašla v rokah Ribničanov, vendar je na črti šestih metrov stoodstotno priložnost še enkrat zapravil Podvršič. Žoga se
je še tretjič po obrambi Čudiča odbila v roke Ribničanov! Leti so 18 sekund pred koncem tekme iztržili še osmo sedem-metrovko na tekmi. Najboljši igralec tekme Gregor Čudič
pa je ponovno »zaklenil« gol in Bečiroviču zaustavil še četrto najstrožjo kazen na tekmi!!! Veselje Ormožanov se je lahko pričelo.
Uroš Krstič
Foto: Črtomir Goznik
Blaž Rola (TK Terme Ptuj) je v zbirko letošnjih odličnih rezultatov dodal še enega: finale DP U-18.
Atletika • Otvoritev poletne sezone
Odličen start v sezono
Poletna atletska sezona se v Sloveniji praviloma začenja nekje sredi aprila z uvodnimi tekmovanji, ki služijo kot priprava za glavna atletska tekmovanja v nadaljevanju sezone. Izmed članov Atletskega kluba Keor Ptuj so sezono najprej začeli najmlajši na Otvoritvenem spomladanskem mitingu v Žalcu. V starostnih kategorijah U-10, U-12 in U-14 so Ptujčani osvojili dvanajst uvrstitev med prve tri, ponovno pa je na svoj talent opozorila sedemletna Maja Bedrač, ki je dosegla kar tri zmage v konkurenci, ki je od nje praviloma starejša dve leti. Najboljša je bila v skoku v daljino (383 centimetrov), v teku na 60 metrov (9,1 sekunde) in v teku na 200 metrov (32,5 sekunde). Naj omenimo, da Maja in drugi nadebudni atleti iz starostne kategorije U-10 trenirajo pod vodstvom vaditeljice Mojce Gramc. Da državni rekordi in uvrstitve na najvišja mesta v zimski sezone niso naključje, je ponovno dokazal Mark Drevenšek (U-12) z zmagama v teku na 60 metrov (8,5 sekunde) in 300 metrov (46,0 sekunde), v skoku v daljino pa je bil tokrat drugi (446 centimetrov). Na najvišjo stopnico med najmlajšimi sta stopila še Tim Ravnjak na 60 metrov (9,9 sekunde) in Boštjan Nahberger v skoku v daljino (358 centimetrov).
Naslednje tekmovanje, na
Mitja Horvat - trenutno najhitrejši Ptujčan.
katerem so uspešno nastopili člani Atletskega kluba Keor Ptuj, so bile kvalifikacije za Atletski pokal Slovenije v Ljubljani. Z zmago na 1500 metrov (4 minute in 48,74 sekunde) je sezono začela Natalija Sbull, najuspešnejša Ptujska tekačica na srednjih progah zadnjih let. Z osebnima rekordoma že na začetku sezone in visokima uvrstitvama v članski konkurenci na kvalifikacijah sta se izkazala mlajša mladinca Laura Pajtler in Mitja Horvat. Pajtlerjeva je bila druga na 400 metrov s časom 57,50 sekunde, Horvat pa četrti na 100 metrov (11,26 sekunde) in 200 metrov (22,86 sekunde). Franci Ivan-čič, trener zgoraj naštetih atletov je bil zelo zadovoljen z nastopi svojih varovancev, še posebej z Lauro in Mitjem, ki sta z rezultati napovedala naskok na norme za nastop na letošnjem
svetovnem prvenstvu za mlajše mladince v Ostravi na Češkem. Ostali ptujski atleti načrtujejo prve nastope od sredine maja naprej.
Priprave v Medulinu
Atletski klub Keor Ptuj ostaja zvest svoji tradiciji s tem, da zadnjih dvajset let in več vsako leto okrog prvomajskih praznikov organizira enotedenske priprave za svoje člane. Letošnjih v znanem istrskem letovišču Medulin se je udeležilo več kot štirideset atletov in trenerjev. Kljub temu, da so se pogoji za vadbo na Ptuju v zadnjih letih močno izboljšali, pa enotedenske intenzivne priprave s treningi dvakrat dnevno predstavljajo ključen del v mozaiku piljenja forme pred začetkom dolge atletske sezone. Na osnovi kvalitetnih priprav in rezultatov minulih let pričakujejo v klubu nadaljnjo rezultatsko rast. Nekateri člani in mladinci so kandidati za udeležbo na največjih mednarodnih atletskih tekmovanjih - o njih in njihovih dosežkih bomo sproti poročali v Štajerskem tedniku. Prvi pravi pokazatelj pripravljenosti v novi sezoni je tradicionalni mednarodni miting v Slovenski Bistrici, ki bo v soboto uvedel sklop mednarodnih mitingov za Veliko nagrado Atletske zveze Slovenije.
UE
Zadovoljstvo članov AK Keor Ptuj po uspešno izvedenih pripravah.
Foto: UE
Golf • Matjaž Gojčič, golfist na Alps Touru
Odličen začetek sezone v Maroku
Na katerih turnirjih si letos že nastopil?
M. Gojčič: »Konec marca sem že nastopil na treh turnirjih Alps toura v Maroku (Open CDG Developpement, RGAM Open by Golf Plus in 5. Trophee Maroc Telecom). Sam sem si pred turnirji zadal cilj, da bi se dvakrat uvrstil v finale (cut), med 40 najboljših, ki igrajo do konca turnirja; turnir namreč začne 130 igralcev, po dveh dneh pa jih približno 90 odpade. Ta plan sem krepko presegel, saj sem bil prvi teden na 31., drugi teden na 22. in tretji teden na 11. mestu. Z rezultati sem zelo zadovoljen, saj je bil trend izrazito pozitiven in dokazuje, da sem se za sezono dobro pripravil. V bodoče pričakujem še boljše rezultate.«
Ptujski golfist Matjaž Gojčič je lani prestopil med profesionalce in se že v uvodni sezoni vpisal med zmagovalce turnirjev. Uspešno je začel tudi letošnjo sezono, v kateri ima smele načrte.
Kako in kje so potekale priprave za letošnjo sezono?
M. Gojčič: »Že četrto leto zapored sem bil na bazičnih pripravah v ameriškem Orlan-du, razlika je bila le v tem, da sem se tokrat prvič pripravljal na Alps tour. Malo več časa sem posvetil samemu igranju, ne toliko tehnični pripravi. Sami rezultati so pokazali, da sem bil pri tem uspešen.«
Čemu si na treningih posvetil največ pozornosti?
M. Gojčič: »Golf je tako specifična igra, da lahko prav v vsakem segmentu najdeš določene pomanjkljivosti, ki jih lahko potem odpravljaš. Sam ocenjujem, da sem letos najbolj napredoval pri začetnem udarcu, tudi zaradi nove palice (»driver«), ki mi je dala več samozavesti.«
Kako je s tvojo golf opremo, ki je sicer zelo draga?
M. Gojčič: »Imam osebnega opremljevalca in sponzorsko pogodbo s Taylor made in Adi-dasom; v bistvu je to ista skupina. Oni poskrbijo za oblačila in palice, tako da s tem nimam težav.«
Kako izbiraš palice glede na udarec?
M. Gojčič: »Set golf palic
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski golfist Matjaž Gojčič med igro
vsebuje 14 palic, ki se razlikujejo po obliki in predvsem naklonu: daljša je palica, manjši je naklon. Moja palica za začetni udarec ima naklon 9 stopinj, palica z največjim naklonom
pa 60 stopinj. Med udarcema s tema dvema palicama je lahko tudi 200 metrov razlike: 260270 metrov s prvo in 60-70 metrov z drugo.«
Letos nastopaš v Alps To-
uru, tvoj cilj pa je verjetno napredovanje v Chalenge Tour?
M. Gojčič: »Glede na začetek sezone in prvi stik s konkurenco računam, da bi že v naslednji sezoni lahko prestopil v Chalenge Tour. Vem, da sem tega sposoben, nekoliko sreče pa bom vendarle potreboval. Po koncu sezone se bo najboljših pet v točkovanju Alps Toura uvrstilo v Chalenge Tour. Zanimivo je, da se na koncu štejejo vsi turnirji sezone, seštejejo se denarne nagrade in prvih pet napreduje. Če igraš npr. samo tri turnirje, potem moraš biti pač na teh toliko bolj uspešen.«
Dnevno na igrišču 7-8 ur
Na katerih turnirjih boš nastopil v bližnji prihodnosti?
M. Gojčič: »Naslednji teden bom nastopil na turnirju v bližini avstrijskega Graza. To igrišče mi sicer ne ustreza najbolj, a lahko glede na trenutno formo pričakujem dober rezultat. Konec meseca sem se uvrstil v finalni del kvalifikacij za turnir Europe Toura v Fontani v Avstriji, ki bo od 7.-10. junija. Tukaj nastopa po pet tekmovalcev iz Češke, Slovaške, Madžarske in dva iz Slovenije. Samo zmagovalec dobi vstopnico za nastop na finalnem turnirju; upam, da mi bo uspelo. S tem bi bil prvi Slovenec, ki bi nastopil na Europe Touru.«
Kickboks • Državno prvenstvo v Novi Gorici
Ptujčanom in Ormožanom 11 prvih mest
V nedeljo je v Novi Gorici potekal 2. turnir državnega prvenstva v kikboksu v disciplini semi kontakt za vse starostne kategorije in light kontakt za mladince, mladinke, člane in članice. V športni dvorani se je zbralo več kot 210 tekmovalcev iz 20 slovenskih klubov, med njimi tudi tekmovalci Kluba borilnih veščin Ptuj in Ormož. Ptujčani so nastopali v disciplini semi kontakt, Ormožani pa z dvema tekmovalcema tudi še v light kontaktu.
Tekmovalci iz Ptuja in Ormoža so odlično nastopali, saj so Ptujčani osvojili 6 prvih mest,
5 drugih mest in 4 tretja mesta. Ormožani pa so osvojili 5 prvih mest, 1 drugo mesto in 1 tretje mesto.
Ekipa Kluba borilnih veščin iz Ptuja je po nekaj časa spet prišla med najboljše ekipe v Sloveniji, saj je ekipno v semi kontaktu na 2. mestu takoj za ekipo Zagorja in pred ekipo Izlak. Vztrajno in načrtno delo z vsemi selekcijami se že obrestuje, saj mladi tekmovalci nadaljujejo tradicijo uspehov Ptujčanov v tem športu in so v Novi Gorici odlično nastopali. Ekipa iz Ormoža ima predvsem mlade tekmovalce, ki pa
posegajo po najvišjih mestih in za prihodnost tega športa v Ormožu se sodeč po rezultatih ni za bati.
Ekipo Ptuja so na tekmovanju vodili trenerji Dušan Pavlica, Kristjan Slodnjak in Vladimir Sitar, Pri nasvetih mlajših tekmovalcem pa so pomagali tudi izkušeni tekmovalci Aleksander in Sabina Kolednik ter Nadja Šibila. Ormožane pa sta vodila Milan in Danilo Ko-rotaj. Na tekmovanju so sodili tudi sodniki Tončka Kaluža iz Ormoža ter Marjan Šibila in Edvard Štegar iz Ptuja.
Franc Slodnjak
Ekipa Ptuja na DP v Novi Gorici
Rezultati: Ptuj:
1.	mesta Adriana Korez (mladinke do 55 kg), Matic Raušl Bedenik (mladinci do 63 kg), Aleksander Kolednik (člani do 69 kg), Sabina Kolednik (članice do 55 kg), Suzana Sušnik (članice do 65 kg), Nadja Šibila (članice nad 70 kg).
2.	mesta: Blaž Pintarič (dečki do 145 cm), Luka Vindiš (dečki do 145 cm), Matic Kovačič (mladinci do 48 kg), Bernard Veršič (mladinci do 56 kg), Izidor Jan-žekovič (mladinci do 71 kg).
3.	mesta: Tilen Abraham (dečki do 145 cm), Vitomir Čurin (dečki do 145 cm), Filip Janžekovič (mladinci do 56 kg), Benjamin Golob (mladinci do 63 kg).
Ormož: semi kontakt
1.	mesta: Dejan Kociper (dečki do 135 cm), Nuša Šte-fančič (deklice do 155 cm), Dejan Govedič (dečki nad 165 cm), Jaka Štefančič (mladinci do71 kg).
2.	mesto: Rok Tomažič (dečki do 135 cm).
3.	mesto: Florjan Kuharič (mladinci do 71 kg).
Light kontakt
1. mesto: Jaka Štefančič (mladinci do 71 kg).
3. mesto: Florjan Kuharič (mladinci do 71 kg).
Kje in koliko pa sicer treniraš?
M. Gojčič: »Največ seveda na ptujskem golf igrišču. Še vedno sem ostal v programu slovenske amaterske golf reprezentance, tako da mi program vadbe sestavljajo David Green, Uroš Gregorič in Daniel Kraljič. Ta program mi daje določeno stabilnost in podlago za dobro igro. Golf sicer zahteva veliko časa za vadbo, sam sem trenutno praktično ves dan na igrišču (7-8 ur), razen v času kosila. Golf kot takšen sicer ni fizično zelo naporen, izčrplju-joča je dolžina vadbe.«
V prvi ligi profesionalne-
ga golfa se pojavljajo velike denarne nagrade, kako pa je v tvojem rangu?
M. Gojčič: »Golf zares nudi velike zaslužke najboljšim igralcem na svetu. V Alps Touru se da ob dobri sezoni (uvrstitvi med prvih 15) in morda še kakšnem sponzorju nekaj zaslužiti, sicer pa gre večinoma za pokrivanje stroškov. Jaz imam to srečo, da mi na športni poti pomaga oče, sicer bi mi bilo precej težje.«
Kako usklajuješ študij in športno pot?
M. Gojčič: »Čeprav mi do zaključka študija manjka samo še 11 izpitov, sem trenutno povsem osredotočen na golf. Vem, da bom nekoč ta študij dokončal, vendar hočem sedaj polno izkoristiti možnosti v profesionalnem golfu, ki se mi ponujajo.«
Rezultate Matjaža Gojčiča in golfistov na Alps Touru lahko sicer spremljate na spletni strani www.alpstourgolf.com.
Jože Mohorič
Namizni tenis • 1. SNTL (m)
Edina zmaga Piljaku
Rezultati 17. kroga: Ptuj - Maribor Finea 1:6, Kema Puconci - Sobota 6:0, Krka - Tempo Velenje 6:0, Edigs Mengeš - Melamin 3:6, LM KO Lendava - Ilirija 2:6.
1.	KEMA PUCONCI 17 16 1 0 33
2.	MARIBOR FINEA 17 14 2 1 30
3.	KRKA	17 14 1 2 29
4.	SOBOTA	17 11 0 6 22
5.	TEMPO VELENJE 17 8 0 9 18
6.	MELAMIN	17 7 1 9 15 7 ILIRIJA 17 5 0 12 10
8.	PTUJ	17 4 1 14 9
9.	EDIGS MENGEŠ 17 2 0 15 4
10.	LM-KO LENDAVA 17 0 0 17 0
Ptuj - Maribor Finea 1:6
Posamezni rezultati: Ovčar - Ko-mac 0:3, Piljak - Zafoštnik 0:3, Pavič
-	Illaš 2:3, Piljak - Komac 3:2, Ovčar
-	Iljaš 2:3, Pavič - Zafoštnik 2:3, Ov-čar/Piljak - Komac/Illaš 1:3.
Igralci NTK Ptuj so proti Mariborčanom odigrali zadnje domače srečanje v sezoni 20062007. Domačini so igrali dobro in se borili do zadnje točke, čeprav so svoje cilje že dosegli. Na koncu so proti kvalitetni zasedbi gostov iz Maribora osvojili točo, ko je Piljak premagal Komca. Žal pa dvakrat Pavič in enkrat Ovčar nista imela sreče v petem nizu, saj bi v primeru zmag ptujskih igralcev samo srečanje bilo še bolj zanimivo in razburljivo.
Danilo Klajnšek
Motokros • Dirki za DP
Brata Tadič uspešna
V Semiču na Dolenjskem je potekala 2. dirka za državno prvenstvo v motokrosu, kjer sta v razredu do 125 ccm nastopila tudi Kristjan in Peter Tadič. V številni konkurenci sta se mlada Majšperčana dobro odrezala. Tokrat je šlo bolje starejšemu Kristjanu, ki je v prvi vožnji zasedel sedmo, Peter pa je bil uvrščen na osmo mesto. V drugi vožnji je Kristjan ponovno osvojil sedmo, brat Peter pa je bil deveti. V skupnem seštevku dirke v Semiču je bil Kristijan sedmi, Peter pa osmi. V skupnem seštevku dveh dirk, ki štejeta za državno prvenstvo, je Kristijan na šestem (57 točk),
mlajši brat Peter, ki letos prvič nastopa v tej konkurenci, pa je na osmem mestu (47 točk).
Sedem dni prej pa je v Brežicah potekalo evropsko mladinsko tekmovanje v motokrosu. Nastopil je Peter Tadič, ki je bil v kvalifikacijskih dirkah konkurenčen ostalim voznikom, saj je v prvi trening vožnji zasedel šesto, v drugi pa dvanajsto mesto. Na dirki je šlo Petru zelo dobro in je bil šesti, v drugi vožnji pa je imel nekaj težav in je zasedel 25. mesto. V skupnem seštevku pa je na koncu osvojil trinajsto mesto.
Danilo Klajnšek
Kristijan Tadič med pripravami na nastop.
Nogomet • Finale Pokala MNZ Ptuj
Bukovčanom ni uspelo še eno presenečenje
Bukovci - Stojnci
0:2 (0:1)
Strelca: 0:1 Čeh (44) in 0:2 Golob (60).
Bukovci: Golc, Vajda (od 67. Majcen), Meznarič, Plohl, Majer, Kozel, Petrovič, Rakuša (od 46. Modrič), Zemljarič, Rajh in Bezjak. Trener: Darko Lah.
Stojnci: Starčič, Milošič, Fruk, Vilčnik, Horvat, Topolovec, Čeh, Murat, Žnidarič, Rižnar (od 65. Janžeko-vič) in Golob. Trener: Ivan Zajc.
Nogometni klub Bukovci je bil organizator finalnega srečanja za pokal Medobčinske nogometne zveze Ptuj. Domačini so se pri organizaciji tekme zelo potrudili, tako da je to dajalo dogodku še dodaten čar. Veliko število gledalcev je lahko videlo dobro nogometno predstavo sosedov.
V prvem polčasu je bila igra enakovredna, izkušenejši nogometaši iz Stojncev so pove-dli v predzadnji minuti prvega
polčasa z zadetkom Sandija Čeha.
V nadaljevanju srečanja so bili podjetnejši nogometaši iz Stojncev, ki so v 60. minuti dosegli še drugi zadetek. Nogometaši Bukovcev so se sicer trudili, vendar jim ni uspelo doseči zadetka. Tako so pokal MNZ Ptuj zasluženo osvojili nogometaši Stojncev, ki bodo MNZ Ptuj zastopali v nadaljevanju pokalnega tekmovanja.
Domačinom gredo vse če-
stitke za organizacijo finalnega srečanja in predvsem za uvrstitev v finale, ko so z dobro in srčno igro izločili nekaj kvalitetnih nasprotnikov. Pokal in priznanja zmagovalcem pokala sta izročila predsednik MNZ Ptuj Stanko Glažar in vodja tekmovanja Janko Turk, drugo uvrščeni ekipi Bukovcev pa podpredsednika MNZ Ptuj Janez Janžekovič in Silvo Forš-narič.
Danilo Klajnšek
Skupinska fotografija vseh udeležencev finalne tekme Pokala MNZ Ptuj
Foto: MNZ Ptuj
Plavanje • Pred 3. mednarodnim plavalnim mitingom
Vsaj 50 plavalcev in plavalk Term Ptuj
Na 3. mednarodnem plavalnem mitingu Pokal Terme Ptuj 2007 (organizatorji pričakujejo več kot 500 udeležencev) bo imel številčno udeležbo tudi Plavalni klub Terme Ptuj. V bazen bo skočilo vsaj 50 plavalcev in plavalk domačega kluba. Tekmovalnega dela mitinga se bo udeležilo vsaj trideset plavalcev, medtem ko bodo ostali sodelovali v revialnem delu oziroma v predstavitvi klubske šole plavanja, kjer bodo plavali najmlajši člani Plavalnega kluba Terme iz Ptuja. Tekmovanje je za štiri starostne kategorije. Najmlajša pri deklicah je za letnik 1997 in mlajše, pri dečkih pa 1995 in mlajše. Močno pa bodo zastopane tudi starejše kategorije, saj bodo mladinci in člani poskušali doseči norme za nastop na evropskem prvenstvu.
Predsednik Plavalnega kluba Terme Ptuj Franjo Rozman je pred mitingom povedal: »Pričakujem, da
Foto: Črtomir Goznik
Boris Zajko (Terme Ptuj) in Franjo Rozman (PK Terme Ptuj)
bo organizacija, tako kot lani, brezhibna in da bodo dani pogoji dovoljevali izboljšanje osebnih rekordov
vseh plavalcev in plavalk. Iz vidika našega kluba si želim, da bi naši plavalci in plavalke osvojili tudi kakš-
no medaljo. Za najmlajše pa želim, da bi po tekmovanju bili bogatejši za novo plavalno izkušnjo, ki jim bo pomagala pri športni karieri. Gre za najmnožičnejšo tekmovanje v zunanjih bazenih v Sloveniji, ki je vredno ogleda v živo. Pričakujemo hrvaške reprezentante, dobre plavalce iz Nemčije in Madžarske in seveda zelo dobre in perspektivne mlade plavalce iz večine slovenskih klubov.«
Najboljši plavalci in plavalke na 3. mednarodnem plavalnem mitingu Pokal Terme Ptuj 2007 bodo dobil medalje, prav tako pa v disciplini 50 metrov prsno in 50 metrov prosto praktične nagrade. Najboljši seštevek dveh rezultatov pa bo trem plavalcev zraven prejetega pokala prinesel tudi denarno nagrado. Skupni nagradni sklad mitinga s praktičnimi nagradami presega tisoč evrov.
DB
Nogomet m 1. SML, 1. SKL, U-16, 2. SML, 2. SKL
1. SML
Rezultati 24. kroga: Koper - Aluminij 2:0, Domžale - Svoboda 1:0, Britof - Krka 7:0, Rudar Velenje - Triglav 2:0, Factor - Maribor 0:0, Železničar - MIK CM Celje 0:1, HIT Gorica - Dravograd 5:0.
1. KOPER	24	18	2	4	38:19	SB
2. MARIBOR	24	1S	S	4	77:2S	SG
3. DOMŽALE	24	1S	4	S	S3:22	49
4. RUDAR (V)	23	11	8	4	S1:3B	41
5. TRIGLAV	24	12	4	8	38:34	4G
6. FACTOR	24	12	3	9	44:3S	39
7. HIT GORICA	23	11	3	9	SG:37	3B
8. MIK CM CELJE	24	9	8	7	SG:4G	3S
9. BRITOF	24	8	3	13	4B:B2	27
10. ALUMINIJ	23	7	4	12	27:4S	2S
11. ŽELEZNIČAR	24	B	B 12		3B:4G	24
12. SVOBODA	23	B	3	1S	33:S1	21
13. DRAVOGRAD	24	B	3	1S	23:B1	21
14. KRKA	23	1	2 2G		17:7B	S
Gorica - Dravograd 2:0.						
1. FACTOR	24	1B	7	1	S4:13	SS
2. KOPER	24	1B	4	4	SB:29	S2
3. DOMŽALE	24	13	7	4	49:17	4B
4. MARIBOR	24	12	7	S	SG:2G	43
5. HIT GORICA	23	12	S	B	4S:31	41
6. MIK CM CELJE	24	D	9	S	4S:27	39
7. DRAVOGRAD	24	11	S	8	39:2S	38
8. TRIGLAV	24	9	9	8	32:23	3B
9. ALUMINIJ	23	7	8	8	42:37	29
10. BRITOF	24	B	B	12	31:42	24
11. SVOBODA	24	S	4	1S	17:S4	19
12. RUDAR (V)	23	S	3	1S	2G:S1	18
13. KRKA	23	2	3	18	22:73	9
14. ŽELEZNIČAR	24	2	3	19	1B:7B	9
Koper - Aluminij 2:0 (1:0) Strelca: 1:0 Galun (35), 2:0 Su-čevic (49)
1. SKL
Rezultati 24. kroga: Koper - Aluminij 3:2, Domžale - Svoboda 2:0, Britof - Krka 4:1, Rudar Velenje - Triglav 0:2, Factor - Maribor 3:0, Železničar - MIK CM Celje 0:0, HIT
Koper - Aluminij 3:2 (0:1) Strelci: 0:1 Milec (15), 0:2 Mihaj-lovič (43. avtogol), 1:2 Kaluder (52), 2:2 Hodžič (67) in 3:2 Vuk (75).
DEKLETA - U-16
Rezultati 15. kroga: Livar Slovan
-	ŽNK Ljudski vrt 2:11, Kamen Jerič
-	Senožeti Vode 5:1, Maribor - Krka 4:4, Slovenj Gradec - Pomurje 0:4.
1.	KRKA 14 12 2 0 62:9 38
2.	KAMEN JERIČ 14 9 1
3.	POMURJE 13 9 0
7.	LJUDSKI VRT 13 4 2 7 38:55 14
8.	LIVAR SLOVAN 13 2 0 11 11:71 6
9.	SENOŽETI VODE 13 0 2 11 11:82 2
Livar Slovan - ŽNK Ljudski vrt 2:11 (1:5)
Strelke: 0:1 Potrč (10), 0:2 Potrč (18), 1:2 Živkovič (23), 1:3 U. Arnuš(-30), 1:4 Potrč (34), 1:5 Nežmah (36), 1:6 Potrč (42), 1:7 Nežmah (45), 1:8 Nežmah (52), 2:8 Živkovič (57. z 11 m), 2:9 Nežmah (65), 2:10 Breznik (70) in 2:11 Najvirt (73).
2. SML - vzhod
Rezultati 22. kroga: NŠ Poli Drava - Zreče 1:0, Get Power Šampion - Malečnik 4:1, Mura 05 - Krško 3:0, Pohorje - Nissan Ferk Jarenina 1:3, Ljutomer - Nafta 1:5, Šmartno 1928 - Trgovine Jager 1:5, Slovenj Gradec - Bistrica 3:3.
