Andrijan Lah SPISANKE 2016
(rokopisi)
ZEN-AL-NE POSKOCNICE Prispevki za bistrenje svobodoumja
Ljubljana, 2016
Rojen leta 1934 je Andrijan Lah po končani klasični gimnaziji nadaljeval šolanje na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je leta 1960 diplomiral iz slavistike in komparativistike. Sprva je delal kot profesor v Celju, nato na gimnaziji za Bežigradom. V letih 1980-86 je bil med drugim bibliotekar v Slovanski knjižnici v Ljubljani, od 1987 do 1997 pa samostojni kulturni ustvarjalec. Iz njegove knjižne bibliografije:
•	Pregled književnosti I, 1992, 1993,
•	Pregled književnosti II, 1993, 1998,
•	Pregled književnosti III, 1994, 1998,
•	Pregled književnosti IV, 1995,
•	Pregled književnosti V, 1996,
•	Mali pregled lahke književnosti, 1997,
•	Vse strani sveta: slovensko potopisje od Knobleharja do naših dni, 1999,
•	Slovenska dramatika z antično tematiko, 2012,
•	Bombax aeternus hominis ludentis /Članki/, 2013,
•	Ljubljana v slovenski književnosti: Gradivo za tematsko raziskavo, 2013
•	Slovenski književniki in književnice v komunističnih zaporih, 2017
•	Evropsko romanopisje o 1. svetovni vojni v slovenskih prevodih, 2020
•	Sprehod po evropski književnosti: Antika, 2020
,4 jut) fi i;? a nj Lrh
v
ZEN-AL-NE POSKOČNICE
prispevki za bistrenje s vo bo do-um j a Ljubljana, 2ol6
Predgovor
Zbirka 39 spisank iz leta 2ol6 je normalno nadaljevanje 1. knjige spisank iz leta 2ol5. Teme spisank so namensko čim bolj raznolike. S tem se izkazuje široki sjlkter zadev : od kulture do
•X,
poliike, od vsakdanjosti do življenjskih skrivnosti, od osebnih spominov do splošnih idejnih vprašanj.
Osebno spominskih je le nekaj spisank , npr. : Ob 4-o-le+nici mojega vegetarijanstva, 0 mojem antimiltarizmu, Ob Prešernovem ver.u Kaj znancev je zasula že lopata.
Splošna idejna vprašanja obravnavajo med drugim tele spisanke :
rV~
m
0 reinkarnaciji, 0 samomoau, 0 fanatizmu, 0 individualizira o črednosti, 0 fatalizmu axi o vdanosti v usodo, 0 vitalizmu nasploh..., , 0 anarhizmu.
cjtr
Najobširnejši sklop pa predstavljajo spisanke, ki so o<feivi na branje knjig : 0 srhljivi knjigi Ane poiitkovske Putinova Rusiga,
avdušujdči knjigi izraelskega zgodovinarja Hararija, Ob Djifasovi
0 ns
knjigi Anatomija
ineke morale..., 0 nadvse privlačni knjigi z nenavadnim naslovom : Jan van Helsing r Roke proč od te knjige..., 0 osupljivi knjigi Charlesa Porta : Knjiga prekletih, Ob užitkarskem branju Morusovega Večnega Zeusa, 0 mnogopdvedni knjigi Iztoka Simonitija
Deus vult, 0 odlični knjigi Igorja Omerze : Karla : Udba o Dra|gl,
v
Ob Amalietti je vi knjigi Kje so tiste ¡š stezice, Ob Amaliettf i je® i
knjigi Kar je res, je res, Ob knjigi Živ'jenje "ped zivxjenjem
(R. Moody, P. Perry), Ob Moodyjevi knjigi Življenje po življenju.
Bistveni namen pisanja spisank je seveda v bistrenju starega uma, v upiranju preteči senilnosti in v stalni pisalno miselni odzivnosti na stvari sveta in duha.
1. spisanka :: O Isramlij zaciji Evrope
h
če je bila i java Juriji a Jacka v 268. številki revije histeriji (2ol5j (odločitev o islamizaciji Evrope je bila sprejeta že pred
de setle
tji !) na p[rvi pogled presenetljiva, čudna in kar bombastična,
pa dogajanja v Evropi ob koncu lanskega leta to izja® v dobrini meri podpirajo.
v/
Kaj se torej dogaja ? Islamski svet na .bližnjem Vzhodu in v Neverni Afriki pretresajo državljanske vojne, verski spopadi in socialni vrenji, vse to pa povzroča velike premike množic na mirnejša območja. V o zete j; u ^ j ° še nekaj bistvenega. I' lam je kot krščanstvo napadalna in osvajalna religija, kar potrjuje
zgodovina islama v celoti, po upadu krščanskega imperializma
v
ostaja isram edina Izrazita ekspanzionistična vera«, širjenje te
vere, ki je v največji meri navezana na sredbji vek, pa povzroča
■v
nedvomne sovražne trke z modernim stanjem zahodnega sveta.
Vse kaže, da načrtovanje širjenja Islama v ^vropo poteka
takole : bogate arabske države finančno podpirajo selitev islamskih
v	JT_
množic (delno vojnih beguncev, večinsko pa lsmalcev boljšega
življenja) v ]vropo, pri tem pa računajo na srednjeročno in na
dolgoročno IslamsKo demografsko eksplozijo, ki bi utegnila S
povzročiti p<ptopno osvojitev Evrope . ( sto tisoči mladih mož<f> -kar je večinska populacija migrantov - predstavlja izvidnisko
P	fi-
Islamsko vojsko ali kar peto kolono za islamsko osvajanj? tivrope.j
/p
ua bi vse to pojjjtekalo orez nasilja^, je kar neverjetno, u temeljen! odpor o i pričakovali od evropskega krščanskega prebivalstva, saj bi se le-to najbrž borilo za svoj življenjski način.
v
Morda pa bi bilo drugače : večinsko evropsko prebivalstvo je
s/
vitalbo že tako 'opešalo, aa ne bi več nudilo zadostnega očJ^orax
l	»Z.
isamizaciji . Vedno se tu pojavlja primerjava s pesanjem zahodno-
rimskega cesarstva ob napadih germanskih ljudstv* v 5. stoletju našega štetja.
.—
Eno so islamski načrti o Evrjipi, a	so evropski načrti o islamu ?
Tu se znajdemo v popolni nejasnosti. Da je Nemčija na široko
odprla vrata ve.£ikanskim\no žicam islamskih m igran to v, / V la
D	^ i
očitna vel ika napaka. Pričakovanje, da bo pridobila vsezo delovno
silo za svoje potrebe, je vsekakor čista iluzija. Rigranti
pričakujejo, da jim bo nivropa nudila vsaj za določen čas priman )
no sOcialno varnost, takoj pa bodo zahtevali tudi številne
V	„	s-
človeške pravice, ki jih v domačih dezelaft nimajo. Vprašanje je
tudi, koliko migrantov je pripravljenih delati in koliko $ jih je <w
usposoblje ih za zahtevnejša delovna mesta v tehnološko razviti evropski družbi®
v
Oa nastajajo pri migrantih v iuvropi kulturni šoki, je kar razumljivo. aH pa sc ti migranti morejo ali pa sploh hočejo
prilagoditi evropskim kulturnim navadam ? Pojavi nasilja nad dnmaš-čini in množična posilstva evropskih k žensk, o čemer slisimo r'emčija, Švedska ..), kažejo na orezo L>z»lrno osvajalno ravnanje migraintov ilazvajena demokratična i-jvropa s svojo poplavo človeških pravic ¿vedno je govor o pravicah inšnikoji o dolžnostih ;) na
V"	A^	/
nasilje prišlekov očitno ni pripavljena. (¡.Ali je to ze popuščanje
n
ačrtovani islamizaciji ?!) Če <mx bodo evroppske vlade š
nenehno popuščale islam.cem in Hjjihovi napadalnosti, potem bo
T	T	^
isiamiz,acija uvrope aipx±xx izpeljana carina evrcj^sKe stroške.

P. ,s. k ah lo sem se
dotaknil vsebine te spisanke ze v
12. sp^ajki iz leta 2015 z naslovom O neogiunem zatonu
preponižne krščanske ^vrope,
3
2. aPISANKA : O RiS [NKAHNACIJT
i
pred kratkim sem preural pripovedke o jjurtovih pranjih iifcljenjih (Ljubljana ^14, prevenel m priredil reter Amalietti).
Zin :in0 je , aa je Huda prevzel reinRarnacijo in karmo ze iz ioIgo o usto ječega hinduizma. Sicer pa je vera v reinkar-^ nacijo ^¿ife sirom po svetu. Najdemo do že v prvo pitnih verstih Azije in Afrike, a tu,i v razviti kuMturni Evropi, npr. v antični Grčiji ( orfizem, Pitagora, pitagorejstvo, Platon, platonizam,
različne gnostične sekte, . . ).
V~ knjigi Sporoči (a iz onstranstva, Ljubljana 1991, iudi poglavje Ponovno rojstvo. V uvociuitega poglavja preberemo : "V mnogih kulturah in religijah se pojavlja vera v reinkarna-
cijo. Ali je m2iX3i vera v ¿ponovno rojjtvo le naša gorei a želja
ali pa obstajajo zanjo tudi dokazi i"
Sama vera v reinkarnacijo seveda še ne potrjuje reinkarnacije.
Vprašanje je, ali jo potrjuje t.i. hipnotična regresija, ¡a jo
izvaja znanstveni raziskovalec* aH afc znastvena raziskovalka.
Ameriška psihologinja Helen vambach je ^ziskovalno hipnofcisttrala
v-č kot 10UU ljudi.	u
Enald njenih preiskovank'je navedla, la je živela kot beneška
meščanka v 16. stoletju, kot služkinja v Normandiji v 18, sto-tju,
koC^Sj^ kot otrok, ki je v starosti osmih let umrl med
epidemijo črnih koz (opomba : kdaj ?), slednjič pa kot preprost
norveški mornar, ki je z umrl leta 1916."
Ali je to dokaz za reinkaracijo^ ali pa je le /registracija
,,	4-
različnih sanj, oprtih na zgodbe, o katerih je preiskovanka
slisala a^i jih je brala ?!
igležinja Joan*- Grant, ki je že v ofctroških
Zanimivejša je ax\{
rf
letih pripovedovala, "kdo je bila p^den je bila Jo^n. »
4
i	J^
Leta 1937 je izdala roman Kri-ati farasa, zgodoviferinsko ozadje
za svoj roman pa je črpala kar iz svoje inkaxuacije v starem Egjpfu :
o^
bila je svečenica, faraonova hči iri slednjič celo faraprka.
V
Zanimiva trditev v romanu je, "da so že të star® ïïgiptu
poznali fenomen daljinskega spomina, l tem izoO-iani ljudje so se
morali spomniti vsaj lu prejšnjih življerj."
Tretji joanin mož je hil psihiateKKbsEyxx Kelseyß Le-ta je v svoji knjigi življenje v množini povedal : ie preden $ sem Faraonovo hčer do konea prebral..., sem bil globoko prepričan,
ua je reinkarnacij a dejstvo." Ko se je Kelsey ukvarjal z regresijo,
r, V	h
mu je j o an pri tem delu pomagala, uspeipla ji je ce^) poglouitev
<Y
v eno od p ejšnjih življenj moževega pacienta in s to vedtiostjo
je pacientu pomagalal M	^
l(ctj reči o prjimeru dvojčic rollok ? Leta 1957 je a±vja
ü J? 0	^
avtomifeiivistka do smrti povozila rasjxxEixx 11-letni jčici
Jioanno in Jacqueline rollok. Leta 195tf pa je gospa jr'ollok rodila
/
novi dvojčici, Ki sxa ju starsa imenovalo, jillian in Jenniier.
Oče PolloK je verjel, ola sta novi uvojčici re inkarnaci j i uoitih dvojčiE. SLkaj podatkov je sugerjtivnih , npr. atrah novih dvojčic pj.ed avtomobili...
umeriški hipnotizer nore y ¡Lenste in j^ v letih 1^^-1955
virginio Tighe reg^-t^giral v eno njenih prejšnjih življenj,
ki naj bi ga živela v začetku 19. stoletja na Irskem. " Gospa
Tighe ni bila nikoli na Irskem "iin sploh se v življenju ni velikokrat
CLZade	^	(L
sr- ^ta z Irci. 11 "Med hipnozo je sp regovorila v irskem dialktu
v
in zatrjevala je, da je Bridget (pridey) Murphy,", živela naj 1 bi v začetkujil9. stoletja na Irskem.Kot hči protestantskih
staršev se je potočila s katolikom, pravilno je uporabma vrsto 0
irskih izraz >v iz takratnega časa, "poznala je nekaj irskih pesmi in znala je plesati irske plese-	jigs."
5
Pri primeru gospe Tighe smo be pri t.i. ksenoglosiji alifekseno-giosolaliji ( to je : govorjenje v tujem jezxku, ki se ga posameznik sicer niko±i ni učil).
Američanka T.E. je v hipnotičnem stanju postala moški z imenom Jensen Jacoby. G-ovorila je v slabi angleščini in v šved-
/	*/	„	r
ščini, Jacoby je prišel v Ameriko iz tvedskex ze pred stoMetji.
Naslednji zanimivi primer je Dolores Jay. \r hipnozi leta
V
1970 je prevzela identiteto neke Nemke Gretchen in je na angleška /
vprašanja odgovarjala v nemščini, uolores je zatrjevala, da se nikoli
ni učila nemščine.
.brez reinkarnacije je ksenoglosi jaa res kar nerazložljiva.
€
izjemni primer hipnotične regresije je povezan z znamnitim ^	oV	l
ameriskiiu jasnovicem Edgar jem Cayceom (1877-1945). Neki otrok
mu je leta 1923 dejal : " Skupaj sva bila na reki in trpjela lakoto."
o
Cayce se je s hipnotično regresijo obotav^vljal, saj je
v/
bil krščanski vernik, po krščanskem nauku pa je reinkarnacija
krivoverstvo. Končno je le pristal na hipnozo, ta pa ga je
i
prepričala v reinkarnacijo. S tem je postal tako rekoč krvoverec.
/P ^ "
JMekaj njegovih prejšnjih inkarnacij : svečenik v site t are m Egdptu, ranocelnik med trojansko vojno, britanski vojak med kolonizacijo Amerike, zadnji podatek (britanski vojak...) pa je očitno v oprijemljivi zvezi z otrokovo izjavo leta 1923 ! Mi je to zadosten t
dokaz pa potrditev reinkarnaci je ? Nedvomno se pri hipnotični regresiji kaže vrsta čudnih dejstev, ki spravla i o racionalno in eksperimentalno znanost v zagato.
J	{
Več podatkov o reinkarnacij i je tudi v wncikopedfji nepojsnjenega : magija, okultižem in parapsihologij a, Ljubljana 1991«.
6
3. SPISANKA :
O srhljivi knjigi Ane Politkovske Putinova ttusija
J
Potem, ko je leta 200? i^a v Ljubljani Nežmahova knjiga Jplcinova Rusija, je rusko tematiko dopolnila lefta 2oo8 (Tržič : Učila International) še knjiga Ane Politkovske Putinova Rusija (v prevodu Ljubice Klančar injs spremno besedo Branke
Biser).	rJS-^ ^
jgg&i z 1 Naslednjim V
besede • *» 7. oktobra 2oo6 je svet obšla
Zapis o knjigi politkovske pa je treba
dejstvom iz spremne novica, da so Ano Politkovske, radikalno rusfco novinarsko, in
Uko aa človekove- pravice, „ašli ustreljeno v dvi^ln pred »Je.**>
stanovanjem v Moskvi."
Naj navedem če nekaj stanov iz avtoričinega uvodu v lastno^
a	• a. ^ • ^ +Qm	fwi Rusi nočemo prenašati
knjigo : 41-4 knjiga govori tudi o tem, da avi Rusi
, . + • ,rox cn^nii čeprafto Zahodu najbolj putinovega vedenja. Nočemo biti vec sužnji,
^ nhnrip To s o tAl i čustveni odzivi, ustreza. Zahtevamo pravico do svobode... lo
zapisani na robu sodobnega življenja v Kusiji. "
že ko preberemo začetni del knjige, nas obide spoznanje, da pogumna in svobodoljubna novinarka v razmerah ruske stvarnosti ni mogla preživeti. ¿V 15 l^ih Putinove v Vavine je bilo namrečV^usiji ubitih kar 213 no,ina%ev ! ) Kdor ne sledi dobesedno pregfovoru'Resnicorrejci in uteži ! - mu sfabo kaze.
Aviokrtska vladavina ne dopušča kritike na svo3 račun.
Politkovska pa umerja svojo ostro kritike rue«~ stv^/nostr „a vse oblastnike	= od vladS? Patina, preko vojske
in preko sodstva do gospodarstva.
pričenja s pogfavjem Mska moje domovine in njene
Knjiga se pričenja u	■ j
„atere". Avt^ca naniza vrsto sgOdb o posameznikih, deležnih
ruskega mil¡.tarističnega nasi vojske.
lja, it- izriše m.- aeno sliko rusxe
7
^ J	v	O
Poglavje Mas novi srednji vek ali vseruski vojni zločinc^ci
pa se UKvarja z 2. čečensko vojno, ki se je začela &leta 1999,
¿k
ko je bil Vladimir Putin imenovan za premier ja. Po vezani? s t vojske in sodstva pa prekrije večino zločinov nad. čečenskifm
prebivalstvogpm. Politkovska je prizadeti? poročala iz Čečenije
/-i	/V
(Umazana tzi ojna : ruska peporterka v Cečeniji - Kotiček pekla :
v.
Ir ""
vesti iz uecenije).
T
Med vrsto srhljivih zgodb iz vojske kot nosilke zla, ujnicenja in nestrpnosti» pa izstopa zgodba ® vojski (= o delu vojske;
*	i\r
kot žrtvi » Gre za poglavje : Kamčatka : boj za pezivetje.
4—	\L
Kamčatka je na skrajnem Koncu nusije ( lo ur z letalom iz Mos*ev£).
Ker je (kamčatka tudi obmejno oomočje, je razum Ujivo, da je
j	V	^^
vojaški element itase poudarjen. Tam je tudi pristaniske rusKih
jedrskih podmornic. paradoks pa je, da vlada ne skrbi primerno
^	0 [	\j	f	^
za svoje specialno vojaško osetje. pra zaprav žive visoki tehniški strokovnjaki na |{amča tki tako rekoč v revščini.
.i
Zadnje poglavje v knjigi ima naslov po B°slanu. Gre za prikaz lzjemnega terorističnega dejanja, ki s« je zgodilo 1. septembra
¿004 v mesie
5cu lieslanu v ievrni Osetiji. Skupina teroristov je
/V\AL	(/ n	~f ^	<■/
zajela&-t> začetku šolskega
Leta več kot luuu ljudi : šolarjev in njihovih
sorodnikov. 1. septembra je rusks
vojska napadla teroriste in boji
so trajali se pozno v noč. Koliko žrtev je bilo m-a taM; poiit-
^	^	v
kovska ne navaja, najbrž pa je bila stevičnost žrtev že taKoj
v	1	ti
vojasKa SKrivnost. Zanimivo je, da je rutin zanikal vpletenost;
Čečenov in okrivil Al Kajdo." To je bila poteza za zahodno "tržišče",
c-	v	/
sij j a tam delovala Al J^j da bolj sugestivno kot p ¡p uečeni J
Knjiga politkovske je pretresljiv prikaz avtokratskih in
brezobzirnih političnih in gospodarskih razmer v Rusiji. Stara
no i
1	& 0 1
komun is tičnanomenklatura s® je odlično prilagodila svt^j vldav&ino
l J
v spremenjenih kapitalist^
čnih razmer®..
8
Sb
4-. SPIS ANK A. : O vpisan ju vseh vprašanj ; kaj je bilo prej :
X	kura ali jajce ?!
Odgovora raa zadano vprašanje sta se vela Iva :
C*
i. Najprej je bila kuira in ta je znesla jajce, p, pa.;,) 'ej je bilo jajce in iz njega je izšla kura. Oba odgovora pa sta nedokazljiva. In tu je pat.
Gornje vprašanje pa moramo problemat^'zirati, saj ne upošteva okoljske stvarnosti in časovne umestitve.
Odpraviti se moramo v daljno preteklost sveta in še posebej ž i variš ke ga sveta, 'na davnina pa je neoprijemljiva in spet
v glavnem nedokazljiva, pravzaprav moramo priti do živalske
0
dvospoinosti in do z njo povezane reprmaukcije živali. in taKo pridemo -do dveh teoreljčnih razlag : 1. razlaga je verska, kreacio-matična : Bogovi, nuja bitja, vesoljci ^superiorne civilizacija so se poigrali z ustvarjanjem, z oulikovanjem, z razvojem rastlinstva in živalstva. Vprašanje je seva£rla : zakaj ves ta trud ?
Res je, aa tudi Zemljani razmišljajo o vnosu življenjskih
C
elemntov na
C	''1
kak še neživijenjski planet.
razlaga
ije seveda znanstvena, razvojna, darvinisticna ; ves razvoj od s enoceličar je v do npr. dinozavrov je potekal razvojno, v dolgotrajni naravni ij?ri številnih možnosti. Tako prva razlaga kot dtlemajrrazlaga nista kdo ve kako prepričljivi, a obe sta nam pač na voljo.
Zanimivo je, da judovska Stara naveza (Geneza) vsebuje tudi nekaj razvojna "¡Teorije. Prodorno pa se je ukvarjal s G<-'neso
Zecharie Sitchin v knjigi Genesis revisited.
Vsem tistim, ki ;-'feeptičm spremljajo obe orr njeni raz"! g:
pa ostane navsezadnje le agnostična ^ugotovitev : Ignoramus et ignorabimus.
9
5. SPIS ANKA 5 O bogovih in o ljudeh
Za uvod roekaj etil|mologije (po Snojeve« Slovenskem etimološkem slovarju, Lj. 1997$' : " Beseda bog je enakfv več slovanskih jezikih, začenši s staro ck cerkveno slovanščino/ v češ čini je buli, 2. sklon : boha. pekaj sprememb je v indo-evropskih^ jezikih, npr. perzijsčina : bay, sWuiijdijsko •
Mr 4	t
gaga... in oevropaKj. Koren bhag je prvotno pomenil podeliti,
-L-	"
rade 1 je vat i. . „ !| I
Staro indijsko besedo bhaga poznamo najbolj iz naslova
f L
z,namenite pesniisve B&agavad gita ( = G-ospodova pe^em). G-oapou tu pomeni seveua gucpuuuvaica, oblastnika, viauarja.
Boguvx nastopijo v razircnih obfiKan pri vsen lju^stvin na Zeiiirji t uu sKromnih iikov v pnmitrvnin verstvm pr^ku steviinin uuguv v razvitem ponteizmu čtc enega boga v mio no te i zrnu.
0 bogovih obstajata dve g Javni razlagi :
1.	bogovi so ustvarili svet in posebej tudi človeka,
2.	ljudje so ust v ar '! i bogove zaradi svoje potrebe po razlagali sveta,
Bogovsko ustvarjanje ljudi ni dokazljivo, dokaj razvidno pa je človeško ustvarjanje bogov : preko likovnejumetnosti in ireko mitologij kot zametkov besedne umetnotj osti. Mitologije vsebujejo tudi razlage o nastanku sveta (kozmogonija) in o nastanku bogov (teogonija). Brez človeške likovne in brez fe®H3£3iHEX človeške besedne spremljave bogov ni.
Zastavlja se vprašanje^ na katero je že odgovarjal Zecharie Sitchin : ali niso bili osnovni zametki predstav o bogovih kozmonavti, nadmočni prišleki z nektgga planeta (Anunaki s planeta Nibiru). Sitchin na podlagi branja sumerskih izhodiščnih besedil razlaga vse sjumerske bogove kot voditeljske Anunake, kolonialne gospodarje zemeljskih prostranstev.
lo
Tu je treba poudariti česte leteče predmete in ceste leteče
bogove v različnih mitologijah. Od kod izhaja to ?! Nekaj
oprijemljivih zgodb o letečih bogovih je tudi v judoevki Stari
T
zavezi (npr. Ezekielovabgodba o srečanju z letečo naptsavo). Civilizacijska madmoč vesoljskih ko l<ln 1^.1 s to v je na primitivne Zemljane delovala nedvomno kot božanska gospodovalna) sila.
Mitološko bogastvo sveta je izjemno, a ljudje pretežno poznajo le mitologijo s svojega ožjega območja ali v zvezi s svojo vero. Izhodiščna evropska mitologija je seveda grška mitologija, ki je še vedfbo umetnostno delujoča. To je tudi
mitologija, ki me je (ob staroegiptovski) vedno najbolj prite-
v/
govala in me se vedno močno priteguje.
Najbrž je očarljivost grške mitologije v tem, <ia je odprtega tipa. Ni prešla v to- sistem	celo v verski dogmatizem.
Sploh dopušča politeizem različne mitske izpeljave, monoteiami
-pa so nagnjeni k obvezni unifikaciji.
Kako so si ljudje fnpr. stari Grki) predstavljali bogove ? Gledali so jih podobno kot zemeljske vladarje, le da so imeli bogovi se več moči in veljave. Sicer pa je antropomorfizem omogočal tudi pu,™.- bogfv in Zemljanov (prim.Sitchinovo knjigo Divine Encounters : a Gulde to Visions, Angels and
other Emissaries),
Bivališče grških bogov je bilo po prvotnem izročilu na ofimpu (olimljfbogovi). Ko je odšel pohodnlško na Olimp Aleksander Veliki, so se morali bogovi pač preseliti v daljne vi" ivo. (Domovanja bogov so večinoma skrivnostna : so to drugi planeti, druge dimenzije, vzporedna vesolja ?! j
Če sledimo grJki mitologiji, so živeli bogovi sijajno
\ /5	c- V^3^ ,
vladar s k. o življenje, hedonlstičmo uživali, se(zabavali,| povrh pa Ot še poigravali z nebogljenimi Zemljami.
11
Poudariti kaže številne erotične pustolovščine grških bogov z zemljankami. Predv em je izstopal v erotičnih .-rab kar glavni bog Zeva, v m mjši meri so mu sledili kugi bogovi, a -budi kaka boginja si je našla ljubimca pri Zemljanih. Iz zvez med bogovi in Zemljankami so nastali t.i. polbogovi, hekaj primerov s Glavni grški heroj Heraklej je sin Zevaa in kraljice Alkmene. Glabni junak Iliade Ahil je sin boginie Tetide in kralija pele j a. Glavni junak Sneide Enej je sin Afrodite in mrojanca Anhiza.	.
'Sled povezav med bogovi in med Zemljankami najdemo tudi
v juaovski Stari zavezi. Stavek iz 6. poglavja Geneze se glasi i
so se zaža±t ljudje zaceli na /Jemlji množiti in so^ se jim rodile hčere, so videli božji sinovi, da so človeške l/ere lepe,
ril)
katare koli so hoteli." I t • 7
ira so si jih jemali za žene,
Razlika med bog' vi in m-d Zemljani je bila predvsem ta,
la so bili bogovi ¿ivečni", Zemljani pa minljivi. Seveda so bili
bogovi vladarji, Zemljani pa podložaiki. iz slednjega izhaja
darovanje bogovom (žrtvovanje živali, v določenem obdobju tudi
žrtvovanje ljudi), To darovanjema nekaka kupčija : ^julje
darujejo bogovi da bi tfjim. bili ti naklonjeni in da bi jim
izpolnili to in ono željo (npr. lobro letino, zdrabje, uspeh
pri delu, uspeh v vojni itd.).
Že zgodaj (vrači, čarovniki, svečeniki ...) jp nastal sloj
ljudi, ki je prevzel po ve zri vanje med bogovi in med ljudmi. V
indijski Kastni družbi so bili na prvem mestu bramani (torej
svečeniški sloj) in šele na drugem mestu vojaki (kšatrije).
Od starega veka dalje' sta oblastniška sloja (kasti) oblastniško
sodelovala ali pa občasno tudi tekmovala (npr. trenja med papeži
v/
in med nemškimi cesarji v srednjem veku). Bogovi so v txax taksnem
fVl	J
družuenern stanji; p' ->dstavl jali oporo zemeljskim vladarjem,
12
slednji^ pa so se večkrat skušali sami približati Dogovskemu statusu (npr. egiptovski faraoni, nekateri rimski cesarji idr.).
Če si ogledamo politeizem, ^tro vidimo, da več b^gov omogoča večjo strpnost Tako politeizem ne pozna verskih vojn. Miselnost je naslednja : ko je že toliko bogov, kak dodatni bog prav v nič ne moti. Rimljani, ki so osvojili ceiotni sredozemski
-1	v/
prostor, se niso vmešavali v verske zadeve podjarmijenih narodov,
C
Kot mladi barbari so se zaveciali, da jih stare civilizacije iliž-njega vzhoda in starega Egipta kulturno prekašajo. Ker so kulturo sprejeiuaii udi tirkov, so tudi svojo skromno mitologijo navezali
na bogato grško mitologijo. Nastali tfQ> /teviini enačaji med gr»Kimi m med rimsKimi boggovi, npr. Zevs = Jupiter, Pozejdon =
Neptun, Ha de s = Pluton, Hera - Junona, Hestija = vesta, Demetra =
JW\ ,
Cerera, Ares = Mars, Hermes = MerKur, Afrodita = venera, Artureida = piana, Eros = Amor itu.
\s
KirnsKa verska strpnost j^ mirno sprejemala tudi »uvu^ene"
i-
bogove z bližnjega vzhuda in ±z Egipta, npr. perijskega mitru,
egiptovsKo izido idr. nor da je tuui ta politeistična ¿razdrobi jenost
Č*
omogočila p poznejši razmah Krščanstva, ki je vseskozi skrbel za
organizacijo in usoro tia^cupaf & proti različnim kr~čanekim seKtam, Ki so iz zapovedan« verske enotnosui izsiupale.
V monoteizmu torej natopi izrazita nestrpnost pru4i i/£em drugu vercem. xobljanje v lmriu Boga je bilo neKaj najbolj oDičaj-
nega (Kaj pa znana zapoved : JMe uoijaj .•).
Žrtve KrscansKega lanaoiztiia so bili najpre evropski ¡ioi_Ltex,. -¿i, zatem ^ s6 vsi drugoverci v ftasu evropskega koloniaiizma (prim. španski genocid na srednjeameriškimi Azteki in nad južnoameriškima Inki). In že smo pri verskih bo-jih med ^katoliki in med protestanti v Evropi 16. in 17. stoletja,
13
Ob Istem Bogu in ob isti sveti knjigi so se oboji zagrizeno pobijali med sabo. (primi, podobno nestrpnost v islamu s suniti in šliti S). Seveda je tu teologija postranska stvar. Slo je zgojj za oblastniške cilje v imenu Boga (vere, Cerkve).
Če preskočimo iz krščanske sfere v sodobni islamski funda-mentalizem, se znajdemo pri Isti težnji s vse drugačne je treba uničiti, vsa ta neznanska nestrpnosti do drugačnih pa izhaja že iz judovsje Stare zaveze. Le-ta je polna judovske samohvale (Judje so izvoljeno ljudstvo svojega Boga Jehove >), nestrpnost proti drugim in proti drugačnim pa je izjemno sovražna.
Značilno je, da so	bili Judje pozne-je jjji ujlL^unj ji-
ravno zaradi svoje ¡verske) drugačnosti dolga stoletja preganjani
skoraj po celi Evropi.
Najnovejša verska neslanost pa je osreči in jena v sedanjem
Izraelu(ali drugače rečeno : v Palestini) , saj je Jeruzalem
jL
x sveto mesto kar treh moTnoteističmr ver : judaizma, krščanstva in islama.
0 nevarni zagrizenosti fanatičnih vernikov v vseh treh monote i zrnih, sugestivno porfoca Michael '^aigor.t v knjigi So din i dan : Tri velika verstva in zarota o koncu sveta, Tržič ?0l0.
Baigent takole predstavi uničujočo versko nestrpnost (str, 1R) t "Eundamentalizern: v svojem bistvu pomeni vztrajno poglabljanje raestrpnost® In nevednosti, če se mu nič ne postavi po robuic, doseže svoj, cilj. Če jih presojamo glede na njihova lastna načela, skrajne religije vseh veroizpovedi kljubujejo svobodni volji in
živahnosti človekovega življenja....
Pundamentalistične religije so največji sovražnik človeštva... Vsi se moramo suočitr z dejstvom, da skrajne religije ne puščajo prostora za človeško krhkost, sočutje, odpuščanje ali ustvarjalno
J
svobodo razmišljanja. Skušajo nas	pahniti nazaj v temna vek,
i£ 14
za katerega smo
mislili, da je stvar oddaljene preteklosti.
To j ti bil čas, ko je bila slepa vera pomembnejša od bistroumnih
Uv
odkritij. Takrat so bile dogme bolj cenjene od strpnosti, ®i*otno
pa pomembnejše od resničnega."
VU	'
o sodjenm dnevu, ki se bo končal seveda z, zmago ene naj-
verel govore vsi trije monoteizmi ozi^ma njihovi fundamentalizmi. Fanatične ideje o dokončnih zmagah nad versko konkurenco pa se kar nizajo. Tako je leta 1987 zapisal* Egipčan Said Ajub s "ub Roncu sveta Dodo vse knjige sežgane^(i), prevaranti, vohuni in hinavci Dodo zgoreli pred Bogom, Jezusom (!) in isiamsko vojsko- .. Judje in kristjani Dodo ou_zori juničeni. " (str. 19).
(Opomba : staveK, da bodo sežgane vse knjige, pomeni, da bo na svetu izginila vsa drugačna kultura razen islama. Ostala pa bo gotovo ena Knjiga : Koran, ^ajbolj presenetljiv in nenavaden pa je nastop Jezusa kot (pred.,|is' amskega preroka !)
Podobnih citatu v pri verskih funuamentaiistih vseh vrst
rrv
se ne maijKa. upazimo destruktivnost fanatičnih mutioteizmov :
1	tA
po uiti je tre ua vse nenase vernike. uestruKtivni ljuaje so
preneffili svojo destruktivnostÎ "tudi na svoje Rogove, nato p- SO', spet (p pojxli s tistim, Kar so o svojih oogovin napisali®
destruktivnost iundamentaiisticnega munoteizma Je zdaj najuolj razvidn na ^liznj «m vzhodu in drugua ou ravj nanju r<2uikal-nih islamistov (uničevanje starih kuiturmh spomenikov, puuijanje drugo verec v ) «
v/ ^
z,a skeptične ijudi jw seseda čudna ze naduta sauiuzagieaatiost mono te is to v. ha dem temelji rijihovu prepričanje, i a je ravmu
H
n uho v DO g eamo :pi.ivi	ko je na svetu kar precej ver V!
^ s i' ^ il d " Ali zadOBČa tu, u.a je vera na0a m aa jaz pripadam tej veri
y
pviuik aruzoeroe vključenosti) ?!
15
Sam sem h± se že kot nagonski mladostni nevernik spraševal,
7
kako naj bi bil ravno judovski bog pravi" bog celega sveta, ko je ravno v Stari zavezi izrazito predstavljen kot judovski
r
rodovni ali nacionalni bog. povrh : zakaj bi bil jfudovski bog kaj boljši od staroegiptovski^ mesopotaroskih, grških , rimskih, indijskih, kitajskih, japonskih itd» bogov ? Pa vprašanje ni prevega odgovora : verniki bodo odgovorili	z vero v svojega
in ne v kakega drugega boga.
Ce gledamo miroljubna vesstsca (npr, budizem, kolikor je budizem sploh vera ), je mogoče miroljubno sožitje različnih ver.
A?	*
Radikalni in fundamentalistični monolafceizem pa zavrača vse drugačne ¿K vsiljuje	v
gioutgapermanentno vojno za edini verski prav", pa četudi bi se končala ta vojna s "sodnimi dnem" ali s koncem civilizacije.
•v/
Vedno se pojavlja vprašanje : kaj bo, ko se bodo m o no te is t ion i
nestrpneži dokopali do atomskega orožja» Ker se samomorilskih
islamskih vernikov me manjka, bi se ti razstrelili tako z navadno
kot a atomsko (ali s kako drugo nadvse uničevalno; bombo. To dejsTvo
pa že oprijemljivo na javi j a "sodni, lan ", o katerem govori
Baigentovajkn jiga.
Ali ne bi ( ob krutih sovra^žečih bogovih in ob morilskih
<x
sovražečih ljudeh) moglsf biti osnova vsečloveškega sporazumevanja Kantova misel : zvezdno nebo nad nami in moralni zakon v nas ?!