12.	BISTRICA 21 5 3 13 39:86 18
13.	LJUTOMER 22 3 3 16 15:78 12
14.	SLOV. GRADEC 22 0 2 20 10:120 2 NŠ Poli Drava - Zreče 1:0 (0:0) Strelec: 1:0 Belšak (66)
2. SKL - vzhod
Rezultati 22. kroga: NŠ Poli Drava - Zreče 2:0, Get Power Šampion - Malečnik 0:0, Mura 05 - Krško 3:0, Pohorje - Nissan Ferk Jarenina 0:3, Ljutomer - Nafta 3:2, Šmartno 1928 - Trgovine Jager 0:0, Slovenj Gradec - Bistrica 0:5.
1.	NAFTA 22 17
2.	MURA 05 22 18
3.	FERK JARENINA 22 16
4.	NŠ POLI DRAVA 22 14
5.	TRGOV. JAGER 22 12
6.	G. P. ŠAMPION 21 12
4.	SLOV. GRADEC 14
5.	MARIBOR 13
6.	ŠKALE INTER 13
7 1 B 1 B 1
43:2B 28
97:19	27
24:27	22
SG:44	19
32:3S	19
7.	KRŠKO
8.	ZREČE
9.	MALEČNIK
10.	POHORJE
11.	ŠMARTNO
22. 11 22 1G 22 8 22 S 22 S
4	1	112:14	SS
1	3	BS:2S	SS
2	4	B9:2	SG G	8	73:37	42 4	B	BS:3B	4G
3	B	41:31	39 2	9	S7:32	3S 1	11	48:3	31 1	13	49:47	2S
4	13	2B:S8	19 4	13	29:B9	19
1.	MURA 05 22 20 2
2.	NAFTA 22 14 2
3.	G. P. ŠAMPION 21 13 4
4.	FERK JARENINA 22 12 6
5.	LJUTOMER 22 11 4
6.	NŠ POLI DRAVA 22 11 4
7.	BISTRICA 21 8 7
8.	POHORJE 22
9.	KRŠKO 22
10.	MALEČNIK 22
11.	TRGOV. JAGER 22
12.	ZREČE 22
13.	ŠMARTNO 22
14.	SLOV. GRADEC 22
G 8 4 4 7 7
7 B 3 1G
9
8 3 11 7 S 1G B B 1G 7 2
3 12 1 19 G G 22
8S:M 7B:39 S2:21 SB:24 44:3G 39:27 SS:32 S1:33 37:3B 43:S1 3B:43 27:39 13:7S 7:1B1
NS Poli Drava - Zreče 2:0 (1:0) Strelca: 1:0 Matjašič (23), 2:0 Pauko (70).
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
NOGOMET
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 33. kroga - sobota ob 17.00: Interblock - Bela Krajina, Nafta - MIK CM Celje, Koper - Maribor; NEDELJA ob 16.00: Primorje
-	Domžale; NEDELJA ob 17.00: Drava - HIT Gorica.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 25. kroga - SOBOTA ob 17.00: Aluminij - Rudar Velenje; NEDELJA ob 17.00: Mura 05 - Tinex Šenčur, Dravinja Duol - Zagorje, Bonifika - Triglav, Livar - Krško.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod
Pari 23. kroga - SOBOTA ob 17.00: Pohorje - Zavrč, Malečnik
-	Kovinar Štore, Črenšovci - Tišina, Paloma - MU Šentjur, Tehnostroj Veržej - Odranci, NEDELJA ob 17.00: Železničar - Trgovine Jager, Stojnci - Koroška Dravograd.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 23. kroga - SOBOTA ob 17.30: Mons Claudius - Šoštanj, Peca
-	Zreče, Oplotnica - Holermuos Ormož, Šentilj Jarenina - GIC Gradnje Rogaška;NEDELJA ob 17.30: Šmartno 1928 - Tenotim Pesnica, Jurovski dol - Gerečja vas Unukšped, Get Power Šampion - Bistrica.
1.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
Pari 19. kroga - SOBOTA ob 17.00: Gorišnica - Bukovci, Cirkulane
-	Dornava, Markovci - Boč, Hajdina - Apače; NEDELJA ob 10.30: Videm - Rogoznica; NEDELJA ob 17.00: Podvinci - Skorba.
2.	LIGA MEDOBČINSKE NOGOETNE ZVEZE PTUJ
Pari 16. kroga - SOBOTA ob 17.00: Zgornja Polskava - Tržec, Pra-gersko - Grajena; SOBOTA ob 20:00: Podlehnik - Središče; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Hajdoše; NEDELJA ob 17.00: Leskovec - Zgornja Polskava.
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
Vzhodna skupina
Pari 16. kroga - PETEK ob 18.00: Gorišnica - Dornava, Grajena
-	Savaria Podvinci, Tržec - Leskovec. Vzhodna skupina
Pari 16. kroga - PETEK ob 18.00: Skorba - Pragersko, Lovrenc
-	Polskava, Hajdina - Prepolje, Boč - Apače.
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
19. krog: Senožeti Vode - ŽNK Ljudski vrt.
DEKLETA U-16
16. krog: Ljudski vrt - Maribor (sobota ob 11.00).
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
25. krog: Aluminij - Svoboda (nedelja ob 17.00).
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
25. krog: Aluminij - Svoboda (nedelja ob 15.00).
LIGA - U-14
24. krog: NŠ Poli Deava - LE cog Sportif (sobota ob 11.30), Get Power Šampion - Aluminij.
ROKOMET
LIGA ZA PRVAKA
Pari 5. kroga: Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško, Gold club
-	Gorenje, Prevent - Trimo Trebnje.
LIGA ZA OBSTANEK
Pari 5. kroga: Jeruzalem Ormož - Sviš Pekarna Grosuplje (sobota ob 19.00), Rudar EVJ Trbovlje - Slovan.
NAMIZNI TENIS
1. SLOVENSKA MOŠKA LIGA
18. krog: Sobota - NTK Ptuj.
6. PTUJSKI TRIATLON
V nedeljo, 13. maja 2007, bo v organizaciji TK Maraton Ptuj in Triatlon kluba Maribor potekal že šesti ptujski triatlon, ki šteje za slovenski pokal. Že po tradiciji se ga udeležijo najboljši slovenski triatlonci, vse več pa je udeležencev iz tujine.
Dan triatlona se bo pričel v Termah Ptuj ob 12.30 s startom ak-vatlona (50 m plavanja in 400 m teka), ki je namenjen najmlajšim (do 10 let). Ob 13.00 bo sledil start v super sprint triatlonu (300 m plavanja, 8 km kolesarjenja, 2 km teka), ki je manj zahtevna disciplina in je namenjen rekreativnim športnikom. Ob 14.00 pa bo sledil start klasičnega sprint triatlona (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja, 5 km teka). Prireditev se bo predvidoma zaključila ob 18. uri z razglasitvijo rezultatov in žrebanjem nagrad.
Vabimo Vas, da preživite sončno nedeljo z nami v Termah Ptuj, z navijanjem ob bazenu ali ob kolesarski progi, ki bo letos edinkrat potekala po novi ptujski obvoznici, ali ob tekaški progi od Term do peš mosta. Prav svoje najmlajše vzpodbudite, da se pomerijo v disciplini akvatlona ali pa se sami pomerite v eni od triatlonskih disciplin.
Prijave so še možne na dan tekmovanja od 8.30 do 10.00. Več informacij lahko dobite na spletnih straneh TK Maraton: www.gimptuj. net/maraton. Vidimo se v Termah Ptuj, vljudno vabljeni.
BZ
Danilo Klajnšek
Rokomet • Rokometna šola Ptuj
Dobra igra mladih ptujskih rokometašev
Rokometna šola Ptuj po uspehih v ligaškem delu tekmovanja nadaljuje tekme v polfinalnih skupinah za končne uvrstitve v državnem prvenstvu. Tretji izmed štirih polfinalnih turnirjev je bil preteklo soboto na Ptuju v športni dvorani Center. Igrali so otroci v dveh starostnih kategorijah in sicer letniki 1995 in 1994; v obeh sta nastopili tudi ekipi Rokometne šole Ptuj. Mlajši dečki B (1995) so prvo tekmo odigrali proti ekipi Gorenje iz Velenja, sicer
so izgubili z 20:24, vendar so prikazali dober rokomet. Drugo tekmo pa so odigrali proti Rudarju EVJ Trbovlje in igrali neodločeno 18:18, čeprav so še minuto pred koncem vodili za dva zadetka.
Mlajši dečki A so v prvi tekmi nastopili proti Celju Pivovarni Laško in izgubili z 11:25. V tej tekmi rezultat ni bil v prvem planu, ampak so priložnost za igro dobili vsi igralci. Drugo tekmo, ki pa bo na koncu odločala tudi o drugem mestu v
Rezultati polfinalnega turnirja na Ptuju:
Letniki 1995: ŠD Rokometna šola Ptuj - RK Gorenje 20:24; RK Gorenje - RK Rudar EVJ Trbovlje 19:20, ŠD Rokometna šola Ptuj - RK Rudar EVJ Trbovlje 18:18.
Letniki 1994: ŠD Rokometna šola Ptuj - RK Celje Pivovarna Laško 11:25, RK Celje Pivovarna Laško - RK Krško 26:27, ŠD Rokometna šola Ptuj - RK Krško 22:21.
Za ŠD RŠ Ptuj 1995 so igrali: Maroh, Haložan, Korošec, Zupanič, Prapotnik, Kenda, Levanič, Vrbančič, Jerenec, Žuran, Reisman, Bezjak A., Bezjak T. in Kuhar, trenerja: Rastislav Vnuk in Robi Krasnič.
Za ŠD RŠ Ptuj 1994 so igrali: Čuš, Fajfarič, Maroh, Čeh M., Poljanec, Tomič, Žuran, Kenda, Zemljič, Ramot, Šalamun, Korbun, Bolcar, Krajnčič, Zavrtanik, Stermšek, Mesarec, Urbančič in Čeh M., trener: Mitja Žuran.
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme RŠ Ptuj - Gorenje Velenje
skupini, pa so odigrali proti Krškemu. Rezultat te tekme je bil 22:21 za Ptujčane, ki so odigrali zelo dobro tekmo, saj je Krško pred tem presenetljivo premagalo mlade Celjane; to je bil tudi po treh letih prvi poraz te ekipe. Tekmovanje se bo nadaljevalo z zadnjim polfinalni turnirjem, ki bo za letnike 1995 v Trbovljah in 1994 v Krškem.
Glede na rezultate tega turnirja, se bodo mladi rokometaši RŠ Ptuj potegovali za drugo mesto v polfinalnih skupinah, kar jih bo vodilo v razigravanje od 5. do 8. mesta v državi. To bi bil za Rokometno šolo Ptuj velik uspeh glede na pogoje in dobra motivacija za v naprej za delo z mladimi.
DB
Šolski šport • Spomladanski kros
Najuspešnejši OS Destrnik-Trnovska vas in OS Juršinci
Športno letališče v Moškanj-cih je tudi letos gostilo tradicionalni medobčinski kros za učenke, učence, dijakinje in dijake. Teklo je 300 tekačev iz enajstih osnovnih šol ter srednjih šol. Za organizacijo je poskrbel Zavod za šport Ptuj, izvajalec je bila OŠ Cir-kulane-Zavrč, sodniški zbor pa je bil iz Atletskega kluba Keor Ptuj.
Med osnovnošolci oziroma osnovnošolkami so se za prevlado borile šole Olge Meglič, Ljudski vrt, Destrnik-Trnovska vas in Juršinci, ki so se v vse-ekipni razvrstitvi uvrstile najviše. Med dijakinjami je sama
Najboljše tri v kategoriji učenke letnik 1994 in mlajše (priznanja jim je podelil Mirko Vindiš).
zase tekmovala Ekonomska šola, medtem ko je pri dijakih dominirala Poklicna in tehniška elektro šola.
»Ponosni smo, da lahko izpeljemo to odmevno prireditev, saj je ena izmed naših strateških usmeritev, da vzpodbujamo šport mladih iz vidika športne vzgoje, kot tudi z vidika načina življenja in razmišljanja mladih, profesorjev in vodstva šol,« je ob bok nadvse uspelega druženja športnikov zadovoljen povedal Vladimir Sitar, prof., direktor Zavoda za šport Ptuj.
Ivo Kornik
Najboljši tekmovalci v kategoriji učenci letnik 1992 in mlajši (priznanja jim je podelil Drago Skurjeni).
Rezultati - posamezno Oš:
-	učenci, letnik 1996 in mlajši: 1. Davor Fleten (OŠ Destrnik-Trnovska vas), 2. Žan Črnivec (OŠ Ljudski vrt) in 3. Luka Medic (oŠ Mladika)
-	učenke, letnik 1996 in mlajše: 1. Doroteja Domjan (OŠ Cirku-lane-Zavrč), 2. Teja Gašperič (OŠ Destrnik-Trnovska vas) in 3. Petra Lozinšek (OŠ Grajena)
-	učenci, letnik 1995 in mlajši:
1.	Martin Vrbančič (OŠ Ljudski vrt), 2. Alen Krajnc (OŠ Ljudski vrt) in 3. Aljaž Brlek (OŠ Videm-Lesko-vec)
-	učenke, letnik 1995 in mlajše: 1. Tanja Nahberger (OŠ Breg),
2.	Iva Terbuc (OŠ Olge Meglič) in 3. Urška Slana (OŠ Juršinci)
-	učenci, letnik 1994 in mlajši: 1. Timi Kmetec (OŠ Videm-Lesko-vec), 2. Urh Krajnc Domiter (OŠ Ljudski vrt) in 3. Rok Kajzer (Des-trnik-Trnovska vas)
-	učenke, letnik 1994 in mlajše: 1. Barbara Rižnar (OŠ Juršinci), 2. Julija Hrga (OŠ Juršinci) in 3. Urška Ivančič (OŠ Videm-Leskovec)
-	učenke, letnik 1993 in mlajše: 1. Dušanka Milošič (OŠ Videm-Leskovec), 2. Nuša Lisjak (OŠ Mladika) in 3. Urška Čuš (OŠ Dornava)
-	učenke, letnik 1992 in mlajše: 1. Karin Pernat (OŠ Olge Meglič), 2. Maruša Malovič (OŠ Ljudski vrt) in 3. Patricija Rajh (OŠ Juršinci)
-	učenci, letnik 1993 in mlajši: 1. Denis Perger (OŠ Destrnik-Tr-novska vas), 2. Tadej Kolarič (OŠ
Destrnik-Trnovska vas) in 3. Valentino Uranič (OŠ Cirkulane-Zavrč)
-	učenci, letnik 1992 in mlajši: 1. David Pauko (OŠ Destrnik-Tr-novska vas), 2. Muršek Stojan (OŠ Videm-Leskovec) in 3. Igor Cafuta (OŠ Videm-Leskovec)
Učenci vseekipno OŠ
(samo tiste šole, ki so tekmovale v vseh kategorijah):
1. Destrnik-Trnovska vas, 2.
Ljudski vrt, 3. Juršinci, 4. Cirkula-ne-Zavrč, 5. Mladika in 6. Grajena
Učenke vseekipno OŠ
(samo tiste šole, ki so tekmovale v vseh kategorijah):
1. Juršinci, 2. Olge Meglič, 3. Ljudski vrt, 4. Destrnik-Trnovska vas in 5. Cirkulane-Zavrč
Rezultati - posamezno SŠ:
-	dijakinje, letnik 1990 in mlajše: 1. Laura Pajtler (Ekonomska
šola) in 2. Jasmina Bezjak (Ekonomska šola)
-	dijakinje, letnik 1989 in mlajše: 1. Dominika Senjor (Ekonomska šola) in 2. Vesna Cizerl (Ekonomska šola)
-	dijaki, letnik 1990 in mlajši: 1. Beno Dobnik (Pok. in teh. elek-tro šola), 2. Denis Fridl (Pok. in teh. elektro šola) in 3. Elvis Arnuš (Pok. In teh. strojna šola)
-	dijaki, letnik 1987 in mlajši: 1. Rok Jerenko (Pok. in teh. elektro šola), 2. Tomas Plohl (Pok. in teh. elektro šola) in 3. Tadej Žni-darič (Ekonomska šola)
Šolski šport • Rokomet
Gimnazija Ptuj uspešna na Madžarskem
Leto je naokoli in ekipa ptujskih gimnazijcev se je ponovno odzvala povabilu na tradicionalni Mednarodni turnir v rokometu za dijake na Madžarskem. Turnir poteka v majhnem mestecu Gyonk v osrčju Madžarske in ga organizira tamkajšnja gimnazija. 11. turnirja, imenovanega Tuba
cup, se je udeležilo šest ekip iz Slovaške, Romunije, Madžarske in Slovenije. Ekipa ptujskih gimnazijcev se je kot edina predstavnica Slovenije dobro odrezala, saj je ob treh zmagah, neodločenem izidu in enem porazu zasedla drugo mesto.
Tomaž Zemljič
Foto: Gerald Huhner
Rokometna ekipa dijakov Gimnazije Ptuj
Športni napovednik
PLAVANJE
3. mednarodni plavalni miting »Pokal Term Ptuj«
Plavalni klub Terme Ptuj bo s Termami Ptuj organizator najmnožič-nejšega plavalnega dogodka v Sloveniji, 3. mednarodnega plavalnega mitinga, ki se ga bo v soboto in nedeljo, 12. in 13. 5., udeležilo kar 500 plavalcev iz več kot 20 klubov iz Slovenije, Nemčije, Madžarske, Hrvaške in Srbije.
Pred uradno otvoritvijo plavalnega tekmovanja se bodo ob 9. uri predstavili najmlajši plavalci PK Terme Ptuj. V odmoru med dopoldanskim in popoldanskim delom tekmovanja bo ob 13. uri atraktivno tekmovanje v toboganskem spustu, na toboganu dolžine 165 m. Vrh sobotnega dogajanja bo finale ob 17.30 in podelitev medalj. Naslednji dan bodo s tekmovalnim delom pričeli ob 9. uri, ob 13. uri pa bodo razglasili najboljše rezultate ter podelili pokale in denarne nagrade za najboljši seštevek dvodnevnega plavalnega mitinga.
TENIS
3. MOŠKA LIGA 2007, skupina C
Pari 1. kroga (sobota, 12. 5., ob 9. uri): ŠTK Velenje - TK Terme Nes Ptuj, TK Ten Šport Murska Sobota - TK Slovenske Konjice, TK Hoče - ŽTK Maribor.
Pari 2. kroga (nedelja, 13. 5., ob 9. uri): TK Terme Nes Ptuj - TK Hoče, ŠTK Velenje - TK Ten Šport MS, TK Slovenske Konjice - ŽTK Maribor.
Za ekipo TK Terme Nes Ptuj nastopajo: Blaž Rola, Toni Hazdovac, Bojan Jaklin, Matej Rus, Miha Rosič, Goran Burdevič, Aleš Adamčič, Andrej Artenjak in Martin Kraljič.
JM
Pred 5. Poli maratonom
8. september je rezerviran za 5. Poli maraton!
Vse bolj priljubljeni Poli maraton, že peti po vrsti, bo brez dvoma tudi letos glavni dogodek konca poletja. Takrat se bodo poti ljubiteljev kolesarjenja, dobre družbe, zabave in zdravega načina življenja iz vseh koncev Slovenije in zamejstva usmerile na Ptuj. Sobota, 8. septembra, je namreč rezervirana za jubilejni 5. Poli maraton. Dogodka, ki iz leta v leto presega rekorde in utrjuje sloves največjega, najbolj množičnega in najbolj zabavnega rekreativnega kolesarskega dogodka ne le v Po-dravju, ampak v celotni Sloveniji, nikakor ne smete zamuditi. Orga-
nizatorji Perutnina Ptuj, Dialog company, Radio-Tednik Ptuj in Kolesarski klub Perutnina Ptuj tudi letos obljubljajo pester program, dobro družbo in bogate nagrade ter seveda obilo kolesarskih užitkov na že tradicionalnih in vsem Poli navdušencem dobro znanih progah mini in maxi maratona s startom in ciljem v Moškanjcih pri Ptuju. Časa za nabiranje kondicije je še dovolj, toplo pomladansko sonce vabi k pripravam, pljuča kličejo svežega zraka, noge oprijem pedal! 5. Poli maraton je z vsakim dnem bliže!
Mojca Feštanj
Planinski kotiček
»Cez goro k županu«
Planinsko društvo Hajdina vabi 12. maja 2007 na pohod »čez goro k županu«. Odhod bo ob 14. uri izpred Občine Hajdina. Z avtobusom se bodo udeleženci odpeljali v Podlehnik, od koder se bodo peš odpravili do Strajne; tam jih bo spet čakal avtobus, ki jih bo odpeljal nazaj na Haj-dino.
Prijave na tel.: Jože Majerhofer 041 32 69 15 in Jaka Kokol 031 80 66 78.
Pikado • Pokal Štajerski tednik
Znani štirje polfinalisti
V soboto, 28. 4., so bile odigrane tekme petega kroga pokala Štajerski tednik. V skupini A je o prvem mestu odločala tekma med ekipama Bar Zeleni Gaj ter Barom Žabico. Zmagali so gostje (6:10). Ekipa Zelenega Gaja je začela odlično, saj je vodila že 5:2, vendar so na koncu njihovi igralci popustili in zmagala je bolj izkušena ekipa iz Gabrnika. Zeleni Gaj je tako končal na drugem mestu, ki se je s tem prav tako prišel v finalni del pokala. V skupini B je na prvem mestu končala ekipa Bar Žage, drugo mesto je osvojila ekipa iz Bara Ring.
Skupina A:
1.	BAR ŽABICA
2.	BAR ZELENI GAJ
3.	BAR SHARKY II.
4.	BAR RING II.
5.	BAR AMUR
Skupina B:
1. BAR ŽAGA
12 9 4 4 0
10
2.	BAR RING	8
3.	BAR GRAJENA	6
4.	BAR SHARKY	4
5.	BAR JUSTA	0
V finalnem delu pokala Štajerski tednik se bodo tako pomerili: Bar Žabica (A1) - Bar Ring (B2), Bar Žaga (B1) - Bar Zeleni Gaj (A2). Finalni turnir je predviden 20. 5. 2007; vse ekipe bodo igrale na istem kraju. Dokončen čas in kraj bosta znani v sredo, 16. 5. Poraženca teh dvobojev se bosta pomerila za 3. mesto, zmagovalca pa bosta med sabo odločala o zmagovalcu Pokala Štajerskega tednika.
JM
V petek, 11. 5., bo v Baru Ring turnir s pričetkom ob 19 uri (obogatili ga bodo z Bavaria party). Naslednji petek, 18. 5., pa bo ob isti uri turnir v Baru Žaga. Vljudno vabljeni!!
---.-1
Piše: dr. Adolf Žižek • O nevarnostih električnih in magnetnih polj A
Strah pred neznanim ima velike oči
V zadnjem obdobju se pojavljajo v slovenskih občilih polemike o tem, kolikšno nevarnost predstavljajo za ljudi visokonapetostni daljnovodi oziroma oddajniki mobilnih telefonskih omrežij. Splošni zmotni stereotipi slovenskih novinarjev pa so, žal, da so to zaenkrat znanstveno še neraziskana področja, zlasti pa, da o tem strokovnjaki na Slovenskem ne vemo prav ničesar, kar pa še zdaleč ne drži - na žalost pa nas (ne vseh poklicanih, pač pa le tistih - izbranih!) še nihče ni povprašal za mnenje o tem.
Električna in magnetna polja delimo na statična (mirujoča) in dinamična (le-ta se spreminjajo s časom). Statična električna polja so povezana s t. i. »statično elektriko«. Za zdravje ljudi, ki se znajdejo v njih, statična polja zdravstveno sicer niso neposredno nevarna, začasno pa lahko poslabšajo človekovo razpoloženje, kar je znanstveno dokazano. Statična magnetna polja pa imajo lahko ponekod celo zdravilne učinke - pred nedavnim so jih v nekaterih razvitih državah začeli dokaj uspešno uporabljati, na primer pri zdravljenju depresije.
Lastnosti elektromagnetnih valov
Dinamična (s časom spreminjajoča se) električna in magnetna polja so vedno medsebojno povezana, tako da ima spreminjajoče se električno polje za posledico spreminjajoče se magnetno polje, le-to pa znova spreminjajoče se električno polje itn. Ta pojav, ki se širi skozi prostor s hitrostjo svetlobe (300.000 kilometrov na sekundo), imenujemo »elektromagnetno valovanje«. Prvi ga je znanstveno obdelal britanski znanstvenik James Clerk Maxwell (18311879) - v obliki sistema štirih integralskih oziroma analognega sistema štirih parcialnih diferencialnih enačb, ki se po njem imenujejo »Maxwellove enačbe«. Danes so vključene v t. i. »teorijo o poljih«.
Med elektromagnetna valovanja sodi - poleg radijskih (in televizijskih) valov - tudi vidna in nevidna svetloba, ki pa se od radijskih valovanj razlikuje zgolj po svoji (višji) frekvenci valovanja. Zaradi tako imenovanega »načela o dualnosti« pa lahko vsako valovanje opišemo tudi z množico temu valovanju pripadajočih delcev (korpuskul) - v našem primeru t. i. »fotonov«; obratno pa lahko tudi vsak delec, ki se giblje, obravnavamo hkrati tudi kot valovanje.
To si je sicer težko nazorno predstavljati, potrjeno pa je bilo z množico znanstvenih poskusov. Energija množice fotonov, ki se gibljejo s svetlobno hitrostjo skozi prazen prostor, je po Plancku premo sorazmerna s frekvenco valovanja, ki pripada tem fotonom. Ker pa imajo elektromagnetni valovi, ki jih oddaja antena radarja, mnogo višjo frekvenco od radijskih valov, imajo tudi fotoni radarskih valov mnogo večjo energijo od energije fotonov radijskih valov. Tudi žice daljnovodov, po katerih teče izmenični tok s frekvenco 50 hertzov (smer toka se spremeni 50 krat na sekundo), oddajajo tudi vodniki daljnovodov elektromagnetne valove, vendar imajo fotoni, ki jih oddajajo ti vodniki, mnogo nižjo energijo od fotonov radijskih valov, saj vemo, da se merijo frekvence radijskih valov v megahertzih (MHz), pri čemer predstavlja en megahertz milijon hert-zov, to pa je mnogo več od 50 hertzov pri daljnovodih. Vendar je treba za objektivno vrednotenje učinka posameznih fotonov - razen njihove posamične energije - upoštevati tudi t. i. »intenzivnost valovanja«, kar pa je povezano s številom gibajočih se fotonov na kubični meter prostora.
Izvor elektromagnetnih valov je vedno električno prevodna kovina (baker, srebro, aluminij, železo, ...) skozi katero teče izmenični (oz. v splošnem: spreminjajoči se) električni tok. To se dogaja v radijski, televizijski, radarski anteni, pa tudi v vodnikih daljnovoda; le-ti zato oddajajo elektromagnetne valove s frekvenco 50 hercev. Intenzivnost elektromagnetnih valov v izbrani točki prostora pa je odvisna od jakosti električnega toka v anteni (oziroma vodniku daljnovoda) in od oddaljenosti te točke prostora od izvora valovanja. V skladu z Maxwellovimi enačbami pa upada intenzivnost valovanja s kvadratom oddaljenosti od
izvora valovanja, kar potrjujejo tudi merjenja. To pomeni: Če je v izbrani točki izmerjena določena intenzivnost, bo v dvakrat bolj oddaljeni točki tega prostora štiri krat manjša intenzivnost valovanja, v trikrat bolj oddaljeni točki pa devet krat manjša intenzivnost itn. Intenzivnost elektromagnetnih valov je tedaj največja v neposredni bližini izvora (raznih anten oziroma vodnikov daljnovoda), z oddaljevanjem od tega izvora pa hitro upada.
Vpliv elektromagnetnih valov na telo
Pogosto beremo ali (in) slišimo, da so mesta »svetlobno onesnažena«. Vemo, da je svetloba le ena od vrst elektromagnetnega valovanja. Vsa Zemlja, tudi v okolici mest, je »onesnažena« z elektromagnetnimi valovi, ki izvirajo iz tisočev radijskih in televizijskih oddajnikov na Zemlji, s satelitov, mobilnih telefonov itn. Kjerkoli na Zemlji se znajde človek, vsak trenutek se pretaka skozi njegovo telo množica elektromagnetnih valov raznih frekvenc in različnih intenzivnosti. Temu se, žal, ni mogoče izogniti, saj je mogoče ustaviti vplive elektromagnetnih valov zgolj s t. i. kovinskimi »Faradayevi-mi kletkami«, skozi stene običajnih zgradb pa elektromagnetni valovi prodirajo skoraj neovirano, še lažje pa skozi človekovo telo, ki ga sestavlja v glavnem voda. Onesnaženje z elektromagnetnimi valovi pa je na Zemlji prisotno skoraj že sto let, vse odkar so se pojavile na svetu prve radijske postaje. Vendar pa ljudje zaradi tega ne bi smeli biti pretirano zaskrbljeni, razen v izjemnih situacijah, kot jih bomo opisali v nadaljevanju.
Fotoni elektromagnetnih valovanj namreč nimajo tako uničujočega učinka na celice človekovega telesa, kot ga imajo na primer alfa, beta ali gama žarki (le-ti nastanejo
tudi ob eksploziji atomske bombe), ki lahko povzroče v kratkem smrt, ali pa zelo verjetno posledično rakasto obolenje. Elektromagnetni fotoni pa vplivajo zgolj na manjše ali večje zvišanje temperature človekovega telesa. Če je to zvišanje majhno, nima to nikakršnih posledic za zdravje človeka, pri permanentno zvišani telesni temperaturi
-	kar pa sodi v izjemne pogoje, kot jih bomo opisali v nadaljevanju - pa lahko nastopi postopno slabšanje vida, pa tudi zmanjšanje oploditve-nih sposobnosti spermijev pri moških, ki so za dalj časa izpostavljeni intenzivnim elektromagnetnim valovom. Taki izredni pogoji, kot smo jih omenili, pa nastopijo zlasti v primeru, da se človek za dalj časa nahaja v neposredni bližini izvora elektromagnetnih valov (v neposredni bližini oddajnih anten oziroma vodnikov daljnovodov), ki imajo veliko oddajno moč. Do teh
-	za zdravje škodljivih - učinkov pa ne more priti, če je dosledno upoštevano vse, kar bomo opisali v nadaljevanju tega prispevka.
Pred več kot dvajsetimi leti sem šest let delal kot raziskovalec na mariborskem Inštitutu za varstvo pri delu in varstvo okolja (IVD). Ta zavod ni bil finančno podpiran prav od nikogar, tako da se je bil pri-moran vzdrževati popolnoma sam, zlasti od znanstvenih in strokovnih nasvetov slovenskemu gospodarstvu. V tem obdobju je IVD dobil od RTV SLO naročilo za raziskavo in izdelavo predloga ukrepov za njen srednjevalovni oddajnik radia Ljubljana, čigar antena je stala v Domžalah. Na tem oddajniku je bila povečana moč oddajne antene od prejšnjih 100 kW na 500 kW. RTV SLO je predvsem zanimalo, kako bo to povečanje moči oddajne antene vplivalo na zdravje okoliških prebivalcev Domžal. Ta naloga je bila pred tem ponujena obema slovenskima univerzama, to je ljubljanski in mariborski, vendar je nista bili pripravljeni sprejeti - zlasti zaradi izjemne odgovornosti in zagroženih kazenskih sankcij v primeru zmotnih napovedi rezultatov. Takratni direktor IVD, ki se je zavedal zahtevnosti in delikatnosti te raziskave, me je najprej osebno povprašal, ali sem pripravljen prevzeti to nalogo, sicer bi jo zavrnil tudi IVD. Izziv pa sem sprejel, čeprav je bilo takrat na razpolago izredno malo informacij, ki bi se nanašale na negativni vpliv elektromagnetnih valov na zdravje ljudi.
Nadaljevanje prihodnjič
Od tod in tam
Ptuj • Namesto rož trava in še kaj
Foto: Črtomir Goznik
Lani je Ptuj cvetel po zaslugi Turističnega društva Ptuj, mesto je ob njegovi 120-letnici dobilo nekaj novih cvetličnih gred in obljubo, da bodo te cvetele tudi v prihodnjih letih. Začetek nove turistične sezone je mesto dočakalo brez njih, pri nekaterih so se vsaj toliko potrudili, da so populili travo in jih poravnali, morda bodo dobile tudi cvetje, nekatere (kot na fotografijigre-dica v Sončnem, kjer »raste« še marsikaj drugega) pa veselo zaraščajo še naprej. Škoda, da mesto ni sprejelo izziva OŠ Olge Meglič Ptuj, ki je ob 100-letnici Turistične zveze Slovenije javno oznanilo, da bi želelo prevzeti skrbništvo nad Sončnim parkom.
MG
Ptuj • Prvega v verigi družinskih hotelov bodo odprli julija
Foto: Črtomir Goznik
Na koncu Prešernove ulice, ob gostišču Amadeus, v nekdanjem stanovanjskem objektu, kjer že nekaj časa potekajo ureditvena dela, bodo predvidoma v začetku julija letos odprli prvega v verigi majhnih zasebnih družinskih hotelov, s katerimi bo mesto začelo zapolnjevati vrzel na področju nastanitvenih zmogljivosti. Novi ptujski hotelir bo doc. dr. Aleš Gačnik, ki je pred leti že javno napovedal, da je njegova želja imeti nekoč majhen hotel. V tem trenutku sicer za javnost še ne želi govoriti, javna tajna pa je, da dela potekajo počasi tudi zaradi spomeniško-varstvenih zahtev. V novem hotelu tipa garni bo 16 sob.
MG
Juršinci • Zlata poroka pri Štuhčevih
Foto: Laura
V torek, 1. maja, sta po petdesetih letih skupnega zakonskega življenja bila v juršinski cerkvi sv. Lovrenca razglašena za zlatoporočenca Franc in Matilda Štuhec iz Gabrnika 2 a. Zlati ženin je bil rojen 20. avgusta 1923 v Hlaponcih, zlata nevesta pa 19. februarja 1933 na Polenšaku. Matilda je bila gospodinja, Franc pa je bil zaposlen kot traktorist, pozneje kot strojni ključavničar v podjetju Tehnoservis in nato v Gorenju na Ptuju. Rodila sta se jima dva sinova, danes pa sta vesela štirih vnukov in ene vnukinje ter treh pra-vnukinj in enega pravnuka.
Ur
Ptuj • Skupščina Štajerske turistične zveze
Zaključuje se mreža turističnih društev
V prostorih apartmajske hiše v Termah Ptuj so se 23. aprila sestali člani Štajerske turistične zveze na skupščini. Podali so pregled dela s finančnim delom za lani in sprejeli program dela s finančnim načrtom za letos. Podelili pa so tudi priznanja v okviru natečajev Občudujem te orhideja in Urejujemo gredico.
Mariborska turistična zveza se je lani peoblikovala v Štajersko turistično zvezo z namenom še večjega povezovanja in sodelovanja društev na območju Štajerske. V Štajersko turistično zvezo se vključujejo turistična društva iz občin Maribor, Hoče-Slivnica, Rače-Fram, Duplek, Lovrenc na Pohorju, Ruše, Selnica ob Dravi, Pesnica, Kungota, Šentilj, Slovenska Bistrica, Ptuj, Destrnik, Majšperk, Dornava, Ormož, Sv. Ana, Benedikt in Cerkvenjak. V zvezo pa se vključuje še 13 sorodnih organizacij in društev. Tudi lansko leto jim ni uspelo zbrati vseh predvidenih sredstev iz proračunov drugih občin Podravja. Ker jim je izpad uspelo pokriti s sredstvi sofinanciranja Zavoda za zaposlovanje posebnih težav pri poslovanju v lanskem letu niso imeli. Del presežka prihodkov nad odhodki so porabili za pokrivanje nekritih odhodkov iz leta 2005, nepokritih je ostalo še nekaj nad 143 tisoč tolarjev.
Leto 2007 je Štajerska turistična zveza, ki jo vodi mag. Jože Protner, začela z 38 TD društvi in zvezami občin, vključuje pa tudi 13 sorodnih organizacij in društev. Po besedah predsednika je program Štajerske turistične zveze usmerjen k povezovanju turistične društvene dejavnosti in izvajanju skupnega programa v povezavi z lokalnimi skupnostmi ter turističnim gospodarstvom. Prav tako želijo razvijati partnersko sodelovanje z drugima dvema stebroma slovenskega turizma, javnim in zasebnim, na lokalni in regionalni ravni. Poseben poudarek pri svojem
Obisk njegovega vrta je v vsakem letnem času čudovito doživetje, te dni pa tam kraljuje prekrasna potonika, počasi pa nase opozarjajo tudi njegovi izjemni rododendroni.
Lesnata potonika je stara kakšnih osem let in je bila ob nakupu rdeče barve. Po približno petih le-
delu pa dajejo mladim. V letošnjem letu bo ustanovljena tudi Turistična zveza za Spodnje Podravje, ki bo povezala turistična društva bivše občine Ptuj. Mrežna organiziranost turističnih društev v regiji bo s tem zaključena. Dosedanje izkušnje so pokazale, da je to tudi najprimernejša oblika organiziranosti. Za delovanje v letošnjem letu pa bo Štajerska turistična zveza potrebovala nekaj manj kot 30 tisoč evrov.
V lanskem letu je komisija za delo z mladimi razpisala več natečajev, za cicibane v vrtcih pod naslovom Urejujemo gredico se je prijavilo 26 vrtcev, na fotografski, likovni in literarni natečaj na učence osnovnih šol pod naslovom Občudujem te orhideja pa se je prijavilo 18 šol.
tih je začela cveteti tudi s pisanimi belo-rdečimi cvetovi. Kakšno leto prevladuje ena, drugo leto pa spet druga barva. Letos si je rastlina naložila okrog 40 bohotnih cvetov, od belih do rdečih, rožnatih in pisanih. Potonike so nekoč rasle na vsakem kmečkem vrtu, danes pa so jih v modernih vrtovih pogosto izpodri-
Priznanja v okviru fotografskega natečaja Občudujem te orhideja so prejeli: za prvo mesto Jan Rotar, 5. razred OŠ Miklavž pri Ormožu, za drugo mesto Sanja Zadravec, 4. razred, OŠ Kog, za tretje mesto Pa-tricija Smodiš, 8. razred OŠ Janka Glazerja, Ruše. Najboljši v likovnem natečaju Občudujem te orhideja so bili Aljaž Šporin, 7. razred OŠ Janka Glazerja, ki je bil prvi, drugi je bil Borut Zorec, 4. razred OŠ Miklavž pri Ormožu, podružnica Kog, tretji pa Miha Štampar, 4. razred OŠ Miklavž pri Ormožu, podružnica Kog. Nagradi za izvirnost v tej kategoriji pa sta prejela Katja Bezjak, 5. razred OŠ Mladika iz Ptuja, in Tadej Horvat, 4. razred OŠ Benedikt. Najboljši v literarnem natečaju Občudujem te
nile druge okrasne rastline. Alojz Škrjanec pravi: „O potonikah samo najlepše. Poznamo lesnate, polles-nate in zelnate. Obstajajo v številnih oblikah in barvah. Poznam ljubitelja potonik Petra Mejaka iz Izole, ki ima na svojem vrtu preko 90 različnih vrst te rastline."
Lepote potonikinih cvetov pa ni mogoče dolgo uživati, saj bo pri letošnjih visokih temperaturah cvetela le sedem ali osem dni. Pa tudi to v tem vrtu ni poseben problem, saj se bodo kmalu odprle druge potonike, ki jih je na vrtu kar nekaj vrst. Alojz Škrjanec svoje znanje pridobiva iz revije Moj mali svet, katere naročnik je od prve številke, iz izkušenj in iz komuniciranja z drugimi ljubitelji. Je član Vrtoljubcev Slovenije, društva, v okviru katerega si ljubitelji vrtnarjenja izmenjujejo rastline in ideje. Čeprav je največji užitek za Alojza Škrjanca še vedno, če mu uspe, da sam vzgoji rastlino. Danes je namreč na trgu dostopno vse, ni je rastline, ki si je ljubitelj ne bi mogel nabaviti, če ne pri nas, pa na Nizozemskem. Zato ostaja gojenje iz vršičkov, potaknjencev in semen še vedno izziv za prave mojstre vrtnarjenja.
orhideja so bili: Tim Koprivnik, 7. razred OŠ Pesnica, zasedel je prvo mesto, drugi je bil Jan Bezjak, 4. razred OŠ Mladika, Ptuj, tretja pa Špela Habulin, 9. razred OŠ Janka Glazerja, Ruše. Na natečaju Urejujemo gredico pa je zmagala Sara Bo-
Zlasti zaradi izdaje novega prodajnega kataloga - Park Jeruzalem Slovenija, kjer se predstavlja 30 ponudnikov s prleškega in prekmurskega območja. Natisnjenih 20.000 izvodov je v slovenskem, nemškem, angleškem, italijanskem in hrvaškem jeziku, v pripravah pa je že katalog za prihodnje leto, ki bo izšel v 40.000 izvodih, tudi v francoskem, španskem in hebrejskem jeziku. Gre za projekt, uspel na razpisu Slovenske turistične organizacije, ki bo za pripravo kataloga namenila 4000 evrov. Predsednik upravnega odbora LTO Milan Belec in direktor Andrej Vršič sta predstavila turistični spominek za leto 2006, novi prodajni katalog ter aktivnosti LTO v letošnjem letu. Komisija v sestavi etnologinje Anje Serec, predstavni-
roja, stara štiri leta, iz vrtca Jadvige Golež, Maribor, drugi je bil petletni Rok Ciglarič, ki obiskuje vrtec Miklavž pri Ormožu, tretji pa petletni Nik Domadenik iz vrtca Studenci v Mariboru.
MG
ka domače in umetnostne obrti pri območni obrtni zbornici Ljutomer, Saše Žumana in člana upravnega odbora LTO Bojana Pintariča je ocenila 22 spominkov sedmih izdelovalcev, ob tem pa je posebno pozornost namenila likovno estetski, dediščinski, razpoznavni in turistično promocijski vrednosti, kakor tudi produkciji in trženju. Nagrajenci so bili: 1. Td Veržej za češnjevo žganje »Leščečkova črešnjovica«, 2. Varstveno-delovni center Murska Sobota - enota Ljutomer za vezeni laneni prtiček, 3. Milan Hramus iz Krapja za jabolko. Nagrajene spominke bodo tržili v prenovljenem Turistično-informacijskem centru v Jeruzalemu, ki svoja vrata odpira v tem mesecu.
NŠ
Foto: vki
Alojz Škrjanec se je cvetenja čudovite potonike veselil le kak teden, saj nežni cvetovi hitro ovenijo.
Ormož • Po naših vrtovih
Kraljevska potonika
Alojz Škrjanec je znan kot ljubitelj najrazličnejših okrasnih rastlin. Z ljubeznijo jih vzgaja in neguje že desetletja, v tem času pa je na svojem vrtu zbral čez 600 različnih vrst rastlin.
Foto: Črtomir Goznik
Predsednik Štajerske turistične zveze mag. Jože Protner v pogovoru s predsednikom TD Ptuj Albinom Piškom.
Ljutomer • LTO izdala katalog
Park Jeruzalem
Slovenija
Zaradi prenove Turistično informacijskega centra (TIC), ki deluje pri Lokalni turistični organizaciji (LTO) Prlekija Ljutomer, je v lanskem letu zabeležen nekoliko manjši obisk turistov - okoli 17 tisoč, zato pa si obetajo večje število turistov letos.
Kuharski nasveti
Solata
Zeleno solato so cenili že v starem Egiptu, intenzivno so jo gojili tudi Grki in Rimljani, ki so menili, da je dober afrodiziak. Na Kitajskem jo omenjajo med 6. in 9. stoletjem.
Solato lahko razdelimo glede na različne kriterije, nas bo zanimal le prehrambeni del. Delimo jo glede na to, ali pri rasti ustvarja glave - tej pravimo glavnata solata, če pa se bohoti le z lepimi hitro rastočimi listi, govorimo o solati rezivki, solati berivki in solati vezivki, ki oblikuje rahlo podolgovato glavo.
S prehrambenega vidika je pri zelenih solatah najpomembnejša hranilna vrednost, ki je izredno nizka, saj nam na 100 g živila da le 45 kJ energije. Zraven tega vsebuje pomembne vitamine in mineralne snovi: karotin, vitamine B1, B2 in C, železo, fosfor, magnezij, kalij, izredno malo beljakovin, maščobe, ogljikove hidrate ter pomembne vlaknine, ki nam dajejo občutek sitosti, urejajo prebavo in nase vežejo različne odpadne snovi v organizmu.
S shranjevanjem imamo nemalo težav, saj je njeno shranjevanje pri temperaturi od 1 do 3° C še vedno omejeno na kratek čas, nekoliko ji podaljšamo čas shranjevanja, če je ne hranimo skupaj
s sadjem in ostalo zelenjavo, saj zaradi tega izloča etilen, ki na njenih listih povzroči rdeče pege.
Uporabnost solate je neomejena, je ena redkih vrst zelenjave, ki jih lahko uporabljamo celo leto. K njeni priljubljenosti pripomore njena krhkost in hrustljavost listov.
Zelena solata ima osvežujoč okus zaradi citronske in jabolčne kisline. Zanimivo je, da pri glavnati solati količina vitamina C pada od zunaj navznoter, saj zunanji listi vsebujejo 60% vitamina C, najmanj ga vsebuje srček solate, le okrog 5%, zato zunanjih listov nikoli ne zavržemo, saj pomembno pripomorejo k tipičnemu okusu posamezne vrste zelene solate. Ob koce-nu in spodnjih delih listov se pri rezanju pokaže mlečni sok, ta vsebuje glikozid lak-tucin, ki prav tako daje solati skupaj z ostalimi sestavinami osvežujoč okus.
Od dodatkov, začimb in dišav se solata ujema s soljo, kisom, čebulo, česnom, drob-njakom, zeleno, peteršiljem, baziliko, meto, pehtranom, vrtno krešo, poprom in koprom. Z olji dodatno vplivamo na okus in videz, tako pogosto uporabljajmo olivno,
Pse hranimo odvisno od starosti od enkrat do trikrat dnevno. Normalni dnevni obrok mora vsebovati ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe v pravilnem razmerju in to glede na vrsto živali, starost, kondicijo in tudi pasmo živali. Mladi psi potrebujejo npr. večji delež beljakovin v obroku zaradi rasti,
bučno, sončnično olje. Kisla smetana, navadni jogurt in majoneza so prav tako sestavine, s katerimi solata pridobi na okusu in videzu. Od zelenjave in ostalih živil pa solato pogosto popestrimo s krompirjem, fižolom, sojo, paradižnikom.
Kadar zeleno solato uporabimo kot predjed ali celo kot samostojno jed, je pomembno, da pripravimo jed, ki je paša za oči, kombiniranih okusov in pravilno ponujena. Načelo uporabnosti barv, sestavin, okusov velja zlasti za zelene solate. Vsaka solatna mešanica ima izrazit okus in svojo sestavo. Za tople solate so primerne solate s trdimi listi (regrat, belgijski radič), ki se ne sesedejo tako hitro. Pri glavnatih solatah je pomembno, da so primerno narezane, da jih po rezanju in pranju hitro ponudimo, da liste dobro odcedimo ali osušimo, da ostanek vode ne razvodeni preliva. Šele preliv in dodatki dajo solati pravi okus. Če imamo radi česen, natremo ali na tanko nareže-
Tačke in repki
Prehrana psov in muc
Pravilna in uravnotežena prehrana je tako kot pri človeku tudi pri živalih bistvena za normalno funkcioniranje organizma. Pomembna je za zdravo življenje, za rast in razvoj, za ohranjanje zdravja. Pri živalih je med drugim zelo pomembna za pridobitev kvalitetne in lesketajoče se dlake, ki ne izpada. Kvalitetna in uravnotežena prehrana ohranja našo žival vitalno in zdravo do pozne starosti.
starejši psi ravno obratno. Psi in mačke so mesojede živali, mačke še bolj izrazito mesojede kot psi. To pomeni, da so kvalitetne beljakovine zelo pomemben sestavni del obroka.
Še pred leti so lastniki večinoma hranili svoje živali z domačo hrano. Kuhali in pripravljali so hrano iz mesa, ki
je bila dostikrat dvomljive kvalitete. Kvalitetno meso je finančno velik zalogaj za lastnika živali, improvizacije v smislu drobovine, pljuč, jetrc in podobnega pa povsem neprimerne za hranjenje malih živali. Prav tako so povsem neprimerni ostanki raznih kosil in večerij. Hrana, pripravljena za ljudi, je preveč začinjena, preslana. Kuhanje posebej za živali nam vzame ogromno časa, kar je v današnjem tempu življenja, ko si še za sebe nimamo časa pripravljati hrane, skoraj nemogoče. Neprimerno in nepotrebno je, saj je na tržišču ogromno vrst že pripravljene hrane v obliki briketov in konzerv. Hrana je prilagojena za mlade odraščajoče živali, za odrasle živali, za aktivne živali, za ostarele živali, za predebele živali. Skratka, zelo širok spekter hrane za vsa življenjska obdobja. Predsodek, da je briketirana hrana in hrana iz konzerv manj vredna oz. celo škodljiva, je v današnjih časih povsem odveč. Na trgu je ogromno priznanih in renomiranih proizvajalcev hrane, ki jim lahko zaupamo. Res je, da se pojavljajo tudi manj kvalitetne hrane. Cena hrane vsekakor pogojuje kvaliteto. Prebavljivost hrane je merilo, ki določa kvaliteto.
mo česen v solato. Francozi prepojijo s česnom manjši kos kruha, ga položijo na dno krožnika ali na dno sklede, v kateri ponudijo solato, in ga pred serviranjem odstranijo. V številnih državah je zelena solata predjed.
Za pripravo zelene solate pa se je uveljavilo precej novih pristopov, kot so ameriška šefova solata, ki je ponujena s pečenim puranjim mesom, ki je lahko narezano na trakove, ali na zeleno solato položimo pečen puranji zrezek, ki ga lahko dodatno popestrimo z naribanim sirom, na kodrasti glavnati solati ponudijo pečena gosja jetra in začinijo z orehovim prelivom, gosja jetra zamenjujejo tudi s piš-čančjimi jetri, puranje meso s svinjino ali govedino, dodatno popestrijo z gnjatjo, feto, cvetovi drobnjaka, rezinami hruške, okisajo z malinovim kisom, ne manjka tudi balza-movega kisa in podobno. Te kombinacije danes vidimo tudi pri nas.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: na-biralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
Višji faktor prebavljivosti ima hrana, bolj kvalitetna je. Prebavljivost pomeni izkoristek sestavin, predvsem beljakovin v hrani. Ješčnost ni merilo kvalitete, saj se hrani lahko dodajo sredstva, ki so škodljiva, vendar zelo povečajo ješčnost. Najbolje je, da se o izbiri hrane pogovorimo z veterinarjem za male živali in skupaj najdemo hrano, ki bo ustrezna za našo živalco.
V zadnjem času se pojavljajo tudi tako imenovane vegetarijanske hrane za pse in muce. Vir beljakovin v hrani je rastlinskega izvora, predvsem gre za sojine proteine. Biološko so to polnovredne hrane, problem je mogoče le v manjši ješčnosti teh hran.
Obstaja tudi segment dietnih hran za naše male prijatelje. Le-te hrane niso v prosti prodaji in se dobijo izključno pri veterinarjih. Namenjene so reševanju raznih bolezenskih stanj. O tem v naslednje prispevku.
Skoraj nemogoče je, da ne bi ustregli prosečemu pogledu našega ljubljenčka, ki mu nos odkriva dobrote v gospodarjevem krožniku. Vendar, če ga imamo radi, naj bo teh prekrškov čim manj. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt v prelestnem maju
Rimska Maja je bila oklicana za boginjo pomladi in rodovitnosti v najprijetnejšem letnem času, po njej poimenovanem mesecu maju. Mesec maj pa ni le čas namenjen boginji, marveč je najlepši čas v letu, namenjen vsemu, kar uživa v tej naravi in v katerem se rojeva vse, kar žanjemo med letom. Zaupajmo naravi, ko je koristno in prijetno osvežila minule dni že povsem izsušene pomladne posevke in zbrstelo rastje, z odhajajočimi ledenimi možmi pa se še končno oddahnimo nevarnosti spomladanske po-zebe in vrtna narava bo nadaljevala z rastjo v vsej prelestni pomladni bujnosti.