60 SETS ANKA. : O SAMOMORU
Biti - ne "biti : to je tu vprašanje.
Sli ake s pe are : Idam le t
Prvi stavek znanega Camiusovega jena§ eseja o absurdnem Mit O1 Sizifu se glasi : " Obstaja en šara zares resen filozofski p rob le 91 i samomor." Pa dodajmo še 2. stavek j "Kdor presoja, ali, vredno živeti ali ne3 odgovarja na te me j. ju® vprašanje filozofije." Filozofija pa v obeh s^fedi stavkih ne pomeni abstraktne stroke, ampak bistveno in praktično- življenjsko odloč itev.
Ker smo neprostovuIj 110 postavljeni v ta svet in vjbo življenje, se lahko, ko se nam um o zreli , začnemo o svojem
bivanju spraševati, predvidevam, da se večina ljudi s Harcueto-
V
vim vprašanjem pravzaprav sploh ne ukvarja. Očitno je življenjski nagon ( vis vitalis) mnogo močnejši o(d smrtnega nagona. Drugače je, ko prevlada smrtni nagon, Tu si lahko zamislimo razloge, ki povečujejo smrtfci nagon ali željo po smrti ; depresije, žalost, obup, težke bolezni^ moreče življenjske razmere ipd.
Razlogi za samomor so pri samomorilcih zelo različni. Družbeni odzivi na samomor pa sf-c v glavnem dvoji ; prvo vrednotenje označujie samomor kot človeško slabost, kot nekak
beg ali kot strah pred življenjem. Drugo vrednotenje označuje
■J
samomor kot junaško dejanje, kot neke vrste upor proti družbi in proti stvarnemu življenju.
Oprimos se na Hamletov momolog in na stavek iz tega monologa : "Je li bolj plemenito, da trpiš v duhu /4reliee vse nasprotne usode ali z orožjem greš nad morje zla in ga končaš z odporom ?" Stavek se ne ukvarja s .s samomorom direktno, ampak posredno preko dileme : biti pasiven ali biti
i /1*
aktiven. Lahko pa prenesemo življeiiji jsq> pasivnost ali aktivnost |udl na podrdčje samomora ; ali bomo prenašali življenjske muke in težave vdano do konca ali pa se bomo uprli in ^avrgli svojo bedno eksistenco s samomorom.
Ostanimo še j§ri ^amletovemž monologu. Težnjo po smrti kažejo med drugimi tile verzi : " Umreti, spazi, spati, nemara sanjati .
da, tu je kleč, to, kakšne'sanje) bi prišle nam v spanju, ko se
—	t V
otresemo teh zemskih spon, usttav'vjja nas0,„" "Umreti, spati,
r	v
asgati" kaže na tesno povezanost spanja ( začs^sna odsotnost
zavesti) in smrti (dokončna odsotnost zavesti). Vemo za izraz,
da je smrt "večno spanje" (fliiijbrž orez sanj !?). Hamlet pa
razpreda drpgače : sanje veže tudi na posmrtno "spanje" in se
boji teh pjosmrtnik £an j ! Ali so te sanje lahko grozne jše, kot
so misije živi jen jske ' razmere ?
In še bistveni stavek : "Kdo bi nosil breme in hropel znojen
o
pod življenjem težkim, če ne bi grpza pred nečim po smrti, prdd krajino neodkrito , ki se človek Iz nje ne vrne, na m hromila volje, da raljši prenašamo zla pričujoča, kot bi k neznanih) se zatekali ?" Vemo, da se konca znameniti monolog s problematiza-cljjo misli (mišljenja), ki nas odpeljuje> od dejanja»
(T-
Skratka % preveliko razmišlja je je temeljna ovira za samomor ali tudi za vsako akcijp. ob osnovni dilemi iz monologa : Biti -ne biti je druga temeljna dilema misliti (psivnosti ali delovati (aktivnost).
v/	/n
Če preidmeo od literarnih dilem k navadnemu živije ju, pa
se zai, da sta odločitvi za samomor v glavnem dvovrstni ;
1.	trenutna razpoí uzeny-skar
¡<Lonee Ka ixsigKiix^a Shakespearove tragedije Romeor in Julija) in
&
2.	n črtovano miselni (filozofski) samomor (primer bii Dni grški fixozof Empedokles, o katerem so govoriii, da je skočil
dločitev (literarni primer bi bil
» H
v ognjenik Etno). Z oblastniškega posvetnega ali tudi s verskega (cerkvenega) vidika je «o.or izrazito problematiziran, saj Izkazuje posameznikovo skrajno samovoljo , ki uhaja iz oblastniških vezi. V pre te k-o-ti j- bU samomor označen ponekod kot
„j.	no -io ..i i «pvpda lahko ka&novan
kriminalno dejanje. Storilec pa je uii seveoa i
zgolj ob neuseiem samomoru. Znan pa je cerkveni odziv na
•i.o L so morali biti ti	s več ene ga pokopališkega
samomorilce, ko so muidii uin
1
prostora.
roseuni tip samomorilcev so fanatični v miki, ki se samo-žrtvujejo v imenu neke verske ali politične ideje. V zadnjem času je ta tip najbolj viden pri islamskih teroristih. Le-ti pa bodo menda t svoje dejanje oprijemljivo nagrajeni na onem
svetu.
U Slovencih se govori, da smo samomorilski narod (pač itistični podatki). Uasa samodestruktivnost pa izhaja menda 1 ' umanjkanja zunanje destruktivnosti, kar je verjetno. (Nikoli nismo napadali naših močneaj«ih, J^evilčnejsih sosedov.)
Kot zanimivost si oglejmo samomre pri slovenskih književnikih (podatki so večinoma povzeti iz leksikona Slovenska književnost, 1j. 1996) :
Ivan Mernik (1871-1897), filozof in pisec teoretičnih spisov, npr. Inekaj o lepoti, 1894.
Lojze pilipič (1921-1975), dramaturg, gleoali.ki kritik, npr. Živa aramaturgija : 1952-1975, 197/® Vojko u-orjan (1949-1975), pesnik, pisatelj, prevajalec, jje 10 : jeruzalemsKi grički (zbirka pesmi m črtic), 1987. ^ Vidla °eraj (1«75-1932), pesnica, npr. Česmi, 19ob
Borut Kardelj (1941-1971), pesnik. Zbirka : Lačne zarje, 1973» Aleš Kermavner (1946-196b), pesnik. nelo : Knjiga Aleša Kermavnerja, 1966.
t
# 43
<V
Zofka Kveder (1878-l92b), pisateljica in dramaticar&a.
^	n/	^
Delo : Misterij zene (črtice), 19oo,, Njeno življenje (roman), lyl4,, Ljubezen ^ drama j, 19ol idr.
M-irko ravček (1958-1979)r pesnik. Zbirka : z vsako pesmijo me je manj, 1981.
Maksa Samsa (19o4-1971), pesnisa. Z Dirki s Nekaj pesmi, 1954,
Bleščeče prevare, 19b4.
^	o s
Boštjan seli&Kar (19t>^-1983), pesnik in pisatelj. oL
Pelo : Slepa &na (črtice m pesmi), 19tib.
marko Sloanjak (194d-19o4), dramatizator, dramaturg. Delom: bolečina in moč (članki), iyyo.
liorivoj wudier (-l932-19oJf^,» pesnik, dramatik, pisatelj, publicist,
slikar : npr. drama rerpetuum mobrre, 1979«
Najbrž seznam ni popoln, a to ni bistveno.
v/
Znani Kosovelov afirmativni stacpek je : živeti je smisel
v
življenja. A kdj se zgoai, ko ljuuje izgubijo ziv( jenjski smisel,
----^ r	e*
ziv-Ljenjsko voljo, eifen vi tal ?[! Samomorilci so prevaAuali "amejflffi^p vo ailemo. (pe SKruijo jili saj nje po njihovih smrtih.
Storili so nekaj dokončnega m zapustili materialni svet.
u/	4
Kako je z duhovnim ali z duševnim življenjem, pa Do4io morda
zveaeii ali pa taai nes
v/
me a /12 omenjenimi književniki so 3 kn j iz.« vmce (jeraj,
y ^
iiveder, oamsa). oicer pa je med knjizevniskimi samomorilci
^	r
vec±na mlaaih do 90 let ^ ¿u, ¿1, ¿1,	¿b, let).
S strokovnega medicinskega (psihiatričnega) vidika se je pri
c)	i n
nas ukvarjal s samomorm Lev Milčt^Lski v knjigi Samomor in
r
Slovenci, 1983, 1985.
X
7. $pisanka i O FANATIZMU
Veliki slovar tujk, Ljubljana 2002, razloži fanatizem kot :
"zagrizenost, prenapetost, fanatlčnlst (?!), strastni nestrpn^
, . t(
zavzeto s z za kaj«,
Fanatizem se najčešče pojavlja v * velikih verskih in v političnih spopadih, navzoč pa je tudi v individualni sferi (npr.
w
človek, zagrizen za nekaj in za nekoga ali proti čemu in proti nekomu)in v skupinskih povezavah (Unpž. fanatizem nogometnih navijačev)„
Posameznikova strastna zavžetost za kaj (npr, šport, potovanje,
".«2 I
študij, pijača, jedača, hazard, branja pisanje,.,) je koristna ali
škodljiva le za samega posameznika
ProbCemi s fanatimoui se začno z napadalno nestrpnostjo do drugače misrečrh, au drugače verujem, uu a,ugacue rase, du drugega naruda, uu drugega razreda ...
Fanatizem: v verski sferi se '^javlja v monoteizmu. Dejstvo, da je za v%nike ene vere njihov bo^dino "peavi«,. še usmerja sovražno nstrpnost proti vernikom dragega "edino pravega" boga. Boj med tovrstnimi verniki je lahko H tako rekoč stalen, ima povoje uničevalne vzpone in tudi začasne pomiritve. Verskemu fanatizmilbsledimo že od Judov dalje, slede kristjani in za njjirai
muslimani.

Zdelo se jeP da živimo že v znastveni dobi in da je verski fanatizem opešal. To občutje pa je temeljito ovrgel islamski
fanatizem v zadnjih desetletjih. Kot vemo, ne manjka predanih
islamskih samomorilcev, ki z (častno razstre jlitvi jo poper je jo
v smrt še večjo ali manjsu skupino žrtev. Čep av je vernikov v
Jezusa najbrž še v^dno več kot vernikov v Mohameda, pa ni
pričakovati, da se bo v imenu Jezusa kdo razstrelil. Tako
ostaja zdaj v smislu odločne napadalnosti v^a pobuda muslimanom.
VA
Verski sferi so podobne ^totalitarne pol it i£ mejile je v imenu
Zgodovine, Narod a,Razreda, Stranke, edine Rasnioe ipd. Razumljivi je, da naša (moja) ed;na Resnica vključuje kot
posledico uničenje drugih nesnic, s tem pa tudi neznanske množicejl judi, ki se z določeno edino Resnico nočejo ali ne morejo
7......
fe-^tmjati aLi se ji vsaj pravočasno prilagoditi.
Kristjan® so tanoj, ko so prišli na oblast v rfomskem c.isarstvu (4. stoletje), začeli s preganjajem in s pobija jem drugovercev, še posebej heretikov v okviru krščanske vere (prim„ genocidno .'ničevanje katarov v 13. stoletju). Katoliški Španci so izvedti v 16. stoletju prav cati genocid proti Indijancem v Srednji in v Južni Ameriški). Tu vidimo skrajno nasprotje med teorijo (npr. zapoved £Je ubijaj !) in med morilsko življenjsko prakso.
Značilni fanatizem nastopi v bojih katolikov in protestantov v 16. stoletju in dalje. Ob isti sveti knjigi (Biblija) obojih je odločilna opredelitev za papeža ali za Luthra.
rt	0
Nekaj podobnega® dogaja v islamu ob razliki m=d siiti in med suniti. Ista sveta knjiga (Koran), a sovraptvo zaradi posvetne oblasti (vprašanje Mohamedovega nasledstva).
panatizem je vseskozi navzoč tudi v poteku revolucionarnih gibanj od francoske revolucije 1789 dalje, Vedno se javljajo različne struje ali stranke, a stranka (npr. jakobinci, boljševiki itd.), ki se vzpne na obla-t, skusa ^ zatreti in uničiui vse druge stranke ali struje (frakcije) v lastni stranki. Vidik je kot pri verah zgolj oblastniški In ne idejni (prim. staliniste in trockiste, J^tailuiste in titoiste v Jugoslaviji 1948 ifcd.)
Revolcionarni fanatični teror sega do razrednega (prim. uničevanje ukrajinskih kmetov v 3o. letih.) a(i do nacionalnega genocida (primi, "sumljive'» narode v Sovjetski zvezi).
ftl
Izstopajoč je moriCtki fanatizem Rdečih Kmerov v ICambodži, saj so pobili ve 1 ik|io ds to te k lastnega prebivalstva. Nenavadno je, da jie to pobijanje [ v imenu "čiste" ideje su	"nečisti" ljudje
vedno moteči dejavnik) omejil šele vpad vietnamskih komunistov v
i n
Kambodžo. Lep primer, ko so celo	osvajalci boljši od domačih
zatiralcev !
Da revolucionarni fanatizem pra zaprav nima meje, pnca zafnimivi citat iz drame Primoža Kozaka "Afera"» Ta .lrama prikazuje politične razmere v revolucionarnem boju v Italiji med 2. svetovno
vojno ^arna Italija tu ni pomembna).
Oblastniški komisar Jeremija izreče v pogovoru s strankarskim
o
in z vojnim kolegom Bernardom tole ; " Rev lucija mora dobiti
y -----
svojo partijo in jo bo dobila, pa če ostane samodeset ljudi na tej zet.iljI živih. Tako se bo zgodilo. Samo deset in tisti pravi ! "
G-ire z;a pravcati manifest uničevalnega fanatizma.
Citat kaže podrobneje r azč te nit i,.Revo luci j a je vdlika beseda , ki v sekularbeiT svefcu nadomešča pcjvečeno besedo la Vera (Bog) . Seveda gre tu le za oblast niš kuro v im imenu Revolucije (kot
prej v imenu Vere / Boga). Revo
revofcio-ímawo organizacijo , kot revo lucionarno stranko, /revolucio-
±	/K
n amo vodstvo, navsezadnjekot re vmlucionar]6ega Vod jo. . .
Jeremija (preroško ime ') samozavestno napoveduje zmago revolucije, in to za C/jako ceno ! Nekako v sLiíu . </"ivat nostra (mea| Veritas, pereat mundus ! ^a revolucionarnega vodjo število žrtev ni pomembno, ie je v&činiproti nam, borno pobili večino p=bi-valstva. Tu su ze ovr-ene vse fraze o osvobajanju ljudstva, množic ali delavskega razreda. Gre za popolno oblastniško blodnjo.
Seveda je omenjena deseterica preživelih v neskončni množični moriji nadvse pretirana literarna hipérbola, a vzemimo ta citat dobesedno.
Ijcija
je treba prebrati kot
# i 3
Kaj se bo zgodilo, ko bo ostalo na Zemlji ,'amo1l_0 ( pravih, naših !) ljudi živih ? Ali bo lo vsi mislili enako ? aH bodo ostali vsi "pravi" im "naHi" ? Ali bodo zdaj srečno živeli v RAJU ?!
Zelo dvomljivo. In kako se bo dalje razvijala "edina Resnica" ? Predvidevam «razdeljevanje skupine zaradi različnih pogledov v s 5:5, S : 4, 7 : 3, 2 s ^ - 1 • Večina bo najbrž uspešno obračunala z nepravo verno manjšino, s sovražno frakcijo glede na edino Resnico.
c/	»/
Vzemimo, da sesterica ^e uspe pobiti četverico. Air bo zdo,j V
sk^ina enako misleca, euuvita ?! Kdo bo vodja ? Skupina se domeni
za menjavo vodstva (npr. oblastniJtvo posameznika traja eno Geto).
kaj, če se vladajoči ndMč, umakniti z oblasti ? (pri,,,. jtuokles
v gr|ki mitologiji). Sledi' spopad (državljanska vojna v malem), boj
za oblast. Oblastniku se prik.ljmčita dva "jrf-ana skupine, oporekajo
mu trije člani. Torej; : 3 : 3. Vname se zaključni boj za svoj prav
in za svoj res. Vzemimo, da štirje v boju padejo. Ostaneta dva.
Ali se bosta lahko zmenila za sobivar$$ ?!
Mitologij a nam zatrjuje, da se dvojica nujno spopade za
oblast (Kajn - Abel, Romul - Rem, Eteokles - P0<lineikes) .
^¿vsezadraje pridemo do zmagovitega pojsamenika ali - firozofsko
gledtano - do skrajnegfijindividualizmia Maxa Stirnerja (I806-I856)
in do njegovega dela Edini in njegova lastnina (1845jj.
Prišli smo torej od revolucionar/bega kolektivizma do
O-O
popolnega individualizma.	ljudi - konec fanatizma.
£«1
8, SPIS ANKA
u Svdoiuvauju in o kolaboracj-^i
B^Sud± V uaolovu sta izraziti sopomenki, slovenska beseda s o delo varn je- pa je kar najbolj ustrezen prevod tujke kolabdraci ja (so delovanje = % + laboracija). Sopomenski besedi pa vsebujeta vendarle očitno pomensko nianso : sod lovanje je v glavnem nekaj pozitivnega, dobrega, koristnega, kolaboraci ja pa predvsem nekaj negativnega, slabega, škodljivega.
ivaj pravi o besedi kolaburacija Veliki slovar tujk, Ljubljana
20 0 2 ? "Kolaboracija : skupno delo, sodelovanje, zlasti s sovraž-
i/
nikora." znajdemo se torej v politični sferi, saj omenjeni sovra*-
errff	JnZt	/
nik*?ni naš sorodnik, ki s katerim se prepiramo za posest, ampak
-+ ^ i/ sovražnik nase države, našega naroda, maše vere...
Besede kolaboracij a, kolaboracionist(ka), ko laborant(ka),
kolaborator, kolaborir.ati se v glavnem uporabljajo v zvezi
z 2. svetovno voj»o>, čeprav je večje ali manjše sodelovanje
prebivalstva	njegovega predstavništva z zasedbeno (vele)silo
značilno za celotno zgodovino.
Vzemimo za primer samo rimsko cesarstvo, s katerim so več
P
stoletij] "kolaborirali" številni prebivalci in predstavniki zasedenin ozemelj. aH je sploh možno kaj drugega ? Navsezadjnje potrebuje okupacijska oo^ast nekak pozitivni stik s prebivalstvom, le-to pa se trudi za svoje koristi tudi pod tujo zasedbo*
i/ . K
Možno je sesptu
rT
je se(¿11 a tudi upiranje/okupatorjem, a upiranje velesili

ali premočni zasedbeni polasti se konča slabo za domačine ^prim. propadla judovska upora proti Kimljanom v 1. in v t 2. stoletju
n.s .).
il« slovenskem se kolaboracija kaze ^po ustaljeei komunistični j	«/	^
zgopoinij zgolj kot povezovanje vaških stražarjev (1XXX MVAC)
z Italijani in domourancev z jMemci. Po pravni teoriji je to
u
sicer do vodena koiaooracija. povrh sta uue strani iskali v kolaDora-
ciji svoje (tudi različne !) koristi, {.ciejno pa se slovenski
prutirevmiucionarni kolaDoranti nikakor nrso ujemali s samozagle-
dano ve-Ličmo Italijanov m črncev, saj so u^li slovenski patrioti
m pretežno katoliki. Ne eno in nej^ugo pa se ni ujemalo z nenjoKo
jjo i itično Ideologijo, a leta 1943 '.po italijanski kapitulaciji)
so se "emci ze aokaj uuesli v svojih germanizaeijskih načrtih
v
(prim. različno ooravnavanje Slovencev na otajersKem m na
^ . ....
Gorenj SK.ern lexa 1941 in Slovene-cv v Ljuoijanski pokrajini m na
Primorskem v letih 1942-1945 i)
a
Navsezadnje je vse odločil vojaki in vujni uspeh. Zmaguvžici Su si prilastili ouiast. premagance pa je zatd&lL usodnost latin-
skena izreka : vae victls !
Resnici na ljuuo pa je tre Da dodati, na bo tudi paitizani (komunisti) vedno pragmatično koiaaunrali z okupatorji, če so se te pokazale oprijemljive koristi, to dejstvu pa teme:j itu umaje ali kaJporuai samonvafo komunistov o njinovem uoju z okupatorji.
v knjigi peta Uruanca skrita, nepoznana zgouuvina NOS- revolucije
4	>
z lZuranimi poglavji o NOn in o ko ¡' auoraci ji, Ljubi/ana 2(jl5,
P
/zvemo (sicer ne prvič) kar nekaj ojrijemljivm poaatkov o partizanski kolaboraciji z okupatorji (prim. tudi knjigo M. aatuardziča et al. : aode fo v-anaje pnrtizauuv z okupatorjem, ij. /£olc).
0 kolaboracijji partizanov z Ttalijani se je vedelo že dolgo, saij ni bila prav nič prikrita ( italijanska pomoč partizanom proti vaškim stražarjem in ^roti|četnikom - plačilo Italijanom je hil njihov svobodni odhod v Italijo leta 1943).
Začetni dogovor partizanov z JNemci na Primorskem je bil že konec septembra 1943 (partizani ne bodo ovirali premikov nemških čet).