Sadno drevje, vinska trta in okrasne drevnine v drugi polovici maja prehajajo v obdobje bujne rasti in razvoja, ki se bo stopnjevala še ves naslednji mesec junij. Pri starejšem sadnem drevju so opravila obdelave, nege, prehranjevanja in varstva pred rastlinskimi boleznimi in škodljivci, namenjena kakovostnemu in zdravemu razvoju sadežev ter vzdrževanju in ohranitvi drevnin za naslednja obdobja. Pri po-sajencih in mlajšem sadnem drevju pa rasti in vzgoji mladik in ogrodnih vej za oblikovanje drevesne krošnje. Z izrezovanjem, krajšanjem in upogibanjem mladik preprečujemo zgoščevanje in zasenčevanje drevesnih krošenj, pospešujemo rast za njeno vzgojo potrebnega lesa ter vzdržujemo ravnovesje med rastjo in rodnostjo. Prvo zeleno rez pri drevninah opravimo čim je mogoče ločiti vrste poganjkov in ko se končno izrazijo po brstenju in v začetni vegetaciji posledice prezimitve ali spomladanskih pozeb.
Bujne poganjke, ki izraščajo na hrbtni strani in boho-tivske odrežemo tik ob osnovi, da se bodo nemoteno razvijali stranski poganjki, ki se zaradi počasnejšega pretoka rastlinskih sokov oblikujejo v rodne. Vrho, pred sklenitvijo obdobja bujne vegetacije v mesecu juliju ne krajšamo, ker bi s tem povzročili zgoščevanje vrhov z bohotivkami. Mladike, ki odganjajo z debel dreves in starega lesa vinske trte, odstranimo pri osnovi, razen v primerih, ko smo že z zimsko rezjo nakazali rast mladic za nadomestni les. Mladike, raščene iz šibkih debel in ogrodnih vej, krajšamo na tri do štiri liste, da bodo asimilati do jeseni krepili debelitev debla. Ko mladike dorastejo dovolj v dolžino jih upognemo, da prenehajo z rastjo in prično tvoriti rodne brste, ogrod-ne mladike, namenjene za oblikovanje drevesne krošnje, pa ustrezno razpiramo, še preden olesenijo.
Jablane, hruške in breskve, ki so si zavezale preobilen nastavek plodičev, že pred naravnim redčenjem nekoliko razredčimo plodiše, pri čemer računamo, da je potrebno okrog 20 do 25 listov za prehrano enega plodu.
Ob padavinah, ki so v tem mesecu pogostejše, toploti in naglim povečanjem listne površine, so izredno ugodni pogoji za razvoj sadnih bolezni. Redno škropimo sadno drevje v presledku 7 do 10 dni z ustreznimi fungicidi, da bo pred okužbami zavarovan nov prirastek. Proti sadnim škodljivcem škropimo šele, ko se pojavijo v obsegu, ki preseže prag poškodb z ustreznimi insekticidi. V tem času se na listni vršičkih množe listne uši, med katerimi je še posebej škodljiva mokasta ali krvava, ki na mladikah poleg izčrpanosti pušča rakaste tvorbe mladik, te pa se tako širijo, da mlado sadno drevo že po dveh letih odmre.
V zelenjavnem vrtu so vse vrste vrtnih posevkov in nasadov vrtnin v odraščanju in bodo kmalu nad tlemi sklenile zeleni zastor. Talno vlago ohranjamo pred izhlapevanjem s plitvim rahljanjem gredic, drobljenjem zaskorjenosti, nastale po vsakem dežju ali zalivanju ter sprotnim uničevanjem kalečih plevelov. Nasadi vrtnin bodo toliko bolj zdravi, v kolikor je med rastlinami dovolj zračnosti, da niso zapleve-ljene in da se na listju ne zadržuje vlaga, kar vse preprečuje možne okužbe po rastlinskih boleznih.
Miran Glušič, ing. agr.
! 11 maja-17. maja
11-petek 0	12-sobota	13-nedelja	14-ponedeljek
15 - torek	16-sreda «k M	17-četrtek	
Učenje pri najvišji hitrosti
Ste si kdaj zamislili, da bi se morali naučiti voziti formule oz. hitrih avtomobilov?! V šoli hitre vožnje vam stalno ponavljajo: »Prepočasi vozite. Veliko hitreje morate voziti.« Posebno še, če z nekom tekmujete - po možnosti moški z žensko. Takrat se vedno oglasi še moški ponos - da »ona pa že ne bo hitrejša od mene«. Hitrost bo pregnala tvoj strah - ste vedeli to?! Strah te le omejuje. Ko se ustrašiš, spustiš plin. Še vedno je strah tisti, ki vodi tvoj avto. Zato je pomembno, da takrat, ko se ustrašiš, pritisneš plin do konca. Če boš vozil počasi, dirkača v sebi ne boš nikoli odkril. Prevzemi nadzor nad njim. In v enem trenutku se zgodi preobrat. Strahu več ne čutiš, čutiš le še veselje. Voznik v tebi je pregnal bojazljivca in prevzel nadzor nad vozilom.
Ta proces je zelo podoben procesu, ko zaposleni postane podjetnik. Proces, ko iz enega sveta stopiš v drugega. Kar je pravilno v enem svetu, je narobe v drugem svetu. Da bi uspeli v svetu podjetništva, se morate podučiti o svetu zaposlenega in izpeljati naslednje korake čim hitreje: 1. Začni s poslom; 2. Uči se na napakah; 3. Najdi si mentorja; 4. Uči se na napakah; 5. Obišči nekaj tečajev; 6. Še kar se uči na napakah; 7. Ko uspeš, se zaustavi; 8. Slavi; 9. Preštej denar, dobiček in izgube; 10. Ponovi proces.
Po statističnih izračunih 90 odstotkov ljudi, ki si želijo biti podjetniki, ne pride do prvega koraka. Lahko da imajo načrt, lahko da so si v glavi ali na papirju zamislili popoln posel, toda bolezen, ki se je vsi bojijo, imenovana analiza paraliz, okuži vse. Velikokrat vidim, kako ljudje, ki si želijo postati podjetniki, namesto da bi naredili korak naprej, vedno znova oblikujejo in nato preoblikujejo svoj poslovni načrt. Ali pa najdejo izgovor, zakaj čas ali načrt ne ustrezata. Namesto da bi se podali v akcijo in doživeli poraz, raje trdo delajo na tem, da jim ne bi spodletelo. Vstopijo v svet analize paralize. Podjetnik ne moreš postati, če s poslom ne začneš. To bi bilo, kot da bi se želeli naučiti voziti kolo brez kolesa. Na prvem mestu začnemo s poslom zato, da imamo posel, na katerem lahko vadimo. Kako se lahko naučiš voziti kolo, če nimaš kolesa, s katerim bi vadil?
Mitja Petrič
Z roko v roki po zodiaku
LEV (23.07. - 22.08.)
Ogenj ljubezni tli v vsaki dobi
Ona in dojemanje ljubezni
Spada med ponosne in temperamentne predstavnice zodiaka in tako daje od časa do časa občutek, da je na razstavi. Seveda ji tega ne smete povedati, ker bi jo užalili, in tako bi potrebovali mnogo časa, da vam bi oprostila. Ljubi razkošno življenje in prav nič ji ni bolj pomembnega, da jo moški občuduje. Deliti ji mora tako pohvale, kot priznanja. Seveda pa mora zbrati pravo mero, kajti osladnosti in hinavščine že ne bo prinesla. Čeprav daje občutek, da je zavarovana vase, je v svojem bistvu tudi ljubeča in zaščitniška.
Dekle z zlato ogrlico
Spada med vihrave, nepredvidljive na eni in očarljive ter zapeljive ženske na drugi strani. Med njenimi vrlinami je ponos in ko si zbere moža je nanj ponosna. Še več, v življenju ne dela ničesar takega, kar bi bilo po njenem prepričanju v neskladju s tistim v kar verjame. Ljubi zlato in darila. Ko jo obdarujete bo hočete ali nočete potrebno globoko seči v žep. Zavedajte se, da je zelo samozavestna in da za težave, ki bodo nastale v prvi vrsti, ne bo krivila sebe. Zanimivo pa je, da ko odvrže masko se prelevi v strastno žensko, igralko in ljubico, ki bi si jo želel vsak moški.
cTadej čink
horetml ¿isttalog
Hb^v- mi 4ss BOS M^i %aij!, I-hka
Privlačijo jo spremembe in mnogo romantike. Ne prenese rutine in dolgočasnosti, ko najdete ključ do njenega srca vas ne bo spustila.
On in dojemanje ljubezni
Prvo in temeljno pravilo zanj je, da ga občudujete in da pokažete zanimanje. Rad je glaven in všeč so mu mlada in prikupna dekleta. Seveda morajo imeti značaj in se znati okusno oblačiti, kajti je zelo zahteven - in tako od svoje sanjske ženske pričakuje veliko. Tekmecev ne prenese in jih preganja, saj veste, da ima rad svoje ozemlje zavarovano. Vedno je dobre volje in nasmejanega obraza. Od nekdaj od življenja pričakujete veliko in se izraža v smislu prijetno s koristnim. Zna uživati in je zelo čuten, do svoje idealne ženske zelo pozoren.
Poznavalec ženske narave
Življenje je zanj igra - rad špekulira, tako z ljubeznijo, kot zdravjem in denarjem. Tako ima tista ženska, ki želi ključ do njegovega srca veliko dela - da najdete pravo pot, toda vztrajnost je poplačana. Znan je po tem, da svoja čustva izraža jasno in glasno. Kuhanje mule je v njegovem
Svetovanje za vas, za vse nas
Kako do dobrega počutja? 3. del
Nadaljevanje iz prejšnje številke
V prvih dveh delih sem pisala, da je v nas samih moč in stvar odločitve, ali bomo kaj spremenili, ali bomo kaj naredili zase. Mnogi se sprašujete - kako naj to naredim, kako naj se spremenim, ko pa že toliko let delam, se učim ... ja, ampak zato smo tukaj, da lahko celo življenje spreminjamo sebe, svoje poglede na svet, svoje poglede na sebe in na vse, kar se nam dogaja. Marsikdo vidi, kaj se dogaja s sosedom, prijateljem, sorodnikom, ne vzame pa si časa in se ne vpraša: kaj pa jaz? Kako se jaz počutim in kaj še lahko naredim, da se bom bolje počutil? Kaj lahko danes naredim, da bom dobre volje, kaj lahko danes naredim, da ne bom osamljen, kaj lahko danes naredim, da bom srečnejši, da bom lepše živel? V tem trenutku, ko to razmišljamo, v tem trenutku je naša moč, da se odločimo, kaj bomo ukrenili. Lahko si naredimo svoj življenjski načrt. Kako bomo živeli, kaj bomo počeli, kako bomo uresničili cilje ... S kakšnimi ljudmi si želimo preživeti naš čas? Z ljudmi,
ki jim moramo vse mi povedati, kaj naj delajo, kako naj se obnašajo, kaj je prav in kaj ne ...? Ali z ljudmi, ki so odgovorni za svoje življenje in vedo, kaj hočejo? Kakšne otroke bomo vzgojili, ki bodo odvisni od nas in od mnenj drugih ljudi, ali takšne, ki se bodo zanesli na lastno presojo? Če želimo otroke, ki bodo odgovorno ravnali, jim tudi moramo prepustiti določeno svobodo, da se sami odločijo, kako in kaj bodo storili, saj le tedaj bodo kot odrasli sposobni sami presojati o stvareh, ali so dobre ali ne. Če se bomo mi sami znali odločati o sebi, o svoji svobodni izbiri, tedaj bodo tudi naši otroci dobili to moč in bodo v svojem življenju lahko marsikaj naredili - kar mi morda nismo mogli, saj mi nismo imeli te možnosti.
Bolj sebi dopuščamo večje možnosti izbire in lastne presoje, večje možnosti nudimo otrokom, da tudi oni preko svojih izkušenj dobijo potrebne napotke za življenje. Nekje sem prebrala reklo: Naše življenje je kot skladba, stkana iz belih in črnih
primeru zaščitni znak. Skozi leta napreduje v modrosti in postane bolj previden. Zaradi trdne samozavesti se poglobi v žensko naravo in jo proučuje. Mnogokrat vas bo presenetil - zdi se, da bo vedno našel nekaj novega in v svojem bistvu drugačnega. Izogibajte pa se stvari, da mu ni bi dali povoda za ljubosumnost - kajti tedaj bo vaše življenje kletka.
Ob romantičen večeru
Če želite osvojiti žensko, rojeno v tem znamenju, boste morali znali poslušati in ne spada med tiste osebe, ki bi zbirala kompromise. Pričakuje dvorjenje na nivoju, kar pomeni primerna obleka, lokal, darilo, šopek vrtnic in ne prenese improviziranja. Je ljubiteljica zlata - v dejanskem smislu in v prenesenem, kot je zlata penina, zlate svečke, krožnik obrobljen z zlatom. On je zelo ponosen in če ga boste samo malo pohvali bo takoj zato, da gresta skupaj kam. Naj vam dodam skrivnosten namig, da bodite spontani in ko bo prijel za vabo, nekoliko oklevajte in ga lažje dobite v večni objem. Dejstvo je, da je v svojem bistvu rojen ljubimec.
Nekaj uporabnih nasvetov (za samske)
Duševno zdravje
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
Menjavanje razpoloženja
Janja ima prijateljico, ki zelo pogosto menja razpoloženje, kar jo zelo moti, ker nikoli ne ve, kako je z njo, če se lahko hkrati smeje in joče. Rada bi jo razumela, a ne more, tudi pomagala bi ji rada.Njeno vedenje pa je posebej moteče v večji družbi, ker skoraj vedno poskrbi za kakšen izpad.
Razpoloženje ni razložljivo zgolj z zunanjimi dogodki, nekateri ljudje namreč sami »naredijo« svoje razpoloženje.
Če govorimo z žalostnimi in potrtimi ljudmi, imamo vsaj pri nekaterih vtis, da so preveč klonili, da vidijo stvari preveč črno in da v svoji žalosti, obupu in slabemu razpoloženju kar nekam pretiravajo. In kaj želijo s tem podzavestno doseči?
Do odgovora na to vprašanje pridemo, če pomislimo, da je naše vedenje naučeno v otroštvu. Če otrok joka ali je žalosten, ravnajo starši z njim bolj prijazno in nežno; z žalostjo lahko otrok svoje starše naravnost prisili k dokazom ljubezni. Potrtost kot temeljna poteza značaja je potemtakem apel na okolico: z menoj morate biti nežni in dobrohotni.
S tem spoznanjem smo že bližje razumevanju čustvene neuravnovešenosti.
Zakaj so nekateri kar vsak hip drugačne volje? Če te ljudi natančneje opazujemo, vidimo, da imamo opraviti z značajem, ki močno teži k temu, da bi naredil vtis na soljudi. Dokler se tem ljudem zdi, da niso ogroženi, znajo biti sproščeni in veseli, kakor hitro pa nastopijo v njihovem socialnem življenju težave, takoj sežejo po preizkušam sredstvu iz otroštva in skušajo z igro čustev dobiti in uveljaviti svoje.
Janjina prijateljica ima verjetno takšen značaj in z menjanjem razpoloženj skuša narediti vtis na vse ljudi, ki so okoli nje, ter z igro čustev dobiti in uveljaviti svoje. Janja ji ne bo mogla pomagati sama, prijateljici naj raje svetuje, da se obrne na psihiatra ali kliničnega psihologa, da ji pomaga. Upam, da bo njen nasvet sprejela dobronamerno, saj se bo drugače popolnoma izločila od vseh soljudi in ostala popolnoma sama.
Mag. Bojan Šinko
Sprva, ko ga boste zagledali, vas bo privlačil in boste prijetno presenečeni. Seveda, ko ga boste ali jo boste spoznali, boste ugotovili, da ima tudi veliko nežnosti v sebi. Bodite odprti in spontani. Pretirana direktnost v primeru osvajanja ne bo obrodila sadov. Življenje bo zelo avanturistično in gre po principu prijetno s koristnim. Seveda ne smete pretiravati in vedite, da so
to ljudje, ki uživajo v užitkih, tudi dobri hrani. Ljube so jim še posebej večerje. Če jih želite prijetno presenetiti, pa jih lahko povabite v gledališče, kajti nekje globoko v njih se skriva čut za umetnost. Ne bodite pa skopi z denarjem, kajti to bi jih odbijalo. In če boste res spontani bodo kmalu peli poročni zvonovi.
Tadej Šink, horarni astrolog
tipk, da na koncu zapoje skladno harmonijo. Da, prav vse je potrebno. Potrebujemo dobre in slabe izkušnje, saj se iz vsake mnogo naučimo. Pomembno je to, da se začnemo zavedati, da nam življenje naproti prinaša ravno tiste preizkušnje, ki jih potrebujemo za nadaljnjo rast. Če bi bilo vse zmeraj lepo in super, tega več ne bi znali ceniti. In, če bi bilo vedno težko, hudo, ne bi prenesli vsega bremena. Zato pa vedno, po vsakem dežju posije sonce. Vsak dež opere naravo, voda da novo osvežitev in vse pričenja še bujneje rasti. Tudi vsaka naša preizkušnja, ki se nam na začetku zdi težka, za katero moramo storiti nekaj več, se bolj potruditi, nam prinaša v naše življenje večjo radost, po njej smo močnejši in dobimo novi zagon, novi polet za nove smele naloge, ki nas čakajo. Po vsakem napornem delu, po vsaki težji preizkušnji v našem življenju pa je prav, da se nagradimo - zato si dovolimo zase nekaj takšnega, kar nas radosti, sprosti in navda z novo močjo. Dovolimo sebi, da za-
dihamo - s polnimi pljuči, da pride kisik do vseh celic v našem telesu. Vsem drugim dovolimo ponavadi več kot sebi, za vse druge najdemo čas, vsemu posvečamo pozornost. Kdaj pa bo prišel čas samo za nas? Tedaj, ko bomo zboleli, tedaj, ko ne bomo zmogli vstati iz postelje? Ali ni to malo kruto, da poleg vsega, kar nam življenje nudi, sebi ne privoščimo trenutka miru, sprostitve samo za nas, za naš notranji mir? Morda še poiščemo čas, da se rekreiramo, da se športno udejstvujemo, da gremo na sprehod. Kaj pa trenutki, ko bi bili sami s seboj? Ste kdaj pomislili na to, da ste vi edina oseba, ki vas bo spremljala cel čas - od rojstva do groba? Pa se vam zdi pomembno, da bi tej osebi namenili kaj časa? Se vam zdi pomembno, da bi to osebo pričeli bolj ceniti? Kdo nas lahko ceni, kdo nam lahko da spoštovanje, če sami sebi tega ne zmoremo? Kdo nam bo rekel - daj, vzemi si čas in še malo poskrbi zase ... morda tedaj, ko bomo zboleli in se spraševali, kaj je z nami narobe. Tedaj bomo prisiljeni, da se spočijemo in razmislimo, ali smo prisiljeni, da tako živimo, ali pa smo si res to sami izbrali? Smo si sami naložili naloge, ki jih moramo rešiti, ali pa so nas drugi prisilili? Dom, stanovanje in okolica morata biti urejena, sijati od čistoče. Kaj pa naša notranjost, kaj se v njej dogaja, nam je vseeno. Pa vendar moramo s
tem, kar je v nas živeti naprej. Ravno to, kar je v nas, naši občutki, naša čutenja nas spremljajo celo življenje. Vse ostalo, kar je okrog nas, se spreminja. Menja se ura, letni časi, otroci odrastejo, se preselijo, mi pa ostanemo - sami s seboj, takšni, kot smo. Zakaj si ne bi vzeli časa sedaj, ko smo še zdravi in pri močeh ter premislil, kaj več lahko naredimo zase, za svojo notranjost, za to - da se bomo bolje počutili? Vse stiske, ki nas bremenijo že več let, vso breme, ki se nam nalaga, vse je na naših plečih. Zakaj nekateri ljudje hodijo skrčeno, ne morejo zravnati hrbtenice? Teža psihičnih in fizičnih bremen, ki so jih sprejemali vsa leta je postala pretežka, da bi jo lahko nosili vzravnano. Vse, kar so si naložili in niso znali odložiti, jih bremeni, pritiska k tlom. Nahrbtnik, ki se vsak dan polni, postaja pretežek in zato ga je od časa do časa potrebno razbremeniti. Od časa do časa je potrebno nekaj narediti, da se razbremenimo teže, ki nas stiska v prsih, drugače bomo lepega dne eksplodirali in rekli: jaz ne zmorem več - vsega je preveč, ne grem se več ...
To pa nas ponavadi tako obremeni, da nas že okolica ne sprejema več, saj ne vedo, kaj se z nami dogaja. In tedaj je čas, da nekaj spremenimo. Če tega ne zmoremo, se sprijaznimo, da življenje takšno pač je in ponavadi se pojavi depresija ali
kaka druga duševna bolezen. Moramo k zdravniku in ta nam da odrešilna zdravila. Pod krinko bolezni smo zadovoljni, saj so nas tablete rešile, mi se bolje počutimo in spet lahko nosimo svoj težki nahrbtnik. Kako dolgo? Dokler bodo tablete pomagale, v redu, potem pa bomo tako dobili močnejše ... in tako spet živimo »zadovoljno« naprej ... Kaj pa se dogaja z nami, z našimi notranjimi organi, kam se nalagajo kemične sestavine tablet, kaj vse povzročajo? To nas ne skrbi, mi smo tedaj zadovoljni, da lahko delamo tisto, kar smo naučeni, še naprej. Pa je res potrebno tako? Obstajajo tudi kakšne druge rešitve? Lahko mi sami kaj naredimo, da ne bi do tega prišlo? Ali pa se bomo predali melanholiji in si še naprej zatiskali oči? Kaj lahko izboljšamo, kako lahko preprečimo, da nas vse to ne bo doletelo? Če smo se prebudili, se pričenjamo spraševati ... in če sprašujemo, vedno dobimo odgovore. Odgovore bomo slišali samo, če se znamo poslušati. Če je hrup okrog nas, ne moremo slišati soseda, kaj šele sebe, našo notranjost, ki je včasih tako daleč, da ne najdemo poti. Kako da sebe, do svoje lastne poti .
Vsak ponedeljek in sredo ob 19 uri na sedežu Društva Feniks, Mariborska c. 15, Ptuj.
MJ, Društvo Feniks, 051413 354
Info - Glasbene novice
Evrovizija je poseben glasbeni šov in poseben glasbeni večer, na katerem zmeraj znova kdo preseneti in nikoli ne zmaga pesem, ki je najkvalitetnejša, ampak kakšna nenavadna v kateremkoli pogledu.
Billie Joe Armstrong, Mike Dirnt in Tre Cool so člani banda GREEN DAY, ki je nazadnje zažigal ob bandu U2 pesem The saints are Coming. Malo presentljivo je trojka naredila še eno priredbo, a tokrat gre za bolj blago izvedbo pesmi WORKING CLASS HERO (***) in original pripada Johnu Lennonu.
Bivši Beatle PAUL McCARTNEY je v zadnjih letih doživljal ljubezensko krizo ob bivši manekenki Heather Mills. Moje mnenje je, da je bivši Beatle že lep čas tudi v ustvarjalski krizi, saj je njegova nova skladba EVER PRESENT PAST (***) slišno nedokončna ali pa je produkcijsko narejena preveč na silo.
Ste že kdaj slišali za pevko CARRIE UNDERWOOD? Mladenka je ena izmed zmagovalk glasbene televizijske oddaje American Idol. Zanimivo je, da je glasbeno orientacijsko pevka zavila v country vode in njen album Some Hearts je v ZDA že presegel pet milijonov prodanih izvodov. Za šov Idol Gives Back je vrhunska pevka zapela klasično balado I'LL STAND BY YOU (*****). Ob klavirski pop-rock priredbi skupine The Pretenders sem sam zares dobil kurjo kožo.
Kanadski glasbeni čudež imenovan COWBOY JUNKIES sem po sreči odkril pred približno desetletjem, ko je imel Val 202 posnetek njihovega Ljubljanskega koncerta. Meni se je zdela njihova izvedba preprosta a natančna in v končni fazi zelo učinkovita. Kje so meje kvarteta težko odgovorim, a vem, da njihova alternativna akustična folk, rock in country umirjena pesem BRAND NEW WORLD (*****)presega vkalupira-ne glasbene forme in lirično da poslušalcu marsikaj v razmislek.
Pisalo se je leto 1985, ko so prišli na sceno SIMPLY RED in iz originalne postave je zraven le še pevec Mick Hucknall. Letošnji njihov dvanajsti album Stay je z eno besedo povedano fenomenalen in ga zares priporočam. Po hitih Oh What A Girl in So Not Over You je sedaj kot tretji singel na vrsti naslovna tema STAY (*****), katera je zares prefinjena zmes soula, r&b-ja in popa.
R. KELLY je takoj po hudem poboju na univerzi v Virginiji v ZDA pretekli mesec spisal pesem Rise Up in ta bo v obliki legalnega downloada mp3 datoteke v prodaji od 15. maja. Še eno presenečenje pa je pevec, producent in multiinstrumentalist naredil s sočno, a preprosto soul harmonijo SAME GIRL (****), v kateri je v duetu zapel z Usherjem.
Pevka skupine Black Eyed Peas FERGIE je s svojim samosvojim stilom zadela v polno in odraz tega so tudi trije super hiti London Bridge, Fergaliscious in Glamorous. Njen četri hit BIG GIRLS DON'T CR (***) je stilno usmerjen v pop smer in je snet z zgoščenke The Dutchness.
Pravo ime francoskega producenta BOBA SINCLAR-JA je Christophe La Friant. Njegov največji hit Love Generation ga je popeljala v komercialne vode, ki se jim je izvajalec pred tem spretno izogibal. Njegov novo odpičen plesni komad je SOUND OF FREEDOM (**) ter v njem pojejo, rapajo ali nakladajo Cutte B, Gary Pine in Dollarman.
Izmed neverjetne plesne produkcije izpostavljam naslednje komade Somewhere Beyond - MICHAEL GRAY & STEVE EDWARDS, Please - PAUL HARTNALL & ROBERT SMITH, I'm Too Sexy 2007 - RIGHT SAID FRED, NYC Beat - ARMAND VAN HELDEN in In The dark - TIESTO & CHRISTIAN BURNS.