/	o
Julija 194-4 pa sta v Idriji obe strani sklenili sporazum z vec
hj^
udarnimi to&akma ( npr. zajamčeno svobodno partizansko ozemlje je vsa Primorska razen lo-ki lome trske gajpasu objseleznici - nenapadanje Nemcev in partizanov - najbolj zanimiv pa je člen, ki določa,
tJL
da partizani 1 hko občasno rušijo železniško progo^t (tudi progo Postoj na-tjest) ,pod pogojem, da predčasno obvesti (Cemce in da škoda ne bo zahtevala več kot eno uro, da se popravi (!!!).
Naj zadevo občudujoče komentiram : prava zabavna farsa ! Omenjeno premirje je zdržalo do konca aprila 1945? torej domala do konca vojne.
fe pa prldamo k omenjenemu še predlog vodstva jugoslovanskih
n
komunistov Nemcem marcaO.943 v Gornjem Vafufu in v Zagrebu, potem ne .fostane od toliko razglašen NOE prav nič. Za kaj gre ?
Fa pogovor z nemškim generalom Dippoldom v Gornji Vakuf so prišli trije visoki komunistični funkcionarji : Milovam Djilas,
Vladimir Veleblt in Koča Popovič. j (o je za možno izkrcanje
Anglo-Američanc/v Dalmaciji. Nenadoma so se p^s-iiM^Ms jugoslovanski
komunisti povsem razumeli z. %:mci„ Oboji so se tega izkrcanja nadve i
bali. Komunisti so vedeli, da bi\prodor zahodnih sil v Jugoslavijo peprečil katauKiJstam prevzem obrasti po vojni.
Oglejmfsi nekaj, nadvse zanimivih komunističnih predlogo^ Nemcem (po nemških vojnih dokumentih) : 'partizani se nočejo bojevati z„ Nemci,r ker za to ne vidijo nobenega razloga... (!) -
¿s	n
partizani zav aačajo vsak stike Anglo-Američani In se hočejo boriti
izključno samo proti svojemu glavnemu sovražniki.Mihailoviču (!) -
prav tako so partizani odločeni boriti se proti Anglo-Američanom,
če se bodo ti poSKUsili Izkrcati be na jadranski obalii' (M!)
(prim. o tem : Jože Hubad r K slovenski istovetnosti, Lj « 1996,
str. 74 in vleka an de r f>jt : Be rman o v dosje, L j. 19 str. 4 95-^50 6) M,
Hitler je omenjene komunistične^ predloge zavrnil, res pa je, da
pač ni priš-Lo do preteče invaŽije Angio-Američanov v Dalmacijo.
Vse ostalo je vzporedna zgodovina : kaj bi bilo, če bi bilo ...
A omenimo se kolaboracijo v nekaterih evropskih državah
med 2. svetovno vojno. (P tem piše Peei Urbane v svoji že omenjeni knjigi ( vzorčno so predstavljene : Češka, Nizozemska, Italija
m Grčija).
Kaj pa naj rečemo o kolaboraciji vodstva evropskih
komunističnih vdržav s Sovjetsko zvezo ?
1 ^ * V zasedeni Vzhodni Evropi (je SobjetsLa zveza narjstrla
izbrane komunistične oblastnike in jih ob' .sno tudi zamenjevala.
Vsi vzhodnoevropski komunistični režimi (do leta 1948 tudi
Jugoslavija) so dobivala ukaze in napotke iz Moskve in so jim
morali pokorno slediti. ?Če je nastal ketaj kak odpor (npr.
v'
Madžarska 1956, Češkoslovaška 1968), je bila zadeva hitro rešena z nastopom sovjetskih čet v najDoij^i kolonial^itični maniri.
Zahodnoevropske komunistične partije, ki sicer niso bile na oblasti, so tudi sledne navorom moskovske komunistične centrale, podobno, kot morajo	katofiki slediti UKazom
Iz vatiKana.
Vsekakor ne ka^i omejevan t.i. kolaboracije na <cas 2. svetovne vojne, ampak razširiti	ta pojem v p zgodovinsko-
preteklost in v sedanjost. Nič novega pod soncem l
u
9. SPItiANKA ;
u navdušujoči knjigi izraelskega zgodovinarja Hararija
V	i
jjeta 2ol4 je pri nas izšla knji®a iuvala j>ioaha Hararija :
»s -J	\j j
sapiens ; kratka zgodovina človeštva. Kmalu sem slis£4 kar nekaj
pohvalnih besed o tej knjigi. Nisem pa mogel do nje : ^knjižnici polje, kamor običajno- zahajam, je bila vedno Izposojena. Končno sem jo le dobil v roke. pritegnila me je od vsega začetka m mi nudila bralski in miselni užitek do kunca.
Naj najprej] predstavi.» avturja (po kratkem zapisu v knjigi) : "Yuval i\i o ah Harari ^1976) je doktoriral na oxfordski univerzi in je
profesor svetovne zgodovine v Jeruzalemu, Nau. njegovo knjigo
*	V n
sapiens smo ^e navdušili uredniki poi vsem svetu m jo želim®
deliti z bralci, saj je to $ ena tistih knjig, ki postavlja prava
J
vprašanja in nami odpira oči.11
K/
Preseneča že dejstvo, da je tako mlad avtor, 4o-letnik šele
leta 2ol6, napisal v svojih 3o. letih knjigo s tolikim znanjem
uin s suverenim meltidisciplinarnim razgledom.
Nadaljnja posebnost knjige je, o\ a je ob vsej strokovni
teži izjemno berljiva. Z avtorjem se lahkotno sprehodimo skozi
bistveni razvoj človeštva, brez odvečnega bremena letnic in brez mea"uetih vojno-političnih podatkov. Človek bi si želel, da bi
-s/
bila ta knjiga posebej svetovano branje v celotnem srednješolskem sistemu.
Poudarjena odlika knjige je tudi v tem, da je nenavadno
strpna in objektivna. Avtor obravnava svetovno politiko, nacije,
ideologije in vere z isto mero In ne pristransko ali celo navi-
v^	v/
jasko za en sam sistem, za eno odrešilno resnico, kar je pri
nekaterih (tudi naših) zgodovinarjih žal stalna praksa. Prav res :
same razveseljive poteze Hararijeve knjige.
13
j\ie do odveč, če si ogledamo bistveno razdelitev knjige : 1. Kognitivna revolucija, 2. Kmetijska revolucija,
3. Združitev človeštva, 4. znanstvena revolucija, Epilog :
y
|/ival, ki je postala Bog»
j\ja začetku knjige je slika odtisa roke, stareg^okoli ¿o.ooo let, v neki francoski jami, na koncu knjige pa je homo sapiens ze
soočen z gensko manipulacijo in s pojavom klb^rgov. Takole enstavno spegovori avtor o kulturi in o zgodovini : ''itazvujLu človeških kultur pravimo zgodovina". In dalje : '•Potek zgodovine so oblikovale 3 pomembne revolucije. Kognitivna revolucija je sprožila zgodovino pred priDlizno '/o.ooo leti. pred približno l^.ooo leti jo je pospef -šila kmetijska revolucija (prim. zmago poljedelca ^ajna nad živinorejcem Abiom v ütari zavezi i). Znanstvena tevojucija, ki se je začela Šele pred £oo leti, pa bo zgodovino morda končala in začela neKaj popolnoma arugega.»
v
V Epilogu pouaari narari več svojih kritičnih opažanj,*
v/	^	^
avtor ni navdu^fem' nad človeško dejavnustjo : "Zal je nasa vrsta
s svoji» delovanjem; na Zemlji do zdaj ust«vrila le malo takega,*- na
(
kar smo lahko ponosni." In dalje : 'bmo samooklicani bogovi, katerim
le
aelajo družbo le zakoni fizike, bogovi, ki nikomur ne polagajo
v/	V/
računov. ¿ato povzročamo skudo drugim živalim in ekosisternu, pri
^	s	&
čemer razmišljamo le o svojem uaobju in razv.drilu, zadovoljstva pa,
Kijuu temu ne najaemo.
^f	I	W
Je kaj nevarnejšega od nezaaovoijnih in neodgobrnih bogov,
ki ne veuu , kaj bi radi r "
^ud.
Priznavamo se je izjavil o nararjevi knjigi £udi *nani
KS
zgodovinar jared pesmond : " z,akaj je ta knjiga meanaroana uspešnica i Preprosto. Loteva se veliKih vprašanj zgodovine m sodobnega sveta, m to v nepozabno napetem slogu« zadela vas do v živo i-
>
La. SPISANKA
Ob Djilasovi knjigi Anatomija neke morale...
f
pravzaprav je naslov nove Djilasove knjige v slovenščini2ol5) precej' daljši : ' Anatomija neke morale in 19 znamenitih člankov (oktober 1953-januar 1954). Potem ko smo končno dobili v prevodu najbrž ključno Djilasovo knjigo Novi razred (2e±S 2o14), predstavlja Anatomija neke morale- s sprem£nlmi članki uvod v pozneje napisani Novi razred»
v
V času pisanja člankov (1953-1954) je bil Djuas predhodnik jugoslovanske skupščine in po položaju domala 2. človek v državi.
P P
Iz tega dejstva pa izhaja nekaj humornih sestavin. 3) jiias je pisal
svoje članke za srbski časopis jjorba, in ker je bil visoki k.omunis-
^ <2—
tični funkcionar, ui bil deležen kakte cenzure. Tako je lahko v člankih mižal različne »nepravo¿erne« misli, ki so jih bralci - med njimi številni komunisti - razlagali tako, da je to pisanje pač nova partijska direktiva.	v
x
Ker pa je Djilas ob vsem ustaljen«) dogmatic ne m političnem besediscu le preveč poudarjal demokratizacijo, liberalnost, protibirokratič-nost ipd., so postali tudi višji funkcionarji pozorni na Djilasov heretični odklon od edino prave dogmatične in zapovedane linije.
^U lane k Anatomija neke morale, ki je izšel b v beograjski
•n* t J v	O
iievxji Nova misao leta 1954, pa jeyizxa^iteje razburil člane iz , . w
osjega noteega razreda = sloja komunističnih funkcionarjev = ožje
dtianke = tedanjih oulasibikoV. Djilas je namreč prikazal zaprti

aistem tega sloja, ki sprejema v svojo druščino zgolj vojJ^ko-politicne
prijatelje, ne i>a .vake osebe iz drupJa družbenih sfer, npr. iz
^	v/ J
kulture (konkretno je ¿lo za pr^cato bo^kotiranje operne pevke, čeprav je biia poročena z vrinem komunistilčnimi funkcionar j e/fV
sj
Y januarju 1954 je zasedal 3. izvršni plenum OK Zkj v Beogradu.
Pisec spremne besede v knjigi -padec milovana Djilasaj Tomaž Ivešič
4 3-1
s/	V/
upravicerk
v/	vl
znači to zborovanje ko± Easeaanje komunistične inkvi-
K/
žicije" in nadaljuje ; "Djilas je bil obtožen, aa so njegovi članki nasprotni partijski liniji, ki je bila sprejeta ua b. kuugrsu
¿KJ, da so prvnelx v ¿KJ zmedo, prav tako v javnost, xn da je s tem
V	"
skodovaj. tako partiji kot državi." (O^umba : v totalitarizmu med
_	v/
stranko in med državo ni razlike : obiast stranice je oblast države).
Gornja oznaka je Je pomenila, da bo & Djilas izgubil svoj vodstveni
poxitični položaj in da bo v nadaljnjem morda tudi zaprt.
u
Opazimo bedno raven komunističnih funkcionarjev, ponižnih
PO
kimavcev v ualočiinih trenutkih, saj soV^Sr-j tudi taki, ki s43 prej prvine iz Dj'lasovih čfankov celo sprejemali, po zapovedani uradni enotrilselnosti pa~es»irg -spreobrnli" in se družno izjavljali proti Djilasu. Eden redkih, ki je spregovoril v Djilasov prid, je bil Vladimir Dedijer m rekel med drugim : 11 Teze Miiovana ujiiasa v iorui so bile več ali manj sprejete z, ouobravanjem večine od nas, ki seodmo tukaj... ((Opomba : takrat je bil Djilas 2. človek v
državi >) isti ljudje, ki so odobravali te članka, kar naenkrat {
f-
srastno napada Dj ilasa. .. (Opomba : sledjo direktivam vodstva a j. i
kar diktatorja aroaa, --j ue boje za lastni položaj in za lastno
v- u	n
kozo) (kaku v ahko mislimo eno danes in pe» «ve^ado^a spremenimo svoja mnenja." (upumba ; prim. podobno ravnanje komunistov ob resoluciji Informbiroja leta 194« : ljudje, ki so bili do včeraj neznansko vdani Stalinu in Sovjetski zvezi, pravcati stalinisti^ so morali danes trenutnd - na nenadnen političnem sestanku - spremeniti pi- e j; jn j e . .11;.o p^vo mišljeje za 4HQ stopinj ! ).
Dedijer je bil zaradi ^odpore Djilasu seveda uci.koj postavljen na stranski tir. Djilas je sicer govoril o socialistični demokraciji,
32-
in o demokratizaciji, a ni proolematiziral niti revolucije niti oblasti komunistične partije. A Proz in komunistični trdorokci v vodi stvu so vedeli : vsako po itično popuščanje pomeni postopno izgubljanje totalitarne oblasti.(Komunističn^oblast je
mogoča samo v trdi diktaturi.
Na pienum^je bil ojilaa obtožen frakcionaštva in anarhoiibe-
ralizma in bil izključen iz CK-ja. Izgubil je vse partijske
lunkcije In dobil zadnji opomin pred izključitvijo. Svoje
uporni [tvo pa je nadaljeval in je 19. 4. 1954 izstopil iz ZKJ,
kar je bilo za tiste čase izjemno dejanje, b tem pa je ze postal
pravi in kar glavni jugoslovanski didident. loznejp e bil tudi
aoigo časa zaprt.
Zanimivo je, aa je v Jugoslaviji prvič po letm 1954 spregovoril
v tisku seie 19&o, in sicer kot intervjuvanee v mariborskem
V
študentskem listu Katedral
\y	k	H
Dejstvo je, da enos^ankars&a diktatura le nejmore zatreti vseh odklonov od ene linije* litf različnih mišljenj. Tako v
viauajoci sxranki (partiji; pač nastanejo fraKcije, vsaj v zametKU. Le-te pa ne smejo preveč izstopati, sicer sledi obračun z njimi, i^prim. obračun s t.i. iiueralnimi komunisti v Sloveniji, v nrvaakl in v Srbiji v začetku /o. let)
c
Da je liberalizem prfc komunistih tako preganjan, priča o tem, da komunistično enoumje najbolj sovraži ravno miselno svobodo
In svobodno uesecto.
ujila^ae ni prišel uo spoznanja, da je revo ucija ^ xrp (jenje ljudstva in da je komunistični prevzem oo/asti skrajno
/T	r
protidetuoKiatično uejanje. Venaa' pa lahko vseejno oocuuujemo človeka, ki je iz komunističnega trdoroKca preoei h kritiki
s/	✓
komunističnega rezrma (Novi razred) v imenu demokracije.
11. SPIS AN k. A
^	V'
O naših praznikih tako in urugace
Danaonji najoulj vsestransko proDlematični ur/, ¡vni
praznik Z'l. april me je spodbudil k novi apiaanki. jjepi slovenski
V
izraz praznik pomeni seveoa prazen uan, a prazen cesa ? Nedvomno : pjcazen uela. Knt vemo, je nasprotje praznika delevik ^smiselno : polnik, polu ueia),
rrazniKi so zeio različni, a spaaajo preuv"em v uva tipa:

oeeom (zase oni; prazniki in ar z, a vri i (uraurn, splošni, jnvui,
v	. /v
zapoveaani; prazniki, ¿osebnost bo oe o iKveui ^verski; piazuiKi,
t/'
ki su - tuui v sloveubKem primeru - lahKo turni u^aarn, b-pcho»ni pr a. -¿jelkio
iia^ bea[aveK se uo uKvarjai zgolj z urzavnimi vuradnimi;
/)
prazniki, pri tem pa proulematizirai neKatere prazniKe, ki so
v/
politično vsirjevaui.
ra začnimo s i. januarjem v Movim ieuom;, ki je nedvomno
pravi, primerni praznik.
-n	*	\	v	^
^e pri lo^ruarju i pri hnevu ku tureji so dih ^e večkrat ' [} " o K
izrazni potuisk^ki, čel da se pro^iavija dan rre^emove »mrti
^ v
nameto dneva rre^emovega rojstva, nes je ociteiv deloma utemeljen,

vendar se tu uklanjamo razmeroma dolgi tradiciji iz komunističnega
'o
časa. Je pa iz o menjenih očitkov izsro dodatno neuradno praznovanje 3. decembra (Prešernov rojstni dan) kot veselega dneva kulture. To dejstvo pa namiguje seeda na to, da je pzazHik uradni praznik kulture obenem žalostni praznik !
Premakljivi praznik je velikonočni ponedeljek, ki je bil letos v marcu. Tu gre za cerkveni praznik, ki je sprejet v državni praznični koldar. ^b tem se zastavlja kar nekaj vprašanj i

kako je z ločenostjo države in verej dalje • ali ima država državno vero in jo privilegira, ker je pri prebivalstvu večinska
É.Q/
aj je z "manjšinskimi" verami in z njihovimi prazniki ? Kot najbolj problematični praznik se pojavi vsekakor 27. april. Nekdanji pan OP iz komunističnega režima je nenadno postal kar Dan vstaje ! In proti tej oznaki je trebataenehno protes. tirati ! 0 vs&tji ni bilo v kabinetnem, sestanku 27. aprila niti govora, Se manj od nič pa $e bilo kakega dejanja. Se pravi :
v,	V
praznujemo komunistični praznik, In to z lažno vsebino !
Yerno namreč, da so bili aprila 1941 komunisti povezani z
nacisti (sporazum Hitler-Stalin ob 4. delitvi Poljske 1939)
j^-l
in tudi slovenski komunisti ne bi storili ničesar brasa ukaza iz
¡y-
Moskve (prim. spremebo po 22. C. 1941 i).

Ce bi iskali kak utemeljeni" datum za dan vsataje, bi bil to predvsem 13. jrmj 1941» ko je v spojpadu treh tigrovcev z Italijani na Wali gori pri Ribnici padel v boju resnični narodni heroj Danilo Zelen. Le-ta bi moral imeti spomenik v Ljubljani namesto
komunističnih teroristov.
1. maj (praznik dela) je nedvomno pravi praznik za vse, ki
/y\	^	v	v .	-u •
cebijo delo, d-lovajije, delavnost. To pa je najbrž vecma prebivalstva.
Povsem problematičer pa je 2. maj. Kaj naj bi z njim ? Ta dan spada v ostalino komunističnih praznikov, len je' bilo praznovanje enega dne razširjeno na dva dneva (prim. tudi 29. in 3o. noveraiber). Praktična razlaga za praznovanje 2. maja je le ta, da so lj"dje po praznovanju 1. maja tako izčrpani, da rabijo i^e en dan, da si od praznovanja opomorejo.
25. junij: (Dan državnosti) je z nacionalnega stališča glavni
dr -i avn i pr aznik.
15. avgust je spet cerkveni praznik z državn«? afirmacijo. Pomisleki sojpri tem enaki kot pri velikonočnem ponedeljku. Problem cerkvenih praznikov je tudi v tem „ da država z njimi nagovarja le del svojega prebivalstva. Res pa je, da preostanek prebivalstva fneverniki, dr^goverci) zaradi	dela prostega dneva najbž ne bo protestiral.
Sledi 3. problematičnji praznik : £1. oktober ( Dan refor-

bv)
macijej. Kulturni vidik reformacije j? je pri nas ze onezen v Dnevu kulture (8. februar). Z vesskega vidika pa je protestantov
v Sloveniji premalo, da bi dobili sboj uradno (btrjeni državni praznik, zlasti ker je pri nas gotovo več pravoslavcev in muslimanov
Kut pa proztesfantov.
0 uteme i. jlennosti 1. novembra (uneva spouina na mrtve) ni
nobenega uvoma.
K	\	1 •
rovsem sprejemljiv je mcii 25. aeceuber (bo^ic), ki ni zgolj
1
krščanski prazniK, ampaK dan z dolgotrajno kulturno tradicijo (npr. mitraizem, julijanski koledar) in tudi z, astronomsko veljavo (sončni obrat). Pridaii bi mu lahko tudi oznako Dan miru.
In še 26. december (dan samostojnosti In enotnostu). Gre za
2. temeljni državni praznik po 25. juniju. 0 kaki enotnosti bi h v
politično razdeljeni družbi težko govorili, da pa je samostojnos^
vrednota, vredna/praznovanja,, je gotovo res. (L/ ^
Dodati j^treba še to, da je različnih praznikov v celem letu še več, a niso dela prosti dnevi. V bistvu so ti prazniki obenem tudi -potniki".
r
in kaj pravi o praznikih znani slovenski pisatelj Duša Mere v svoji knjigi Šesta knjiga sanj (2006) ? : " Čutilo se je, da je praznik. Zastave so žalostno visele, ker ni bilo vetra, žalostno So visele, ker so pri nas prazniki žalostni, prazne so bile te zastave. "
o
12. SPIS ANKA
%
Ö /VHadvse privlačni knjigsUz nenavadnim naslovom
(Jan van Heising : Roke proč od te knjige !, Lj. 2016)
Reklamo za to knjigo sem prebral v majski številki revije Misteriji in jo šel tako rekoč takoj kupit. Pričakoval sem, da bo knjiga izjemno zanimiva In da bo tudi prijetno bralna, obe pričakovanji sta se uresničili* . knjigo, ki ima več kot Too strani, sem prebral v d ve h; dnevih !!
Že naslov knjige (prvič je izšla v nemščini leta 2004), je fenomenalen < da si knjiga privošči lastno Wirekiamo <!', je v ar neverjetno. Po svoje pa ta antlreklamnost preide v svoje nasprotje in postaja pre fin jena reklama i'
Nadaljnja posebnost je avtorjev priimek oziroma »vtorjev psevdonim. Izhodiščni avtorjev priimek je Holey, i "bor psevdonim-nega priimka pa je močno pomenljiv ; Van Helsing je namreč pomembna oseba v znamenitem vampirskem rornarru prama Stokerja Drakula i Tako nas £e naslov knjige in avtorjev priimek močno razgioata.
Vse^bnski soKi pa se Kar vrstijo od 1. pog., avja (¡svet poln
p čudeže v J) do konca knjige. 2. pog^lavje posveti avtor grofu oaint G-ermainu, zn
ani in znameniti osebnosti iz 18. stofe tja, o katerem srno že večkrat prebirali, zlasti pripoved® o njegovi izjemni dolgoživosti.
Nato se avtor sprehodm po vrsti Skrivnostnih pojavov v prostoru
in v času (Skrivnost Himalaje in njenih votllnskih prebivalcev,
judovska Stara zaveza ,5 številnimi zgodbami, prevzetimi od Sumertov.
5. pogravje je (t^tn -nrsko», saj sledi dognanjem Zecharie Sitchina
o sumerski In sploh o bližnjevzhodni t mitologiji.
in dalje : Skrinja zaveze, tempij arji, prostozidarji,
No-stradamus - tja do do sodobnosti, ko se kuje t. i. novi svetovni
"t.
red, omkaterem nam avpr sporoči nekaj? več.

11. poglavje nas seznanja s kozmičnmi zakoni, kot si jih zamišlja avtor, vsekakor pa se svet kozmičnih skrivnosti najbolj osupljivo pojavi v 14. poglavju : Superotroci iz Kitajske. Podatki iz tega poglavja so prava destrukcija ustaljenih znanstvenih gledišč. Podatki rušijo vso običajno podobo sveta in nam ponujajo najbolj izmišljene pravljice in najboljše iztmisleke zf kot dejstva !
pa si poglejmo nekaj neverjetnih primerov : »Mrca ±H9 je bil na Kitajskem znan primer fantiča, ki je lahko bral s svojimi ušesi. Nadaljevalo se jelz odkritji, ¿a je podobnih otrok več tisoč in da
animd očmi berejo ne samo u z ušesi, temveč tuli z jezikom,
..■odpazduho, z rokami in z nogama." (! ) C M/j
" z zave z z nosom., s
Avtorja Paul Dong in Thomas Raffill sta v svoji knjigi ind'jigo šole - kitajske vadbene metode za mediamo nadarjene otroke" navedla naslednje sposobnosti omenjenih izjemni*? otrok f. (str. 3u'3-3o6;) : oranje in zaznavanje oarv z u^si, z rokami, s pazduho, s čelom, z dlanmi rok, z nogami in z nosom, -premik^je stvari i»v lomljenje vej na drevesih -
rent?ŠesKi pogled : gledanje skozi človeško telo, skozi kartone in skozi stene -
reševanje računskih nalog na pamet, hitreje kot računalnik -povečevanje stvari s pogledom in prenašanje stvari z močjo misii -z močjo misli odkleniti ključavnice in
viueti oesede m slike na zmeCkanem xK ali pa tudi na zrezanem papirju. (!!!)
Primer nedvomnega "čudeža- : otrok, občinstvo in zaprta steklenička zdravil ^zaprta i	in z lepilnim trakom;;.
Otrok se koncentrira m ... 'iznenanada so se začele tabletke, ki so uile v steklenički - ne aa ui se otrok premaknil, torej le z močjo logovih misli - skozi steklo pomikati na mizo,
3%
kjer so nato oolezale.% (viaeo kamera je vj'e to posnela !)
Nekak pr vak k v paranormalnih pojavih je zaaj ze 3>o-letni zhang Baoosheng. -Zhang lahko stvari, M- so v zadrtih steklenicah, skozi steKlo ^tegne ven m ust popisanega papirja viakn e s ko z i \ ilA V..! \ t XI iUuefo. «
SPjSouen je " prenesti skozi stenejiz lesa ali iz karana predmete, kot so ključi, steklenice, i čevlji, v enem primeru
k
celo vrečo sldkorja. i!)
J	/
Dalje : "Pri nekem testu so vladni uradniki zaklenili
Zhanga v neki prostor in eden od uractonikov je potem našel
■—1
Zhanga pri sebi doma." (!»!)
Zhang ima na razpolago službeni* avto kitajske vlade in dva varnostnika kitajske obveščevalne službe.
'•Paul Dong poroča tudi o kitajski deklici Yao Dong, ki prav tako vzame iz zaprte stekleničke tablete* in jih pusti "potovati" po zraku, zvija žlice in z močjo misli lahko
zažge oblačilo. "(!)(" M	» , ,
c'.'	13-letni
So še drugi tipi s Srp e r me d i a 1 n ih otrok, npr.pšheng Kejong , ki brez težav v 2o sekundah izračunaj na pamet, kolikšna je r e š 11 e vjš te vi 1 a 625 na deveto, kar daje 26-mestno število... "
Y nadaljevanju se avtor usmeri k nekakemu življenjskemu usmerjanju f številnimi napotki in popremi svoje zadnje 33. pog%Hvje s spodbudnim naslovom r Nič več me ne ustavi *
po, morda je to že pretirana samozavest, a kot spodbuda
r~
nejodločnežem in obupancem je morda ta misel koristna.
čeprav se z avtorjevimi tezami in z njegovimi rušenji ne morem strinjati v celoti, je njegovajknjiga vendarle polnaizjemno spodbudnega žarčenja za odprte nedogmatične glave.

13. SPISANKA
O o-supljivi knjigi Char.Jesa Po rta Knjiga prekletih
Pred kratkim sem že tretjič prebral to knjigo, in to prav zaradi tega, da bi ji posvetil eno od splsank.
Knjigo sem prvič prebral že v začetku 9o. istafc let • doma imam srbsko Izdajo iz leta 1992^Že takrat me je' vrgla iz tira zaradi kopice čudnih zadev, ki jih avtor obravnava.
Najprej nekaj o avtorju : Charles Port (1874-1932) je Ameiilkanec in svojo knjigo The Book of the Damneife je prvič izdal v New lorftu leta 1919, pripravljal pa jo je v desetletju
pred ter», torej v času velikih pietresov (vojna, revolucije,
r
nove umetnostne smeri, nova znanstvena odWjr.it ja...).
Sistem knjige je nekaj posebnega. Avtor je napravil zanjo več kot 40.000 beležk iz časopisja iN jih razvrstil	00
naslovov.Zlasti je spremljal naravoslovne revije in bil pozoren na omembe čudbih pojavov, o katerih so ljudje poročali časopisju.
Tako je avtor nekak zbiralec časopisnih novic in g^Atem regis-trator teh novic v svoji knjigi. Ne vsiljuje svojih mnenj, sarkastično pa komentira zelo neprepričljive in nebogljene znanstvene
razlage, ki so jih podajali o čudnih zadevah strokovnjaki pošali '
meznij^ strok.
Tu se vidi v jasni luči,cla je znanstvena dogmatika podobna verski dogmatiki. Kar neki znanosti ne gre v račun, v sistem, v ustavljeno vednost, jo moti, to motnjavo pa rešuje ia^nanost tako, da poda nekak zasilni (ali tudi nasilni) odgovor ali pa da pospravi čudnepoj ive 'pod preprogo" in jih zamolči.
Na to dogmatično plat znanosti j« p^ed leti opozorila že knjiga
i*
Prikrita zgodovina človeške rase" avtorjev Michaela A. Crema m Richarda L. Thonpsona, Ljubljana 2001.
Preden navedemo nekaj primerov iz knjige, naj omenile označevalni stavek na knjižni platnici : knjiga vznemirljivih dogodkov, pred
o
katerimi je znanost nemočna. "akaj naslov Knjiga prekletih ?
Prekleti so številni p datki, ki jih uradna znanost zavrača,
prekleta so dejstva, o katerih so očividci poročali, prekleti
so pojavi, ki jih ne hi smelo hiti «, „ „ Avtor sam pove takole i
"Moč, ki je vse± to proglasila za prekleto, je Dogmatična Znanost."
Fort je hil kritični um. in je rekel ; "Smatram, ia naobstaja
v religij.i, v znanosti in v filozofiji nič, kar se sčasoma ne obrabi."
In še : "Čim večja je vera, tetp manjir>i je napredek."
Pa poglejmo, kaj' vse pada z neba. ( Avtor jnaiâHsx večinoma citira
časopisne vire podatkov.) Npr. črni dež ^.-flrska ±84â(1849, 1898 in
19o7$, Švica (1911), Dobre nade (1888), Kanada (±£±8 1819)... rdeči
pa EHši uež (znanstvena razlaga : od saharskega peska). Avtor omenja, da je bil reje i dež znan že v A srednjem veku (krvavi dež). In zdaj primer iz leta 186o : rdeči dež pada v Sien i. več 4lni zaporedoma. Padavine so ; padle na isti del mesta ! Z neba padajo tudi živali, npr. ribe. îggu rij^be so bile' mrtve in suhe.
ÎX^ing i 1 j. a J : padli so tisoči meduz.
--- ~ t"
padale so tudi druge čudne, neznane ss stvari. N»p. Indija, 184o :
v/
p<3>dlo je žitno zrnje. 6vica, 1870' : padli so veliki kristali soli. (pri teh podatkih so vedno najbolj zabavne znastvene razlage i) Francija 1908 pade bela snov, podobna pepelu... Francija 1806 ; pade vrsta premoga, a» znana na Zemlji. Francija 18o4 : pade množica malih 1® krastač. ZDA 1873 : padejo ž^be .
Indija 1830' : padlo je mnogo rib : nekatere so bile cele in sveže,
drftge pa r.izkosane in gnile.
u
Abgiijct 1874 : padla je množica mravelj» Anglija 1837 : padli so črni črvi.
Padle so tudi trše stvari s kamenje, sekire ... Prob lematične so tadi najdbe v rusnikih, ko jj[e najden kak predmet^(npr. žebelj) v globokem sloju premoga ..„ ?J))A 1882 : fa^rmar je našel na svojih farmi sJ ar novee.
Strokovnjak je potrdil, da gre za uo.ec Antioha IV., heleni-stdične6d, v.La lar j a. Jasno je, da £ odkritje oe&a novca omaje trditev,,» da v starih civilizacijah ni bilo stikov med Evropo in med Ameriko.
Kaj pa kitajski pečati, odkritiv v Irski leta 1882 ? Kaj vse je J>c jjadalo) ? Anglija 1860 s v nevihti je padlo
mnogo črnega kamen ja.
^	r\
Čudnoat se še stopnjje. Kanada 1864 : v zrbu toče ali v kosu
ledu je bila mala zelena žaba.
10A 1882 ; v velikem kosu toče najdene male živejžabe »
fo
Dokumentirani so tudi i padci velikih kuSov' >.du (t<yče:!^r v številnih krajih.
r-recej je pojavov, ki p spadajo med NLP-je : 8b r veliku nebesno telo je bilo videno (j.i Venere. 1«94 : nebesno telo je bi i o vjj^eno blizu Marsa. 1821 : svetla pega, videnajia Luni.
1879 : senca na Luni, ki jo je povzročilo neko telo. In ye, In še.. IVKit ZDA 19o4 - Memfis : nenadna tema sredi dopoldneva
(15 ioinut$.
i Turčija, Bagdad 1857 : nenadna tema povzroči v mestu paniko. Vrsta potresov je. dokumentirana z dodatnimi pojavi (svetloba, tema...). In vrhunec o potresih : Lizbona 1755 : Potonilo je pristanišče z vsemi ljudmi, a vse je izgini/o brez sledu»..
ZDA iayb : v
t&pem vremenu pade na stotine mrtvih ptic različnih vrst.
Francija 1894 : padalo ovenelo listje (pol ure)
4r
Italija 1897 : pade se me nje "i dreves, ki rastejo J^amo v centralni
<
Afriki in na intilih.
In spet NliP-ji : Anglija 1912 : lPteča priprava # z veliko hitrostjo
t
preleti vas. Irsrva 1898 : opazen nebesni lj&či objekt. Bermudi 1885 : leteči objekt na nebu.
ZDA 1885 : kapitan vliti na ladij i vidi^ padec ogrnejenega telesa v morje.
ZDA 1887 : poročilo o objektu, ki se d viha iz morja...
Še in še je čudnih, nenavadnih, izjemnih pojavov, ki jih Por t navaja in prepušča, radoživim bralcem, o» a o njih sami razmislijo .
• r
Zanimiva je nsisimx oznaka, ki jo je dal Fortovi knjigi
i r
prekletih John Campbell : "V temctelu je zametek vsaj V ^ \j
šestih (lo^ih znanostie
Ja skiep bi «išjali, da je (portoVu knjigu ^mogočilo
<3.
časopisno nagnjenje k senzacionaiizmu fnenavdni pojavi),
a	^
dogmatična znanost (fodpor do nenavdnih pojavov^ pa jo je skušala
t-
onemogočiti.
v
14. SflSMKA
<y~
Ob užitkai. skem branju Morusovega Ve&nega Zeusa
Že januarja sem se odločil, da bom ob izposojenih novitetah
iz knjižnic(e) jema|ic v roke tudi domače knjige, ki sem jih
»
prebiral pred desetletji in se jih le tnalo spominjam.
Začel sem s popularnim in s prijetnim stomersetom ^anghamom
A
(Ostrina britve, igrarka, Zesjmo domovanje, Pisani pajčolan, Kolači in pivo, -Nekdaj inssdaj), nato pa preskočil # avtobiograf i jo Henryja Millerja Knjige mojega življenja, V spominu^ mi je ostalo, da je bil Mil&erjev bralni program zelo pester, a se nisem sg npr, spomnil, da je Miller posvetil eno od poglavij Haggardu, ki navsezadnje ni Kak vrhunski pisatelj . A branje je bila prava poslastica.
Potem sem na polici ugledal Morusovega tečnega Zeusa,
+ JL
knjigo, ki sem £jo bral pred več kot 5o leti ! Slovenski prev^So
v/	9
Morusove knjige je izsei leta 1962 (original 19^5) v odličnem
v/	j e o	~~~
prevodu Herberta Grunaic. Ze takrat de^vala moja simpatija do
antike, Ki je niso omajale latinske sklanjatve in grške spregatve
v klasični gimnaziji, povezava kulture In zgodovine pa me navdušuje
od nekdaj do sedaj.
V
Obetajoči podnaslov Morusove knjige (avtorjevo izhodiščno ime je Riehard lewinsohn (1894-1968) je : Misli in vera starih Grkoi/
v zgoaovim sveta. Res, pravite to potrebuje človek, da obnovi in
da potrdi svojo izob(tazbo.
in zacijjj se je uzitkarsko branje, vsak dan kakih zo strani
r(	t/	i
kot dodatna zakusKa pri vsakdanji običajni prehrani.
Avtor v zače nih poglavjih izrioe razvojno linijo grške mitov
loglje, potem pa se osredotoči na onmpsko družino bogov pod Zeuso-virn vodstvom. Bogove spremljamo v	njihovi dejavnosti in v
njihovih pogovorih tja do konca knjige, ki obsega več kot '"oo strani.

prva znamenita literarna zgodba, ki v njej družno nastopijo bogovi in ljuaje m jo avtorfnobdela, je Vojskovanje sa Heleno
(5. poglavje)„ Kot pfavi mitologija, je Helena Zeusova hči.
-i	vf
poteiii gremo na izlet v Delfeln v olimpijo, se danes
0 P
obiskovani t uristični točki. In že smo pri nepravem o litrskem bogu
pri Oionizu. Sledi preskok v človeško sfero : poglavje, posvečeno
Pitagori.	^
Avtor zatem pokramlja o vojrfeh (grpko-perzijske vojne,
pelopomeška vojna) in o grški politiki (npr. Periklej v Atenah). OHmpski bogovi se ukvarjajo tudi s Sokratom (Atena ga ne mara), a Zeus prepusti odločitev kar samemu Sokratu.
Ne more umanjkati Aleksander veiiki in tako je 43.|©g[avje
b
našlovrjeno ; Burka o Aleksandrovi preour|.bi v uoga.
Na tiuDCU 1. dela knjige se sli jo grški bogovi v Rim
(Rimljani so sicer osvojili Grčijo, grška kultura pa je osvojiia Rimi.)
\/
V Rimu so dobili grški buguvi sicer druga imena (Zeus -jupuer itd.), a vseeno vladajo dalje, vse do prevlade krščanstva v rimskem cesarstvu (4. stoletje).
Avtor nas pregledno popelje? po rimiski zgodovini. Jupiter
sicer pride
tudi vJeruzalem, a v Rimu navsezadnje zmaga judovsko
versko izročilo. Grški (in rimski) bogovi so zdaj detronizirani.
Vrnejo be na Olimp In se umaKnejo v spanje. Ceus pove :
"Dan je bil lep in dolg. Napoči/a je noč, Torej ležite m zaspite."
Medten ko 1. del ffilimp in del j^apltol ooravnavataan antiko, pa pridemo s 3. delom Sen inpreoujenpje v evropsku zgodovino od
srednjega veka do 17. stoletja.
prebiramo očarljiv prikaz kulturne zgodovine i očrti
■j
najpomembnejših avtorjev (Dante, Petrarea, Boccaccio) in z /renes®č-odkrivanjem
rrim, (idkx±.;j^m antike (književnost, ikovna umetnost, filozofija),
?
y
Papebtvo v Rimu ju razpoloženo renesančno, v srednji vek pa se v Firencah obrača fanatični menih Savonarola (konec 15. stoletja), iu kaj počnejo grški bogovi ? V pogovorih komentirajo kulturno in po/itično življenje !
4. del ima naslov Bogovi na popotovanju. (<^.-2o. stoletje). Najočitneje potujejo grški bogovi po evropski umetnosti, najbolj po književnosti in po likovni umetnosti. Morus pa ne pozabo na glasbo : tu je Mozartova siuigonija Jupiter !
po francoske revolucije je Apolon kritičen : "Revolucionarji po baroarsko uničujejo m niti poirf barbarsko ne zaajo zidati... De nikoli niso bile umetnosti tako Hax±xE&x zelo na tleh kakor pod vlado teh krvinikov, 11
v.	v/
Barbarsko pa so uničevali antično dediščino tuoi številni
evropski zbiralci umetnin,, M^rus se obširneje zadrži pri lordu
Hlginu in pri njegovi plenitvi atenske Akropole.
Od slikarjev predstavi M^s prancoza mgresa, ko ustvarja
sliko Zeusa»
Nadalje sc sprehodimo po političnem dogajanju v zvezi z osvobodilnimi bojem Grkov v 2o. letih 19. stoletja«,
EkkH Lahkotna glasbena muza Jacquesa uffenbacha pa je oživila ava pomembna grška mita : orfej v podzemlju in lepa Helena. In ze smo pri Schliemannu, amaterskem arheologu in
odkritelju sledov Troje in Mike».
Avtor ne po zabitima obnovitev olimpijskih iger (1896 At&ahtAtene)
rrun
injv poglavju ikarova krila poveže	starogrški mit o ]etepfeju
^ ^	.	- t n j
z moidernim razvojem letala eva.
^	o
Zakrjučno bo. poglavje je Kron-'>sova vstaja, ko je preko
predolimipskega boga nakazan vojni barbarizem ¿g», stojetja.
Avtorjev konec je v znamk ju Zeusa. Le-ta polemizira z
nacističnim totalitarizmom in pove nekaj pomembnih zaključnih mislil
"Samo v mnogotemojjsti sta mir in svoboda, enovitost vseh je najbolj negrški pojem, k-ir so si jih kdaj. izmislili.
<oe ste ljudem naklon je ni/ jih na^čite^ega, da bodo znali biti neenotni, ne da bi se zato ubijali. Tega jih naučite, da je bo.'je imei več držav kakor samo eno. Tega, da je bolj£_/ če je več mnenji kot MamsocanH. c e je samo eno. Naučite jih tega, da je boljje moliti mnogo bogov kakor sam.o enega....
Le če zatrete enovtnost, si more^ pridobiti svobodo."
in če pomembni zadnji stavek : Jirno je odmevala beseda .'linipskega Zeusa, in v grmenja njegovega glasu se je od
dafeč
mešalo r.ohnenje titanov."
(Zeus = kulturna vladavina, titani 2 barbarsko uničevanje.)
mor
: u s o v večni Zeus je Izfernno mikaven sprehod po evropski kulturni zgodovini, pri čemer tudi pdfc politika ni prezrta. G-re kar za vedno živi vademekum dragocene vednosti za vedno nove generacije včdože 1 jnih brafc^v.
15» SPISAHKA
O življiengski izpolnjenosti
0 temi, kaj je življenjska izpolnjenost (kar ni isto kot življenjska izpolnitev !), bi najbrž domala vsakdo povedal kaj drugega. Zato pišem seveda s svojega občutenjskega stališča.
Ko £dMŠO na vrže' v človeško štetje let začetno števičko 8, je že čafis razmišljati o Uast.nl izpolnjenosti, saj nam preti skorajšnja dopolnjenost.
Začeti je treba s premislekom, kako priti do izpolnjenosti.
T
Človek je na začetku t.i. tabula rasa. potem nas zac^nejo polniti šole, družina, družba, okolica, svet,® srečanja, dogodki, doživetja, delo, odkritja, spoznanja itd. Sčasoma smo z marsičim napolnjeni,
a nismo še nujno Izpolnjeni.
Odvisni srno spet od lastnega občutja : ali se nam je v življenju
zgodilo toliko stvari, da smo s tem ne kako -i izpolnjeni (pasivni
vidik naBega delovanja), še pomembneje je, kaj smo sami storili,
aa smo prisfi v^aj dodfelne izpolnjenosti (aktivni vidik našega
delovanja).
Y največji meri je odvisn ivljenjska izpolnjenost od posamez-
n/
nikovih življenjskih načrtov. Z majhno zahtevnostjo osebnih načrtov
otroštvo, mladust, zrelost, starost, smrt).
leze pa je priti do izpolnjenoisti pri ljudeh z velikimi ali /)
prevelikimi življenjskimi načrti : biti velik Umetnik, velik znanstvenik,
v/	v
velik boga&aš, veiik osvajalec, izjemen »portnik xpa. Ta stvar al pa
ni odvisna od lastne volje, ampak preavem oa talenta za posamezna
v	r S
področja, prezahtevni življenjski načrti pravzaprav nujno vo.,ijo
v življenjsko neizpolnjenost v prikrajšanost, v depresijo...
l .. (skromno življenje, neizstopajoče vsakla/nje delo^ je laže priti
do t. i. izpolnjenosti ([mirno sledenje življenjski verigi :
Čas pa je, da se premaknem k sebi, saj je lastna življenjska izpoi-njeno^o nekak življensjki obračun fifi nekaka življenjska uiL{&n.£«z
)"
✓
Sam nisem imel o^zemj po izjemnih dosežkih ali po dosegi višjih družbenih položajev, ampak predvsem po nirnem življenju, napolnjenem z zanimivim ituaijeiM.
Pa poglejmo, kako je ¿šlo s slednjim, pano mi jemlo (in tudi
v	^
moja želja in volja sta bili), da sem študiral, kar me je zanimalo
(svetovnajknjiževnost, slovenska književnost) in da sem se celo
življenje tako in drugače ukvarjal s književnostjo (gimnazijski
v/	V"
piofesor književnosti, knjigar, bibliotekar, uradnik na repuDliskem
0	i/	""	v ^
komiteju za kulturo : področji knjižniCarstvo in založništvo* m
slednjič samostojni kulturni delavec : področje književnost«, Tudi
kot kulturniški upokojenec ostajam trdno na področju književnosti.)
To so seveda zunanjostih
Kaj sem pa postoril ? jsio, pisaril sem to in ono. .Nabralo se je
kakihpublicističnih in strokovnih knjig. Dodam naj še večdeset-
letno ukvarjanje z gledalskim amaterizmom. Vse skupaj nič pose onega,
nekaj izpolnjenosti pa je. seveda M let^ko bilo knjig več, knjige bi v
lahko oile Doljse. A pridnosti in prizadevnosti Je le primanjkovalo.
V	v	f
Za duševni razvoj skroim z oranjem številnih odličnih novih knjig m po novem tis4i z dodatnim «n^ branjem izbranih starih knjig, Za duševno rekreacijo pa me razgibavajo nove spisanke leta 2016.
i/	w
Res je, da sem književno enostranski (tudi na gledali£fU? siero gledam z vidika književnosti), a kaj, ko tudi po 5b letih Kar stalnega študija književnofflosti pride človek % "komaj do si«W njih ve j ".
Pravzaprav jje dt£ na življenjska ne izpolnjenost cexo spodbuda
ua človek šej kaj postori®
I
r h 3
Tako me trenutno priteguje izpeljava projekta, s katerim se
e>
ukvarjam že nekaj časc>( Evropsko romandpisje o 1. sveAvni vojni v slovenskih p^evodih)„
v/	w	S
Eaj sklenem to bežnu razmišljanje o življenjski izpolnjenosti
v-	^ c ^	^
s svojim razmerjem do bližnjega in do #iy,./(Lga okolja (ure um« ko deio) t
do očeta : Ivan Lah : Sto let pozneje : izbor mladostne kratke
proze, 2004
do gimnazijskegarazreda : Jbo. obletnica mature Osme B /1953 :
i- ,
liber aurahamicus (sbetavae B/ 1953, 2ou3
do univerzitetnega letniKa Merjenje dalje	in nebeških strani %
zbornik zvezdnega	slavistične
genjeracije 1953,	2ou5
do dramske gimnazijske skupine : Ave jjeatum	Gor pramaticorum
Excellentium Fons G-audiosarum Horarurn ; zbornik desetoietja
v/
dramskega krožka 1. gimnazije Dezi&rad 19b8-1978, 1978
%
Gradivo za tematsko raziskavo, 2(jl3
do rodnega mesta : Ljubljanav slover&ski književnosti :
du domovine : Od vzorov do bojev : Antologija slovenske domovinske
proze od Janiee- Trdine do danes, 2o09 Oe se sprijaznim, da je vse moje delo le drobni fragment
v	✓
k velikanski in h kar neobvladljivi stroki, sem se najbliže t.i. - I
življenjski izpolnjenosti.
o
In še vprašanje : ali je doživel življenjsko izpolnjenost ali kar življenjsko izpolnitev Goethe, ko je tik pred smrtjo končal del svojega pausta ?i

lfa. SPIS ANKA
O življenjskih načrtih in o življenjskih ciljih
Naslovna tema spada pred tčmo 15. spisanke ^ <&	življenjski
izpolnjenosti, razumljivo je, d/a so najprej načrti	in cilji,
potem pa je izpolnjenost teh načrtov in ciljev.
življenjski načrti in cilji so zelo različni :	mali, veliki,
navadni, nenavadni, dosegljivi, nedosegljivi itd.
usnovni življenjski načrt (in cilj o.enem) je nujno povezan
z vsakodnevnim preživetjem : s hrano, s pijačo, s prostorom za
ij.vanje... Koliko ljudem se ustavi načrtovanje že tu ! (prim.
skrajne reveže v ^alkuti, ki prežive celo zivijenje na velemestnem
t>
aslaltu ...) t	^
Za širše m za aoigoročno načrtov^ anje pa je potrebno živeti
v razmeroma liberalcidružbi, saj ima človek 1« v taki
družbi možnosti, «jLa svoje življenjske načrte pripelje do ciljate.
večina ljudi živi v takih družbah, ki sicer skritih načrtov
posameznikom ne morejo preprečiti, v največji meri pa načrte
posameznikov močno omejijo ali kar onemogočijo, sem spadajo vsi
v/	^	w
totalitarni sistemi z diktaturo družine, družbe, države, vere, politike, izročila, navad... (prim. *e posebej zatirane ženske
v povampirjenih patriarhalnih sistemih).
večinami j udi ima nujno male in dosegljive načrte in cilje,
saj Htom±x so odvisni ofd svojih skromnih sredstev.
0 življenjskih načrtih za svoje otroke večkrat odločajo starši,
kar pa se redko ujame z Željami otrok. * tu se omejujemo le na
samostojno načrtovanje posameznikov in na bližanje teh načrtov
• S
življenjskim ciljem.
v bistvu imamo dva glavn^tipa načrto^n ciljev, ki ustrezajo dvojici imeti m biti. rrvi tip je usmerjen v priuubiaanje in v povečevanje matericinega imetja, drugi tip pa v pridobivanje spoznanja, v ,azvoj čutenja, mišljenja, delovanja...
/ r^
V življenju prevzemamo tudi načrte in cilje drugih ljudi, ki vplivno
c	o
zarčijo s [voja mnenja iu svoje poglede, Za nekaj načrtov in ciljev
^ V t «/ uom	posegel kar k aa.^ma pesnikoma ¿uparičicu m Ketteju»
ki sta napisala nekaj izrazitživljenjakih vodil. Ali jih lahko
uporabimo tudi zaae s i
/
1.	uton Ziupančič : Motto (uvod v zbirko oez plati, 19o4) : -----'
rredaj Sc vetrom - naj gre, kamoj; hoče ! Naj srce se navriska in izjoče ! Vendar mornar» ko jie najctfisji dan, izmeri daljo in nebeško stran...
Torej : ko si mlad, se prepusti življenju, razmahu čustev,
/P	V
doživetje ^ pustolovščinam, Ko pa prideš v zrela leta ( najvišji dan»)
n	<~>
deluj razumno in načrtuj, k|ar moreš doseči«
2.	nOton Župančič ; Geslo (zbirka Samogovori, 19©8) Kuj mej, življenje, kuj !
Če sem kremen, se raz iskrim.,, če jeklo, bom pel,, če steklo, naj se zdrobim.
b
Torej : Za svojo vrednost i/tve človek v poteku življenja.
v
Prvi verz je avtorjev poziv na življenjsko preskušanje, idejno st
C	O	A
te pestemi je bi^logistična, darvinistiačna : močni, sposobni se vzpnejo, slabotni, nesposobni propadejo : raziskriti se = nekaj
doseči - peti = veliko doseči, ustvariti - zdrobiti s se : ne uspeti, ne doseči (načrtov in ciljev).
3. Oton Župančič : Usoda in cilj ("Dela II, 1936) : Živeti - umreti je usoda naša, a oalj nam je visoko posajen ! Glej to drevo : za usodo nič ne vpraša, a večno se bori za svoj namen.®.
f S2_
usojenosti
Torej : Iz neogibne	1. verza preidemo v spodbudno
sporočilo 2. verza : človek naj si zada zahtevne, visoke cilje in to mu bo razgibavalo in mu polnilo življenje. Biologistična ideja zadnjih dveh verzov je razumljiva : kot drevo se tudi človek bori za svojo rast , za svoj razvoj...
4. Dragotin Kette : Moja maksima Popolni bodi moj edini vzor, luč, resnica moje delovanje ! Ljfubica, ti bodi mi Izvor ^eče - smrt po delu sla dke sanje !
Torej i gre za očarljivo spodbudni in, za idealno zastavljeni
o	^
Živi jenjski program, f^i ga zlahka podpišemo vsi, "kar nas dobrih
je ljudi".
Izpopolnjevanje (vsakršno) je lahko temeljni življenjski
načrt in cilj obenem.. Delovanje v imenu vrednot svetlele in tesnicey
ni le osebno, marveč tudi družbeno pomembno. >Prek ljubezni in sreče
s
pa pr/ide pesnik celo do prijetne smrti { = sladke sanje po delu) !
Zadnji verz nam ponudi izjemno zanimivo primerjavo s Hamletovim monologom. Hamlet je skeptik in se boji, "kakšne sanje bi priš(ie nam v spanju, ko se o tre seno teh zemskih spon''. Kette pa je prepričan (no, trdi, da jeg tako), d» so s smrtj>jo povezane "sladke sanje1.
Redki so ljudje, da tako lahko trio opravijo s smrtjo !
f s
V	^
Za zakljuce pa si oglejmo še globoko zgodbo iz knjige
madžarskega pisatelja in filozofa Bele Hamvasa Nevidno
dodajanje, Lj. 2016. Gre za to, kako dožIv/ ljudje končni cilj -raji !
"legenda pravi, ua so Štirje modreci tako dolgo molili,
dokler niso dobili tistega,, kar so si želeli - da vstopijo
v raj med blažene. Med temi srečnikii so preživeli ves dan
in od sončnega vzhoda do zahoda izkušali etizijsko življenje.
Prvi modrec tega doživetja ni mogel prenesti in je umrl, drugemu se je zmešalo ,
tretjega je to doživetje pripravilofdjo tega, da se je zaprl vase ,
ga ohranil vse življenje in pridobljeno srečo ohranil le zase .
- ———--- . -'■ ■'
Edino četrti modrec je ostal zdrav in cel, ker je tisto, €
kar je doživel, Izkoristil za pomoč vsem, ki so ga prosili zanjo."
Četrti modrec je človek s kolektivno odgovornostjo. Svetlobo, ki jo je prejel, predaja dragim.
±S 17. SPISANKA
O življenjskem smislu Srečko Kosovel : Živeti jje smisel življenja.
Pjodor M. Dostojevski : Ljubite življenje bolj kot njegov smisel.
Kosovel je momist. V življenju samem vidi smisel. Pievo vsebuje drugo-. Najbrž, se pridružuje Kosovelu večina ljudi, ki žive in ne raz-
7T
miljajo o tem, da bd življnje še posebej osmisljali.
k	^	oAY\ PJ*^
Dostojevski je dualist. V življenju čuti dvojost. Ob stvwaawe življenju flfcstaja še misel o živijenju. Ta misfl je lahko zelo različna. Vendar pa Dostojevski v svojem izreku da prednost stvarnemu življenju pred mislijo o njem. |)ualistična je najbrž izobraženska manjšina ljudi»
Zdaj pa razložimo, kaj je sploh £ smisel* pomensko. Tu smo pri našem jezikoslovju. J je glas, ki je v starih časih opravljal vlogo kazalne^a zaimka ta . Vzemimo arhaično besedo osorej t o-s-orej =
ob tej uri. In zdaj srno že pri bistvu* zadeve. S-misel je ta__
(določena) misel. Hivljenju torej pridajamo ali kar vsiljujemo to_ (določeno) misel in živimo oprti na to misel.
Du al is tu ni dovolj: naravno, neposredno doseganje življenja, marveč išče še filozofsko potrditev njegove vrednosti ali nevrednosti. Lepe primere o življenjski miselnosti najdemo v svetovni
književnosti. Vzemimo nekaj primerov iz framsoske književnosti :
M
VITALISTIONA OSNISLIT3V
Začnimo z Rabelaisom in z njegovim izrekom PIJ ! (Gargantua in pantagruel). Izrek ni nekaka reklama a za pijančevanje, ampak za odprto sprejemanje življenjskih (tudi duhovnih) darov.
Lahko bi rekli temu tipu tudi senzualistična usmeritev. RACIONALISTIČNA, OSMISLI^EV Tu jje Voltaire s svojim Kandidora. Ali ni dobra potrditev živlienj-seftega smisla tfadnji stavek v Kandidu r Treba je obdelovati naš
/ v/	^
vrt '? Ne gre zgolj za privatizem ampak za širši človeški svet.