David Breznik
Glasbeni kotiček
NB - Natasha Bedingfield
(2007 - BMG - Menart)
NATASHA
BEDINGFIELD
Že dolgo časa nisem bil tako zmeden pri pisanju recenzije, saj je plošča NB po eni strani odlična, a že v naslednjem trenutku zanič. To razpoloženje ni dober znak in celota trinajstih pesmi ter skritega dodatka me je na časa zagrele, na čase pa pustila popolnoma hladnega. Takšna pač je glasba Natashe Bedingfield, vendar njena zvoko-vna podoba je precej podobna prvencu, le da so tokrat dodane bolj ameriške variante popa in r&b-ja. Ta dva glasbena sloga sta prevladujoča elementa vseh pesmi in na čase čudovita pevka tudi zapoje ali bolje rečeno zapeljuje s svojim seksi glasom. To je zavajajoči faktor albuma in naslednji zavajajoči faktor so lirične izpovedi. Poslušalec, ki natančno poskrka vsebino tekstov nekako dobi občutek, da Natasha objukuje izgubljeno ljubezen ali pa nagajivo prepeva a njenih zapletenih povezavah. Da ne bo pomote, teksti so boljši del in da ne bo pomote gospa Bedingfield bo nedvomno iz svoje druge zgoščenke snela nekaj pravih hitov.
Hit številka ena je parodija ali življenjska resnica v razigrani
pop pesmi I Wanna Have Your Babies, kjer pevka na zares zabaven način iziva mlade "žreb-ce'' in izbere pravega. Glede na kaj pa ženske izbirajo svoje sanske moške? Težko ali nemogoče vprašanje, vendar kakšen dober nasvet ponuje zgoščenka NB. Presežek zgoščenke v vseh pogledih se imenuje Still Here. Konceptualna zasnova pesmi sicer ni oh in sploh, saj gre za klavirsko preprosto pop melodijo, a posebno se mi je vtisnil v spomin refren:''You're Still Here, When I Close My Eyes, I Still See You I Still Feel You, And We Will Never Be Apart, You're Still Here In My Heart!'' Akustični kitarski začetek dobi klavirsko spremljavo v spevni umirjeni pesmi Soulmate. Vsi imamo "menda" svojo sorodno dušo, mar ne? V pesmi Soulmate ne boste našli nasveta, kako jo boste našli, saj je osnovna poanta zgodbe ljubezensko razmerje, vendar dodatni plus za dokaj zahtevno pesem je njeno stopnjevanje napetosti, tako iz glasbenega, kot tudi iz tekstualnega zornega kota. Razigrana pop in r&b Who Knew ima v sebi vprašanje:''Who Knew, If I'm
Ready Or Not?'' Saj veste kam ciljam! Kombinacijo pop in r&b fluida v omejeni kvaliteti imajo komadi Private Bones, Backyard, Tricky Angel, No More in Not Givin' Up. Prefinjena soul in r&b pesem Say It Right ima tisti pozitiven efekt, da takoj, ko jo slišiš jo začneš mrmljati in si jo želiš slišati še in še. Starinsko, ampak sila zanimivo zveni skladba When You Know You Know, ki ima soul melodiko povzeto iz 60. ali 70. let prejšnjega stoletja in pop harmonijo današnjih dni. Album NB pa odpre parodija na kvadrat How Do You Do in prav njena kaotičnost je tako
zabavna, da je ne zmoti niti prevelika ritmična konstantnost ali pasivnost, saj te pesem enostavno nosi od refrena preko različnih pasti nazaj do refrena. Prav tako pa si boste lahko ob njej tudi požvižgavali.
NB je album, ki prinaša premalo celovito zaključenih in kvalitetnih pesmi. Tu in tam se najde kakšen vrhunski preblisk, a teh je po mojem mnenju premalo, da bi se Natasha Beding-field v črno-beli tehniki smejala iz ovitka plošče na vaši polici z zgoščenkami.
David Breznik
Filmski kotiček
Spider-Man 3
Vsebina: Na Petra Parkerja se zgrnejo vse prikrite težave iz prvih dveh delov: premalo časa nameni svoji ljubi, stare zamere (in nekaj novih) pa eskalira v mutantske frike, ki se vsi po vrsti spravijo na Spider-Mana in kot da to še ni dovolj, iz vesolja prileti meteorit s snovjo, ki prebudi Spideyjevo temno plat osebnosti. Ali mu bo uspelo premagati vse te zlobce in na koncu dobiti nazaj svoje dekle? Na to vprašanje bi bil sposoben odgovoriti le Einstein ...
Režiser Sam Raimi ima za seboj podobno pot kot Peter Jackson. Oba sta skoraj istočasno začela v nizkoproračunskih čudnih horror filmih, kjer sta izkazala izjemen talent za improvizacijo in domiselne rešitve za zapletene posnetke, nakar sta 15 let kasneje končala za volanom nekaj sto-milijonskih projektov. Tako Raimi (ki ima formalno izobrazbo režije) kot Jackson (ki se je iz srednje šole izpisal pri 17) sta bolj tehnično
Spider-Man 3
Igrajo: Tobey Maguire, Kirsten Dunst, James Franco
Režija: Sam Raimi Scenarij: Sam & Ivan Raimi
Žanr: akcijski Dolžina: 140 minut Leto: 2007 Država: ZDA
podkovana režiserja kot pa dobra pripovedovalca zgodbe: njuni najboljši filmi so tisti, za katere so jima scenarije napisali drugi.
Raimiju, ki je od nekdaj zelo rad imel vedno premikajočo se kamero (za svoje prve filme, kultno trilogijo Evil Dead, jo je po potrebi privezal na motor ter z njim divjal po gozdu), se v Spider-Manu 3 tri očitno do konca strga. Njegova kamera je bila v prvih dveh delih res leteča in na videz brez omejitev, toda v tretjem delu je preklopila v šesto: toliko rapidnega rotiranja, obračanja, kroženja in skakanja zlepa ne boste našli nikjer drugje.
Čeprav so posebni učinki pričakovano dih jemajoči, pa filmu manjka dovolj dobra zgodba. Drugi del, ki je bil odličen in skorajda popoln izdelek, je v
Kdo je glavni igralec v filmu Spider Man 3?
Odgovor:_
K
in
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Ime reševalca:_
Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Peter Majcen, Bukovci 67a, 228L Markovci Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikendu v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore pošljite do četrtka, 17. maja, m naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Infb).
bo, ampak tri ali štiri manjše, ki med seboj skorajda nimajo stika, je film v svojem bistvu le zbirka nenehnih pretepanj in glasnih razbijanj, ki bodo navdušili pet do petnajsletni-ke. Bolje bi bilo, ko bi Raimi pisanje scenarija tudi tokrat prepustil komu drugemu kot pa sebi in svojemu bratu. Toda saj gre konec koncev le za film s stripovskim super junakom, zato je odveč pričakovati glo-bočino grške tragedije. Spider-Man 3 ni dober le zato, ker je Spider-Man 2 tako odličen. Če si ga ogledamo kot film sam zase, gre seveda za vrhunski akcijski spektakel, zaradi katerega bo ciljna demografija odšla iz kina več kot zadovoljna.
Poletje pop corna se je defi-nitivno začelo.
Matej Frece
tretje postal le 2,5-urna reklama za akcijske figurice junakov. Senca, ki jo vsak od nas nosi v sebi, je bila že dovolj obdelana v drugem delu, zato ni nobene potrebe, da se z njo ukvarjamo še v tretjem, toliko manj pa, ker bi Raimijev montažer lahko mirne duše izpustil nekaj prizorov, saj so popolnoma odveč: dvakrat ali trikrat podajo poanto, ki je že bila podana.
Film končno zaključi z vsemi zgodbami in podzgodbami, ki se vlečejo že od prvega dela. Avtorji na srečo (na žalost?) niso pustili prav nobene iztočnice za četrti del, tako da bo Spider-Man 4 na nek način nov začetek, morda tudi s popolnoma novo igralsko in avtorsko ekipo.
Čeprav film od zgodbe poka po šivih, pa to ni nujno dobro. Ker ne gre za eno veliko zgod-
CID vabi!
Petek, 11. maja, ob 20. uri: koncert zasedbe Zmajev rep. Skupina Zmajev rep je v začetku leta izdala svoj tretji album z naslovom Sanje podob. Zmajev rep so slišati kot zlitje progresi-ve ter jazzovskega navdiha. Zasedba zmerom manj dela na vokalih in vedno več na primarnem, zvočnem izražanju. Zasedba: Andrej Boštjančič Ruda - kitara, Jošt Drašler - bas, Vid Drašler - bobni, Ambrož Božiček - klaviature. Vstopnina 5 EUR, dijaki in študentje 4 EUR. Sreda, 16. maja, ob 17. uri: regijska prireditev Evropa v šoli. Na prireditvi bomo podelili priznanja za sodelovanje blizu 140 učencem in mentorjem z območja Ptuja, Ormoža in Lenarta, ki so poslali svoje likovne, literarne in fotografske izdelke ter raziskovalne naloge na natečaj Evropa v šoli. Nastopili bodo učenci Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj, slišali pa bomo tudi odlomke iz izbranih literarnih del na temo natečaja - Enakost spolov. Petek, 18. maja, ob 19. uri: potopisno predavanje: Turčija. Miha Mihelič je v Turčijo odpotoval tako kot včasih - z vlakom čez Balkan. Doživel je rafting na reki Dalmaman skupaj z desetimi vodiči z vsega sveta, ki so sedem tednov skrbeli za doživetja turistov - spust po čudoviti divji reki, oglede kanjonov, plaž, mest... Vstopnine ni! Na ogled je razstava risb, ki so nastale na tečaju risanja. Svoje študijske izdelke je razstavilo 17 udeležencev tečaja risanja, ki je potekal pod mentorstvom Tomaža Plavca. Zaradi velikega zanimanja bomo organizirali še en tečaj risanja - zbiramo prijave! Obsegal pa bo 6 srečanj. Cena tečaja je 80 EUR, potrebne so prijave. Predznanje ni potrebno, saj mentor pomaga usvajati veščine risanja vsakemu udeležencu posebej glede na njegovo spretnost in znanje.
Sobota, 19. maj, in nedelja, 20. maj: Stop the polution - start the ®evolution. Skupinska izdelava grafita s Sašom Fenosom na ekološko tematiko. Vabljeni vsi, ki se že ukvarjajo z izdelavo grafitov, starostnih omejitev ni! Potrebne so predhodne prijave, sprejemamo jih le do zapolnitve mest oz. najkasneje do 11. maja. Sestanek ekipe bo 12. maja, da člani naredijo skupen načrt. Udeležba je brezplačna, obstaja možnost nadaljevanja projekta na drugih lokacijah med poletnimi počitnicami, možnost oblikovanja grafiti-ekipe za nadaljnje druženje in izdelavo najrazličnejših grafitov v mestu in drugod. Letovanja, tabori: Možnosti letovanj v Poreču, udeležba na mladinskem taboru v Veržeju, na taboru Robinzon v bližini Term in še veliko drugih počitniških možnosti - na spletni strani www.cid.si !
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si
CID Ptuj je odprt vsak delovni dan od 9. do 18. ure, v soboto od 10. do 13. ure. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
SESTAVIL EDI KLASINC (SINDIKALEC)
RUMENA ŽLAHTNA KOVINA
Štajerski TEDNIK
DUŠEVNI IZTIRJENEC
SIN DRUGE ŽENE
ITALIJANSKI PISATELJ (GIANFRAN-CESCO)
GLINA, ILOVICA
ZIMZELENA RASTLINA, GRMASTI JETIČNIK
ZAREZA V
SODU, UTOR
PALAČA V FIRENCAH
OZKE LAPONSKE SANI
STAR KITAJSKI NOVEC
SLAVKO BOBOVNIK
MAROŠKA UTEŽNA MERA
GRŠKI BOG LJUBEZNI
POBIRALEC CESTNINE
IZ BESEDE LETA
FRANCOSKA
ALPSKA SMUČARKA (DOROTA)
AMERIŠKA GLASBA, RAGTIME
PISANE TROPSKE PAPIGE
KRATEK ODGOVOR PREROKA
SARAJEVSKI PEVEC, ČOLIC
BITJE V SHOLASTIKI
REPORTERKA ERCEG
FR. SKAKALEC V DALJAVO
DRAGOCENO KRZNO
PTUJSKI HEROJ
NATAŠA LAČEN
DIREKTOR TV SLOVENIJA ŠTAKUL
JEŠPREJ Z MESOM
USTVARJALKA
NIZOZEMSKA TENISAČICA (MIRIAM)
URNOST, ŽIVAHNOST
LETOPIS, KRONIKA
MESTO V OHIU
IZ BESEDE VAVA+SVAT
IZBRIS IZ EVIDENCE
PREBIVALKE OSKRDA
PESNICA ŽABOT
NEM. FILOZOF (GEORG)
MUSLIMANSKO ŽENSKO OBLAČILO
ANGLEŠKI MOTOCIKEL
VICTOR YOUNG
KIRURŠKA IGLA
INFEKCIJA S KLOPI
INDIJSKI KNJIŽEVNIK IZ 2. ST.
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: pasta, estet, Taris, Lelas, garaštvo, DK, pravzrok, Iker Romero, aikidoka, Leverkusen, strd, ZO, AO, EH, Asem, ama, Zdovc, Aristotel, Dag, Ejnar, Ti, TO, Ina, Enache, To-nač, ostnik, Nisse, kanarka, Trace, AČ, UC, Kritias, krat. Ugankarski slovarček: AKJAS = ozke laponske sani; BARRIM = mesto z letališčem v Egiptu; DASER = nemški skladatelj (Ludwig, 1525-1589); DOT = angleška znamka motociklov; IKSODOZA = infestacija s klopi družine Ixodidae; LESTAGE = francoski skakalec v daljavo (Franck, 1968-); RETTE = francoski pesnik in pisatelj (Adolphe, 1863-1930), SATTANAR = indijski književnik iz 2. stoletja; TLALKA = francoska alpska smučarka poljskega rodu (Dorota, 1963-).
Zanimivosti
Šestletnik v smeti vrgel diamante
Tel Aviv (STA/dpa) - Šestletni deček iz Izraela je nevede v smeti vrgel mošnjo, polno diamantov, ki je pripadala njegovemu očetu. Ko je oče to ugotovil, je bilo že prepozno, saj se je tovornjak z dragocenim tovorom že odpeljal na smetišče. Obupani moški je potem na mestni upravi poiskal smetarski tovornjak ter ga preiskal, vendar večurno brskanje po osmih tonah smeti ni prineslo sreče.
Nemški vlaki in železniške postaje od 1. septembra brez cigaret
Berlin (STA/dpa) - Na vlakih in železniških postajah nemških železnic bo od 1. septembra prepovedano kajenje, je v Berlinu sporočil vodja železnic Hartmut Mehdorn. Načrt železnic je v skladu s pričakovano uveljavitvijo zakona o kajenju na javnih mestih. Po sprejetju tega zakona na železniških postajah ne bo več posebnih prostorov za kadilce, kajenje pa bo možno le še v gostinskih lokalih na postajah.
Micku Jaggerju se življenje zdi dolgočasno
London (STA/dpa) - Mnogi menijo, da mora biti življenje rock zvezd-
nika Micka Jaggerja zelo razburljivo, sam pa misli, da je »dolgočasno«. Zaradi takšnega stališča se je kljub visokemu obljubljenemu honorarju odločil, da ne bo napisal avtobiografije, piše britanski časopis Daily Mirror. »Da bi sedel z nekom in mu razlagal v nedogled o svoji preteklosti. To se mi zdi precej dolgočasno,« je dejal pevec britanske skupine Rolling Stones, ki z nenehnimi škandali polni strani rumenega tiska. Vendar pa Jagger pušča odprte možnosti, da bo nekoč napisal nekaj o sebi, vendar ne v obliki »komercialnih spominov, ampak v kakšni drugačni obliki.«
Ahmadinedžad prekršil tabu
Teheran (STA/dpa) - Iranski konservativni predsednik države Mahmud Ahmadinedžad je prekršil tabu, ko je pred televizijskimi kamerami objel svojo nekdanjo osnovnošolsko učiteljico in jo poljubil na roko. S tem si je 50-letnik nakopal jezo islamskih verskih voditeljev. Iranski dnevni časopis Hizbolah je tako vedenje predsednika označil za »skrajno nespodobno«. V Iranu moralni kodeks prepovedujejo moškemu, da bi se v javnosti dotikal žensk, prvič v 28-let-ni zgodovini islamske republike pa se je zgodilo, da je kateri od visokih iranskih politikov javno kršil kodeks. Sicer pa naj po pripovedovanju prisotnih 70-letna učiteljica Ahmadined-
žadu ne bi pustila druge možnosti, kot da jo objame.
Sindikat predlaga šolski predmet o prehranjevanju
Berlin (STA/dpa) - Zaradi vse večjega števila predebelih otrok sindikat NGG predlaga, da se v osnovne šole uvede predmet prehranjevanje. »Ni dovolj, če samo opozarjamo na napačne prehranjevalne navade,« je dejal predsednik sindikata NGG Franz Josef Moellenberg. Otroke moramo poleg priprave svežih in zdravih obrokov poučiti tudi, da obstaja zveza med prehranjevanjem in gibanjem. Podoben predmet je predlagala že nekdanja nemška ministrica za potrošnike Renate Kuenast, sedanji minister Horst Seehofer pa bo v naslednjih dneh v parlamentu podal izjavo na temo prehrane. Predstavil bo načrt, s katerim naj bi se spopadli s prekomerno težo otrok in mladostnikov. Med drugim naj bi v šolah začeli natančneje osveščati učence o zdravi prehrani, prav tako pa naj bi izboljšali kakovost prehrane v šolskih menzah
Za večino Poljakov je homoseksualnost greh
Varšava (STA/AFP) - Za približno 53 odstotkov Poljakov je homoseksualnost greh, medtem ko jih 40 odstot-
kov meni nasprotno, je pokazala raziskava Instituta GfK Polonia, katere rezultate povzema dnevnik Rzeczpo-spolita. Kar 67 odstotkov anketiranih meni, da homoseksualec ne bi smel poučevati v šoli, 57 odstotkov jih je prepričanih, da homoseksualci ne bi smeli izkazovati svoje spolne usmerjenosti v javnosti, 45 odstotkov pa jih meni, da bi jo morali poskušati spremeniti. V pretežno katoliški Poljski je sicer v zadnjem času zaslediti vse več homofobnih izjav in drugih pojavov nestrpnosti do istospolno usmerjenih, ki jih spodbujajo tudi nekateri vodilni poljski politiki.
Nekdanja Spice Girl bo tožila Eddija Murphyja
Los Angeles (STA/dpa) - Članica nekdanje britanske pop skupine Spice Girls namerava igralca Eddieja Murphyja po sodni poti prisiliti, naj prizna, da je oče njene hčerke Angel Iris. »Noče opraviti testa DNK in je noče priznati,« je potarnala Brow-nova in dodala, da ga bo sodišče prisililo, da to stori. 31-letna Melanie je hčerko rodila 3. aprila, igralec pa vztrajno zanika očetovstvo. Za nizozemsko televizijo je decembra dejal, da ne ve, čigav je otrok in da to ne bo znano, dokler se dojenček ne bo rodil in bodo pri njem opravili krvne preiskave. Igralec deklice še ni videl.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3mhz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 12. maja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.15 Med najmlajšimi (Nataša Pogo-revc). 9.30 Otroški radijski vrtiljak (Tatjana Mohor-ko). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
NEDELJA, 13. maja:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasveti (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Celje).
PONEDELJEK, 14. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (iz-
bor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kaj-zovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Sora).
TOREK, 15. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO. 19.05 AVTORADIO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio Sora).
SREDA, 16. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE
(še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (Tatjana Mohorko in Miša Puše-njak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
ČETRTEK, 17. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čve-karije z Barbaro Cenčič (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45
Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice).
PETEK, 18. maja:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na da našnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in od govori. 9.15 Iz opozicijski klopi. 9.40 Vedeževanje. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture.12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Cvetje pomladnega travnika se bohoti v vsej svoji lepoti in tudi sami boste uživali v radostih, ki vam bodo podarjene. Dom bo tista oaza miru, prijetnosti in tudi kraj, kjer se po potrebi lotite ustvarjalne energije. Koristile vam bodo spremembe, občutile se bodo v pogledu službe.
BIK
Besede bodo prijetne in skozi pogovor napredujete. Seveda dojemate življenje kot nekaj čarobnega in moč za nadaljnje delo najdete v sebi. Partnerjeva navzočnost vam bo koristila in čas je, da mu zaupate, koliko vam pomeni. Obdobje bo ugodno za komunikacijo in intelektualne zadeve.
DVOJČKA
Službene obveznosti se bodo preprosto kopičile in tako vam ne bo preostalo drugega, kot da naredite sintezo in korak za korakom sledite svojim ciljem. Zdi se, da se bo okrepil notranji nemir in da si vzemite čas, kjer se lahko predajate radostim življenja. Koristili vam bodo skupinski izleti.
RAK
Veliko bo neke skladnosti in tako razmišljate o vsem na prijeten način. Vsekakor kmalu ugotovite, da ste sami tisti, ki tkete niti svoje usode. Določene stvari, ki so vezane na ljubezen se pomirijo in nadgradite se z neko posebno energijo. Moč intuitivnega znanje se le še okrepi!
LEV
J ^ Simbolika pravi, da se vrabci pred nevihto skrivajo In tako je tudi za vas pred vami čas, ko se morate umiriti in v miru razmisliti o nadaljnjih potezah življenja. Privlačilo vas bo vse tisto, kar nekoliko odstopa in s tem dobite zaupanje v to, da je življenje že samo po sebi čudež.
DEVICA
Delo na vrtu in narava vas bosta objela v svet, kjer se pozabi na skrbi. Zanimivo je, da v veliki meri lahko gradite na sočutju, prijateljstvu in na tistih rečeh, ki so vam deloma ali v celoti neznanka. Ljubezensko življenje bo pestro in s težavo sprejmete, da partner ne bo plesal po vašem taktu.
TEHTNICA
Uživali boste v tistih majhnih pozornosti, čeprav bi se načeloma lahko želeli še več. Toda bolje se je zavedati, da iz majhnega raste veliko. Cilje počasi in sigurno dosežete in na delovnem mestu dosežete velik preobrat. Vzemite si čas zase in vedite, da pretiravanja niso dobra.
ŠKORPIJON
Ujeti boste v val sreče in zaupanja. Vedite pa, da s tem, da razmišljate pozitivno se vam dogajajo prijetne stvari. Čas je, da se poglobite v svet izobraževanja in če se vaše življenje v kakršnekoli smislu vrti okoli tega, bodo rezultati več kot briljantni. Svoboda osvobaja!
STRELEC
Spremembe so sestavni del življenja in tega se vi dobro zavedate. Še več sprejeli jih boste z odprtimi rokami. Vsekakor bo nujno, da niste naivni, ampak da se objektivno lotite vseh dejavnosti za katere menite, da so pravilne. Vedite pa, da je previdnost mati modrosti.
KOZOROG
Prijetne in sproščujoče energije se vam obetajo v ljubezni. Vsekakor boste med drugim ustvarjalni in s svojo osebno noto, ter pečatom reševali tiste majhne dileme, ki jih iz dneva v dan piše življenje. Po potrebi stvari postavite na tisto mesto, kamor v osnovi sodijo.
VODNAR
tiiuUM Reka življenje teče svojo pot in Wmr vi boste na svojem čolnu spretno vijugali po njej. Nedvomno se bo okrepila potreba po varnosti in tako lahko v osnovi dajete občutek negotovosti. Sledite tistim spremembam, ki so nujne in se ne obremenjujte z nečim, kar je nepomembno.
RIBI
Vaše misli bodo prijetne in življenje sprejemate na zelo objektiven način. Trudite se biti takšni kot ste in se z neko ustvarjalno energijo lotiti življenja. Intuicija vam bo koristila. Zanimivo je, da se naučite zrno od plev. Blesteli boste v ljubezni - predajte se romantiki.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
S
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
Iščete svoj stil	^
Izkušena gasilka v stilu mornarja
Kristina Zajšek je doma v Hajdošah, 36-letna samostojna podjetnica, ki se ukvarja z gasilstvom, rada kolesari in se sprehaja. Povabilo v akcijo Iščete svoj stil je sprejela kot izziv, čeprav se ni sama prijavila.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Kristina prej ...
. in pozneje
V	kozmetičnem salonu Neda so pri Kristini ugotovili mešani tip kože. Površinsko so jo očistili, s pilingom odstranili mrtve celice, da je lažje zadihala, in postopek nege zaključili z nanosom kreme za njen tip kože. Priporočili so ji globinsko čiščenje kože v kozmetičnem salonu in skrbno nego kože doma, uporabo čistilnega mleka in tonika ter ustrezne kreme.
V	Frizerskem salonu Stanka je za Kristinino novo pričesko poskrbela frizerka Danica Zorčič. Najprej jo je ostrigla, striči je pričela na zatilju, kjer je uredila zelo kratko linijo in jo povezala s sprednjim delom. Pobarvala jih je s toplo temno čokoladno barvo. Da je obdržala naraven padec las, jih je posušila zelo naravno. Pri končnem oblikovanju pričeske si je pomagala s Pearl Stylerjem.
Vizažistka Minka Feguš je make up začela z nanosom tekočega pudra, s katerim je prekrila obraz. Oči je poudarila temnordeče in temno sivo, na ličnice pa nanesla malo rdečila. V rdečkaskem tonu je poudarila tudi ustnice.
Kristina se bo danes kot izkušena gasilka odpravila na plovbo po morskih valovih. Ker je v tem času tudi na
Prejeli smo
»Ormožani in Ptujčani se v glavnem razumemo!?«
V skladu z Aristotelovo logiko je vsaka izjava, ki jo kdo izreče ali zapiše, bodisi pravilna bodisi napačna, ne more pa biti oboje hkrati. Napačno izjavo, ki jo kdo izrazi zavestno z namenom, da bi spravil druge ljudi v zmoto, imenujemo laž. Če pa kdo izrazi izjavo A, povsem očitno pa je, da je dejansko pravilna njena negacija, to je izjava ne-A, je v skladu z Aristotelovo logiko izjava A laž. (»Po njih dejanjih jih boste prepoznali!«)
Kot ilustracijo zgoraj zapisanega lahko vzamemo kot izjavo A izjavo »Sestopil(i) sem(smo) z oblasti«, najnovejša različica tovrstne izjave A pa je izjava »Prenehal sem voditi Gibanje«. Z našega področja pa je najnovejša tovrstna izjava A izjava »Ormožani in Ptujčani se v glavnem razumemo«. Z ljudmi
K0LHKT1V SALONA
inosKo m ze nsKo Fííiseiíscvc 2
Slomškova 22
10 % popust v maju
morju še bolj hladno, vsaj na jahti, ki pluje z veliko hitrostjo, moramo Kristino obleči tako, da bo pripravljena na vse vremenske pogoje, je uvodoma njeno preobrazbo pričela opisovati stilistka Sanja Veličkovič.