mi Lahko bi rekli temu tipu tudi aktivisticna usmeritev.
PSKAIJiM A 0 SMISLITKV Ena znanih Baudelairovih Pesmi v prozi ima naslov Omamljaj ^ se »
pa prvi pogled je naslov podoben Rabil ais o ve mu izreku Pij !
Vendar pa n«m fiaudelaire ponudi več kis kot le pitje : "Omamljajo se
neprenehoma S Zjrinom, ^poezijo ari ^ kre^stjo__ , kakor hočeš ! » Lahiko bi rekli temu tipu tudi intilmistična usmeritev.
EK.oiS'T*SNCMISTIČNA 0SMISLITEV
in že smo pri Camusovem Mitu o Sizifu. Caraus je iz mita, ki vsebuje življenjsko nesmiselnost^(Sizifovo valjenje skale na hrib ir/nenehno padanje skale navzdol itd.) izpeljal presenetljivo misel : Sizifa vidi v doseganju aftMlfltaft cilja (vzpona na vrh£ delovnega
procesa) srečnega (:	.
Ob tem pa postajajo vrednostno smselna tudi številna
—T
vsakdanja in ponavljajoča se dela neznanskih množic delovnih ljudi. Morda bi rekli temu tipu tdii voluntaristična usmeritev« Mar ne prestajamo ljudje omenjenih oamislitev vsak po svoje
in vsakodnevno ?•
IS. SPIS ANKA
O enakosti in o podobnosti totalitarizmiov
Vsaka oblast kvari, absolutna oblast pa kvari absolutno.
lord Acton
Primerjalno se bom lotil obravnave treh glavnih totalita-
v
rizm.ov 2o. stoletja : ruskega Komunizma - boljševizma (1917-1991), italijanskega fašizmia (1922-1945} in nemškega nacionalnega socializma (1933-1945). Poudarek bo na funkcioniranju režimov in ne na njihovi ideologiji. Zato bo najprej prikazana bistvena enakost totalitarizmov in zatem manj pomembna podobnost,!; ki jih delno ločuje.
Časovno izhajajo omenjeni totalitarizmi iz katastrofizma 1. svetovne vojne in iz na jenih nasledkov.
SIcer pa je boljševizem1 kot stranka nastal iz razcepa ruske» so'-clalno'demokrat;ske stranke leta 19o3 (razcep na boljševike- in na menjševike ), na oblast pa je= prišel z državnim udarom v ruskem revolucionarnem letu igiS. 1917 (oktobrska revofucija kot nadaljnja faza februarske revolucije - vodja Lenin).
Fašistična stranka je nastala po 1. svetovni voni leta 1919?
delovala pa je (&vo polno : nacionalistično in socialistično (podobno
L-
kot nemški nacionalni socialisti), priš^T pa je» na oblast s t. i. pohodom na Rim 28. lo. 1922, ko je	italijanki kralj Viktor
Emanuel III. imenoval Mus so linija ta predsednika vlade».
7
In se nemški nacionalni socializem. Oblikoval se jejpo 1. svetovni vojni iz Nemške delvavske stranke. Leta 19jk> pa se ta stranka preimenuje v Nacioraalno-sociallstično delavsko stranko Nemčije (NSDAP). Leta 1923 poskusi stranka (najbrž zaradi uspeha italijjanskega fašizmia leta 1922) v Munchnu z nekakim državnim udarom, a je to bolj teatralni nastop kot resna politična akcija.
V naslednjem desetletju pa se stranka razvija pod Hitlerjevim vodstvom v množično stranko in postane najmočnejša stranka v nemškem parlamet,tu leta 1932. Na podlagi tega dejstva imenuje predsednik
*	L
države H/mde-nburg 3o>. 1 . 1933 Hitlerja za kanoerja - predsednika
vlade.	^
Strnimo primerjave : ruski komunisti pridejo na oblast še v času 1. svetovne^ vojine, in to vt udarom, fašisti in nacisti pa pridejo na oblast po 1. sfvetovni vojni, in to po nekaki uradni poti.
4
Ysi trije totalitarizmi operirajo s sociiaističniml gesli : najbolj ruski komunisti,, manj, a vseeno opazno pa fašisti (Mussolini je bil sprva sploh socialist !) in nacisti (prim. oznako stranke
NSDAP : v imenu stranke sta tako srn socialistična kot delavska i). Se pogled na položaj omenjenih treh držav na koncu 1. svetO.vne vojne : Rus i ji a imPemčijia sta bili porJzeni, Italija pa je bila med zmagovalci.
Preden gremo k funkcioniranju totalitarnih režimov^ omenimo še njihov konec. Kaziika je izstopajoča : Italija in m Nemčija sta bili v 2. svetovni vojni poraženi, komunistična Rusija (Sovjetska zveza) pa je bila zmagovita. Tako sta se dva totalitarizma leta	1945
končala, rzski komunistični totalitarizem pa se je še dolgo nadaljeval. Ker pa ni mogel tekmovati s kapitalizmom, se je gospodarsko in politio-
OK
no sesul^šele leta 1991 (p0 verižnem padcu vseh vzhodnoevropskih komunističnih režimov)«
Iz vo j ne ^¡m.ago vito s ti ruskih komiife unlstov nekateri izpeljujejo tudi boljše vrednotenje komunizma kot 1«£fc obeh vzporednih diktatur, pač po načelu, da zmagovalci pijejo zgodovino.Komunizem je bil poražen drugače in pozneje-, kar pa je v naši $ primer jalni obdelavi postrabska
V?- stvar. (Skromni ostanki kormnističnih režimov ve nekažerih malih
držajah, npr. Severna Koreja in Kuba, kažejo vso bedo t ¿ga sistema.)';.
0 tem, kateri totalitarizem je hud, hujcši ali najhujši, najbolj, utemeljeno pove podatek, koliko žrtev
*
j9 posamezni totalitarizem povzročil pri lastnem prebivalstvu. Pri svojem začetku iw pri svojem korocu sta fašiizem in nacizem lokaj podobna, & ruski komunizem pa v obeh primerih časovno izstopa.
In zdaj£ k funkcionalni enakosti, totalitarizmov. Struktura
vladajočih in podložnih je povsod enaka. Na vrhu je diktator
(Veliki brat v Orwellovem romanu 1984), sledi ožja stranka
(višji strankarski voditelji), nato širša stranka (navadni člani
stranke) in slednjič podložno ljudstvo ( raja v(jjJrwellovem romanu 1984).
Raja nima nikake svobode in nima nikakršnih pravic.
Povsem enakih je več elementov : Izjemna moč tajne politične
policijie, poudarjeni militarizem, čredno organiziranje ljudi od
otrok dalje, poskus obviadati vse družbene sisteme? : gospodarstvo,
1
upravo, sodstvo, šolstvo, kulturo, umetnost, ce o šport Itd., in to
v
s kadri vladajoče stranke^ ne nazadnje : močna in uspesna propaganda.
Enaka je tudi gonja proti vsaki možni ali stvarni opoziciji
Ji
v drŽavi in zun^ nje. 'Aa svoje nasprotnike in sploh za v&ake suraljivce
jI , ^
organizirajo totalitarni režimi mnozcna^aporniska taborišča, de [orna delovna taborišča z uvedbo suženj j^k^gf dela (npr. gulagi), deloma uničevalna taborišča, namenjena likvidaciji zapornikov (prim. Itevilna nemška taborišča), rjekaj ,\^atističnih številk o žrtvah toalitarizmov bomo navedli poneje.
L/ .
Enaka (a s te vif čno različna) so kkeL!ž±x tudi obračunavanja
v samih totalitarnih strabkah : izjemna jje sisevilnost likvidacij
v/	^	„	4
najvišjih političnih voditeljefa vladajoče stranke v Sovjetski zve'zi
j avi «e/KjT**-
(Stalinova diktatura), ifena je likvidacija sostrankar je v v Nemčiji
V h
^Hitlerjev nastop proti organizaciji SA na (ftesiu z k®x Kohmom), a&je tudi likvidacija sostrani^arjev v Italiji ^Mussolinijev obračun, z opozicijo v fašistični stranki, ubi^ je bil tdu mjiussoJ inijev zet gro ' (jiano ) o
Y
Obstajajo pa tudi posamezne razlike med totalitarizmi, odvisne od zgo^vintii^d geografije, woben totalitarni sistem ne more
zatreta vsega prejšnjega izročila.
Vzemimo najprej razliko pri odnosu do vere : ruski komunizem je močno zatiral vero (pravoslavje) in propagiral ateizem ( s tem
je avtomatično delotoal proti večini venega prebivalstva), itallja
T
in uemčija se nista lotili preganjanja religije, podpisali sta celo konkorctat z Vatikanom. Italija in Nemčija sta ttudi obdržali (sicer nadzirano; kapitalistično gospodarstvo in s tem omogočili lastnemu prebivaf-stvu ugodnejše livljenjske razmere. Socialistična gospodarska politika v Sovjetski zvezi pa je zaradi ideo .to^ke dogmatičnosti
pensera zatrla domače kmetijstvo in povzučila svojemu prebivalstvu raznaliko pomanjkanje.
/
Čeprav sta Italija in Memčija nastopali v imenu svojega "t^vo-
1 j enega " naroda in Sovjetska zveza v imenu pro^etariata ( = samo dela
■p . j.
naroda !), pa so bila to le gefsra režimske propagande, saj nista
politično odločala ne narod in ne prolétariat.
Vladajojoči vrh totalitarnih trank ni potreboval višje izobrazbe (kot v t. i. buržoaziji) in je tudi ni imel, a hotel se je amatersko spoznati na vse. Minister v Hitlerjevi vladi Speer v svojih odličnih ipominih navaja, da sta Imela med vidnejšimi nacisti le dva visoko Izobrazbo :Speer in Goebbels. Po^dbno je bilo tudi v drugih totalitarizmih : Mussolini je bil učitelj, Stalin pa študent bogoslovja.
Omenimo posebej še strogi nadzor nadl kulturo in nad literaturo posebej, politično cenzuro, politično usmerjanje književnosti in ^b ume t na« t i sploh ipd„ v|rseh totalitarizmih je emigriralo veliko kulturnikov in književnikov posebej.

ce
Za druž
V Sera je večna tegoba totalitarizmov ? Hočej^ biti totalni, a tega ne morejo doseči, fer so vezani na eno samo stranko, gledajo na
,(otno prebivalstvo) kot na možnega ali na kar realnega nasprotnika.
žffeeni nadzo^ potrebujejo veliko število flg/Wovf prisluškovalcev, vohunov, policistov, ječarjev. Ifkanje in najdevanje sovražnkov režima sta stalna manična obsedenost totalitarnih sistemov.
Eo sem raziskoval zaprte slovenske književnike v komunističnem režimu, sem za čas okoli 195o opisal : "*ako so bili v slovenskem prostoru kot sovražniki komunistične oblasti obravnavani zlasti tile : vojni nasprotniki rdečih-komunistov : beli-domobranci in plavl-monarhisti, vsi politični strankarji pred 2. svetovno vojno, politična emigracija, katoliška Cerkev kot organizacija in njeni duhovniki, s Irnpat i zer j i ^aaho dne demokracije (recimo jim, anglofili),
t. i. informbirojci),

od 1948; tudi simpatizar ji Sovjetske zveze { "sovražni" govorci in pisci, z razrednega stališča §e t buržoaz^ja
nasploh', in "kulaki" v kmetstvu... "
Nemalo razočaranja nad komunizmom a (i nad socializmom je bilo
tudi pri samih komunistih. Ko sta španska komunista Enrique Castro
Delgado in njegova žena Esperafnza odhajala iz Sovjetske zveze,
sta takole označila sovjetski režim ^Socializem je velikansko
koncen tr ac i j sko tabo r tš če."'
Težko je pobiti in zapreti toliko prebivalstva, zgodovina
pa potrjuje, da dobro organizirana manjšina zmore s policijo in z vojsko obviad, ati velike množice in tudi celotno prebivalstvo. Par težko je razumeti, .ta je mala Anglija nekaj stoletij vladala veliki indiji ali da je Rim več stoletij obvladoval sredozemski prostor. Gotovo pa dilfetura številnim ljudem tudi prija (t. i. beg od svobode). Vse rešuje vladajoča stanka, nad vsem bedi pa še

vodja, nekak zemeljski nadomestek nebeškega boga. Znano je, da so udje jokali ob smrtih	tiranov, tudi ob Stalinovi smrti.
Totalitaristi se neukvarjajo z osrečevanjem svojih državljanov,
v/	/
ampak z njihovim oDvladoisanjem.
J
m zdaj le	podatki, kateri totalitarizem je pooil največ
lastnega prebivalstva, v neki nemški statistiki ( Genozid im 2o.
L-	^
Jahrhundert) sem zasledil tele komaj verjetne s( eviike žrtev
devetih diktatorjev v 2o. stoletju. Med njimi je 5 komunistov in en nacist ^Hitler).. 0 kakem fasistu, nbtf o Mussoliniju,mc ni sledu.
^	1	n	i
fašizem na področju žrtev pri lastnem prebivalstvu ni "konkurenčen vec^jima tekmecema.
Pa sij^glejrao statistiko žrtev (v okroglih milijonih) :
Stalin - 42 milijonov
Mao Ce -foung - 37 milijonov
Lenin - 4 milijoni
rol P$t - 2 milijona
Josip i^roz - 1 milijon.
Za primerjavo : Hitler - 2o milijonov.
Po uničevalnem oesu do lastnega preoivaIstva komunizem močno isstopa. Pridati pa je treba opombo ; če so vštete v statistiko tudi žrtve ¿. svetovne vojne, potem je nedvomni) del žrtev treba
^	v'	t,	v/	\S
odo teti od žrtev režima xn prišteti te žrtve ic sovražni vujiski.
w	P
za zaključek si privobčimo se tole revolucionarno
^ " p i/ umovanje : kdor ustvarja "novo druzoo in nove- ljudi-, mora
p {- "	a
pac odstraniti -s l aro druzoo •■ in » stare " ljudi.
±n kot je rekel veliki Stalin : smrt posameznika je tragedija,
smrt milijonov ljudi pa je statistika®
(oL
19. oPioANKA
Ob 4o-letnici mojega vegetarijanstva
nT
pisalo se je leto 1975 in v slovenščini je izael prevod knjige
'V
Andreja van i,ysebetha (jff&UM sji; JOtrJii. a d i se rad, da je bila to sploh prva knjiga o t.i. hatha jogi pri nas.
Knjigo sem takoj kupil in jo z 9 zanimanjem prebral, nato pa sem j':o' uporabil kot vodnik za gibalne vaje. Kar nekaj let sem delal več ali manj jbgističnih vaj. zlasti mi je ostal v spominu

t. i. surjanamaskar = pozdrav soncu kot pravcati obred. Po, sčasoma
n/
sem v gibalnih vajah popustil, a še i do danes gojimi nekaj vsakodnevnih dihalnih vaj.
C
Vpliv omenj:e (ne> knjige pa se ni omejil le na mojo gibalnost,
ampak se je razširil še na mojo #BatxiEScfc jedilnost. Nikakor nisem
v	c
mogel ravnodušno mimo poglavja z naslovom Mesojedec ali vegetarijanec ? Avtor knjige tu omenja, da zaradi joge sicer ni nujno preiti v vegetarijanstvo, a nato navede1 kar nekaj utemeljene protimesne propagande (npr. zagotavljanje boljšega zdravja, dolgoživost :
vegetarijanski menihi trapisti žive skoraj loo let, vegetarijanski
V/
samostanski redi -v raka sjjoraj ne poznajo, prav tako ne arterioskleroze, infarkta in drugih bolezni, ki jih povzroči degeneracija"; zatem srhljivi podatki o številu gnilobnih bacilov v enem gramu
1
različnega mesa : gre za milijone bakterij na gram » Rekord pa
imajo nekaj dni stara jajca ; 2oo milijonov bakterij na gram...).
Avtor konča poglavje anekdotično, in sicer z zgodbo svojega prijatelja, adepla joge, po ppklicu mesarja, le-ta je "sbojiim začudenim strankam toplo priporočal, naj ne jedo več mesa, ker je škodljivo itd. o. Končno j'e svojo mesnico zaprl in odprl vegetarijansko .restavracijo.11

Povezava zdravstvenega vidika in duhovnega vidika s me je kaj kmalu spreobrnila iz morilskega mesojedstva v "blago vegetarijanstvo. (opomba : rastlinstvo je bliže čisti prvotni energija).
f"
Moram reči, da rad odpoved mesojedstvu ni delal' nobenih težav, ker že sicer nisem bil kak zagrete ž', za meso. Že v deških letih pa sem se odpovedal perutnini zaradi domačega dogajanja. Zgodba je naslednja s na našem dvorišču so se občasno znašle posamezne kure, ki pa so kmalu postale žrtve moje stare matere in posledično končale naslednji dan^ jedilnem krožniku. Jaz pa nisem mogel	ali nisem maral jesti ljube živalce, ki sem jo
še Prejšnji dan gledal živo.
Seveda sem prišel kot novi vegetarijanec v svojem okolju v manjšinsko vlogo. Obkrožajo te večinski mesojedci, strmijo nad tvojo čudno odločitvijo j svarijo te, š da zdravstveno ( spet zdravje !) ne boš preživel brez mesa, da je čiovek naravni mesojedec itd.
¿JL.dt\yCL.
Sčasoma se s^-cunese im bližnjiki te pač sprejmejo kot družinskega posebneža.
Ko pa so nastopili še vegetarijanci višjega tipa - vegani,
/
sem se tudi sam čudil, kako lahko prežive brez mleka in brez mlečnih izdelkov...
Omeniti še moram, da sem se za krajši čas (okoli 2 tedna) izneveril vegetarijanstvu '(za mesojedce mi .le "vegetiramo"), in to zaradi kulturološkega razloga. Leta 1981 sem namreč bil na krajšem izletu na Kitajskem. Ker menim, da je tudi domača kulina-rika pomemben del nacionalne kulture5, sem se takrat prepustil celotni jedilni ponudbi, ki nam je bila na razpolago.
In minila so leta in desetletja... Tu sem in še' "vegetiram". Kaj hočem» : vsak človek pride- do svoje razvojne meje : prehrana gospe Mire omerzel s prano mi ostaja neurnljiva in nedosegljiva...
a
2o. SPISANKA
Od dijaka do upokojenca ali Ob 7o-letnici zbirke Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev
Bilo je le to 1946 in takrat se?m se iz osnovnošolca Ž preobrazil v niz jegimnazij ca i klasične gimnazije. Ker sem si redno ogledoval knjigarne zunaj in znotraj, sem gotovob brž odkril začetne knjige
iz zdaj že epohalne zbirke ZDSPP*.
Začel semi nagovarjati svojo mater, da bi knjige iz omenjene ^ zbirke kupovala, saj da spadajo v vsak slovensko kulturno knjižnico. Res se je hitro dala prepričati in je začela knjige kupovati. P)a je družinska upokojenka to lahko počela, je bilo najbrž: odvisno od razmeroma nizkih cen takratnih knjig. Stvar se je utekla in moja mati je kupovala ZD ves čas moje gimnazije in še v začetku mojega slavističnega študija (takrat so mi postale te knjige že strokovni priročniki i), skupaj kakih lo let. Sreui 5o. let sem že kaj zaslužil z začetnim korektor stvora in z lektorstvomi ter s kakim drabižnim pisanjem, tako da ser, si posamezne knjige ZD že sam kupoval.
Prišla in prešla so službena leta, nastopilo je upoko jenstvo, jaz še vztrajno kupujem ZD, katerih cena pa današnji ni več
naklonjena plitvimi žepom kulturnih kupcev.
A vrniti se moram v dijaška leta. Doma smo v očetovi knjižnici imeli starejše Izdaje zbranih ali izbranih spisov naših književnikov, mako sem že v zgodnjih letih prebiral knjige naših pisateljev v izdajah Tiskovne zadruge, npr. Jurčiča, Tavčarja in Masija-Podlim-harskega. To pa je bila predstopuja, iz katere je zrasla zbirka ZDSPP, ki jo je v začetni fazi	1946-198o urejal moj spoštovani
profesor za primerjalno književnost dr. vnton Ocvirk, od 1981 do 2olo> dr. France Bernik, od leta 2oil pa jo ureja dr. Matija ogrin.
a
/ 6i
zanimivo Je, da je Ml Ocvirk tudi urednik 1. knjige iz zbirke ZD v letu 1946 : to je 1. knjige Kosovelovega ZD. Ocvirk pa se je ukvarjal s Kosovelom že pred 2. svetovno vojno, saj je leta 1931 izdal
Kosovelove Izbrane pesmi.
Zbirka ZDSPP je izhajala najprej pri Državni založbi Slovenije (1946-^2000). Nato je prevzela izdajanje zbirke za celo desetih oje (200u-2ul0) mariborska založba Litera. Od leta 2010 pa izhaja zbirka pri založbi, ki je zanjo najprimernejša : pri ZRC SAZU v Ljubljani.
la so bile začetne knjige zbirke ZD na voljo
Spominjam se, da so
tako broširane kot vezane, v nadaljevanju zbirke pa so brošacije izginile. Pa si oglejmo, kateri avtorji so bili uvrščeni v zbirko
ZD na začetku.
Bibliografija izdaj Državne založbe Slovenije 1945-1965, Ljubljana 1965, nam označi tele knjige ZD iz leta 1946 : 1. knjigo Kosovela, 1. knjigo Aškerca, 1. knjigo Jurčiča* In 1. knjigo Trdine, leta 1947 pa sta sledili 1. knjiga Gregorčiča in 1. knjiiga Kersnika, In ualje : leta 1948 : 1. knjiga Levstika in leta 1949 : 1. In 2. knjiga Ketteja. Končajmo navajanje začetnih avtorjev ZD s 1. knjigo (in obenem z edino* knjigo) Linharta (leta 1950) In
s 1. kraj igo Tavčarja (leta 1951).
Vredno je omeniti, da so doživele nekatere knjige ZD iz
začetnih let tudi 2. izdaje. Že> otnenjeJ%ibliografija izdaj DZS... navaja tele 2. izdaje : Jurčič : 1., 2. in 3. knjiga, Kersnik : 1. in 2. knjiga, Kosovel : 1. knjiga ( precej predelana izdaja
je izšla leta 1964) in i Tavčar t 1. knjiga.
presenetljiva pa je naklada začetnih knjig ZD : 1. knjiga Kosovela ; 5000 izvodov, 2. Izdaja te knjige i £>P0 Izvodov, 1. knjiga Aškerca : 5000 Izvodov, 1. in 2. knjiga Jurčiča : 5000 izvodov, 3.-8. knjiga Jurčiča : 4000 izvodov, 1. In 2. knjiga
u
Trdine s 5000 Izvodov, 3.-5. knjigi Trdine : 4000 izvodov, 1. knjiga Gregorčiča : So» 5100 izvodov, 2. knjiga Gregorčiča : 5000 izvodov, 1. knjiga jKersnika : 5100 izvodov, 2. knjiga Kersnika : 4900 izvodov, 3. in 4. knjiga Kersnika : 5000 izvoodov, 1. knjiga Levstika : 45UQ izvodov,, 1. knjiga Ketteja : 5000 izvodov, 2. knjiga Ketteja s 49uu izvodov.
y	m
V sedanjosti - na zasičenem knjižnem trgu - so take naklade knjig omejene na uspešnice tipa Hairy Potter. Za primerjavo vzemimo zgolj 3 primere novejših naklad ZD ; 1. knjiga Kocbeka je še dosegla 1500 izvodov, 16. knjiga Kocbeka premore le še 300 Izvodov. 1. kii j Iga j^arto .a ; 320 Izvodov, 1. knjiga Jarca ; 300 izvodov. Splošna primerjava naklad med začetnimi knjigarni in med sedanjimi
lo x manjše.
Zdaj se kaže posvetiti celotnemu pregledu zbirke. Od leta 1946 (1. knjiga Kosovela) do leta 2015 (3. knjiga Jarca) je izšlo skupno 265 knjig ZDSPP (knjige v zbirki so številčene šele od Literinega založništva dalje). V vsaki novejši knjigi zbirke pa Imamo zdaj tudi celotni pregled zbirke (po abecedi avtorjev).
Sistematizirajmo najprej zaključene avtorje' v zbirki : in ton Aškerc : 9 knjig France j^akantič ; 1 knjiga Ivan Cankar : $0 kmgig. pran S. Pinžgar t 15 knjig Alojz Gradnik : 5 knjig Simon Gregorčič i 4 knjige Slavko Grum : 2 knjigi Ivam Hribovšek : 1 kmjIga
knijigamd ZD nxxpaxKy nami pove,
i
Simon Jenko : 2 knjigi Josip Jurčič j 11 knjig Janko Kersnik : 6 knjig Drago tira Kette : 2 knjigi
Srečko Kosovel : 3 knjig? ( stvarno gre za 4 knjige, saj je 3. knjiga izdana v Z delih i 3/1 in 3/2. Bolj smiselna hi bila oznaka 3. in 4. knjiga. & fedobmon se je zgodilo pri 7. knjigi Kocbeka : 7/1 in 7/2 i)
(Leta 2009 se nam je razkrilo, da Kosovelovo ZD ni povsem zbrano. Dr. Marjan Dolga® je namreč izdal knjigo : srečko Kosovel : Iz zapuščine ; Pesmi, neobjavljene v Zbranem delu. Presenetljivo je, da je tega neobjavljenega pesniškega gradiva kar okoli 230 strani !) Lojjz Kraigher ; 10 knjig lovro Kuhar - Prežihov Yoranc : 12 knjig Anton Leskovec : 2 knjigi ¿•ran Levstik : 11 knjig Anton Tomaž"Linhart : 1 knjiga
¿'A
Stanko Majcen : 8 knjig
m
jamez Mencinger ; 4 knjige
Ludvik Mrzel : 2 knjigi
Josip Murn - Aleksandrov : 2 knjigi
"France .prešeren : 2 knjigi
Dominik smole ; m 5 knjig
Josip Stritar : lo knjig
Ivan Tavčar : 8 knjig
Janez Trdina : 12 knjig
S bč
Vladimir Truhlar : 3 knjige Jože Udovič : 5 knjig Anton Vodnik : 4 knjige
Valentin vodnik : 1 knjiga
v
Oton Zupančič : 12 knjig
Zaključenih je torej 32 avtorjev. Nekaterim ZD so dodane že-monografije o avtorjih., a o tem pozneje.
I®	seznam sedmiik nedokončanih avtorjev v ZD :
Vxadimiir Barto1 : 2 knjigi Miran ¿are % 3 knjige
Edvard i^ocbek : 14 knjig (7. knjiga jet* dvodelna : 7/1 in 7/2)
Juš 'Kozak : 13 knjig
Primož Kozak : 3 knjige
Zofka K veder t 3 knjige
Ivan ® Pregelj % 2 knjigi
Pr ijiajmo nekaj opomb : ZD Bartola in ZD Jarca sta šele na začetku in tu ni h kaj dodati. Pri Kocbeku so problem njegovi preobširni dnevniki,, tako da je njegovo ZD najbrž šele na polovici. Nasprotno pa je ZD Juša Kozaka tik pred koncem, saj mu manjkajo zgolj še avtorjeva pisma. ZD Primoža Kozaka očitno še ni niti na polovici; podobno velja za Zofko Kveder, ki pa jo z veseljem: spremljam? kot prvo književnico, uvrščeno v ZDSPP*. Največji problem med nedokončanimi avtorji je gotovo Ivan Pregelj, katerega ZD jie zastalo pri 2. knjigi» torej na začetku, če pomislimo, da so Pregljevi rzbrani spisi izš." i v 3 o . letih v 4.0 knjigah.
Ali je bila uvrstitev vseh omenjenih avtorjev v zbirko ZDSPP utemeljena ? sam imam pridržke pri avtorjih : pri leskovcu, pri Mr želu in pi Triitilar jiu. Lesko ve c ima res eno nadpovprečno dramo ({j)va bregova), a njiekov celotni opus ga le ne potrjuje kot klasika»
Mrzel j'e sicer simpatičen avtor s svojo kratko prozo, a kot kratko-
6i
proznik gotovo ifiolj izstopa Milan Pugelj. Tu je še nedvomno prednostni Ciril Kosmač, že ustaljeni "šolski" avtor.
Največja uganka md je Truklar. Kot pesnik mi je bil znan le iz kake antologije, a so njegove pesmi šle povsem mimo mene. pite d leti sem- prebiral njegovo razpravo Oo>žlvet$e absolutnega v slovenskem leposlovju. Tudi po prebrani 1. knjigi krulil ar je ve ga ZD (pesmi) me njegova poezija ni pritegnila in menim, da imamo kar pr-cej bolj,ših pesnikov, kot je Truhlar.
navsezadnje gre pri vsem skupaj tudi za prioriteto, če pomislimo, kdo vse ni bil uvrščen v izdajo ZD.
PO sobne poglavje so še zaključne monografije k ZD. Načrtovano je, da vjakemu zaključenemu avtorju v ZD sledi še* monografija o njegovem življenju in o njegovem delu. Običajno napiše monografijo o avtorju kar urednik njegovega ZD, a vedno mi tako.
Oglejmo si seznam do zdaj objavljenih monografij (po abecedi k n j i le vn iko v) t
Prane*; Balantič (avtor monografije ; France liberalk) Ivan Cankar ( avtor mon. ; France Bernik)
V
Fran S. Finžgar ( avtor mon. : Jože j*if.rer)
Ivan HrIbov$i£&; ( avtor mon. : France Pifeernik)
Simion Jenko (avtor mon. : France- Bernik)
jamico Kersnik ( avtor mon. : G-regor Kocijan)
Srečko Kosovel (avtor mon. : Janez Vrečko)
Loja Kraigher ( avtor mon. : Dušan Moravec)
Stanko Majcen ( avtor mon. s G-oran Schmidt)
Ludvik Mrzel (avtor mon. : Dušan Moravec)
Dominik Srniole (avtor mon. i Goran Schmidt)
Anton Vodnik (avtor mon. : France pibernik) Oton Zupančič (avtor mon. : Jo-ž a Mahnič)
JO
]C.i na pisca monografij, ki nista bila tudi urednika avtorjevega ZD, sta dr. Gregor Koči ja^ Kersnik) in dr. Janez vrečko (Kosovel). Nedvomno bo velikanski problem pridobiti pisce mom-ografij se za 19 že zaključenih avtorjeva v ZD.
Sicer pa je dosedanji najplodowitejši pisec monografij France Pibernik (3), po 2 momografiji pa so prepevali se dr. France mernik, Dušan Moravec in Goran Schmidt.
Morda bi kazalo uporabiti že sag star|e|e pomembne monografije in jim> dopisati le časovni dodatek. l'u mislim predvsem na monografijo o Aškercu Mar je rsoranik in na monogra jijo o Simonu Gregorčiču Franceta Koblarjaz ( ta monografija je bila sploh pisana prav za spremljavo ZD !). Drago .uruškovič je sicer napisal monografijo o Lovru Kuharju - prežihovem voraneu, a je zaradi neznanih razlogov izšla v Ueiovcu in ne v okviru ZDSPPJČ.
ugledati si moramo še celotni seznam urednikov ZD. Med uredniki opazimo vrsto najpomembnejših slavističnih strokovnjakov iz več generacij, urednike navajam pa auecedi in jim doaajam "njihove 1 avtorje : Drago Bajt : Jarc 1-3 (3 knjige)
France mernik : uankar 1-2, 12-13, 17, 2o, ¿3, Jenko 1-2, Kersnik 6
(lo knjig)
Marja Bor&nik : Aškerc 1-2, Tavčar 1-8 (lo knjig)
Janez Dolenc : Pregelj 1-2 (2 knjigi)
</	v/
Drago uruškovič : Lovro Kuhar - Prezihov vorane 1-12 (12 knjig)
Mihael Glavan : Kocoek 9, 1^-16 (6 knjig)
Alfonz u-span : Linhart 1 (1 knjiga;
Miran Mladnik : Gradnik 1-5 (5 knjigj
Andrej Inkret : Kocbek 1-8, 1^-16 (13 knjig;

Pramce Koblar : Gregorčič 1-4, Kette 1-2, Stri^tar l-lo (16 knjig; Jože Koruza : Lovro Kuhar- rrezinov v©rane 1-2 ( 2 knjigi) Janko Kos; : Cankar 6-7, lo-ll, 18, 21-22, Prešeren 1-2, Valentin
Vodnik 1 (lo knjig)
Lado Kralji : drum 1-2 ( g knjigi)
Janez Logar s Jurčič lo-ll, Mencinger 1-4, Tdina 1-12 (18 knjig)
Joaa Mah.nlč : Župančič 4-12 ( 9 knjig)
Katji a Miliurko Poniž : Zofka K veder 1-3 ( 3 knjige)
Dušan Moraveo ; Aškerc 8-9, Cankar 3-5, 14-16, 19, 25, Kraigher l-lo,
Lesko ve c 1-2, Mrzel 1-2 (24 knjig) Jože Munda s Cankar 26-3o, Juš Kozak 1-13 (18 knjig) Vlado Novak s Aškerc 3-9 (7 knjig)
Anton Ocvirk : Cankar 6-7, Kersnik 1-5, Kosovel 1-3 (lo knjig)
France Pibernik : Balantič 1, Hribernik 1, !pruhlar 1-3, TJdovič 1-5,
Anton Vodnik 1-4 ( 14 knjig) Dušan Plrrjievec : Murn	1-2', Župančič 1-3 (5 knjig)
Tone Pretnar £ : Gradnik .1-4 ( 4 knjige) Mirko Rupel : Jurčič 1-9 (9 knjig) Goram Schmidt : Majcen 1-8, Smole 1-5 (13 knjig) Anton Slodnjak : Levstik 1-11 ( 11 knjig) Jože sifrer ; Finžgar 1-15 (15 knjig) Tomo Virk : Bartol 1-2 ( 2 knjigi)
Dušah Voglar s Cankar 8-9, 24-25, Primož K»zak 1-3 (7 knjig)
Najplodovitejši uredniki so : Dušan Moravec (24 knjig), Janez Logar in Jože Munda (18 knjig), prance Koblar (16 knjig), Jože Šifrer (15 knjig-), France Pibernik (14 knjig), Andreji Inkret in
v
Goram Schmddt (13 knjig), Drago Druškovl^(12 knjig) in Anton Slodnjak (11 knjig).
a
(¡Opomba : nekajkratno souredmištvo (2 urednika pri posamezni knjigi) ni posebej označevano.)
J
Dragoceni plodovi uredniškega dela so opombe in komentarji, velika pomoč za vse preučevalce posameznih avtorjev«
Ob jubilejni 7o-letnici je razvidno, da letno izidejo v zbirki povprečno nekaj manj kot 4 knjige, Tak tempo izhajanja je verjetno pričakovati tudi v bodoče« ugledne starejše urednike pa bodo morali v nadaljnjem naslediti tudi pripauniki mladih znanstvenih generacij.
N/
Avtorjev, ki zasluzijo objavo svojih ZD v zbirki, je se kar precej.
v	✓
rrednost dajem tistim avtorjem, ki so bili ze deležni svojih izbranih
aii delno zbranih del. iz 19. stoletja najbolj pogrešam Frana Erjavca
(torzo izdaja njegovih zdJ v 4 knjigah., 1934-1939;, ud književnikov
na prehodu 19. in 2o. stoletja bi Izpotetavil Frana Detel o (bil je že
deležen izdaje svojih ZB v 6 knjigah, 1962-1972), Franatfaslja-
Po^dlimbarskega (tor^°izdaja njegovi^ zbranih spisov v 3 knjigah,
1925-1931), Frana Milčiraškega ( izdaja zs v 4 knjigah, 1978-l9«o),
ve,
Josipa vosnjaka ^ izdaja ¿S v 3 knjigah, 1889-1894), KsaVerja Meška (izdaja Izbranega dela v 5 knjigah, 1954-1960), Dodajam še Milana Puglja (brez IS) in Vladimirja Levstika (brez IS').
Opuščam nadaljnje naštevanje avtorjev 2o. stoletja, kandidatov za uvrstitev v ZDSPPK. Kot zanimivost pa omenjam dva dosedanja Ha^Mtaža najmlajša avtorja, uvršceba v ZD. To sta Primož Kozak in Dominik Smole (rojena 1929).
Posebno vprašanje so mnogopisci. Iz 2o. stoletja, npr. France Bevk, Anton Ingolič, Miško Kranjec... Ali kaže pri teh preiti na Izbrano eadelo ? A pustimo to ob strani.
Naj končam jubilejno kramljanje o zbirki ZDSPP z željo, da zbirka s svojim poskočnimi Pegazom spodbudno krene v nadaljnje nove zarje.	Andrijan Lah
21. spisanka
O mnogopovedni knjigi Iztoka Simonitija DEUS VOLT
__
j red nekaaj leti semi z zanimanjem prebral Simonitijevo knjigo
Hlstoria magistra mortis, zato sem zdaj z velikim, pričakovanjem r---
segel po novi Simoniti je vi knjigi Deus vult : o vrednotah kristjanov, Ljubljana :2ol5. Knjiga je povsem potrdila moja pričakovanja, saj obravnava pomembno tematiko s kulturna! širino in s strokovno globino, z ostrim umom ±3iSz1razkrivanjissi dejstev,, a vendar s' poudarjeno strpnostjo 1ibertarnega človeka.
Knjiga se dotika ključnih humanističnih področij s mitologije, religije, zgodovine, politike, kulture, umetnosti, znanosti, zazira se iz preteklosti v sodobnost in spet nazaj. Radoživemu in miselno očtprtemu bralcu nudi kar največ gradiva za tehtno incfformaci j k in za poglobljeni razmislek.
Avtorjeva knjiga je lahko izšla v liberalnih razmerah demokratične družbe, saj odprta eazprava o temeljnih s vetovnoinazorskih vprašanjih v to^litgranem sistemu kateregakoli tipa ne bi bila mažna.
Najprej se velja ustaviti pri obeh pomensko močnih naslovih Simonitijevih knjig. Mistoria magistra mortis je izzivalno nasprotje
utečenega in zlizanega izreka Hlstoria magistra vitae. Zdaj že vemo,
X/	v,
4Use življenje (življenjska praksa) nrčesar ne- nauči iz zgodovine, ampak da jo v nenehnosti ponavlja« les se lahko posameznik
naluči nekaj o zgodovini iz zgodovine, a le za svojo kabinetno rabo. potek sveta pa je kljub posameznim različicam vedno enak.
Simonitijev naslov seveda poudarja, da je zgodovina učiteljica (o) smrti. In res, ali ni zgodovina zgodba o vsem mrtvem,(/preteklem,
v/
0 minulem ? Lahko bi rekli, da je zgodomna mrtvaški ples, ki potegne
v svoj krog vsakogar in vse živo. Dejstvo pa je, da zgodovina vse
i( y "	. .
mrtvo nekako oživi na papirju.
Naslov nove Slmonitijeve knjige ^feus vult pa nas usmerja od zgodo.
I/
dovine kar v transcendenco, le-ta pa je? v človeški dejavnosti z zgodovino močno povezana. Torej k nasJo vu Deus vult = Bog hoče. In res : kaj Bog hoče ? "Vse izjave, ks$pax kaj Bog a Ji i bogovi hočejo, so vezane na t.i. svete verske knjige, ki pa so jih napisali, sestavili, obdelali, uredili in izdali ljudje. To se pravi : ljudje so napisali, kaj (naš) Bog hoče - ali drugače povedano ; ljudje so nekaj hoteli in so svoja hoi|.tenja prenesli na Boga (na bogove). Ko pa je zapisano, da je Bog nekaj ukazovalnega, odločilnega, uničevalnega rekel, je to v verski knjigi močno vplivno in učinkovito. iN a pisca se pozablja, pomembno je, kaj je pisec povedal, podobno je pri funkcioniranju knjižetenosti : rečemo, kaj je rekel Hamlet, in P^i tem je Shakespeare v oz/fiadju.
Izkaže se, da je izrek .Deus vult dokaj vpliven v p širši zgodovini in v različnih političnih časih. Najboljši primer je kar judovska Stara zaveza, v kateri je bogovskega odločanja »a pretek. (So ti Elohim odsev vesoljskih Anunajfikov z Kibiruja ?!) Najprej : mit o izvoljenem ljudstvu (pisci Stare zaveze so bili Judje - izvoljena ljudstvo so Judje - če bi pisali podo ono knjigo Grki, bi bili ibrani narod Grki,
T
0
če bi jo pisali Rimljani, bi bili Izbranci Rimljani itdi. v novejšem
d
času smo imeli priližnost spoznati rasistični mit nemškega Herren-voika. ..).
Kaj izhaja iz monoteizmov in iz vsakršnih monizmov ? Neznanska nestrpnost, izključevalnost in dovraštvo do drugovercev, do drugorodcev, do drugače mislečih itd. starozavezni pisci vsiljujejo svojemu Dogu Jahneju ostre nagovore o etnociau Jude motečih ali Judom nasprotnih narodov. Seveda je v imenu našega ¿ga (Boga; vse dovoljeno. Mojzesova zapoved ^e ubijaj je povsem podrejena 1. njegovi zapovedi o euem in o edinem pravem SBtgtt,,. (= našem i ) bogu.

Simoniti lepo razprede dejstva o politeistični strpnosti in o mono-teistični nestrpnosti, vsi trije bliž®jevzhodni monoteizmi (judalzem, krščanstvo, mslam) izključujejo vse druge in bi vse druge tudi uničili, bi le mogli. Absolutnost ne dopušča relativizma. ( 0 sovražnosti in
ce o un ic e
J valnosti posameznega mouotelzma do drugih govori tudi Michael
^aigent v svoji knjigi Sodni dan : Tri velika v-fistva iB^i« lwucu
sveta, Tržič 2olo>.)
Simoniti in vsi, ki ŽH±xš^±™txčutirao libertarno, nujno
nasprotujemo tako izMjučujočnosti monoteizmov kot tudi novejših
A v/ irC-i	, .
monizmov.	utemeljeno poudarja, da so rmonizmi 2o. stoletja
(komunizem, fašitem, nacizem) zgolj; brezbožne izpeljanke monoteizmov. Ti monizmd pa imajo svoje ideologije, svoje preroke in svoje voUtelje-.
Slednji W nekaki zemeljski "bogovi".
Zato so smiselne primerjave funkcioniranja monoteizmov in
o
monizmov : Vatikan in Kominterna, papež in sovjetski dikftator,
inkvizicija in Čeka (GPU, NKVD itd.), montirani čarovniški procesi
F.n montirani komunistih), i procesi itd. Primeri j ive so tudi ideološke
manse : papež proti puthru - Stalin proti ¿rozu ipd.
/ ^ bimoniti zlahka aokaze, da temelji evropska kultura na grško-
rimskem politeističnem in pluralističnfem izročilu. Sledenje tej liniji j;e nujno tudi za sodobno družbo, sicer se bomo spet znašli v takem ali v drugačnem totalitarizmu.
Ob vseh značilnostih funkcioniranja cerkvene rimokatoliške organizacije (absolutistična oblastnost, " igovanje s transcendenco, duhovniška pedofilija, finančne malverzacije idr.} pridemo nazadnje do ključne dileme : do razlike med jezusovstvom in med paper tvoru, med re^Jgino i« mmed bogastvom, med uporništvom in med obJastništvom.p med evangelijem in med inkvizicijo. Navsezadnje se znajdemo pri zgodbi ofvelikem. inkvizltorju (;Dostojevski : Bratje Karamazovi).

S stališča oblasti Velikega Inkvizitor ja) bi bil Jezus v srednje-veski Španiji kot heretik sežgan na gr,adi, saj bi motil utečeno cerkveno in državno oblast. Ali lahko sklenemo : teorija (ideja) in praksa (stvarnost) sta si vedno nasprotni ?!
Širno nit i nam v svoji knjigi ponuja vrsta
O	v/
kulturo loških
in politaloških razlag, vrednih podrotfene obravnave. A to presega
namen te spisanke.
Oglejmo pa si sestavo Simonitijeve knjige in pozneje foekaj
Simo niti j «i vib citatov. Uvod v knjigo je napisal mine Hribar.
Simonitijeva poglavja pa so : Ena civilizacija, dve kulturi,
Sovražniki svobode, Bogovi ne umirajo, sledi sest esejev o vrednotah
(šesti esej je napisala Meta Kušar). Sklepni poglavji pa sta t
gako bi se jaz obnašal v Jasenovcu in Sekularna družba hoče videti,
ne poslušati.
Na začetku esej-*.Sovražni1 -i svobocfede pove Simoniti naslednje : Odpor Werkve do zahodne svobode izhaja iz izhodiščnega odpora momoteizmia do pluralizma, udpor -erkve se kaže v teologijah, doktrinah in politikah v z ve epi s spolnostjo, splavom, evtanazijo, smrtno kaznijo, pa tudi umetno oploditvijo neporočenih žensk, porokami istospolnih
parov, posvojitvijo otrok itd."
; omemben je esej 0 vrednotah kristjanov (obenem je to tudi
podnaslov knjige >). takole začenja avtor svoje tehtno razpravljanje :
"Svet zaradi kristjahov in klera nikoli ni bil niti ne bo boljši,
čeprav ssehhIuih: neprestano govorijo o vrednotah tako, kot da jih
drugi nimamo» Vendar dejstva (finančne m al ver z ac i je , pedofili ja,
pohlep, klerikalizero) neusmiljeno kanejo njihove resnične vrednote."
V nadaljevanju (str. 113) avtor ugotovi t "Globok je prepad med
vrednotami, ki jih krisstjiand oznanjaj®, in vrednotami, po katerih
Sj
I i
/3?
/retaciio - religije, zgodovine, ideologije - je med Instituci-
ji "
se ravnajo v resničnem življenju.
Esej 0 religiouni in zahodni svobodi začenja avtor z enostavno izjavo s " Svohoda je pravica, da verujemo, ne verujemo ali dvomimo o obstoju boga. To, da smo za nekaj, zoper nekaj ali da dvomimo,, je
bistvo vsake pojiitične svobode."
Bistvena je tudi avtorjeva misel na strani 147 : "Boj za
pf . . interpretacijo - re
jami vedno boj za moč."
V ese j m Kako bi se jaz opasal v jasenovcu Uravnava avtor
z.ločiraskost	političnih monizmov 2o, stoletja. Favaja pa
p-esenetljivi podatek o veliki ruski anketi, ki je "pokazala, da
je najpopularnejša osebnost v ruski zgdoovini Stalin-'. (!!)
Vlada kot naročnica ankete je posegla vmes in anketo so
..popravili" in "so pred Stalina postavili Aleksandra lovskega in
Pibtra Stolipina (opomba : ministra carja Mikolaja II.)" Z vidika
i	oc	,
nešjetih .žrtev totalitarističnega terorja je ®veda popularnost
Stalina nepo jmlj Iva.
Zaključni esej v knjigi ima pomenljivi naslov : Sekularna družba
hoče videti ne poslušati (opomba : odločajo naj toreg^ razvidna in oprijemljiva dejstva in ne ideološko-polUičn^ple te^ičij^ ! ) .
[¿j pove avtor o sekulami svobodi ? " Gradniki zahodne svobode
so grško-rimski koncepti demokratia, res puhlica, libertas in
t-----. -----*
politikao"
,- '	, . , ,. -ctprusekularna svoboda vere je individualna
in kaj o verski svobodi ?
„„n^^	nosamaireznika kot zasebnika in člana
in kolke tivna politična pravica posamajezn občestva, svoboda vere pomeni pravico posameznika, da veruje,ne varuje, menja vero, jo ptakticira ali ne prakticira..."
0 sekufarni državi : "Sekularna država ni ateistična..., temveč
al
je za -politično, sociSano, versko - svobodo."
V Sklepni misli izpostavljam stavek : " Zahodna izkušnja svobode je dragocena, ker omogoča sožitje različnih." Bo ideal vzdržal ?t
22. SPISANKA
O individuali|imu in o črednosti
Vsak človek je Individuum (= ne-deljenec) , ni pa vsak človek
indivialist ali pa je to le v marali meri in občasno«
Individualisti so ljudje, ki izstopajo iz povprečnosti : po obnašanju, po nastopanju, po dejavnosti, po miselnosti itd. Individualist! so vsi posebni ustvarjalci : umetniki, znanstveniki, misleci, poli&iki,
vojskovodje, športniki...
in kako je zip nasprotjem individualizma, ki ga imenujem črednost (množičnost) ? Pravzaprav nas žef od malega vzgajajo čredno : vrtec,
osho vnajsola, srednja šola, visoka šola,.... Vrhunec črednosti dozivimo, ko se znajdemo O^ojski in v podobnih milltarističnih in v političnih organizacijah, Črede pa potrebujejo svoje pastirje : to so vzgojitelji, učitelji, profesorji v šolskem sistemu, politični voditelji v politiki, podčastniki in častniki v vojski ter svečeniki in duhovniki v vseh verskih sistemih. Spomnimo se samo na pastirsko (pastoralno) poudar-
jenost duhovniške službe v katoliški Cerkvil
Kastna ali oblastniška različnost je jasna : na eni strani so pastirji (oblastniki), na drugi strani je čreda (raja). Enako kot za cerkveno (versko) črednost velja^udi za politično (ideološko)
;črednost.
A-ako uiti iz črednosti (vprašamje je, ali sploh hočemo iz nje !), ko pa so črednostne vse množi^čne prireditve od nogometnih (ali kakih drugih) tekem (črednost na^Ljačw) do nastopov glasbenih
skupin (črednost poslušalcev) ?
Skrajni individualnem je povezan s samoto. Tu lahko omenimo
v
puščavnike, duhovne preraišljevalce, samotne popotnike, kot vzorčno literarno osebo pa Robinsona Crusoeja na samotnem otoku (slednji je bil v svoj samotni individualizem prisiljen po kajinem brodolomu).
«
Tako ostane nam povprečnim ljudem manevriranje med bolj ali manj nujno črednostjo (zveza s človeškim, okoljem) in med bolj ali manj zaželenim inaivi^ualizmom (raznolika samosvojost).Jbe najlažji je miselni individualizem, ki ga lahko gojimo tudi v tesnem objemu č rednosti.
Z individualizmom zunanjega tipa pa se hitro znajdemo
v spopadu s prevladujočo črednostjož. "lajbanalnejši primer je v zvezi
/f \j z modo. Če hi se v uniformirani sivi djnžbi (npr. kitajska oblačilnost
v času Mao Ge Tunga) pojavil kdo v poudarjeno pisani opravi, bi končal
v zaporu ali pa na psihiatriji.
Spomnimo se tudi na pogav dolgolascev v komunističnem
v	v	-
režimu, kar je bilo svojsko družbeno uporništvo v družbi kratkolascev.
o^ T
Skrajni» tn a; primer a "M bi bila nastop nagega posamahika v oblečeni družbi in oblečenega posameznika v nagi družbi.
Sicer pa individuaijLsti nimajo nič proti prednosti,, če to čred-
v/
nost vodijo (verski, politični iia» vojaška "pastirji").
Znano je, da se individualistični umetniki (književniki, slikarji...) večkrat začasno sKupinsK<g> povežejo zaradi skupnega nastopanja in zaradi sorodnih ustvarjalnih idej.
Nasploh pa je izstopajoči imdividualist s črednostnega vidika vedno "sumljiva oseba", kot kritik vladajoče vere, ideologije in politike pa je kar življenjsko ogrožen.
Eden zKamnitih prikazov odnosa med izstopajočim indlvidualistom in med prilagodljivo' črednostjo je v Nietzschejevi knjigi Ta§b> je govoril ^aratutrax : na eni str<uii prerok z izjemnimi idejami (¡¿mv^l7^' o nadčloveku), na drugi strani nestremljiva človeška čreda, ki jo
imenUje Zaratustra (= Nietzsche) "zadnji ljudje
ii
Zaratustra govori ljudem, a čuti : "ne razumejo wf me, moj
jezik ni ust vsajen za ta ušesa".
i Ž7 o
In kaj je povedal ^ratustra o "zadnjem človeku" ? ( citirani odlomki so iz prevoda Janka Mocffra, Ljubljana 1974, str. 18-19)
"Gorje S pride čas, ko človek ne bo več pošiljaj puščice svojega hrepenenja čez ljudi in ko tetiva njegovegajloka ne bo znala več brneti ! (opomba : konec transcendence, zmaga imanence !)
Gorje ! Prihaja čas, ko človek ne bo rodil nobene' zvezde več..
Poglejte ' Pokažem: vam zadnjega človeka.
<G/V	Op
aJ je ljubeze-n ? -aj je stvič&stvo ? Kaj je kamenje* ?
je zvezda ? tako sprašuje zadnji človek in mežika.
Zemlja se je pomanjšala in po nji skače zadnji človek, ki napravija vse majhno. Pjejjov rod je neiztrebljiv kakor bolhačf zadnji človek živi najdlje.
"Iznašli smo srečo^ ", pravijo sadni v ljudje in mežikajo.

Odšli so iz pokrajin, kjer je bilo težko živeti...
w	pa
alo strupa tu ±h tam : to prinaša prijete sanje... (opomba : mami1ar s tvo ?!}...
■c-.e zmeraj dela je, saj je delo razvedrilo...
Nič več ne postajajo ne revni ne bogati i Oboje je prenaporno. Kdo pa še hoče vladati ? Kdo še ubogati ? oboje je prenaporno.
Nobenega pastirlja in ena čreda t Vsi hočejo enako, vsi so enaki s kdor čuti drugače, gre prostovoljno m v norišnico...
imajo svoje veseljce za čez, dan in svoje veseljce za čez noč "Imeli smo srečo", pravijo zadnji ljudje in mežikajo - [(
To koncu tega prvega Zaratustrovega^ovora so se oglasili 1 j ladje iz množice s " Da$ nam tega zadnjega človeka, o Zaratustra,.. napravi iz nas fe.ga zadnjega čloar^ka ! In potlej se z veseljem odpovemo nadčloveku ! " Jn kaj si je rekel 'garatustra ? Ponovil je svojo začetno misel : "Ne razumejo me, moj jezik ni ustvarjen zala ušesa." aH gre za razlago izreka : Nemo propheta in patria ?!
e « o
23. spisanka
O ¡ž veri In o neveri
Ob besedi vera pomislimo najprej na religioznost, torej na vero
H	feH*2
v transcendentna m smislu (kozmogonij'a, teojgjonija, antropogomja. .. ). Tovrstnih ver je po svetu veliko, a nam so prostorsko najbližje t.i, tKbrahamske vere t judalzem, krščanstvo in islam. Te vere so vedno vpelre v- cerkvene oblastniške organizacije. Verska paleta je sicer mnogo širša (starodavni In noveljši kultiijna svetu). Številni posamezniki pa imajo o transcendenci svoja mnenja in umujejo zunaj
ve
cerkffne dogmatičnosti.
Beseda vera pa zaobjema tudi mnoga človeška tostranska področja.x
eo>
Verujemo lahko v po same ?zH.e- filozofije, v znanko ti, v politike, v alternativno medicino, v zdravo prehrano', v športno življenje, v naravni potek, v prijateljstvo, v razum, v resnico, v vesoljce, ki so že med nami itd. itd. Vendar se s ia temi posvetnima verami ne bomo ukvarjali.
Nekaj malega pa kaže reči še o neveaeri, Spet bomo začeli pri religioznosti« Ob vernikih tradicionalnih ali novejših ver obstajajo številni ne verniki, skeptiki, agnostiki in ateisti?* (bre zbožniki). Vendar je bilo že večkrat povedano, da je tudi xEK2i nevera neke vrste vera : ateistična vera je pač rera v neboga. Nekaj vmesnega med teizmom tradicionalnih ver in med ateizmom: je panteizem (vse je bog).
Nedvomni plus ateizma in panteizma je dejstvo, da v imenu
teh dveh miselnosti nikoli ni bilo verskih vojni, prav nasprotno pa je
, sta^
z abrahamskimi verami. Z^vse bližnje vzhodne mono teizmeNArzmač iln/fr
skrajna nestrpnost in sovražnost do drugovercev, kar pa je razumljivo. Če je samo naš bog edni pravi bog, so vsi drugi bogovi nepravi bogovi,
verniki teh bogov pa so pravzaprav neverniki in zaslužijo zaradi tega t/
naše sovraštvo in to, da jih uničimo.
?L
in res s ^ v judovski Stari zavezi so nakopičene mnoge sovražnosti do versko in nacionalne drugačnih, ^primernejša sedanjafoznaka za tak
odnos bi "bila uničevalni šovinizem
. Vendar pa JMje kot manjši narod
sedom oziromdproti
V.