»Poletje je že zelo blizu, mornarski slog bo spet dobrodošel. Tri osnovne barve, ki se letos prepletajo v mornarskem slogu, so temno modra, rdeča in seveda bela. Tu so tudi nepogrešljive črte, vendar lahko mornarski slog ohranimo tudi brez črt. Poglejmo, kako?
Za Kristino sem izbrala oblačila v trgovini Mura. Tisti, ki poznate Kristino, boste rekli, da za njo pač niso bele hlače. Toda, ko boste danes videli »novo« Kristino, je bržkone ne boste prepoznali. Izbrala sem dolge bele platnene hlače, ravnega kroja. Zraven je oblekla rdeč top brez rokavov, za primer, da na jahti začne pripekati močno sonce. Za vsak primer, ob vetru ali dežju, pa
Foto: Črtomir Goznik
Kristina v oblačilih iz ptujske prodajalne Mura Mercator, d. d., Ljubljana, ter čevljih in torbici iz Alpine.
bo Kristina oblekla še šport-no-eleganten temno modri plašček, ki s svojim dvovrstnim zapenjanjem, velikimi gumbi in vidnimi okrasnimi šivi kar kliče po kapetanu morskega plovila. Ker pa moraš biti na jahti kljub vsemu okreten, sem Kristini zraven primernih oblačil izbrala še primerno obutev, mokasine iz mehkega rdečega usnja, ki sem jih poiskala v trgovini Alpina. Najprimernejša torbica, ki sem jo našla prav tako v trgovini Alpina, je bila bela športno-elegantna torbica, v katero lahko Kristina skrije vse manjše stvari, brez katerih tudi na jahti pač ne gre. Zdaj, ko smo Kristino oblekli in obuli, ji lahko zaželimo še
mirno morje in toplo sonce.
Svetujem ji, da naj se izogiba oblačil, ki bi jo v pasu preveč stisnila, kroj pri zgornjih oblačilih naj bo prerezan pod prsmi, da se potem prosto uleže po telesu. Takšnega kroja je lahko krajša tunika preko hlač ali pa tudi poletna oblekica, ki naj sega malo pod kolena ali do gležnjev, vendar pa v tem primeru ne sme biti preširoka«.
V Športnem studiu Olimpic bo Kristina brezplačno vadila v izbranem programu mesec dni, je povedal strokovni vodja studia prof. Vlado Čuš. V poletje želi vstopiti s čim bolj popolno postavo.
MG
je na žalost mogoče manipulirati, saj le-ti poslušajo oziroma berejo, predvsem besede (izjave), njih pravilnosti pa ne zmorejo preveriti, ker za to niso usposobljeni (žal ne obvladajo Aristotelove logike). V naslovu zapisana izjava je izpod peresa g. Vilija Trofenika, bivšega župana Ormoža. Dejstva pa so, žal, protislovna tej izjavi. Vsi vemo, da je g. Trofenik kot ormoški župan zavestno in javno zaviral razvoj Ptuja, kjer je to le mogel, tudi če je zaradi tega v razvoju zaostajal tudi Ormož. Obe mesti pa sta bili skozi stoletja trdno povezani (skupna reka Drava, skupna železnica, skupne ceste, da o gospodarstvu, na primer turizmu, sploh ne govorim). Zaradi tega je med njima lahko prisotna pozitivna sinergija (vpliv), če sodelujeta, oziroma negativna si-nergija, če si nasprotujeta.
Pred približno tremi leti sem obiskal g. Trofenika na sedežu občine Ormož. Ponudil sem mu roko za partnersko sodelovanje s Ptujem. Na žalost pa g. Trofe-
nik odkrito in pošteno ponujene roke ni sprejel, pač pa je vzvišeno izjavil, da se o tem sploh ne namerava pogovarjati - celo več: Izjavil je, da bi v primeru, da bi bil v sodelovanje s Ptujem primoran zaradi članstva Ormoža v podravski statistični regiji, občino Ormož odcepil iz podravske (štajerske) regije in jo pripojil k pomurski. Na mojo pripombo, da bodo potem Ormožanke primorane roditi v Murski Soboti, ne pa več na Ptuju - ali želi to, je ostro odvrnil: »Pa bodo!«. Omenil sem mu tudi, da bodo v tem primeru ormoški lastniki avtomobilov primorani zamenjati avtomobilske tablice, ki nosijo oznako »MB«, in jih nadomestiti s tablicami z oznako »MS«, ali želi to, je kategorično zatrdil: »Pa bodo!«
Očitno pa se g. Trofenik, žal, sploh ne zaveda, da je njegov način razmišljanja plod duhovne zmede, ki so jo leta 1958 iz centra zavestno povzročili slovenski totalitarni partijci, cilj te njihove manipulacije pa je bil vnesti sov-
raštvo med Štajerce, ki žive na sosednjih področjih, ter jih trajno medsebojno spreti, kar je centralističnim slovenskim partijcem očitno uspevalo skozi desetletja. Ta peklenski cilj vcepljanja sovraštva in razdora med ljudi pa je bil realiziran tako, da so najprej izbrisali ptujski okraj (ki je bil prisoten v raznih oblikah skozi stoletja), njegovo področje razcepili na dva dela - ptujski in ormoški - degradirali Ptuj iz okraja v občino enakovredno ormoški, degradirali tudi Središče iz občine v krajevno skupnost. Ta manipulacija jim je očitno uspela, saj so povzročili skozi desetletja trajajoče sovraštvo med Mariborom in Ptujem, Ptujem in Ormožem, Ormožem in Središčem, ter tako oslabili Štajerce v stilu imperialističnega rimljanskega »Divide et impera!« (»Deli in vladaj!«).
Žalostno pa je, da se nekateri Štajerci niti danes ne zavedajo, da so bili - in so še - zgolj marionete v omenjeni partijski igrici!^
Dr. Adolf Žižek
Od tod in tam
Podlehnik • Drugo ocenjevanje vin
Foto: ZG
V četrtek, 19. aprila, je potekalo v krajevni dvorani 2. ocenjevanje vin. Projekt že drugo leto vodi član TD Ludvik Maučič, komisija v sestavi Terezije Meško, Andreja Reberniška, Jurija Cvitaniča, Mirana Reberca in Edija Hojnika je ocenjevala 50 vzorcev. Letošnja povprečna ocena je bila višja od lanskega, kar pomeni, da se pridelovalci vin želijo izobraževati in posvetovati, da pridelajo najvišjo kakovost vin. Vse navzoče sta pozdravila predsednik TD Milan Vidovič in župan. Člani TD so s svojo pomočjo pripomogli k dobro izpeljani akciji. Vsi, ki so prinesli vzorce vin na ocenitev, bodo osebno prejeli rezultate ocenjevanja, podelitev priznanj pa bo na 8. pohodu TD po domači občini. Vsem se za izkazano zaupanje zahvaljujemo.
Zdenka Golub
Sv. Trojica • Blagoslov konj
Foto: ZG
V nedeljo, 22. aprila, po pozni maši pri Novi Cerkvi je sledil blagoslov konj, ki gaje opravil p. Janko Gašpa-rič. Lepo in svečano prireditev je pripravila družina Blaža Lozinška s pomočjo družine Štefana Perneka, družine Štefana Fošnariča in vseh ljubiteljev konj, ki so se blagoslova udeležili, ter nastopajočih. Prireditve so se udeležili tudi konjerejci iz sosednje države Madžarske.
Zdenka Golub
Velika Nedelja • Srečanje krvodajalcev
Krajevna organizacija Rdečega križa (KORK) Velika Nedelja je v četrtek, 26. aprila, v sodelovanju z OZRK Ormož organizirala srečanje za krvodajalce. Ob tej priložnosti so prisotni poslušali krajše predavanje Maje Botolin Vaupotič o zgodovinskem razvoju največje humanitarne organizacije na svetu, ki ima tudi na našem ozemlju dolgo tradicijo, saj smo v preteklem letu praznovali 140-letnico Rdečega križa v Sloveniji. Predsednica OZ RK Ormož Majda Keček je spregovorila o zgodovini in pomenu krvodajalstva v Sloveniji, ob koncu uradnega dela pa skupaj s predsednico KORK Velika Nedelja Malčko Kosi in sekretarko OZRK Ormož Božo Antoličpodelila priznanja krvodajalcem za večkrat darovano kri.
MBV
Zavrh • Prvomajski pohod
Tudi letos je občina Lenart v sodelovanju s turističnim društvom Rudolf Maister iz Zavrha in planinskim društvom Lenart organizirala tradicionalni prvomajski pohod na Zavrh. Pohodniki so se tja odpravili mimo jezera Radehova. Z razliko od prejšnjih let so letos morali prečkati gradbišče avtoceste Lenart-Spod-nja Senarska. Letošnje lepo vreme je zvabilo rekordno število pohodnikov, okrog tisoč. Po prehojeni poti so organizatorji v Zavrhuposkrbeli za malico. ^
Zmago Šalamun
ptuj-mrnpem • pmern četrtim vlahom zvestobe
19. maja 2007
Tudi za četrti Vlak zvestobe, ki ga organizira družba Radio-Tednik Ptuj, d. o. o., je bilo in je še veliko zanimanje naših bralcev in poslušalcev. Ves čas, kar vas vabimo na vlak, ste pridno pošiljali kupone in teh se je nabralo na tisoče. Žal je število udeležencev omejeno in tako smo se morali zateči k žrebu. V nadaljevanju objavljamo seznam izžrebanih potnikov. Tistim, ki pri žrebu tokrat niso imeli sreče, v tolažbo informacija, da bomo prihodnje leto organizirali 5. Vlak zvestobe in znova vas bomo povabili nanj.
Vlak zvestobe bo s ptujske železniške postaje odpeljal 19. maja natanko ob 5. uri. Vstopnica, ki ste jo prejeli po pošti, je prenosljiva, kar pomeni, da jo lahko v primeru, da se sami izleta ne morete udeležiti, podarite komurkoli drugemu. Vstopnico imejte s seboj, saj je obvezna pri vstopu na vlak.
Organizatorji smo poskrbeli za hrano in osvežitev med potjo, kljub temu pa kakšni »priboljški« iz nahrbtnika ne bodo odveč, saj se bomo v Ptuj vrnili v poznih večernih urah. Z nami bodo člani ansambla Bratje Ga-šperič in harmonikarji Veseli Jožeki, oboji bodo poskrbeli za dobro voljo, ki je na Vlaku zvestobe nikoli ne manjka, in prepričani smo, da bo tako tudi letos.
Želimo vam prijetno potovanje!
Arnuš Stanko, Orešje 115, Ptuj
Bauman Štefka, Partizanska ul. 13, Središče ob
Dravi
Beber Katarina, Slovenja vas 59, Hajdina Bedenik Avguština, Sedlašek 84, Podlehnik Belšak Boštjan, Sobetinci 6, Markovci Belšak Jožef, Popovci 5, Ptujska gora Belšak Slavica, Muretinci 16/c, Gorišnica Ber Anica, Jiršovci 36, Destrnik Beranič Jožica, Apače 111, Lovrenc na Dr. polju Beranič Martin, Sela 6a, Lovrenc na Dr. polju Bezjak Ivan, Zabovci 24/a, Markovci Bezjak Marjan, Grajena 51/b, Ptuj Bezjak Mirko, Velika Nedelja, Sodinci 31 Bombek Kristina, Velika Nedelja, Velika Nedelja Bračič Liljana, Spuhlja 131/a, Ptuj Bratuša Stanko, Zamušani 43/a, Gorišnica Breznik Boštjan, Trnovci 24, Sveti Tomaž Brmež Janko, Podvinci 70, Ptuj Cajnko Anton, Podgorci 75, Podgorci Cajnko Ivana, Bresnica 30, Podgorci Cebek Franc, Draženci 14b, Hajdina Cebek Marija, Draženci 76/A, Hajdina Cestar Nada, Drenovec 9, Zavrč Cizerl Frančiška, Gabrnik 3/a, Juršinci Časek Ivan, Zagojiči 26, Gorišnica Čeh Janko, Podvinci 75, Ptuj Černel Stanko, Vitomarci 56, Vitomarci Čerpnjak Ivanka, Mezgovci 2d, Dornava Čokl Marija, Zg. Pristava 34, Ptujska Gora Čuček Ivan, Drbetinci 65, Vitomarci Čuš Franc, Gomilšakova 5, Ptuj Dolenc Martina, Župečja vas 56, Lovrenc na Dr. polju
Dominc Miran, Hajdoše 74, Hajdina Draškovič Vesna, Ul. 5. prekomorske 16, Ptuj Ekart Marija, Orešje 29, Ptuj Emeršič Cecilija, Grajenščak 94, Ptuj Erbus Terezija, Doklece 23, Ptujska Gora Erženjak Martina, Zamušani 35, Gorišnica Farič Srečko, Rabelčja vas 23/a, Ptuj Fekonja Zinka, Pobrežje 39a, Videm pri Ptuju Fistravec Zvonko, Osluševci 32, Podgorci Forštnarič Justina, Belšakova 63, Ptuj Forštnarič Veronika, Bukovci 118, Markovci Fostnarič Štefka, Pobrežje 67, Videm pri Ptuju Furek Ivanka, Zg. Hajdina 89, Hajdina Furjan Stjepan, Stojnci 31/a, Markovci Furman Živka, Lešje 11, Majšperk Gabrovec Avguštin, Brezovec 73/a, Cirkulane Gabrovec Olga, Rotman 44, Juršinci Gajšek Dragica, Vintarovci 73/a, Destrnik Gašparič Marija, Ormoška c. 19, Ptuj Gavez Bojan, Slovenska c. 6, Središče ob Dravi Geč Janez, Zamušani 29/a, Gorišnica Gojkošek Franc, Šikole 67, Pragersko Golob Jožica, Kicar 60/a, Ptuj Gradbeno podjetje Ptuj, Osojnikova cesta 9, Ptuj Gregorec Franc, Skorba 53, Hajdina Habjanič Bronja, Cunkovci 11, Gorišnica Hameršak Otilija, Bukovci 68, Markovci Hojnik Alojzija, Polenšak 12, Polenšak Hojnik Elizabeta, Hlaponci 10, Juršinci Horvat Anica, Apače 213, Lovrenc na Dr. polju Horvat Anton, Nova vas 84, Ptuj
Horvat Elizabeta, Cirkovce 40, Cirkovce Horvat Franci, Dravci 10, Videm pri Ptuju Horvat Jože, Trgovišče 13, Velika Nedelja Horvat Karl, Mestni Vrh 54, Ptuj Horvat Marija, Spuhlja 98/a, Ptuj Horvat Mateja, Gorišnica 56/a, Gorišnica Hrnec Lidija, Sp. Gruškovje 20, Podlehnik Hronek Marija, Pestike 4/b, Zavrč Ivančič Anica, Hrastovec 19, Zavrč Janžekovič Alojz, Polenci 4, Polenšak Janžekovič Ivan, Cvetkovci 86, Podgorci Janžekovič Jernej, Gajevci 17/D, Gorišnica Jelen Katica, Kočice 74, Žetale Jerebič Elizabeta, Moravci 75, Mala Nedelja Jerenko Danilo, Cesta na Hajdino 10, Kidričevo
Jeza Jožica, Stogovci 26, Majšperk Junger Milica, Jurovci 3, Videm pri Ptuju Jurič Karolina, Ptujska Gora 19, Ptujska Gora Kacijan Franc, Stražgonjca 17, Pragersko Kajzovar Marija, Majšperk 73, Majšperk Kamenšek Janez, Krčevina 89/a, Ptuj Karneža Kristina, Stogovci 24/a, Majšperk Kaučevič Vera, Draženci 59/a, Hajdina Kegl Janez, Litmerk 1, Ormož Kelenc Martin, Zamušani 54/a, Gorišnica Kerš Berta, Godeninci 34, Središče ob Dravi Kifner Vida, Jeruzalem 17, Ivanjkovci Klemen Marjana, Slovenja vas 30/b, Hajdina Klep Jože, Zg. Pristava 31/a, Ptujska Gora Klinger Franc, Podvinci 65, Ptuj Kmetec Milica, Videm pri Ptuju 73, Videm pri Ptuju Kodrič Marica, Volkmerjeva c. 11, Ptuj Kokol Alojz, Grajena 51/a, Ptuj Kokol Drago, Krčevina pri Vurbergu 106, Ptuj Kokol Majda, Lasigovci 10/a, Polenšak Kolarič Janko, Nova vas pri Ptuju 76, Ptuj Kolednik Mirjana, Pestike 22/B, Zavrč Kolednik Viktorija, Medribnik 17, Cirkulane Kolednik Zvonka, Cirkulane 26, Cirkulane Korošec Kristina, Ul. Šercerjeve brigade 22/a, Ptuj Kostanjevec Milan, Grlinci 20, Juršinci Kostanjevec Roman, Zagojiči 21, Gorišnica Kovačec Franc, Brezovci 4, Polenšak Krabonja Vekoslav, Gorišnica 2, Gorišnica Kramberger Stanislav, Brstje 18, Ptuj Krepek Bogomir, Krčevina pri Vurbergu 177, Spodnji Duplek
Kristovič Konrad, Stojnci 21, Markovci Križaj Ida, Mezgovci 32/A, Dornava Krničar Marija, Remčeva 13, Ptuj Krušič Ana, Zg. Pristava 34/A, Ptujska Gora Krajnčič Štefka, Kicar 84, Ptuj Kukovec Franc, Bukovci 102, Markovci Kurež Jože, Hajdina 04/a, Hajdina Kurež Ludvik, Zgornja Hajdina 86, Hajdina Kvar Rozalija, Grlinci 8, Juršinci Lah Cecilija, Velika Nedelja 4, Velika Nedelja Lah Ivan, Velika Nedelja 3, Velika Nedelja Lah Ivan, Mihovci 90, Velika Nedelja Lah Janez, Nova vas 5, Markovci pri Ptuju Lah Janez, Jurovci 17/a, Videm pri Ptuju Lampret Franc, Ptujska Gora 11, Ptujska Gora Laura Irena, Formin 47/a, Gorišnica Lenart Franc, Jiršovci 51, Destrnik
Lorenčič Marija, Mihovci 90, Velika Nedelja Lovrenčič Franc, Krčevina pri Vurbergu 22, Ptuj Lovrenčič Slavica, Nova vas 43, Ptuj Majcen Marija, Mestni Vrh 61/b, Ptuj Majcen Viktor, Bresnica 31/a, Podgorci Marčič Štefka, Starošince 29, Cirkovce Marin Janez, Cvetkovci 30/a, Podgorci Marjan Kupčič, s. p., Vrazova 6, Ormož Markež Marija, Mestni Vrh 34, Ptuj Markovič Alojz, Bukovci 45, Markovci Maroh Mirko, Tržec 48, Videm pri Ptuju Matjašič Otmar, Drstelja 15, Destrnik Matjašič Štefka, Mestni Vrh 34/a, Ptuj Merc Bernarda, Gradišče 28, Zgornji Leskovec Merc Olga, Čufarjeva 29, Ptuj Merc Stanislav, Kraigherjeva 20, Ptuj Mernik Anton, Slomi 7, Polenšak Meznarič Lovrenc, Stojnci 67, Markovci Milošič Anton, Ob železnici 9, Ptuj Milošič Boris, Repišče 28/a, Zg. Leskovec Milošič Marija, Repišče 28/a, Zgornji Leskovec Mohorič Franc, Ločič 4, Trnovska vas Mohorko Vojko, Sestrže 67, Majšperk Murko Ana, Podvinci 133/B, Ptuj Nedog Jožef, Kicar 60, Ptuj Nemec Zdenka, Vodnikova 2, Ptuj Novak Marija, Rotman 30, Juršinci Novak Marta, Rotman 39/a, Juršinci Obran Ivan, Moškanjci 65, Gorišnica Ogrizek Emil, Zg. Hajdina 11/c, Hajdina Osenjak Jožica, Šturmovci 3, Videm pri Ptuju Pal Marija, Zlatoličje 96, Starše Pampe Branko, Ptujska Gora 46, Ptujska Gora Pažon Marija, Rimska ploščad 9, Ptuj Perger Ivan-Ančka, Majski Vrh 51, Videm pri Ptuju Perkovič Rozalija, Pobrežje 81/a, Videm pri Ptuju Petek Slava, Mihovci 101, Velika Nedelja Petek Stanko, Mestni Vrh 87, Ptuj Petek Stanko, Anica, Hlaponci 48, Polenšak Petelinšek Igor, Lancova vas 15/f, Videm pri Ptuju Peter Franc, Pobrežje 67, Videm pri Ptuju Petrovič Anton, Pobrežje 116, Videm pri Ptuju Pihlar Brigita, Kicar 131, Ptuj Pihler Marija, Pacinje 37, Dornava Pintarič Ana, Cirkulane 55, Cirkulane Pislak Viktor, Lešje 22, Majšperk Pišek Ančka, Lovrenc 106, Lovrenc na Dr. polju Plajnšek Majda, Vodova ul. 13, Ptuj Planec Danica, Laporje 111, Laporje Plohl Darko, Borovci 56/a, Markovci Plohl Ivan, Kukava 17, Juršinci Plohl Milica, Senik 11, Sv. Tomaž Plohl Stanko, Gabrnik 23, Juršinci Plohl Zofija, Bratislavci 26/a, Polenšak Podhostnik Bruno, Kraigherjeva 17, Ptuj Podhostnik Martin, Repišče 29, Zgornji Leskovec Podplatnik Marija, Velika Nedelja 33, Velika Nedelja Podvršek Ida, Arbajterjeva 7, Ptuj Polajžer Jožef, Draženci 36, Hajdina Polanič Andrej, Dornavska 13, Ptuj Potočnik Bela Pavla, Vareja 48/B, Videm pri Ptuju Potočnik Milena, Hrastovec 26, Zavrč Požgan Marija, Kungota pri Ptuju 9, Kidričevo Prapotnik Dušan, Jastrebci 11, Kog Prejac Alojzija, Podgorci 21, Podgorci
Privšek Otilija, Kariževa 2, Ptuj Pšajd Alojz, Drstelja 40/a, Destrnik Pulko Adela, Ptujska Gora 23, Ptujska Gora Pulko Frančiška, Ptujska Gora 66, Ptujska Gora Rajšp Ivan, Velika Nedelja 38, Velika Nedelja Ranfl Jožica, Skolibrova 6, Ormož Reihss Marija, Rucmanci 17/a, Sv. Tomaž Repec Kristina, Hajdoše 82, Hajdina Rihtarič Franc, Zamušani 48, Gorišnica Rižnar Sonja, Zamušani 46/a, Gorišnica Rižnar Vlado, Zagorci 76, Juršinci Rižner Renato, Apače 118, Lovrenc na Dr. polju Roškar Metka, Mariborska 55, Ptuj Sagadin Milka, Medvedce 16, Majšperk Samec Olga, Zagrebška 115, Ptuj Satler Anton, Podlehnik 67, Podlehnik Skaza Angela, Draženci 12/a, Hajdina Slavinec Marija, Orešje 140, Ptuj Slodnjak Janez, Mezgovci 56/a, Dornava Slodnjak Janko, Brezovci 8, Polenšak Slodnjak Kristina, Juršinci 39/a, Juršinci Stramič Alojz, Zg. Pristava 4, Ptujska Gora Strmšek Ivanka, Zg. Jablane 28, Cirkovce Svržnjak Janez, Kicar 73, Ptuj Šalamun Milica, Nova vas 104, Ptuj Šešerko Lidija, Prvenci 4/C, Markovci Šilak Adela, Zagrebška c. 55/c, Ptuj Škrinjar Avguština, Libanja 52, Ivanjkovci Štebih Ivanka, Polenci 11/a, Polenšak Šteger Vida, Drstelja 42, Destrnik Štumberger Anton, Pavlovci 14/a, Ormož Tacinger Ivan, Medvedce 15, Majšperk Tašner Ivan, Mezgovci 49, Dornava Tement Irena, Turniška ulica 32, Ptuj Tomažič Janez, Gajevci 16, Gorišnica Toplak Stanko, Stogovci 1/a, Ptujska Gora Travnikar Bogdan, Ptujska Gora 91, Ptujska Gora Trinkaus Branko, Bišečki Vrh 41, Trnovska vas Trunk Janez, Cunkovci 8, Gorišnica Tušak Janžekovič Darja, Gorišnica 6/a, Gorišnica Tušek Anton, Frasova 5, Ptuj Tušek Franc, Gomilci 9/a, Destrnik Vajda Branko, Bukovci 107, Markovci Vastič Lidija, Ul. 5. prekomorske 16, Ptuj Vaupotič Jože, Jablovec 21, Podlehnik Veit Franc, Štuki 32, Ptuj Veldin Vladimir, Obrež 121, Središče ob Dravi Verlak Andrej, Stojnci 8/a, Markovci Veršič Jože, Ločki Vrh 25, Destrnik Vesenjak Franc, Zamušani 42, Gorišnica Vesenjak Ivan, Mihovci 79, Velika Nedelja Vindiš Marija, Videm 30/a, Videm pri Ptuju Vinko Terezija Zinka, Strunjan 33, Portorož Visenjak Ivan, Bukovci 106, Markovci Vitez Ivanka, Čučkova 5, Kidričevo Vogrin Helena, Strjanci 39, Podgorci Vogrinc Darinka, Žetale 24/a, Žetale Vozlič Marija, Laše 19/a, Podplat Vrabl Milena, Ormoška c. 87, Ptuj Vuzem Terezija, Zamušani 51, Gorišnica Zorko Franc, Kicar 24, Ptuj Zorko Liza, Brezovci 22, Polenšak Zupanič Franc, Hajdoše 62, Hajdina Zupanič Mirko, Trnovski Vrh 23/A, Trnovska vas Žnidarič Branko, Cvetkovci 102, Podgorci
Rucmanci • Presenečenje v »polenski šumi«
Aprilska goba velikanka
Včasih se zgodijo reči, ki bi sodile v rubriko Saj ni res, pa je ... Ena takšnih je tudi najdba čudovitega jesenskega jurčka, ki je sredi aprila razveselila Stanka Zagorška iz Rucmancev 62.
Stanko Zagoršek je zaposlen na pokopališču pri Sv. Tomažu in se na delo vozi s traktorjem ali kolesom. Tokrat pa je bil po dolgem času v službi peš. Po opravljenem delu se je peš
odpravil domov po poteh, po katerih je nekoč hodil v šolo. »Prav prijetno je bilo spet iti peš skozi spomladanski gozd. Bilo je že pozno, okrog 19. ure, ko sem malo pred domom v
Foto: zasebni arhiv
Stanko Zagoršek iz Rucmancev 62 se je nemalo začudil nad takšno najdbo.
»polenskih faroških šumah« naletel na jurčka. Sprva nisem mogel verjeti, pa je le bil pravi. Naslednji dan sem pregledal še vsa mesta, na katerih vem, da rastejo gobe, vendar nisem našel nič več.«
Šlo je za jesenskega jurčka, ki je prezimil v krasnem stanju. Popolnoma zdrav in brez sledov polžev je jurček na tehtnici izdal kar 75 dekagra-mov, čez klobuk pa je meril 22 centimetrov. Stanko Zagoršek je strasten gobar in je bil pred časom že v Štajerskem tedniku, ko je našel gobana v svojem li-stnjaku. Gobarska sezona se je očitno torej že začela in Zagor-šek je tudi z letošnjo prvo gobo naredil to, kar naredi vsako leto s prvo trofejo. Poljubil jo je in se zahvalil bogu.
In kje je končal goban? Pri sosedovih. Ker je pri Zagor-škovih gob več kot dovolj, so svežega gobjega korenjaka podarili sosedom Janžekoviče-vim, ki imajo gobe zelo radi in so poskrbeli tudi za fotografski posnetek, preden so gobo spražili. Janžekovič pravi, da bi lahko bil letos zelo dobra letina, skrbi ga samo, ali bo dovolj vlage.
Viki Klemenčič Ivanuša
SLOVENSKIH KMETIJ 18.,19.,20.,21. maja 2007
ODPRTJE RAZSTAVE
v petek, 18. maja 2007, ob 10.00 uri _
V MINORITSKEM SAMOSTANU ftMMH
PODELITEV PRIZNANJ v soboto, 19. maja 2007, ob 13.00 uri za mesne izdelke, vina, suho sadje, sokove, olja, kise, sadna vina, marmelade, konzervirano zelenjavo, kompote in žganja
SLAVNOSTNA MAŠA v nedeljo, 20. maja 2007, ob 10.00 uiJ
PODELITEV PRIZNANJ v nedeljo, 20. maja 2007, ob ll.OOjïri za krušne in mlečne izdelke
RAZSTAVA BO NA OGLED
v petek od 11.00 do 18.00 ure_
v soboto in nedeljo od 9.00 ddlibtwklHS^ v ponedeljek od ^¡ftOH^lBfOMiKe
_
Organizatorji:
" KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD PTUJ MESTNA OBČINA PTUJ
Nagrajujemo nove naročnike Štajerskega tednika!
Štajerski TEDNIK
Novi naročniki prejmejo nagrado
na sedežu
Radia-Tednika Ptuj, d.o.o. 10 dni po izteku akcije.
Akcija traja do 20. maja 2007.
	n	
	■ « - ~ i	M
1		

NAROČILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov:_
Pošta:_
Davčna številka:.
Telefon:_
Podpis:_
Datum naročila:
S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 6 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnje leto nisem bil(a) naročnik. Naročnino bom plačeval(a) mesečno po položnici.
RADIO TEDNIK Ptuj d,.... Raičeva 6 2250 Ptuj
^nève idej
U-ssr
l i„ dodatkov-__—
1 teL: (02) 798 06 00.
Mali oglasi
STORITVE
35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vitomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.ple-skarstvo-bezjak.si.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Le-šnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo Vladimir Petek, s. p., Sovre-tova pot 42, Ptuj.
POPRAVILO TV, video- in radioapa-ratov, servisiranje PC računalnikov, servis GSM aparatov. Storitve na domu. Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
FASADE iz stiroporja, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98. tel. 041 226 204.
KAM NA PTUJU na kvalitetno masažo? V Studio za zdravje in dobro počutje MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 74 5 01 43, www.Milumed.si.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 0S1 811 297.
A
TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
MS
AVTOSERVIS, avtoličarstvo, av-tokleparstvo, sklepanje zavarovanj Adriatic Slovenica, Miroslav Slodnjak s.p., Dornava 24, 041 7BB 2BS.
KMETIJSTVO
JEKLENO poravnalko za njive ali leso stružnico prodam. Tel. 746 04 21.
PRODAM dva prašiča domače reje, težka okrog 120 kg. Tel. 751 56 11 ali 031 530 498.
PRODAM traktor Sane Merkur, 85 KM, 4 x 4, letnik 85, registriran, dobro ohranjen, in dvoosno prikolico za prevoz dveh konjev. Tel. 040 742 795.
PRODAMO od 50 kg težke pujske. Tel. 766 01 01.
PRODAM 23O-l hidravlično stiskalnico. Tel. 041 504 204.
BELE kokoši, težke 4 kg, po 3.20 za žival in purane, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo po 9,6 za žival prodajamo. Rešek, Starše 23, tel. 688 13 81 ali 040 531 246.
PRODAM 10 odojkov do 25 kg in 100-kg svinje. Tel. 751 4591, zvečer ali 041 436 506.
PRODAM koruzo v storžih, slamo v balah in baliro za okrogle bale. Tel. 041 396 416.
PODARIM košnjo sena v Mestnem Vrhu (cca 1,5 ha) Tel. 041 720 138, Murko.
PRODAM svinje od 100 d0 140 kg za zakol ali nadaljnjo rejo, Muretinci 5, tel. 740 86 02.
r
PO KONKURENČNIH cenah odkupujemo govejo živino za zakol. Polje dom, d. o. o, Zagrebška cesta 74, Ptuj, tel. 041 220 018.
NESNICE mlade, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo: Soršak, Podlože 1, Ptujska gora.
PRODAM bukova in brezova drva, možnost dostave. Tel. 041 723 957.
PRODAM drva z dostavo. Tel. 041 544 270.
PRODAM električni pastir. Tel. 041 924 056.
NESNICE rjave, grahaste in črne pred nesnostjo, dobite lahko tudi kletke za nesnice. Vzreja nesnic, Tibaut, Babince 49, Ljutomer. Tel. 582 14 01.
KUPIM dognojevalec koruze, dvore-dni ali štiriredni. Tel. 031 527 629.
PRODAM bikca simentalca in teličko šarole ter breje telice po izbiri. Tel. 031 539 431.
PRODAM dve svinji domače reje, 130 kg. Tel. 782 14 91.
PRODAM telico brejo ali teličko, simentalki. Telefon 763 21 41 ali 040 159 976.
V NAJEM oddam dvosobno stanovanje na Ptuju: Tel. 031 708 642.
MOTORNA VOZILA
PRODAM renault 5 campus, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Telefon 031 258 158.
PRODAM oltajmer DB - repač za restavrirat, deli so podvojeni in avto prikolico z zavorami, 1200-kg. Tel. 764 52 81 ali 051 682 055.
PRODAM R 5 campus, letnik 93, dobro ohranjen. Tel. 031 258 158.
UGODNO prodam Škodo favorit, letnik 93. Tel. 787 73 96.
PRODAM renault megan, 1,4 RL, letnik 96 z avtoradijem, strešnim nosilcem, s štirimi dodatnimi alu-platišči z letnimi gumami. Tel. 031 755 167.
DELO
NEPREMIČNINE
V	BUKOVCIH prodam zazidljivo parcelo v velikosti 1000 m2, elektrika, voda, telefon in KTV tik ob parceli. Tel. 02 761 07 79, popol. med 18.20. uro.
PRODAM POLOVICO objekta na Ptuju (dve stanovanji od štirih) in pripadajoče zemljišče v izgradnji. Tel. 031 752 756 ali Ivan Kmetec, Špindlerjeva 8, Ptuj.
V	NAJEM oddamo dva poslovno prostora, lokacijsko 4 km od Ptuja, primerna za obrt ali skladišče. Prostora sta opremljena z vsemi potrebnimi instalacijami. Mere so: 1. prostor dolžina 7,3 m, širina 5,5, m, višina 2,7 m; 2. prostor: dolžina 4,2 m, širina 3,92 m, višina 2,4 m. Informacije na telefon 041 325 963, po 17. uri.
PRODAM večje dvosobno stanovanje v centru Ptuja. Tel. 031 892 392.
PRODAM 2,5-sobno stanovanje v centru Ptuja. Tel. 031 389 114.
PRODAM enosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 031 572 553.
PTUJ, Čučkova, prodam stanovanje 60 m2, pritličje. Inf. na tel. 041 933 905.
INSA^ nepremičnine
EUROPARK Maribor
tel.: 02/33 05 800, 041/61 71 69, 040/66 33 00
PRODAMO samost. hišo v občini Hajdina, i'l. grad. 1998, povr. 181m2, zemljišče 781m2, ; etažnosti P+M (klet samo pod garažo), lepo ' urejena in vzdrževana, PRIPOROČAMO!
CENA: 150.000 eur (35.946 mio sit), ID:1219
RAZNO
IZPOSOJA oblek za krst, obhajilo, birmo, svečanih in poročnih oblek. Izbrali boste med več kot 220 oblekami! Največja izbira! Najcenejša izposoja! Šiviljstvo Neja, Silvester Šešerko, s. p., Senešci 2a, 02 719 86 93, 031 258 704.
ZASEBNO PODJETJE GK, Proizvodnja in trgovina varilno rezalne tehnike, d. o. o., iz Ptuja, s sedežem v Langusovi ulici 15, je v razpisu kadrovskih štipendij Zavoda RS za zaposlovanje za študijsko leto 2007-2008 pomotoma in napačno objavilo razpis za štipendijo gimnazijskega maturanta. Praviloma razpisujemo štipendijo za univerzitetnega diplomiranega inženirja strojništva!
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
UGODNO KUPIM rabljene kahle za peči, žagin list pre. 40-45 cm, novejšo kuhinjsko omaro, gredenco. Tel. 031 727 690 ali 031 727 183.
GOSPODINJSKE aparate in pohištvo prodamo po simbolični ceni. Tel. 041 708 820.
PRODAM rabljeno kuhinjo Marles z vsemi gospodinjskimi aparati (hladilnik, pomivalni stroj, inox korito in štedilnik), spodnji in zgornji sestav je v dolžini 4 metre. Cena 400 evrov. Informacije na telefon 041 353 196.
ZA DELO v naših firmi v Belgiji in na Nizozemskem iščemo dobre mojstre, varilce, cevarje, izolaterje instalacij, slikopleskarje - dober OD. BV Loncar, d. o. o., Ul. Heroja Šeranoviča 29, Maribor, gsm 041 207 065, Dušan.
ZAPOSLIMO natakarico ali dekle za strežbo v piceriji, možnost redne zaposlitve. Okrepčevalnica in pivnica Zlatorog, Nada Ducma, s. p., Ptuj tel. 771 17 31, dopoldan.
IŠČEM novo, nadebudno sodelavko za delo v našem salonu, ki bi bila pripravljena postati del našega mladega kolektiva. Za inf. se oglasite v frizerskem salonu Simple v Qlandiji na Ptuju ali pokličite na tel. 02 771 01 51.
TRAKTORISTA z izkušnjami za približno 100 ur mesečno zaposlim. Delovni čas - kdaj in koliko si organizirate sami. Nudimo dobro plačilo. Gojkošek, s. p. Tel. 041 215 870.
Na stojnicah v Mariboru, Celju in Ptuju zaposlimo komunikativne, zgovorne, poštene osebe s smislom za prodajo. Zaželeno poznavanje knjig. Mladinska knjiga Založba, d. d., Slovenska 29, Ljubljana, kličite dopoldan na tel. 01 241 33 72.
ZAPOSLIMO dva voznika iz okolice Ptuja. Srečko Dežman,	s. p., Štrafelova ulica 9, Ptuj, 031	331 030.
euronautic
Organiziramo tečaj in izpit za voditelja čolna na Ptuju 18. in 19. maj. Prijave: Navtika Čarter, d. o. o., tel. 02 780 11 50 ali 041 359 505, info@euronautic.cc
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
■ prilogo
V reviji SAD vam maja
med ostalim predstavljamo češnje na šibkorastočih podlagah, škropilni program za hruške, ekološko vinogradništvo, filtracijo in stekleničenje vina, v
prilogi Vrtnine pa pišemo o preskušanju sort radiča.
Revija Sad - 18 let z vami. Naročila: 040 710 209.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605

m
ARNUS
Proizvodnja in storitve: PVC OKNA, VRATA, ROLETE, ŽALUZIJE, POLKNE, KOMARNIKI ROLO, PVC OGRAJE več vrst
Ivan Arnuš >.P.
Mariborska cesta 27/b, 2251 PTUJ Tel.: 02 788 54 17, Fax: 02 788 54 18, GSM: 041 390 576
DOM IN STANOVANJE
VIR PRI ZADRU apartmaji za najem (novi), 30 m do plaže, vsi apartmaji imajo pogled na morje. Inf. 031 555 286, rezerv. 00385 9921 56072, 00385 335 63 091.
V NAJEM oddam apartmaje v Put Pasika 9, Supetar na otoku Brač. Tel. 00385 21 630 349,
00385 91 760 94 78, www: apartmanivuskovic.com; e-mail: lada,vuskovic@inet.hr.
VIR ZADAR oddam lastniški dvosobni apartma za štiri osebe, prosto junij in od 11. -19. 8. ter september, oddaljenost od morja 150 m. Tel. 470 26 82 ali 031 742 714.
8 KM IZ PTUJA oddam v najem , delno opremljeno eno sobno stanovanje v izmeri 35 m2. Tel. 040 188 337.
DVEMA oddam opremljeno dvosobno stanovanje na Grajeni. Tel. 772 05 01.
K „TT
Prstec
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Letnik
Oprema
Cena
SIT
RENAULT MEGANE COUPE 1,6 E FIAT MAREA WEEKEND 1,8 ELX SKODA FELICIA 1,3 FIAT PUNTO 1,2 SX 3V PONTIAC TRANSSPORT 2,3 I RENAULT KANGOO 4X4 1,9 DCI FIAT PUNTO SX 3V LANCIA Y 1,2 3V FIAT PUNTO 1,2 SX ALFA ROMEO 145 RENAULT KANGOO 1,9 DIESEL RENAULT LAGUNA 1,8 ALIZE KIA PRIDE 3V
OPEL ASTRA KARAVAN 2,0 TDI
MODRA SREBRNA TEMNO MODRA ČRNA BELA BELA ZLAT_ " IEN,
RNA ELA
SREBRNA RDEČA BELA
1998 2000 1995 2000 1997 2000 2000
10,00 3.990,00 2.462,00 3.500,00 1.490,00 3.150,00 3.000,00 1.210,00 5.500,00
J15.226 ¿5.136 5.766 34.596 476.884 2.683.968 956.164 590.000 838.740 357.064 754.866 718.920 289.964 1.318.020
SERVIS IN PRODAJA VOZIL
Prireditvenik
Petek, 11. maj
8.30 do 15.30 Ptuj, Dijaški dom, izobraževanje »Prospect«, ki je namenjeno ljudem z izkušnjo duševne motenje ter njihovim svojcem in prijateljem, prijave na telefon 02 79 80 650, Ozara, Ul. Viktorina ptujskega 3, Ptuj
30.30 Hajdina, v OŠ, 9. medobčinsko tekmovanje osnovnih in srednjih šol
»Kaj veš o prometu« 17.00 Ptuj, kegljišče Drave, kegljanje
19.30 Maribor, SNG, drama, Tone Partljič Za nacionalni intere - premiera,
StaDvo, za abonma Drama premiera in izven 19.00 Ljutomer, dom kulture na Prešernovi 20, Jubilejni koncert ob 80-
letnici Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer 20.00 Ptuj, CID, koncert zasedbe Zmajev rep
20.00 Ormož, stara restavracija hotela, zaključna sezona potopisnih predavanj s predavanjem Saše Ozmec Zgornja Velka pri Mariboru, v galeriji Gabrijel Kolbič, razstava akvarelov
ptujske slikarke Rozine Šebetič ob njeni 80. letnici Majšperk, v podjetju Albin Promotion, 2. Mednarodni glasbeni sejem
Sobota, 12. maj
9.0 Ptuj, kegljišče Drave, kegljanje, športni vikend 10.0 0 Slovenska Bistrica, Dan odprtih vrat vojašnice v Slovenski Bistrici 19.30 Videm, cerkev Svetega Vida, koncert MePZ KD »Franceta Prešerna« Videm
19.30 Maribor, SNG, drama Za nacionalni interes, StaDvo, za abonma
Drama sobota in izven 20.00 Ormož, dom kulture, dobrodelni koncert ob svetovnem dnevu družine, namen koncerta je omogočiti socialno šibkim otrokom letovanje na morju ...
Majšperk, v podjetju Albin Promotion, 2. Mednarodni glasbeni sejem Trnovska vas, prireditev »Veter v laseh s športom proti drogi«, organizira ŠD Kenguru
Nedelja, 13. maj
30.30 Velika Nedelja, prostori Zadružnega doma, Pozdrav pomladi - koncert učenk Glasbene šole Ormož 12.30 Podlehnik, pri ribniku, promenadni koncert pihalnega orkestra in prva predstavitev dekliške vokalne skupine, po kulturnem programu, rekreativni tek okrog ribnika 17.00 Ptuj, Pokrajinski muzej, koncert baročne glasbe 17.00 Maribor, SNG, balet Faust, VelDvo, za abonma Opera popoldanski in izven
Ponedeljek, 14. maj
10.00 Velika Nedelja, pri lovskem domu, Tekmovanje v visečem kegljanju in balinanju
19.00 Maribor, SNG, balet Gaust, VelDvo, za abonmaje Dijaški 1, 2, 3 in izven
19.30 Maribor, SNG, drama Za nacionalni interes, StaDvo, za abonma Drama in izven
TV Ptuj
Sobota, ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Parada humorja 2007, 2. del, nastopajo priznani slovenski humoristi. Ptuj biser preteklosti - dokumentarni film.
Kino Ptuj
10. in 11. maj, ob 19.00 in 21.00 Beanove počitnice. 12. in 13. maj, ob 17.00 Ninja želve. Ob 19.00 Beanove počitnice. Ob 21.00 Beanove počitnice.
Kolosej Maribor
Petek, 11. maj, ob 16.50, 19.00, 21.10 in 23.20 Drkajva skupaj. Ob 17.30, 19.40, 21.50 in 00.00 Številka 23. Ob 20.00, 22.00 in 00.05 Glasniki zla. Ob 18.10, 20.20 in 22.30 Moja slavna indijska nevesta. Ob 15.20, 18.20, 21.20 in 00.15 Spider-Man 3. Ob 15.40 in 17.50 Artur in Minimojčki. Ob 16.30 in 18.30 Smo že končali? Ob 17.20, 19.30, 21.40 in 23.50 Divjaka. Ob 21.30 Strelec. Ob 19.10 Popolni tujec. Ob 16.40, 18.40, 20.40 in 22.40 Beanove počitnice. Ob 20.30 in 23.00 300. Ob 16.00 Spoznajte Robinsonove. Ob 16.15, 18.15, 20.15 in 22.15 Spoznajte Robinsonove 3D. Ob 17.10 Ninja želve. Ob 16.15, 1815, 20.15 in 2 2.15 Spoznajte Robinsonove 3D. Sobota, 12. maj, ob 12.30, 14.40, 16.50, 19.00, 2110 in 23.20 Drkajva skupaj. Ob
15.00, 17.30, 19.40, 21.50 in 00.00 Številka 23. Ob 20.00, 22.00 in 00.05 Glasniki zla. Ob 18.10, 20.20 in 22.30 Moja slavna indijska nevesta. Ob 12.20, 15.20, 18.20, 21.20 in 00.15 Spider-Man 3. Ob 13.30, 15.40 in 17.50 Artur in Minimojčki. Ob 14.30, 16.30 in 18.30 Smo že končali? Ob 14.50, 17.20, 19.30, 21.40 in 23.50 Divjaka. Ob 21.30 Strelec. Ob 19.10 Popolni tujec. Ob 12.35, 14.35, 16.40, 18.40, 20.40 in 22.40 Beanove počitnice. Ob 20.30 in 23.00 300. Ob 13.50 in 16.00 Spoznajte Robinsonove. Ob 12.15, 14.15, 16.15, 18.15, 20.15 in 22.15 Spoznajte Robinsonove 3D. Ob 13.10, 15.10 in 17.10 Ninja želve. Ob 12.15, 14.15, 16.15, 18.15, 20.15 in 22.15 Spoznajte Robinsonove 3D.
Nedelja, 13. maj, ob 12.30, 14.40, 16.50, 19.00 in 21.10 Drkajva skupaj. Ob 15.00,
17.30, 19.40 in 21.50 Številka 23. Ob 20.00 in 22.00 Glasniki zla. Ob 18.10 in 20.20 Moja slavna indijska nevesta. Ob 12.20, 15.20, 18.20 in 21.20 Spider-Man 3. Ob 13.30, 15.40 in 17.50 Artur in Minimojčki. Ob 14.30, 16.30 in 18.30 Smo že končali? Ob 14.50, 17.20, 19.30 in 21.40 Divjaka. Ob 21.30 Strelec. Ob 19.10 Popolni tujec. Ob 12.35, 14.35, 16.40, 18.40 in 20.40 Beanove počitnice. Ob 20.30 300. Ob 13.50 in 16.00 Spoznajte Robinsonove. Ob 12.15, 14.15, 16.15, 18.15 in 20.15 Spoznajte Robinsonove 3D. Ob 13.10, 15.10 in 17.10 Ninja želve. Ob 12.15, 14.15, 16.15, 18.15 in 20.15 Spoznajte Robinsonove 3D.
Ponedeljek, 14. maj, ob 16.50, 19.00 in 21.10 Drkajva skupaj. Ob 17.30, 19.40 in 21.50 Številka 23. Ob 20.00 in 22.00 Glasniki zla. Ob 18.10 in 20.20 Moja slavna indijska nevesta. Ob 15.20, 18.20 in 21.20 Spider-Man 3. Ob 15.40 in 17.50 Artur in Minimojčki. Ob 16.30 in 18.30 Smo že končali? Ob 17.20, 19.30 in 21.40 Divjaka. Ob 21.30 Strelec. Ob 19.10 Popolni tujec. Ob 16.40, 18.40 in 20.40 Beanove počitnice. Ob 20.30 300. Ob 16.00 Spoznajte Robinsonove. Ob 16.15, 18.15 in 20.15 Spoznajte Robinsonove 3D. Ob 17.10 Ninja želve. Ob 1615, 18.15 in 20.15 Spoznajte Robinsonove 3D.
ugodni prepisi nakup že z 10% pologom imate avto - potrebujete denar? Dobitek do 80% vrednosti vozila najugodnejši leasing
PTUJSKA TELEVIZIJA	T V
TV spored
Ptujska kronika Torek 18.00, 20.00 Sreda 10.00
Regi TV (Ormož, Gorišnica) Sreda 20.00
Ptujska kronika Petek 18.00, 20.00 Sobota 12.00
D^IPIL&IŠOIL® ©OTSMMII ■umCSOJB
-	možnost tudi za pokojnine nižje od 290 eur
-	sami si Izberete datum plačevanja
-	minimalna potrebna dokumentacija

Enostavno upravljanje in udobje brez »žic«.
Enostavno nadgradnja sistema (28 brezžičnih elementov).
Zakajbrezžičnisistem Visonic:
-	trenutno najboljši brezžični sistem na tržišču,
-	prodanih več kot 100.000 sistemovvEvropi,
-	enostavna dogradnja (28 brezžičnih elementov),
-	»nemoteč« poseg v že obstoječe hiše,
-	design, ki se podavvsak dom...
vse informacije na WWW.tenzor.si
ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor Telefon: 02/ 252 46 45
POSOJILA
TEL.: 02/252 77 01 GSM: 051/204 654
Gorfin d.o.o. PE Mlinska ul. 1, MARIBOR
KREDITI!
DO 8 LET za vse zap. ter upokojence do 50 % obremenitve doh., stare obveznosti
niso ovira. Krediti tudi na osnovi vozila, ter leasingi. Možnost odplačila na položnice. Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560, 041 331-991.
߀LCONT a„o
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 BO, www.belcont.si
Priporočamo se s svojimi izdelki in storitvami:
NAŠA IZVEDBA- VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
priznanje za najboljše dosežke v gradbeništvu:
poslovna skupina . • ZA MONTAŽO PVC T	®
fliHiiiiiriUiHiJiinj
C 02/22 80110 IfeKtagova 24,'Maribor
r okna v vrata
F garažna vrata w industrijska vrata
r senčila r zimski vrtovi r izolacijske steklene fasade
DANA BESEDA OBVEZUJE
OBČINA KIDRIČEVO
Na osnovi Pravilnika o financiranju športa v občini Kidričevo (Uradni list RS, št. 40/02) objavljamo
JAVNI RAZPIS
Za sofinanciranje športnih programov iz proračuna občine kidričevo za leto 2007
Predmet razpisa je sofinanciranje športnih programov v občini Kidričevo z naslednjimi vsebinami:
Športna vzgoja otrok, mladine, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom zunaj obveznega izobraževalnega programa v višini 39.575,00 evrov. Športna rekreacija v višini 1.500,00 evrov. Kakovostni šport v višini 9.000,00 evrov. POGOJI SOFINANCIRANJA
Pravico do sofinanciranja športnih programov imajo nosilci in izvajalci športne dejavnosti, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
-	imajo sedež v občini Kidričevo,
-	imajo materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti,
imajo organizirano redno dejavnost in vadbo in imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini. Kot kandidati za sofinanciranje športnih programov iz občinskega proračuna lahko, ob izpolnjevanju zgornjih pogojev, nastopajo naslednji izvajalci športnih programov: športna društva s sedežem v Občini Kidričevo,
zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa in
zavodi za področja vzgoje in izobraževanja.