niso mogli zmagovito nastopati proti no močnejšim so velikim imfeprijem, katerih del so krajši ali daljši čas bUi (Egipt,
Babilon, Asirija, makeeonsko-helenistični imperij. Rim ...)•
dt
Povsem aruže je s krščanstvom, « ki Je .raslo iz judovske (Jezu-
tov» (pavlovsko) religijoz in bilo od 4. stoletja državna vera v JiveVs* cesarstvu, nato pa "se v vseh evropskih imperialnih državah, s"t« se začenja zgodovina izjemnega verskeg^nasilja (pobijanja, »učenja, preganjanja dugovercev, heretikov, Judov, ■'čarovnic-, znanstvenikov itd.), in to v dolgem obdobju okoli 15oo let, če vzamemo za končni mejnik začetek m«čanskih, ne več versko uteme-
1jenih revolucij (1789).
Kako pa verski fanatizem podpira imperialistična osvajanja,
potrjujeta dejavnosti krščanstva (od 4. stoletja) in islama * tod 7. stoletja). Radikalno kritiko analizi krščanskih verskih organizacij (predvsem Vatikana) in delno tudi islama najdemo v knjigi Fernanda Valleja Vlačuga hahilcnska, Mengeš 2oll. Navajam zgolj odlomek z začetka Tallejove knjige (stra« 5) :
«^"vUfOB«, VELIKA VLACUGA, viačuga v/eh vlačug, svetoblinka^ siminijka, inkvizitorka, ,Učiteljica, ponarejevalka, morilka, grdoha, blazna, zlohnica, ta s Sveto inkvizicijo in g indeksom prepovedanih knjig, ta s križarskimi vojnami in z Barto-lomejsko nočjo, ta, ki je oropala Konstantinopel in v krvi skopala Jeruzalem, ta, ki je iztrehi.a alMzane in 2o.ooe prebivalcev Beziersa, ta ,„, ki je izbrisala indijanske kulture Amerike, ta, kl je v Parmi sežfgala segarellija, Jana Husa v Konstanci in Siordana hru»a v Rimu,klevetrn.ca znanosti, sovražnica resnice,
ponarejevalka zgodovine, preganjalka Judov, sežigalka na grmadi, sežigalka heretikov in čarovnic, roparica vdov, grabežljivka pondedišči-
nah, prodajalka odpus tkov, ta, ki je Iznašla blaznega steklega odresenika ira bebastega Petraskalo, ta, ki obljublja abotno nebeško kraljestvo in grozi z večnim ognjem pekla, ta, ki zatira besedo in vklepa svobodo dule, ta, ki tlači druge verejtam, kjer imaoblast?in terja svobodo veroizpovedi tam, kjer ne vlada, ta, ki ni nikoli marala živali ali bila do njih sočutna..." (opomba : sodobni slovenski mediji
bi rekli temu besedilu "sovražni govor".)
Ena od perverznih zgodb verskega terorja je t.i. križarska vojna (!) papeža Inocenca III. proti albizanom v Južni Franciji (13. stoletje). Albižani so bili krščanska sekta, a po znanih podatkih so bili gotovo boljši kristjani kot rimokatoliki. A šlo je za cerkveni rimski unitarizera.
Križarji so oblegali in nazadnje tudi osvojili mef'to iseziers. Poveljnik križarjev menih in papeški legat Arnold Amalrik je ob zavzetju mesta, v katerem so bili ob albižanih tudi rimokatoliki, zapovedal svoji vojski na kratko tole : "Pobijte vje, pog bo že vedel, kateri so njegovi. (Opomba : Le kje je t>. božja zapoved JSie ubijaj ?! )
In res : ''Samo v cerkvi Svete ^arije "agdalene (!) so jih pobili 7uU0, ne da bi prizanesli žens^&m, otrokom in starcem." Poveljnik amalrik je takole sporočil papežu : "Panes, Vaša Svetost, je bilo z mečem pokončanih ¿0.000 meščanov, ne giede na spol In starost."
Ne bomo se nadalje ukvarjali z verskimi boji med katoliki in med
r
pravoslavci, med katoliki in med protestanti, me'é krijstjani in med muslimani niti z nasilnim: pokristjanjevanjem v Evropi in hh drugod po svetu.
y
Omejili se bomio na eno samo zgodbo iz slovenske literarne tradicije, ki kaže primer, kako se je širilo krščanstvo po Evropi v srednjem veku
(nenasilna verzija). To je zgodba
p ust© šni verski propagandi ali pa o učinkoviti verski manipulaciji. V Prešernovem Krstu pri Savici prepriča irski menih	poganskega svečenika Staroslava
in njegovo hčer .tsogomdlo, da se pokristjanita. Ključna verza o tem se glasita :
kar vedet' treba je, zloži po vrsti,
ker sva mu vse verjela, naju krsti.ji
Najpomenljivej^i besedi iz obeh verzov m sta seveda "vse verjela".
Ali sta staroslav in Bogomila predstavnika naivnega -vseverjetja" ?
Ali sta tako slaba vernika svoje stare vere,, da jo takoj opustita in
več —	^
da se nezmenita V^za vero starsev, lepo bognjo Živo,,
za Črte, za bogove nad oblakix " ?
Ali pa sta že pragatična oportunista : kristjani so zmagoviti in kaže
se pač prilagoditi spremenjenim verskim razmeram ?
k "bsevergetju" «, Transcendente zadeve niso preverljive.
i- >
Temeljijo zgolj na obvezno vsiljeni ali na dobrovoljno spejeti veri.
Podajrnio še bistveno zgodbo iz mednarodno najbolj' razširjenega
i)
•v
A vrnimo se
slovenskega romana : iz j^ar to love ga Al amuta^ (slovenski original :
Smo v islamskem Iranu konec 11. stoletja. Domačim Irancem vladajo Turki Seldžuki. le-tem se upira islamska ločina izmailcev, katerih središče je utrjeni grad Alamut, njihov^ vodja pa je novi prerok
po Mohamedu Easan Ibn Saba (tudi : Seiduna).
Velja omeniti vrhovni izrek izmailcev : Nič ni resnično, vse je
J—
dovoljeno. (Smiselno je ža iJek nihilističen in amoralističen. Tu sta ne skrajni skepticizem in relativizem. Izrek pa je nedvomno namenjen zgolj izbranim voditeljem in ne množicam vernikov.).
jjrugi izrek na začetku romana je : omnia in numero et menasura.
(smiselno gre tu . filozofsko-znanstven* usmerite, pitagorejcev.)
Na gradu Alamutu poteka urjenje igranih mladenicev - fedaijev. T1 todo postali elitni borci za posebne akcije v znamneju izmailskega
gibanja {iranski BOB !) proti Seldžukom.
I. zdaj • vrhunska ideja Hasana Ibn ¿abe, ki jej njo prekosil
vse prejšnje preroke, ki so obljubljali svojim vernikom posmrtni
raj a ga jim ni® pokazali. Hasan je obljubil najpridnej.im,
najprizadevnejsim in najvnetejžim iedaijem, da jim bo že za njihovega
i ^ +n qfnr3l f Blizu Alamuta so bili življenja pokazal raj. Kako je to storil .
,4. -v, iP orišlo le s čolnom, v teh vrtovih so lepi vrtovi» do katerih se je prišlo ie
llMiskp deklice", posebej šolane za to nalogo. >lo je bile izbrane "rajske oeKiice , r
1 • • r>č»l i ^aciio raja v sklfedu z utečenimi pričakovanji za oprijemljivo realizacijo i^ja
islamske vere moška nebesa).
Organizacija tega "gledališča" je bila zahtevna in ni mogla
uspevati dalj časa, saj je preveč ljudi ve^lo za to. . nekaj
• J 1	Prerok, ki lahko popelje ljudi v raj
časa je vse skupaj delovalo. PreroK,
_ . , . . .„„ -uridobi v verskem svetu izjemni pomen, ze za njihovega življenja, pa prldoDl
Kako ^poteka/prihod fedaijev v »raj" in njihov odhod iz raJa , izbrano trojico so pred odhodom oma»ili in so se zbudili ze V "raju". Potem ko so ves dan uživali v družbi rajskih deklic, zbranih jedeh in^ijažah, so jih spet om^ili in odpeljali s
nazaj na Alamut. Tam so se	prebudili. Mihovo navdušenje
a Hasana, za izmailstvo, za opravljanje katerekoli naloge je bilo
V 1
o
č olnAm
jim
n je pomenila le vrnitev v
vrže znani
brezmejno, izgubajživl jen j a
idealni "raj" in^ružbo izbranih "rajskih deklet
Kakšne naloge je namenil Hasan prvi trojici izbrancev : Jusufu» bulejmanu in ibn Tahirju ? Ko je Pr išla sultanova vojska pred Alamut, da ga zasede, je prišel na Jamut kot vlad.i odposlanec ,bu pžafar . Hasan poliče k sebi Jusufa in Sulejmana. Oba navdušeno prisežeta, da sta bi|a res v raju ( Prvi veliki propagandni
učinek !) Nato pravi Hasan Abu DŽaiarju : « Dobro odpri oči. zakaj tek, p J ar se bo zdaj pred teboj, zgodilo, se se ni zgodilo v zgodovini
č.oves tva.11
in reče Hasan Jusufu : - Jusuf ! Sulejka te čaka v raju. Gle j oni stolp ! Pobiti nanj in se vrzi z njega. Padel boš v njen objem !"
jusuf steče na stolp, se vrže z njega in se ubije.
m reče nasan sulejmanu : « Vzemi zapesrtico ! (opomba : last aulejmanove rajske ljubimke) Zasadi si bodalo v srce in v trenutku jo boš mogel vrniti njeni gospodarici ! » Sulejjman vzame v eno roko zapestnico, z drugo pa si zabode bodalo v srce. (Drugi veliki propagandni učinek i)
m kaj je bilo z ion Tahirjem ? Poslan je bxl, da z zastrupljenem, boaalom ubije velikega vezrrja Nizama al Mulka. Res se mu posreči smrtno raniti vezirja, le-ta pa mu pred svojo sm^jo pove resnico o alamutskih zUtertk "rajskih" vrtovih (o nekdanjih vrtovih deilemskih kraljev). Ibn Tahir se zdaj kesa za svoje dejanje in zasovraži Hasana. Namesto da bi Ibn ^ahirja ubili, ga umirajoči vezir usmeri kot maščevalca proti liasanu. Sultan Malek s ah potrdi vezifejevo odločitev.. Ibn Tahir postane zdaj fanatik z druge strani In izjavi : "Gorim ® samo, da bi opral svoji zločin in rešil svet alamutske pošasti." (!)
Tridesetorica mož spremi Ibn Tahirja do Alamuta.
Tu se izvrši nadaljnja preobrazba. Hasan ve, da® Ibn Tahir kot uspešni atentator ni mogel rešiti in da je ostal živ samo v primeru, ko prihaja na Alamut kot maščevalec ubitega vezirja. Ibn Tahirja na Alamutu primejo in ga privedejo k Hasanu. Le-ta mu zdaj razloži svojo (in izmailsko) skrito ^globljo resnico, ki je pravzaprav v geslu s Namen posvečuje sredstva. Ibn Ta£ir odkrije, da z novega spoznavnega stališča Hasan ni zločinec, ampak veieum.
f
7
Hasan izpusti Ibn Tahirja. Pos(i.ovita se prijateljsko kot oče in sin. Ibn Tahir odide na študij v Indijo* : "Ves svet se mu je zdel prerojen in nov. Kot da bi bil šele zdaj spregledal, mu je bilo» Tisoč vprašanj je čakalo na rešitev, pedai Ibn Tahir je zares umrl«, Rodil se je filozof Avani... "
Analozirajmo zgodbo : Hasan Ibn Saba Je v bistvu agnostik, vendar se ve za izjemno moč vere. Milijoni vernikov umirajo nesrečni in samo upajo na raj. Jusuf in Sulejman sta umrla srečna in sta bila povrh že za svojega življenja v (sicer režiranem; raju.
Hasanov izmislek raja je na prvi pogled dvomljiva in brezobzirna manipulacija z vero, a vendar : ali ne pomeni dE±nsi tudi delnega
osrečevanja ljudi ? p.#ugi preroki obljubljajo raj z besedami,
i1
Hasan je raj pokazal z dejanjem® Glede na reklo, da ljudje hočejo
kar sprejemljive (Sedanjim terorističnim Islamskim samomorilcem
J
se vedno zadoščajo samo obljube raja !)
K
Končajmo s l^atkimi sklepom : Verjeti (ali ne verjeti'^ je mogoče v neznansko veliko pojmov in oprijemljivosti. Tradicionalne (npr. abrahamske) vere so povezane z zaduši j ivo dogmatiko», kar pa je za veliko ljudi moteče, živimo v dobi raznovercev in brezvercev. Ali bo
v tem s betu možno sožitje, pa ne vemo.
Strpni ljudje se ne vtikamo v verske zadeve drugih, vendar pa : a! i fanatični raonoteisti dopuščajo .HJaaft karkoli zunaj ( po njihovem mnenju) edine "prave" vere ?!
potem je Hasanov alamutski prijekt
v
v?
24. spisanka	u
O mojem antimilitarizmu
Ko munii stični režim je bil (kot vsi totalitarizmi) obseden z militarizmom. Vojska je bila ( ob se pomembnejši politični policiji) glavna opora režimu. To vojsko pa je bilo treba tudi ideolooko bratskoenotnostno obdelati, kar je bilo v kaotičnih

pnrct,/^
jugo slo vankih versko-naeionalmih razmerah Jtep nemogoče. No, režim je* poskušal dijake srednješolce že ^Sk pred vojaškim rokom
v/
vzgajati vojaško s t.i. predvojasko vzgojo.
Tako smo bili dijaki naše generacije žrtve bedastega in topo-umnega predmeta predvojaška vzgoja kar 5 let (= celotno našo višjo gimnazijo i), ^Učitelji tega predmeta (ne morem jim reči profesorji) so bili najbrž kaki odsluženi vojaki ali pa skromno izobraženi
v/
ljudje, ki so s kakim hitrim tečajem že postali sposobni za pedagoški posel.
Kot se spominjam, so bili ti ftgfcučitelji razdeljeni v dva
glavna tipa. Prvi tip je bil toliko priseben, da ni jemal svojega
O
predmeta z obremenjujočo resnostjo, in je gledal na vsje skupaj bolj ležerno. Drugi, nadložnejsi, tip učiteljev pa je jemal stvari nadvse resno;, saj so jim, gotovo že pri tečaju rekli, aa je to v državnem ixjv družbenem smislu najpomembnejši predmet pri gimnazijskem pouku. Ti so tudi uživali pri vojaškem vladanju (leva-desna-hopsasa), pri
disciplini in celo pri znanju dijakov. )az kot zakleti antimilitarist
y
sem seveda sovražil ta predmet, zato se ga nisem ne učil ne ga znal.
Tako sem imel v eni o®) konferenc celo opomin (ali morda grajo ?! ) iz
v
pre dvo j atske vzgo je .
Ogled gimnazijskih spričeval mi zatgbrjuje tele rede pri pred vojaki
vzgoji : 4. razred : dobro, 5. razred : prav dobro, 6. razred ; dobro, 7. razred : zadostno (!) in 8. razred : dobro. Navsezadnje : za nič znanja so to kar dobre ocene, če pomislim, da sem moral pri drugih predmetih za dobro le nekaj znati.

Vrhunec odpora do predvojaške vzgoje pa rni je povzročil še učna gxiitfiDisiKKkx priročnik za predvojaško vzgojo, pisan kar v državnem, "bratsko enotno strnem jeziku. Tu se je že kazal tisti absurdni načrt komunističnih oblastnikov, aa bi ustvarili en jugoslovanski narod
S y
z enim jezikorai. Totalitaristom gredo vse človeške razlike na živce : v/se mora tfotifa biti enako in enakomdselno. Ob geslih ain Reich, Ein Volk, Ein Pijhrer bi radi dodali se gesla Bine kation, Eine Religion, Fine sprache... (prim. Brofcov nacionalni načrt, o katerem sem pisal v zborniku ob 60-letnici mature i).
Skratka,t^ji jezik ob že tako zoprni snovi mi je ta vsiMni milita-
ristični predmet še bolj zagnusil.
A. kaj - ko smo zapustili srednjo šolo, smo dobili na ubiverzi
ponovno obvezni predmet : predvojaško vzgojo ! Ta bebava nadloga
me je morila še nadaljnja 4 leta ( v iskanju izgubljenega časa
n a j de m kar 9 le t pre dvo j ako van j a !).
----------v
Na univerzi je bila predvojaška vzgoja edini predmet, ki si ga m moral obvezno poslušati, saj je predavatelj nalačetku svoje ure vedno preverjal navzočnost študentov (odsotnost je bila gotovo že kako kazniva >)• Predavatelji PV-ja na univerzi so bili kar vaki aktivni oficirji. Zdi se mi, da so prihajali učit kar v uniformi.
Edina zanimivost tega predmeta zame je bila, da smo se pri PV-ju (z)družili kolegi iz Istega letnika celotne FF. Tako sem spoznal osebno ali na vides številne germaniste, romanist;, zgodo-
vinarje, umetnostne zgodovinarje
idr.
Seveda me- je ta vsiljena»
>b vezno s t pri pV-jevskili urah takoj pripravila k pasivnemu odporu. Ti kar nakladaj, sem si mislil o predavatelju, jaz pa te vsekakor ne bom poslušal ali pa se bom ukvarjal ob nebodigatreba predavanju s čim drugim.

Oficirski predavatelji pa so vzeli svoj predmet resno trdi pri izpilili. Vi., v 2. in v 3. letniku sem vedno prvič padel pri izpitih Lz PV-ja, edino v 4. letniku sera zlezel skozi že prvič, (čudno i) V 2. letniku sem padel celo 2 x in bil nekako^ spuščen kot permai|nent£ ne znale c šele ob	3. opravljanju izpita.
Tega si vendarle niso privoščili, da bi mi zaradi neznanja PV-ja prekinili mojo ^icariaK&z slavistično "kariero". pogled v univerzitetni
indeks mi razkriva tele rezultate pri PV-ju t 1. letnik • 7, 2. letnik % 6, 3. letnik : 6, 4. letnik : 7. Za sovražnika in za neznalca rerum milita[rum so te ocene kar O.K.
9 letih PV^-ja pa je prišlo najhujše : enoletni zapor ob služenju vojaškega roka. Bilo je leto 196o, ko sera se z junijsko diplom©» končno poajlovil od sedemletnih bifflgrov al-Cuae rmatris. Odložil sem nepreveiike študijske obveznosti, a kaj, ko me je jeseni čakal mučni "študij ' arraados-Lovja.
Fatalistično sem se jeseni pojavil na ljubljanskem« kolodvoru in
se znašel v družba 7e nekaterih znancev s pp. Morda smo imeli celo
posebni vagon ?! Naš cilj je bil bosanska Bileča, šola z s/rezervne
Jrr.	T ^
oficirje (ali nekaj takega). Polgožajna vožbja nam je minila še v
civilističnera l£(C^ptur pri vstopu v bilečansko vojašnico pa sem že
začutil resnico Dantejevega verza ; pustite vsako upanje, ko vstopate.
Začela sejje celodnevna pregan jsgavičnost : vaje, predavanja, pohodi po bližnjih hribih, streljanje, skupek neskončnih zo rnij, ob katerih so bili nujprijetnejši trenutk&se dneva jedilni obroki in dodatno obisk kantine, Deloval sem po načinu pasivnega odpora : na prisiljeno gibanje (tekanje, plazenje p ipd.) sem gledal kot na nekako telesno vajo za gorništvo ali za pohorftiištvo. Predavanjem pa sem sledil tako kot na univerzi : Hlebe torej nič.jpo šestih mesecih raznoraznih muk pa so prišli na vrsto izpiti. S popolnim neznanjem vojaških ved me niso mogli proglasiti za vodnika, a polletno bivanje v pileči mi je vendarle prineslo najnižji čin v voj-ki : razvodnik. Mislim, da sem bil erlen od
v"
redkih iz generacije, ki ni uspešno opravil izpitov. Izognil sem se vsaj temu, da bi kot vodnik moral preganjati in priganjati pol leta
še drKge vojaške trpine.
Še dodatno me je v vojski odbijala njena vsiljiva srbizacija..
Slovenci, Makedonci in Albanci smo biJi s svojo približno jugoslovan-
Z	^
šcino vedno v nekakem podrejenem položaju. Ce pa si govoril s slovenskim kolegom slovensko, te je kak vodnik hi;ro opozoril : .Tta se grupišete l (Seveda : separatistični jezik i) Pri tem pa so se zraven
mirno ¡'grup ia al i" srbski vojaki, ker so pač govorili edino zveličavni
•v
državni jezik. Vojaška bratskoenotnostba namera se je po i meni (m najbrž še pri kom iz podrejenih narodov) preobrnila v odpor do eno jiezičnoati in do enomiiselaosti,
v"
Po, nekam so me morali potisniti. Moj drugi vojaški cilj je bil Konjic, kraj: ob Neretvi. Tam sem, imel d olžnost razvodnika straže pri nekem vojaškem skladišču. Življenje je bilo v glavnem lenobno, le stalno menjavanje straž je polnilo dan. Večkrat sem ležal ob Neretvi, ki je bila takrat dokaj čistajesnsizazgi in prebiral kak lažji bratski tisk. (Res je, da sem imel s seboj tudi 1. knjigo Lackovega Čvejka, kar se ji po veliki uporabi še danes pozna !) Dovolj o vojakovanju t
^	l. ' 1 •
( e se prav spomnim, so me v začetku avgusta 1961 odpuatin v svobodo, tako da sem v Ljubljani še ujel zadnji rok za prijavo v kako pedagoško službo. Ob tem mojem odpustu iz vojske se je zgodilo še nekaj' švejkovskega. Vsi moji sposobna kolegi vodniki so službovali v vojski mesec dlje od mene neaposobnlka. (. avilao i raj se spasobnezi Izkazujejo še v časovnem podaljšku ')
Apage, militaritas G-regaria, Odioaa et Stulta ! Moja predansot anticrednemu antimilitarIzrnu pa je še vedno taka kot nekdaj.
c /
2b. sj.isanka
O problematičnosti in o ne izvedljivosti gesel francoske revolucije 1789 : Lib (erté , Egalité, Fraternité ...
leporečna gesla francoske revolucije 1789 poslušamo že od
dijaških klopi dalje, a o njihovem praktičnem pomenu v konkretnih
V
okoliščinah ne- raamišljamo. Ce pa pobezamo v pomenski sple-c omenjenih besed, se takoj znajdemo pred dvojico : besede in stvarnost oziroma teorija in praksa.
\v
Kot je znao, ao z vsemi pojmi težave. Ne kri o nekaj pove, kako pa
J**
razumejo tisti "nfkaj11 njegovi bližnjiki, someščani, sodobniki ?!
Pa pojdimo po vrsti . kaj so ažurne1i pod besedo svoboda ljudje ob koncu 18. stoletja ? Družbena situacija v Franciji (širše tudi v zahodni Evropi) je bila poenostavljeno taka s obstajala sta dva xaà vodilna , privilegirana stanova z velia svobode s plemstvo in (plemiška) duhovščina, podrejena pa sta bila 3. stan (meščanstvo) ( z malo svobode) In 4. stan krnetstvo (z nesvobodo). Francoski razsve
nci ( Montesquieu, Voltaire, Rousseau, Diderot;, enciklopedisti . ..) so s svojimi 1 idejami (duh zakonov, družbena pogodba, deizem ...) že majali absolutističnoe in fevdalne temelje obstoječe družbe. Iz njihovih idej so iizšli voditelji revolucije 1789 (npr. Marat, Danton, Robespierre, saint just idr.).
Vrnimo se k besedi svoboda in k njenemu pomenskemu obsegu. Revolucionarji 3» stana so si besedo svoboda najbrž razlagali kot svobodo zase in za svoje delovanje. Pri tem pa so prejšnjima vodilnima stanovoma svobodo nedvoumno omejili ali kar odvzeli.
Vprašanja se kar vrstijo : kaj je svoboda, čigava svoboda (dela ljudi ali vseh ljudi), kakšna svoboda ( politična, gospodarska, miselna, verska ...), svoboda od česa, svoboda za kaj... Najbrž ne svoboda v anarhičnem: smislu Rabelaisove opatije Thélème : Delaj, kar hočeš ? Kje je meja med svobodo in med anarhijo ? Ali pa meja med
X i'2
svobodo in med redom ? l!-aj in kako storiti s poznejšim geslom Roze Luxemburg : Svoboda ± je svoboda tistih, ki mislijo drugače ? (Zaradi omen^fne ideje bi Roza Luxemburg končala v zaporu Leninove Čeke ali pa bi bila ustreljena koir kont^rarevolucionarka.)
Ko se j';e sesiila kraljevska absolutistična oblast, je to> povzročilo začasno anarhijo (lružn|?beni horror vacui). Nova meščanska oblast konventa je morala takoj začeti z uvajanjem novega reda» To pa ne gre brez nasilja in brez omejevanja svobode.
politična paleta v ko n ven tu je bila lokaj pestra • od t. i. desnice do t. i. levice . Ali bi se vse politične st.ruje mogle domeniti za enotni pomen besede svoboda ? odgovor je : ni verjetno. Lahko je napisati deklaracijo o človekovih pravicah, težko pa |o je udejanjati.
pot je znano, je^Iz pirse re volucicsiarne palete izšla ozka jakobinska diktatura, to pa je ; popolna svoboda za lastno vladajočo stranko in odvzem svobode za vse druge Razvoj je znan : od absolutistične monarhije pred revolucijo preljo republike z vlado konventa in clirektorija do konzulata in do Napoleonovega (meščanskega) cesarstva
1So4.
in Svoboda ? Ali je francoska revolucija 1789 prinesla
Svobodo ? Ni je prinesla, ker ideala ni mogoče presti v realnost,-Vsekakor pa so posledice te revolucije prinesle tretjemu stanu nekaj več politične svobode in drugih svobod. Vsak človek pa je lahko le miselno svoboden. Vse druge svobode ^¿v-so družbeno %ujno omejene. In tu bi lahko začeki daljše razmišljanje o relativnosti Svobode in svobod. Popolna svoboda (od družbe) je dosegljiva posamezniku na samotnem otoku, a tam je le-ta popcpioma vklenjen v naravn® nujnost.
In zdaj k Enakosti. Ker enakosti ni ne v naravi ne v družbi, je to geslo nesmiselno. Snotealci tega gesla so z njimi očitno mislili na enakost pred zakonom, torej na enakopravnost,, Kot vemo, je tudi