Prednost pri sofinanciranju programom športa imajo športna društva. Izvajalci športnih programov, ki zgornje pogoje izpolnjujejo, vendar se na ta razpis ne prijavijo ali pa se ne prijavijo skladno z razpisno dokumentacijo, v letu 2007 ne bodo upravičeni do namenskih sredstev proračuna občine Kidričevo. 3. ROK IN NAČIN PRIJAVE
Kandidati na razpisu svojo prijavo podajo na izpolnjenih obrazcih razpisne dokumentacije in z vsemi potrebnimi prilogami. Prijavo lahko pošljejo s priporočeno pošto ali oddajo osebno na naslov:
OBČINA KIDRIČEVO Ul. Borisa Kraigherja 25 2325 Kidričevo
Prijava mora biti podana v zapečateni kuverti. Na sprednji strani kuverte mora biti razviden pripis »RAZPIS - ŠPORT 2007«, na hrbtni strani pa naslov kandidata na razpisu.
Prijave morajo biti predložene v sprejemni pisarni Občine Kidričevo najkasneje do 08. 06. 2007.
Po tem datumu prejetih prijav komisija ne bo upoštevala v postopku točkovanja in razdelitve sredstev.
3.	VSEBINA PRIJAVE
Kandidat za sredstva tega razpisa se prijavi na razpis z izpolnjenimi obrazci razpisne dokumentacije in zahtevanimi prilogami. Vsaka prijava mora vsebovati najmanj OBRAZEC 1 razpisne dokumentacije, z vsemi zahtevanimi prilogami.
Kandidati lahko razpisno dokumentacijo prejmejo, v času od 14. 05. 2007 do 01. 06. 2007 v sprejemni pisarni Občine Kidričevo. Obrazci naj bodo izpolnjeni čitljivo in pregledno. Kandidat izpolni glede na vsebino programa ustrezen obrazec za vsak posamezen program. Če kandidira z več programi pod isto vsebino, izpolni enak obrazec večkrat, za vsak posamezen program. Če kandidat opravlja en program z več skupinami, izpolni ustrezen obrazec za vsako posamezno skupino. Obrazcev za vsebine, na katere ne kandidira s svojim programom, ne izpolnjuje in jih tudi ne prilaga prijavi.
4.	INFORMIRANJE KANDIDATOV
Vse dodatno potrebne informacije lahko kandidati pridobijo v rednem delovnem času na naslednjem naslovu:
OBČINA KIDRIČEVO, pri gospe Zdenki Frank, tel. 02 799 06 13. Z izvajalci programov športa bo sklenjena pogodba o sofinanciranju programa športa v letu 2007. Po podpisu pogodbe bodo izvajalcem nakazana sredstva skladno s pogodbo.
Župan Občine Kidričevo Jožef Murko
KAKOVOST JE PRVA
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik		(€) Cena (SIT)		
AUDI A61,9 TDI	2001	12.500,00	2.995.500	KOV. VIOLA
HYUNDAI GETZ 1,3	2005	6.900,00	1.653.516	KOV. SREBRNA
CITROEN XANTIA 1,8 ISX LIMUZINA	199B	3.490,00	B36.344	BELA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI	2001	7.300,00	1.749.372	KOV SIVA
HYUNDAI T. WAGON GALLOPER 2,5 XL	1997	4.390,00	1.052.020	KOV ZELENA
FIAT PUNT01,2 SX	2003	4.900,00	1.174.236	KOV ZELENA
NISSAN ALMERA 1,6 GX	1995	2.190,00	524.B12	K. ZLATO-RUMENA
HYUNDAI ELANTRA 1,6 GL	2001	4.760,00	1.140.6B6	RUMENA
FIAT WEEKEND MAREA 1,8 ELX16V	199B	3.650,00	B74.6B6	KOV. SREBRNA
SEAT CORDOBA VAR. 1,4 SE	1999	3.250,00	77B.B30	BELA
RENAULT CLI01,4 RT	1994	1.120,00	26B.397	BELA
RENAULT CLI01,2 RN	199B	3.090,00	740.4BB	KOV. VIOLA
KIA SEPHIA 1,51SLX	199B	1.660,00	397.B02	KOV. ZLATA
CITROEN ZX 1,41	1994	990,00	237.244	KOV RJAVA
CITOREN PICCASO 1,16 V	2000	6.B90,00	1.651.120	KOV. ZELENA
OPEL AGLIA 1,216V COMFORT	2001	4.9B0,00	1.193.407	BELA
SUZUKI WAGON R+	199B	3.340,00	B00.39B	KOV PEŠČENA
DAEWOO TACUMA 1,8	2001	5.950,00	1.425.B5B	KOV. ZELENA
SSANGYONG REXTON 2,7 XDI	2005	19.690,00	4.71B.512	KOV. SREBRNA
BMW 3181KARAVAN	2001	11.990,00	2.B73.2B4	KOV. SREBRNA
FORD ESCORT CLX 1,816 V	1996	1.630,00	390. 613	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 307 2,0 HDI BREAK	2002	B.300,00	1.9B9.012	KOV. SIVA
VOLKSWAGEN POLO 60	1995	2.000,00	479.2B0	ZELENA
RENAULT MEGANE SCENIC 1,616 V RT	2000	6.150,00	1.473.7B6	KOV. VIŠNJA
Informativni preračun po fiksnem tečaju 239,640 = 1 EUR
GMG
€lmomtd
&
O. O.
GRRD߀Nfl
MČHnNIZRCIJn
€L€KTROMONTflŽfl
ALEKSANDER GRBROVEC s.p.
IZVAJAMO: - izkope vseh vrst
-	preboje cestisc
-	polaganje infrastrukturnih vodov
-	javne razsvetljave
-	manjša asfalterska dela
ter vsa dela vezana na nizke gradnje.
ŽNIDARlCEVO NABREŽJE 12, 2250 PTUJ, gmgelmont@siol.net, TEL.: 02 / 74818 90, GSM: 041 648 255,031648 255, www.gmg-elmont.si
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in hudih bolečin usihajo življenjske moči, vedela si ti in vedeli smo mi, ki bili smo ob tebi zadnje dni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše draga mame, babice in tašče
Angele Rop
Z ZAGREBŠKE 103, PTUJ
13. 4. 1924 + 26. 4. 2007
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili na njeno zadnjo pot.
Hvala za sv. mašo, sveče in cvetje, ki je prekrilo njen grob. Hvala tudi g. Šeguli za toplo opisano mamino življenjsko pot, g. župniku za opravljen cerkveni obred in sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter pogrebnemu podjetju Mir.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Vsi tvoji, ki te pogrešamo
Avle
rOMikUuž
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL, PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.si
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA	€ SIT	BARVA
CITROEN YUMPY 2,0 HDI	2002	7.850,0	0 1.881.174	BELA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2004	10.000,0	0 2.239.400	KOV. SIVA
FORD-C MAX 2,0 TD CI	2004	12.500,0	0 2.995.500	KOV. ČRNA
FORD GALAXY 1,9 TDI	2000	7.550,0	0 1.809.282	RDEČA
KIA RIO 1,3 RS	2002	3.950,0	0 946.578	KOV. MODRA
OPEL MERIVA 1,7 CDTI	2005	11.100,0	0 2.660.004	KOV. MODRA
PEUGEOT 307 2,0 HDI XT KARAVAN	2004	9.680,0	0 2.319.715	KOV. ČRNA
RENAULT MEGAN SCENIC 1,5 DCI	2004	10.990,0	0 2.633.643	KOV. SIVA
SEAT ALHAMBRA 1,9 TDI	2001	9.980,0	0 2.391.607	SREBRNA
ŠKODA FABIA 1,9 TDI COMBI	2004	8.700,0	0 2.084.868	KOV. RDEČA
VOLVO S 40 2,0 T	1999	5.300,0	0 1.270.092	SREBRNA
VW VENTO 1,9 TDI	1995	3.550,0	0 850.722	KOV. MODRA
VW PASSAT 1,9 TD KARAVAN	2001	9.300,0	0 2.228.652	MODRA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAVAN	2004	13.850,0	0 3.319.014	KOV. SIVA
VW SHARAN 1,9 TDI TRENDLINE	2003	14.200,0	0 3.402.888	SREBRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
Cena v EUR je o fiksnem t
Šenpetrska 11,Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921 www.avtozebec.com
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL! KREDIT NA POLOŽNICE ŽE SAMO Z OSEBNO IZKAZNICO! UGODNI PREPISI!
Ponudba rabljenih vozil
i "s.
I i e
Í J i 3
ZNAMKA LETNIK		EUR	CENA sit	BARVA
ALFA ROMEO SPIOER 3,Ü	1996	5.900,00	1.413.87O	RDEČA
AUOI A4 AVANT 1,9 TOI	2ÜÜ3	POKLIČI		KOV. SREBRNA
FIAT PUNTO 1,9 JTO	2ÜÜ3	6.090,00	1.459.4Ü8	KOV. T. MODRA
LANCIA ZETA 2,Ü T	1996	3.200,00	766.848	KOV. B. RDEČA
MERCEOES COUPE CLK 23Ü KOMPRESOR	1998	11.500,00	2.755.86Ü	KOV. MODRA
MERCEOES RAZREO A 17Ü COI	2ÜÜ3	11.225,00	2.689.959	KOV. S. ZELENA
MERCEOES RAZREO E 27Ü COI	2ÜÜ3	18.900,00	4.529.196	KOV. SREBRNA
MERCEOES RAZREO E 27Ü COI NAVI+TV	2ÜÜ4	21.690,00	5.197.792	KOV. SREBRNA
OPEL ZAFIRA 2,ü OTI	2ÜÜ4	11.250,00	2.695.95Ü	RDEČA
PEUGEOT 2ÜO 1,1	2ÜÜ2	5.595,00	1.34Ü.786	KOV. SREBRNA
SEAT LEON 1,4	2ÜÜ1	6.595,00	1.58Ü.426	KOV. B. RDEČA
ŠKOOA OCTAVIA COMBI 2,ü I 4X4 ELEGANCE	2ÜÜ2	8.700,00	2.Ü84.868	S. MODRA
SUZUKI SWIFT 1,ü	2ÜÜ2	2.695,00	645.83Ü	KOV. ZELENA
VW TOURAN 1,9 TOI O PRESTAV	2ÜÜ4	13.890,00	3.328.6ÜÜ	KOV. SIVA
VW TOURAN 1,9 TOI	2ÜÜ4	12.900,00	3.Ü91.356	KOV. ČRNA
Cena v EUR je obračunana po fiksnem tečaju 239,640
T>DY)A*lPldlA,D	kombinezoni	obutev
delovni plašči
Vrtina rje lAje hlače farmer
rokavice
UGODNE CENE
V V ■ 4
zaščita
Rogozniška c.13, Ptuj Tel.: 02/779 71 11
Vse odhaja kakor tiha reka, le spomini zvesto spremljajo človeka.
SPOMIN
Boleč je spomin na 12. maj 2005, ko si nas nenadoma za vedno zapustil,
Franc Belšak
S POBREŽJA 140 A, VIDEM PRI PTUJU
Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke, iskrena hvala.
Tvoji najdražji
Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo očetovo šli.
ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi drage mame, babice, tašče in tete
Marije Karneža
IZ STANEČKE VASI 27
25. 3. 1930 + 30. 4. 2007
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam pomagali, izrekli besede tolažbe, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala p. Skledarju za molitev in opravljen obred, cerkvenim pevkam, govornici ge. Pulko za lepe besede in Društvu upokojencev Majšperk. Hvala tudi podjetju Mir in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala vsem, ki ste kakorkoli sodelovali in pomagali pri pogrebu. Hvala kolektivu Perutnine Ptuj - predelava in Boxmarku - priprava dela.
Vsem skupaj in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njeni, ki jo pogrešajo
Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih pridnih rok ostaja.
SPOMIN
10. maja mineva eno leto, odkar smo se za vedno poslovili od dragega
Zvonka Težaka
IZ HRASTOVCA 81 PRI ZAVRČU
Hvala vsem in vsakemu za prižgano svečko in vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji
Kogar imaš rad, ne umre, Le daleč je...
SPOMIN
Nežka Vogrinec
IZ HAJDOŠ 11 A
2007 mineva osem let,
Anton Vogrinec
IZ HAJDOŠ 11 A
2007 mineva eno leto,
ko nam je kruta bolezen mnogo prezgodaj vzela drago mamo in ata.
Ostajata z nami v večnem spominu.
Hvala za vsako prižgano svečko, cvet, posvečen trenutek, misel in spomin nanju.
Žalujoči: otroci z družinami
Skromno si živel, v življenju mnogo pretrpel. Nihče ne ve, kaj si si takrat zaželel. Tam zdaj mirno spiš, a v naših srcih še živiš.
10. maja 2007 mineva 10 let, odkar naju je zapustil dragi mož in ata
Anton Gašparič
IZ BRATISLAVCEV 25
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu in mu prižgete svečo.
Žalujoči: žena Tončka in hčerka Mateja
Pomlad na vrt tvoj bo prišla, čakala, da prideš ti, in sedla bo na rožna tla, jokala, ker tebe ni...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, sina, brata in dedka
Francija Šmigoca
IZ LANCOVE VASI 25
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje.
Hvala sodelavcem podjetja AP - Albin Promotion ter Zdravstvenega doma Ptuj - kolektivu splošnih ambulant. Hvala tudi g. župniku in vsem, ki ste sodelovali pri pogrebni slovesnosti.
Tvoji najdražji
Vse odhaja kakor reka,
le spomini naprej spremljajo človeka.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in brata
Cirila Horvata
IZ MOŠKANJCEV 1
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala za izraze sožalja.
Zahvaljujemo se tudi osebju bolnišnice Maribor, še posebej dr. Zemljičevi, ki je požrtvovalno skrbela za našega očeta. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem in govornikom za poslovilne besede.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči vsi njegovi
Prireditev v mesecu MIAJII
H Mercator Center Ptuj
Ormoška cesta 30, Ptuj
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg
Trajanova 1, Ptuj {ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 1 0
Z0BN0PR0TETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
Ugasnila luč življenja, se prižgala luč spomina, a v naših srcih nam ostaja tiha bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata, svaka, strica, dedka in pradedka
Stanka Zelenka
SAKUŠAK 30, JURŠINCI
1914 + 1. 5. 2007
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga v velikem številu pospremili k večnemu počitku.
Zahvala vsem za darovano cvetje, sveče, za sv. maše in izraze sožalja.
Zahvala g. duhovniku za opravljen pogrebni obred in molitev, pevcem, vsem govornikom in pogrebnemu podjetju Mir, godbeniku za odigrano Tišino. Prisrčna in iskrena zahvala nadvse dobrima in požrtvovalnima sosedoma za veliko in nesebično pomoč pri negi našega očeta v času bolezni Frančiški Šuen in Vlasti Nedelko. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
Mercatornajfoffl/ sosed
Tam, kjer si ti, ni sonca, ne luči. Le tvoj nasmeh nam v srcih živi in nihče ne ve, kako zelo zelo boli.
ZAHVALA
Žalost in praznina sta segli v naš dom, dneve osamljenosti spremlja le še spomin na ljubljenega sina, brata, vnuka, nečaka in fanta
Matjaža Samasturja
roj. 10. 2. 1986 - 30. 4. 2007
Ob tem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, Matejinim sorodnikom, Matjaževim zvestim prijateljem, sosedom, delavcem zavoda Dornava, sošolcem, Majinim sošolcem, sostanovalcem Kvedrove 5, ki ste našega Matjaža pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše.
Hvala govornici ge. Ani Onič za ganljive besede slovesa, hvala pevcem, hvala za glas trobente, hvala duhovniku za opravljen obred in darovano mašo.
Še posebej hvala prijateljema Gregorju in Tamari, Andrejevi družini, sosedom Verdenikom, družini Vindiš, družini Milošič in Viktoriji. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo posvečate njegovemu spominu.
Ati, mami, sestra Maja z Martinom in njegova Mateja
Slavček je tiho žgolel, prvi zvonček se je razcvetel, a ti, dragi, mnogo prerano od nas si odšel. Ostaja le lučka, ki zate gori, ostaja le lučka, ki zate cveti, ostajamo žalostni mi vsi.
V SPOMIN Janiju Vidoviču
22. 12. 1978 + 11. 5. 1998
IZ BARISLOVCEV
Z bolečino v srcu se te spominjamo, ko obiskujemo tvoj prerani zadnji dom. S cvetjem in plameni svečk ti vračamo tvojo dobroto.
Tvoji najdražji
Na tvojem grobu svečke zdaj gorijo, v žalostnih očeh solze se iskrijo, v naših srcih bolečina je skeleča, saj v grob s teboj odšla je naša sreča.
SPOMIN
14. maja mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, ati, tast in dedek
Leopold Planinc
gasilski častnik I. stopnje
IZ APAČ 259, LOVRENC
Iskrena hvala vsem, ki se ga radi spominjate, mu prižigate sveče in poklonite lepo misel.
Tvoji najdražji, ki te pogrešajo
V naši srcih naprej živiš in pot nas vodi tja, kjer v hiši spiš, tam lučka hvaležnosti vedno gori in tvoj nasmeh med nami živi.
SPOMIN
Tiha bolečina spremlja spomin na 11. maj 2005, ko smo te izgubili, dragi mož, oče, dedek in pradedek
Anton Erbus - Tonček
IZ DOKLEC 23, PTUJSKA GORA
Hvala vsem, ki s svečko in lepo mislijo postojite ob njegovem grobu.
Tvoji najdražji, ki te pogrešajo
Sv. Tomaž • Pobesnela narava uničila človekovo delo
Katastrofalno neurje s točo
V nedeljo, 6. maja, je neurje s točo uničilo številna polja, travnike in trajne nasade v občinah Sv. Tomaž in Ormož. Komisije so že opravile svoje delo in ocenile škodo, zaenkrat pa še nihče ne ve povedati, kdo in kako bo pomagal prizadetim kmetom.
Najbolj so bile prizadete površine v občini Sveti Tomaž, kjer je opustošenih skupno 716 hektarjev površin. Prizadetih je bilo 49 hektarjev vinogradov, ki so utrpeli od 20 do 90 % škode, 52,6 hektarja sadovnjakov, kjer je škoda ocenjena na 80 %. Koruza je bila posejana na 265 hektarjih in je uničena v povprečju 40 %, predvsem zato, ker je voda sprala posejano seme. Od 20 do 40 % škoda je nastala na 140 hektarjih pšenice in ječmena, okrog 210 hektarjev travinj je poleglo in so zabla-teni, škoda pa je ocenjena na 20 do 40 %.
V sadjarstvu podjetja Jeruzalem Ormož so utrpeli škodo na 47 hektarjih jablan, kar pomeni 34 % vseh površin, ki jih ima to podjetje zasajenih z jablanami. Gre za izpad pridelka v višini 1200 do 1500 ton jabolk. Pridelek je poškodovan okrog 100 %, na srečo pa so imeli nasade zavarovane. Uničenih je tudi 6,26 hektarja višenj. Mira Kelemina je povedala, da je škoda toliko večja, saj se ne spomni, da bi že kdaj jabolka tako bogato in lepo cvetela. Na tem območju
imajo že štiri hektarje mladih nasadov, ki so zaščiteni proti toči, in nedavni dogodki jim dajejo vedeti, da bo s tem treba nadaljevati.
Škoda je nastala tudi na infrastrukturi. Marsikomu je bila v nedeljskem neurju zaradi naraslih voda odrezana pot do doma. Na lokalnih cestah in javnih poteh v občini pa je nastalo za 84.400 evrov škode.
Kmetje so obupani
Kmetijo družine Matjašič
iz Rucmancev 60 je tokrat nesreča prizadela že četrtič. Leta 1962 je bila uničujoča toča, ki je vse potolkla. Scenarij se je ponovil leta 1992, ko jim je uničujoče neurje razkrilo gospodarsko poslopje in tako dodobra uničilo leta 1852 grajeno hišo, da so jo morali obnoviti. Leta 2003 jim je udarila strela, v požaru jim je zgorel traktor s številnimi priključki in tri krave. Martina je obupana, saj še sedaj odplačujejo kredit, s katerim so si takrat nakupili najnujnejše, da je lahko delo na kmetiji teklo dalje. V nedeljskem ne-
urju jim je dva hektarja njive dobesedno spolzelo na cesto. »To je 8 vreč koruze, 10 vreč umetnega gnojila, škropivo, dela in nafte niti ne računamo. Kdo nam bo to vrnil, kaj naj naredimo?« je zaskrbljena gospodinja.
Pa to še ni vse, kajti pod cesto se njihova posest nadaljuje, tam pa je bila ob neurju poplava in morda bo tudi ta dva hektarja potrebno ponovno zasejati. Uničilo jim je tudi brajde, pa solato, kumare in sadno drevje, ampak to jih ne skrbi, skrbi jih za njivi in travnik, ki je sedaj poln na-nošene zemlje. Voda je bila tako silna, da je našla svojo pot tudi v silos.
Na Matjašičevi kmetiji obdelujejo Martina in Franc s petimi otroki 20 hektarjev zemlje, imajo čez 20 glav goveda in približno toliko prašičev. »Delamo, se matramo, potem pa tako odide v nič vse naše delo in trud. Neurje je trajalo kakšne pol ure. Enkrat je počilo in konec. Žlebi so bili v trenutku polni toče, potem pa je voda tekla vse na okrog ...«
Napoved vremena za Slovenijo
Brez dežja Pankrac (12.) in Urban (25.), 28/12 up dobre letine je dan.
Toča ni bila pretirano velika, bilo pa je je ogromno. Na senčnih legah se je obdržala še ves ponedeljek, ko so bile temperature čez 20 stopinj Celzija.
Martina Matjašič iz Rucmancev 60: »Neurje je bilo tako močno, da je bilo v trenutku vse poplavljeno. Po tem polju bi se lahko vozili s čolnom.«
Kmetije Matjašič ne zaobide nobena nesreča, tokrat jim je na cesto spralo dav hektarja njive, ki je bila posejana s koruzo, druga dva hektarja pa sta bila poplavljena.
V občini Ormož škode manjše
V ormoški občini je neurje divjalo predvsem po vaseh Senešci, Vičanci, Sodinci in po delu Šardinja v velikone-deljski krajevni skupnosti. Največjo škodo so utrpeli vinogradi, saj gre za območje, ki je izrazito »vikendaško«. Škoda je bila popisana na 50 hektarjih vinogradov, ki so bili različno prizadeti - od 20 do 80 %. Na trajnih nasadih škode zaenkrat še niso mogli oceniti, ker so plodiči še zelo majhni, upajo pa, da bo narava uspela tudi kaj popraviti, je povedal Miran Klinc z Občinske uprave Ormož.
Precejšnja škoda pa je nastala tudi na cestah. Ravno v tem predelu so pred kratkim uredili jarke in ceste, sedaj pa je ves trud uničen. Jarki so za-sipani z gramozom, ki ga je splavilo s cest, menda pa je pobesnela voda naredila tudi po pol metra in več globoke kraterje in odnašala bankine. Ker je škoda na cestah nastala v več krajevnih skupnostih, poleg Velike Nedelje še v KS Podgorci, Ormož in Kog, do zaključka redakcije na občini še niso vedeli povedati, kakšna je skupna višina škode na cestah v občini Ormož.
Viki Klemenčič Ivanuša
Črna kronika
Prek ceste v prepust
Na lokalni cesti v naselju Podgorci pri Ormožu se je 5. maja ob 6.20 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba hudo telesno poškodovana. 37-letni voznik osebnega avtomobila Renault clio je vozil iz smeri Osluševcev proti So-dincem. Med vožnjo po ravnem delu ceste je iz neznanega vzroka zapeljal v levo, preko vozišča in nato izven njega v obcestni jarek, kjer je trčil v betonski prepust dovozne ceste na dvorišče stanovanjske hiše. Zaradi poškodb je bil z reševalnim vozilom odpeljan v ptujsko bolnišnico.
S spolzke ceste v ograjo in jarek
Na lokalni cesti pri Suhi veji v Ptuju se je 5. maja ob 21.35 zgodila prometna nesreča, v kateri je bila ena oseba lahko in ena hudo telesno poškodovana. 20-letni voznik osebnega avtomobila Renault megane je vozil iz smeri Pobrežja proti Ptuju. Na mokrem in spolzkem vozišču je izgubil oblast nad vozilom, zaradi česar je vozilo začelo vrteti v desno in drseti v desno izven vozišča, kjer je trčilo v zidano vrtno ograjo, od tam pa je vozilo odbilo preko vozišča v levi obcestni jarek. Voznika je pri tem vrglo iz vozila. V prometni nesreči je bil voznik hudo telesno poškodovan, zaradi česar je bil z reševalnim vozilom odpeljan v mariborsko bolnišnico, njegov 25-letni sopotnik pa lažje in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v ptujsko bolnišnico. Voznik med vožnjo ni uporabljal varnostnega pasu.
Objestno uničevanje
V športni dvorani na Partizanski cesti v Slovenski Bistrici je neznani storilec v noči na 3. maj polomil šest stekel na oknih, razbil leseno oblogo ograje v dolžini 30 metrov in poškodoval vhodna kovinska vrata na kopališče. Skupna materialna škoda znaša okoli 3.500 evrov.
Danes bo precej jasno, proti večeru bodo v severni Sloveniji krajevne nevihte. Čez dan bo ponekod pihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 13, najvišje dnevne od 21 do 27 stopinj C.
Obeti
V soboto bo dopoldne pretežno oblačno z občasnimi padavinami, najmanj jih bo na Primorskem. Popoldne bodo padavine ponehale, delno se bo zjasnilo. V nedeljo bo sončno in povečini suho.
UZANCA
d.0.0
PE Ormoška c. 81/b, 2250 PTUJ, tel.: 02 749 20 30
Originalni nadomestni deli znamke
Q BOSCH
Tehnika za življenje
za vsa osebna in tovorna vozila (akumulatorji Silver, brisalniki Aerotwin, vžigalne in ogrevalne svečke)
S tem kuponom
15% POPUST
ABA
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
p t u j	Štuki 26a >«—■»«—>
I Bott|aiAiMis.|L Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251
'VMTIfO*
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI NEZGODI?
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2 „"SEJSE 080 1 3 1 4
Roman Zemljarič s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05
Učinkovita raba energije:
-	vgradnja toplotnih črpalk
-	soproizvodnja toplote in elektrike (kogeneracija)
-	zmanjšanje stroškov ogrevanja do 70% Elektrotehnika:
-	instalacije - avtomatizacija
-	meritve - videofoni
Foto: vki
Foto: vki