S>
i
do enakosti pred zakonom težko priti, S a vendar : zakonska osnova
obstaja« če pa oblast (npr. diktatorski režima) sili$®< državljane v enakost na kateremkoli področju (od imetja in od oblačil do miselnosti in do vere), je to izrazito nasprotje svobode.
1. in 2. geslo francoske revolucije sta torelj ne vska.|dl j Ivi ? Svoboda ne vsiljuje enakosti, Enakost onemogoča svobodo.
In še Bratstvo'. Najprej ♦ kaj je bratstvo, in še • čigavo bratstvo kakšno btaitstvo^: ? -uajbrž so si ustvarjalci gesla predstavljali pod to besedo prijateljsko sodelovanje med ljudmi*: ne glede na stanovske in na druge razlike. Vendar : morda je bila ideja bratstva omejena na 3 stan ? Dvomljivo je, da so bili všteti m'd "brate" tudi pripadniki prejšnjih, vladajočih razredov, fe manj je verjetno, da bi včerajšnji .ar is to krati bratsko čutili do včerajšnjih podložnikov.
u
A tudi 3e stan ni bil tako enoten, da bi bil bratsko pobezan.
Y realnem svetu še odnosi med pravimi brati niso vzorni, ^arobe : že v mitologijah je na pretek bratskih sporov in bratomorov, da o vsakdanjih primerih ne govorimo.
Bratstvo v idealnem smislu je najstvo (namišljena zaželenost),, Kdo se je brati)! v francoski revoluciji ? So se brati! i monarhisti in republiknci, žirondinci injakobinci, bonapartisti in bourbonisti ??
Vladajoče elite so se ipač morale za začasno "bratsko" povezovati, če so hotele vladati. Kekaj bratstva na je najbrž bilo v so{idar-niht skupina^ revežev.
f
Spet smo v težavah. Tudi beseda bratsvo je večpomnska in različni
1 t
ljudje jo razlagajo različno. A kakega splošnega bratjva ne v revoluciji laepo njej ne bomo našli«,
A z idealltetami je že tako j realnost jih nenehno uničuje, v mislih stel/linih $pudi pa feniksovsko rastejo iz pepela....
3r
26. spisanka
O odlični knjj igi Igorja Omerze Karla : Udba o Dragi
Igor Omerza in Roman ¿Cljak opravljata izjemno pomembno raziskovalno delo v slovenskih ( sicer od komunistov opustošenih) arhivih. Opravljata torej' delo naših poklicnih zgodovinarjev, saj
vemo, da;se le redkih domači zgodovinarja (npr. Milko M i ko la, /Jmgfsma G-riesser-Pečar...) ukvarjajo z raziskavami o komun is t ic nem režimu. Znano je, da kontinuitetna politika in tovrstna znanost takih raziskav ne marata. Nekateri bi pač radi razkrivanja o komu-stičnem režimu čim bolj in čim dlje zadržali »pod preprogo"®
Omerza je v svojem raziskovanju očitno odkril pravo življenjsko nalogo in to nalogo prizadevno in uspešno izpolnjuje® Njegove knjige o1 delovanju jugoslovanske politične policije, po domače Udbe, se kar vrstijo. Lani (2ol5) je izšla v Trstu knjiga Karla : Udba o Dragi in pred kratkim, sem to knjigo z navdušenjem prebrala Omerza je postal že pravi mojster pri odkrivanju arhivskega gradiva, zna pa to gradivo tudi spretno uporabiti in domiselno komentirati.
Jasno je, da je že zamisel Drage kot vsakoletnega srečjanja slovenskih izobražencev iz Slovenije, iz zamejstva in iz zdomstva (iz emigracije) sprožila skrb pri enoumnem komunističnem režimu v Ljubljani. Omerza podrobno razkriva, koliko energije je Udba posve-tils organizatorjemi in gostom Draginih srečanj«, Vsem nastopajočim (nekaterim pa še potencirano) so nenehno sledili agenti, ^vohuni, opazovalci in prisluškovalci ter potem nadrobno poročali oblastnikom v Ljubljani o idejno-politični nevarnosti takoj za mejo.
Omerza je- razdelil svojo obširno knjigo (741 stratoi i) takole s
prolog - Prva Dragina
lpetletka (1966-l°7o) - študijski dnevi v svinčenem desetletju (1971-1980) - Zadnjih deset let Karle (1981-199o) -Epilog.
%
t\	u
Udba je Dragi in dragovcem siediia že v pripravljalni fazi srečanj in nato nadvse podrobno pri samih srečanjih» Na začetku je bil
glavni pobudnik in usmerjevalec Drage profesor Jože Peterlin
(emigrant iz Slovenije in živeč v Trstu). P0 njegovi smrti (1976)
O
pa ga je nadomstil veččlanski odbo r (Sergij Pahor, Marij Maver, Saša Hartelanc, Alojz Rebula), leta 1976 se je tudi lokacija
v/ -a/
urage p®ESE±iiax preusmerila na opčine pri Trstu (park pinz^grjevega doma).
Omerza oDdela vsak© Dragino ^.eto po enakem sistemu (ni pa imel za v sako leto enakjjjho podatkov) :najprej predstavi vsebino vsakoletne Drage in predavatelje na nje jat, nato pa navaja podrobna
udbovška poročila o Dragi.
p
Prav zinačilno je, kako se je slovenski komunistični režim bal vsake svofaodne besede, izrečene v Dragi. To kaže na pravcato paranojo diktatorskega režima, ki v sl/ojem dogmatičnemi enoumju
V	^ \/	V
videva povsod najrazličnejše nevarne sovražnike, čeprav se je slovenska emigracija omejevalsjzgolj na besedno nasprotovanje slovenski komunistični oblasti.
V tem katj^em pr\kazu Omerzove knjige se ne moremo muditi s seznami

predavanj, smiselno pa je omeniti vsaj nekaj prizadevnih organizatorjev, čestih gostov in izbranih predavateljev. Knjiga je bogato lilustrirana m nam slikovno predstavi veliko znanih in manj znanih slovenskih izobražencev, povezanih z Drago.
v/	v/	^
Najprej nekaj vidnih tržaških! in goriških izebia^enče» :
^	<w a
Jože Pe/rlin, Franc Jeza? Rado Bednarik, Bo&M Pahor, Alojz Rebula,
4-
n
Saša Uartelanc, Sergij Pahor, Marij Maver, Tinko Bel^ičič, Marti Jevnikar, Ivo ^evnikar, Maki pah, Matej Poštovan, Rafko Dolhar.
Nekaj kulturnikov iz avstrijske Koroške : Valentin Inzko, Reginald Yospernik, Joško Tischler, Janko Messner, Ynnko Ošlak.
y 9 9-
ii
Nekaj vidmejših emigrantov iz evropskih držav : Vinko Levstik,
./	rv	v
L juho Sire, Lev Debela, Dušan $endl, Marko Dvoafcak (Dvorak ?), j
ans» Z de š ar.
Iz ZDA : Jože Velikonja, Mirkotp Javornik, Ciril Žebot, Andrej Kohal, Rudolf Sasel.
Iz Kanade : Peter Urbane, Alojzij AmMrožič. Iz Argentine ; Katica Gukjati, Marjan liletz, Andrej Fink.
Iz Avstralije : Jurij Koče«
Iz Slovenije so najprej prihajali uradno poslani "pravovernimi predavatelji, npr. Jože Goric ar, Ciril Zlobec, Gorazd Kušej, Vladimir Murko, Janko ple terski,ran Zwitter.
Pozneje pa so priahapdi večinoma nekomunistični in predvsem
kato-dlički predavatelji, npr. Edvard Kocbek (še bolj v začetku -lc7o),
i	cA-
Anton Trstenjak, Franček Križnik, France Bučar, Fran Vodnik, Franc
Perko, Antop Stres, Viktor Blažič, Franc Rode, Ivan Stuhec,
Bojan štih, Niko Prijatelj, Milan Apih, Andrej Capuder.
Posebnost so predstavljali predavatelji iz jugoslovanskih
republik : predrag Matvejevic (HrvaŠkaJ, Svetotar St-ojanovic,
Dobrica Čosic (Srbija,)«
Avt|or že na prvi strani Prologa (stran 7) na kratko opredeli
svojo časovno in tematsko raziskavo : "Prvih 2? let je bila Draga
pomemben objekt nadzorovanja in proučevanja slovenske tajne
politične policije, po narode 16. TJdbe, to pa zato, ker so ti t. i.
, o
študijjki dnevi slovenskih izobražencev predstavljali odprto tribuno, kjer seje lahko> v svobodnem dialogu med drugače mislečimi udeleženci iz zamejstva, zdomstva in matice razpravljalo o pluralizmu,
C
nac j'ion al nemi vprašanju, krščanstvu, marksizmu, liberaliamu, medvojnih dogajanjih, povojnih pobojih, ^frpravi, politični eraigra-c i ji, zamejstvu, zdomstvu, o razmerah v tlačeni matični domovini,
4/
skratka, o porabnik temah, o katerih Slovencem (in drugim državljanom) na/ozemlju socialistične Jugoslavije ni bilo mogoče javno diskutirati."
Kot U'se spopobi" za tajno politiacno policijo, je bilo vse
poročanje čim bolj šifrirano t od same prireditve (nam s to Drage -
Karla) do šifriranih imen 'dragovcev" in do šifrirandb imen
pomembne
obveščevalcev. Nekaj šiffer za ¿iste emigrante : Vinko Levstik je bil Hotelir (res je imel hotel v Rimu in pozneje v Gorici), prane Jeza je bil Separatist (fes je bil prizadevni zavzemalec za
samostojno Slovenijo), Ljubo Sire je bil Utopist (očitno so bili
/■> j» udbovcem Sirčevi ekkonomski pogledi utopistični), Ciril Zebot
je bil pa le enostavni Peter.
Omerza je žal odkril le malo pravih imen za šiframi obveščevalcev« Eden redkih razšifrirancev med obveščevalci pa je bil presenetljivo dr. Rudolf Trofenik (šifra Trubar - res se je mrofenik v Nemčiji založniško ukvarjalt tudi s slovensko reformacijo).
Las je , da prestavimo tudi nekaj udbovsklh poročil o Dragi. Oglejmo si drobec poročil iz leta 1987, ko so povezano z Drago
3
obdelani posamezni politični emigranti (siban 658) :
-, . 4. • - ^
-'V letošnjem letu je dr^Jindrej Pink, sin aktivnega politicnfga emigranta iz puenos Airesa in č. an SKA, kot predata^telj na Dragi
87 (v svojem predavanju je z
~fc
lo ostro nastopil s pozicij SPE)
-t
navezal številne stike s Dfflan zniki iz zamejskega prosto in domovine (tu še zlasti s teologom. Antonom Stresom iffl Andrejem Capudrom, J(;i namerava v novembru in decembru obiskati slovensko A skupnost
v Argentini).
V pisnih stikih s Spomenico Hribar je v laj
letu zla ¿ti prisade ven emigrant Ka^esM. Cepi
lanskem in v letošnjem z Vfashingtona, ZRN,
\MSVy, Ki je
V/V, Ivi je znan tudi po pošiljanju
jf
CV
provokativnih in tendencioznihi tekstov na uredništvdfiurevi j
Našega delavca, Teleksa, Mladine idr. Cepi ji je z lanske Prage poslal knjigo načelnika SfS-SKD Marka Krem zarja Obrisi družbene preosnobe, preko svoje1 zveze pa ji je poslal tudi knjižico-anketo visokošolskega tečaja v Buenos Airesu z naslovom Pogled na slovensko bodočnost.
/ ^ Emigrant ilušan^endl iz Muenciiena, ZRN, ki je s.ilen udeleženec
Prage in Kroških kulturnih dnevov ter pisec člankov v emigrantskem
časopisu Svobodna Slovenija, je v lan« skem in letošnjem letu
i ave.zal Ml j ali manj tesne stike z Viktorjem Blažičem, s katerim
si izmenjujeta zanimivejše članke iz tujine in naših časopisov.
Ob prihodih tfendla v domovino pa vzpostavljata tudi osebne stike.'"
Dodajmo še nekaj odlomkov iz udbovskih poročil o Dragi leta 1988
jj to je že leto znanega ljubljanskega procesa <IBTZ !). Tole preberemo
na straneh 659 in 662 : "prago so zaključili", zapišejo udbaši,
"s predavanjem tržaškega pisatelja Alojza Rebule na temo Kam
V/
plovemo. Rebula se je v svojem, predavanju spraoeval, kaj naj bi predstavljal SKupni slovenski kulturni prostor, po katarem je nastal alarmantni klic v razmerah, ki so za slovenstvo nenormalne. Taksne naj bi bile zaradi leninistične oblastvene strukture, ki po drugi sveto/ni vojni slovenskemu narodu ni pustila, aa bi se v polni sproščenosti razmahnil v svojih materialnih in duhovnih potencialnostih, in zato, ker je povojna matica Slovenijo ogradila z električnim
r
pastirjem lenim zma, tako da je zanjo zamejstvo eKSistiralo-
/VN
samo v svojem ideolosKo eKsponiranem ulomku, emigrantsko zflomatvu pa -
tf
s čudaško vitalnoOagentinsko enklavo - kratkomalo na obstajalo."
Na strani 663 pa preberemo še tole informacijo i "Po končani razpravi (opomba : po Rebuli «a oredavanju) je Viktor Blazjč prebral tekst fzjaave v podporo Odboru za človekove jjravice in obsojenim
x Aoo
Borstnerju, Tasiču, Janši in Zavrlu, ki so Jo kljub negodovanju nekaterih udeleženci glede ujene vsebine izglasovali z večino glasov

... Prvega dne pa je mldinka: ki se je predstavila kot predstavnica zamejske mladine, zbirala podpise za podporo zgoraj omenjenem
(zbrala je obkoli 60 podpisov)",
0 U• Dragi v letu 1989 (1.-3. september) avtor nijnašel nobenef^udbovskega dokumenta. Ali,so se zasledovalci pred bližnjim
koncem režima že utrudili ali parilo gradil pravočasno ( s stališča režima) uničeno. Pa prelstavimo vsaj spored 24. Drage : Stane Bah : 0 problemih in težavah v multikulturnih družbah (kopomba : še bolj aktualno zdaj	Ivan ferc in Tomaž Simčič : Manjšina - žrtev
ideoloških bojev ? - Branko Rozman : Vizije in meje narodne sprave -
France Bučar : Slovenija med Evropo in Balkanom.
laj svojo predstavitev Omerzove knjige končam z nekaj stavki. Gre za izjemno zanimivo tematiko, v bistvu kar za
obrisno kulturnopolitično zgodovino Slovencev v zadnjih 25 letih komunističnega režima* v Jugoslaviji. V knjigi je lepo razvidno trojno obstajanje in trojno funkcioniranje slovenstva (matica, zamejstvo, zdomstvo). Be nazadnje pa £ je knjiga prava enciklopedija podatkov o pomembnih in o ustv^jalnih Slovencih proti koncu
2o. stoletja.	^
Ob vsej očarujoči polnosti ffimerzove knjige bi si želel
ob koncu še kratki sintetični pregled vseh prediavateljev in predavanj od 196$ do 199®.
27. spisanka
O nacionalni pomembnosti petra Amaliettija
Leta 2ol3 je izšel 1. zvezek novega SBL z gesli na A.
(Ker leta 2oi6 še* ni sledu o 2. knjigi z gesli na B, se že vidi,
ir
da bo nova izdaja SBL sledila feža. po dolgem izhajanju izhodišni izdaji SBL, ki je izhajala od 1925 do 1991).
Ko sem pregledoval geslovnik 1. zwezka, sem si izpisal nekaj avtorjev z A, ki so po mojem mnenju neutemeljeno izpuščeni. Poudarjeno sem' med neuvrščene! označil Petra Amaliettija. Ta pomembni slovenski kulturnik bo vsaj bežno predst^tavl jen v tej spisanki.
V
Naj se še vrnem k novemu SBL, ki pa le obravnava vsaj enega Amaliettija. To.nje arhitekfc slikar, ilustrator, karikaturist Marijan Amalietti (1923-1988), oče Petra Amaliettija. ob očetu je kratko omenjen še sin z oznako : "Oče publicista, pisatelja, založnika in glasbenika Petra0"
Zdaj pa in medlas res . Peter Amalietti (rojen 1955) je izjemno vsestranski avtor. S književnega vidika je vsaj naslednje s pesnik, pisatelj, esejist, publicist, prevajalec in založnik, če bi pustili ob strani (a zakaj le ?) vse njegovo književno delo
^seznam avtorjevihiknjig do leta 2ol6 obsega 29 naslovov, obenem
o
pa je izšla še 3o. knjiga !), bi že kot plodoviti slovenski založnik zaslužil obširno geslo v vsakem domačem leksikonu, (presenetljivo ni uvrščen noti v veliki slovenski biografski leksikon Osebnosti* Lj. 2oo8 !)
v
Žal nimam pri roki celotnega seznama Amaliettijeve založniške dejavnosti (o tem bo treba spregovoriti posebej), a kolikor vsaj
delno pznam Amaliettijeve knjižne izdaje, je presenetljiva že njihova
1V	.
žanrsKa širina : od slovenskih pesnikov do prevodov iz svetovne književnosti (v zadnjem času npr. od Boccacciovega Dantejevega

/i O 2
življenja So tiDetanskejga Milarepe, o« Hodiejra do Huxieya)f^To-
vrstna publicistika. .
A osredotočiti se nameravam v tej * Risanki predvsem na Amaiie11ijevo ukvarjanje s slovensko zgodovino in s slovensko kulturo. (Z drobno publicistiko spremlja oboje v reviji Histeriji !) V času, ko nas obdaja vsiljujoči se globalizem, je Amalietti še pravi slovenski domoljub, za kar nI gre vse priznanje. Poskrbel je za izdajo kar nekaj knjig s slovensko* tematiko. To, česar niso postorili drugi slovenski založniki, je postoril Amalietti.
Začnimo kar s presenetljivo knjigo Jurija Venelina starodavni
• T. 9noQ Turii Venelin (18o2-1839), ruski in daba^nji Slovenci» Ij. 2oo9. Jurij venexn ^
zgodovinar in Prešernov sodobnik, je napisal izjemno zanimivo in
tehtno knjigi o Slovencih. Knjiga gotovo ni bila všečna ne avstrijski
vladavini niti polnejši jugoslovanski oblasti. A^ vseeno : knjigo o
bi bi morali Slovenci pač nekako izdati, če *yče ne bi Slo i
' Knjiga je moteča tudi	za uradno slovensko
s
v ameriškem, sdomstvu
Zgoc
,, ?	, •\ ooT Vpnpliti nodpira avtohton is tic no
dovino (sel jen je1 iz Zakjarpai ja), saj Venerin poaAi
teorijo pri Slovencih (enako tudi Amalietti).
Ce vzamemo Venelinovo knjigo kot prvi ptelomni knjižni dogodek, je drugji dogodek izdaja knjige Slovenci (glavna avtor Josip Puman in sodelavci s Prane Hubad, Franc Simonič in Franc Fasching), Lj.
1. Spet se lahko čudim,o, da ta knjiga o Slopvncih ni izs,a s ,	iu ze zdavnaj, original te knjige je izšel v nemšče/ni leta
1881 kot 1. del lo. knjige v zbirki ljudstva Avstro^grske : etnografski in kulturnozgodovinksl oris. Delno je razumljivo, da prevod knjige ni izšel v času Avstrije, ko so izobraženci če znali nemško. V obeh Jugoslav!^ pa so gotovo obstajale politične zavore, saj je bilo pisanje o Slovencih brez povezave z "južnimi brati" že na meji secesionizma.
2ol v prevo
/ffi
3
A vendar : v stari Jugoslaviji so fa» izšle med drugim tele knjige :
n / —i
Erjiavčsri Slovenci, Erjavčeva knjiga Slovenija in Slovenci, ±zž±0xpsxx v „	r	«i
lončarjevo Jolitično življenje Slovencev, Malova Zgodovina slovenskega
V(	,1	, l	^
aroda, zbornik Slovenska Sena idr. Zakaj ne bi takrat izšla De pumanova knjiga Slovenci ?!
Naštejmo ^e nekaj -«slovenoljubnih" knjig v Amaliettijevem založ-niatvu. Zelo nenavadnaje je knjiga Erica Tomasa de Saint-Maura t 0ckhaiuo va britev a
(i zamolčana slovenska zgodovina odkar človeštvo pomni do danesy (v sodelovanju z lo pisci), ju j. 2ol3. Sledita dve Amaliettijevl knjigi s Ko laž postane resnica : Pogovori o preteklosti Slovencev, LJ. 2oll in Kje so tiste stezice, Ij. 2olfo (o tej knjigi več v posebni spisanki)«,
Dodajmo se tiiš literarne knjige : Slovenske legende in
T	o M
znamenja, Lj. 2oll, Slovenske domoijubnepesmi, Lj. ¿o., m
^	A A
Janko „¿anda s Kralj Samo : Epos v lo spevih., I,j. 2o.s .
jMazadnje ( a ne po pomenu) navedimo Be knjigi, ki bi spadali med izaaje SAZU.S To sta Sanskrtsko-slovenski slovar in Slovensko-sanskrtski slovar avtorja Bogdana K. iVJeškae
Za sklep le ugotovitev ; Amaliettijeva knjižna in založniška dejavnost sta dragoceni prispevek k slovenski kulturni ustvarjalnosti.
/M
28. spisauka
O fatalizmu ali o vdanosti v usodo
Veliki slovar tujk, bj. 2ou2,	natn ^atalize» razloži takole ;
c
"fatalizem ... nauk o neizbežnosti usode, ki trdi, da je v e določeno vnaprej in da človek ne more ničesar spremeniti, fig. vdanost v usodo."
c~
Izhiodišni pojem za fatalizem je nedvomno bKHKilSDt latinska beseda
"T
fatura (množina : fata). Eden od pomenov besede fatum je tudi usada, m zadeva se takoj zaplete. Kaj je usoda ? Ali je to neka neosebna sila, ki ureja potek sveta ? In iz česa izhaja tovrstna energija ? Tu smo na začetku kozraičnih skrivnosti. Kakšen je odnos med usodo in med bogovi v politeizmiu in v monoteizmu ?
/v"
V nami najbližjem grško-rimske m polite izmu odkrijemo več poosebljenih boginj usode» Grške Mojjre so tri sestre, hčere Zevsa in Temide (ali Noči). Zevs je glavni gKMfchc olimp s ki bog in a zastavlja se vprašanje, ali so njegove hčere usodovke, sojenice (Klo^o, Lahezis In \tropos) zgolj služabnice svojega očeta ali samostojne delovalke. Kakšen pomen pa prinaša mati naših usodovk Te-mida ? Le-ta je po Heziodu hči Gaje
emlje), torej pradavne, likovno neupodabljane boginje. Po nekaterih mitih je tudi Proraetejeva h±xx mati. Sicer pa pomeni njeno ime Themis pravični red. Zveza Zevsa in Temide nakazuje urejenost sveta.
Nekaj drugega pa prinaša zveza Zevsa in Noči (Niks). Moč je v grški mitologiji hči ivausa (zevajoče praznine), začetnega sveta. Njena o cruka sta ob Mojrah tudi smrt In spanec.
Do jasnosti o '-delovanju neizbežne usode (dobre ali slabe) tudi v mitoloških zgodbah ne pridemo.
Bolj neosebna nosilka usode je grška Tihe.. Vera vanjo, ki ni vključena v bogovski sistem, seje povečala po upadanju veljave olimp-skih bogov (od 5. stoletja pred n.š.). Tu smo že pri nekaki samostojnosti usode. Ob splošni Tihe imia še vsak človek svojo osebno Tihe (ali svojega demona). Izbtega lahko izpelljjemo usojenost vsakega posameznika.
v/
Rimi jami so z g^Ko Tihe enačili svojo boginjo Fortuno, boginjo
naključja in sreče, Njen praznik je bil 24. junija, torej poletni
sončni obrat. Kako razloži beseda fortuna Bradačev ^atinsko-slovenski
slovar ? 1. usoda, slučaj, 2. sreča, nesreča, nezgoda, 3. stan,
razmere, okoliščine, 4» i® t je, premoženje. T istem slovarju najdemo še izraz fors - slučaj, naključje in Fors = bogUnja usode.
V isto besedno družino pa spadajo še M besede , fortia = hrabrost,
fortis = močan, krepak, jak, hraber, pofgumen, sršen, odločen, neustrasen, značajen, možat, foritu&lo = jakost, hrabrost, junaštv9,
neustrašno st, možatost, značajnost, fortunium = srečen dogodek,
11 ^ fortuno = osrečiti, blagosloviti, fortunatis = srečen, blazen, 2.
premožen, bogat.,
portuna kot sreča nastopa v številnih itrekih : Sreča je za
človeka boljša kot pamet - Ysak je svoje sreče kovač *(tu je izraziti
odmik od človekove nemoči glede na usodo) - 7 vsem odloča sreča -
Sreča je vladarica človeških zadev - Hrabrim sreča pomaga (spet
v/	p"
nekaj, možnosti čfcoveskega aktifoizma).
in kaj pravi o sreči srednjeveški pesnik vagant ? 0 fortuna, / kakor luna / vedno spremenljiva, / zdaj v vzponu, / zdaj v zatonu,f,
reča je varljiva; / nas prevara, / spet pričara / radost nam brez kanca, / beda mine, / moč izgine / kakor led od sonca. (Prevod 2 :
An dr i j'an Lah)
Ob » Portuni se bomo ustavili še ob Izhodiščni besedi za fatalizem : to je fatum. (V latinščini je srednjega spola, množina je fata - sicer je večina besed za usodo ženskega spola p)
y Bradačevem ^atinsko-slovenskem slovarju ^le pomenske razlage za besedo fatum, : 1. božji izrek, preročba. 2. usoda. 3. božja volja, božji ukrep, 4. smrt. 5- nezgod., nesreča, pogin. Od ^etih pomenov sta ¿pomena v zvezi z božjo voljo,	pomena pa v zvezi s smo
in z nesrečo.
s
//¡oc
Fatum jie torej nekaka neosebna sila, a podrejena bogovski vladavini® Pomensko zanimiv jie naslednji latinski isre'k s pata volentem ducunt, nolentem trahunt = usoda voljnega voài, upirajdčega se pa vleče, Y izreku odkrijemo človekovo možnost izbire v odnosu do vsemočne usode.
Ob pisanjiu sem, se spomnil še na en g grški izraz za usodo : ananke* To besedo sem odkril že v zgodnjih dijaških letih, ko se še nisem učil grščine, in sicer na začetku Hugo jevega romana Notredamska cerkev v Parizu 1482. Avtor v uvodu pove, da je besedo AMAÏ KH (Usoda) odkril na stebri notredamske cerkve, in izjavi s 11 Iz te besede se je rodila pričujioča knjiga.1'
Zelo zanimiva je pomenska širina besede ananke. V Doklerjevem Groko-slovenskem slovarju najdemo tele različice : 1. sila , potreba, nujnost, stiska, težava, bolečina, siljenje, nuja.	prisilno
sredstvo, mučenje, ječa. 3. naravni zakon, usoda«, Končno pomensko različico usoda uvaja vrsta mučnih življenjskih dejstev ali kar nesreč.
Kako je z usodo pri monoteističnih verstveih ? Pri edinem, vsemogočnem in vseobvladujočemi bogu usoda ne more imeti kake vloge.. Usoda je v teh sistemih enaka božji volji. Vernikom ostane pač le vdanost v božjo voljo In s tem smo že pri fataliujftizmu . Neverniki se tovrstni usodnosti seveda lahko upirajio.
Ali izhaja iz vdanosti v usodo pasivizem in iz upiranja usodi aktivlzem ? Pa prvi pogled je tako. in vendar : ali je tisži, ki pravi in ki umu jie, da je, kar je, da jie bilo, kar jie bilo, in da bo, kar bo, nujno pasiven ? Človek lahko vsestransko dexuje, počenja to In ono, obenem pa je prepričan, da je ravno to, kar počne, že od nekdaj usojeno, (primi. Jacques Patallst !) V vojnih spopadih je fatalist lahko izrazito
v/
junaški, saj ve, da je vse že določeno in da je določen tudi dan njegove
v/
smrti. Ob tem se spomnimo se na orientalski izraz kismet.
y
Za literarno ponazoritev sem izbral najprej dva prozna teksta.x
rrvo besedilo je Diderotov roman Paral is t Jacques in njegov gospodar
v/	H
(2. polovica 18. stoletja). Roman temelji na ¡številnih dialogi^ med
V
naslovnima likoma, v pogovoe pa so vpleteni tudi drugi ljudje. Temeljna os romana je potovanje, ob tem pa se vrste različna srečanja
z ljudmii in raznolika dogajanja«, Ponuja se primerjava s Cervanžesovim
romanom Don Kihot in z- njegovo dvojico pon Kihot in njegov sluga
Sančo Pansa, a pri Diderotu je na v ospredju služabnik in ne gospodar !
/
Ze na začetku Diderotovega romana zZbrnö- izvemo, od koga je Jacques
/
pridobil svojo fatalistično filozofijo : od svojega bivšega gospodarja
n £ A	p
stotnika, ki je rekel, kako je v" e, kar nas tu spodaj doVeti
1 ¿f
dobrega in slabega, zgodi po ukazu od zgoraj." (Usoda je torej izenačena z božjo voljo !) Jacques v nadaljevanju to filozofijo odkrila in jo potrjuje pri različnem dogajanju. Izgovori pa tudi tale nefatalistlčni stavek t "Ali mi odločamo o usodi ali pa le usoda odloča o nas y"
.Nekaj pozneje pa avtor sam komentira zadevo bakule : "Mislimo,
da mi vodimo usodo, pa le vedno ta nas vodi : in usoda je bila za
V
Jacquesa vse, kar se ga je dotaknilo al i se mu približal»..."
Ko ukrade nekdo gospodarju konja, pametuje Jacques takole %
Os
"Medtem ko ste me čakali, je bilo tam zgoraj zapisno , da boste
zaspali in da vam bodo ukradli konja." pralci lahko verjamemo
»
Jacquesu air pa v njegovo trditev dvomimo. Avtor Ji
«Le
saj ve, da nista dokazljivi n±a±ax niti usojenost niti neusojenost, Roman se konča z Jacquesdvimjrazmisljanjem, potem ko se oženi z Peniso : "Če je pisano tam gori, da boš dobil rožičke, Jacques, lahko dopočneš, kar češ, pa jih boš dobil; če pa je napisano nasprotno, da jih ne boš dobil, lahko dopočno, kar se jim zdi, & pa jih ne boš dobil; spi torej ljubi moj... :1 in je zaspal.,
Naj sklenem ; alin ni fatalist Jacques s svojo gegmatičnostjo, s svojb mirnostjo in s svojo dobrovoljnostjo srečen človek ?f

Drugo izbrano prozno besedilo za ilustracijo fatalizma je roman Lermontova Junak našega časa (1. polovica 19» stoletja). Zadnje kratko poglavje romana» ki je sestavljen iz več zgodb, ima naslov Fatalist.. Roman se dogaja na Kavkazu pod rusko dominacijo v 1. polovici 19. stoletja, pripovedovalec Pečorim (= Junak našega časa) je ruski oficir. V zgodbi pa je prikazana ruska oficirska družba, ki si Krajša čas s kartanjem in s klepetanjem.
Ze na začetku zgodbe je Izpostavljena naša tema s stavkom : "Govorili smo o tem, da ima muslimanska vera, češ da je človekova usoda določena v nebesih, tudi med nami kristjani mnogo pristašev...".
Nekdo od oficirjev je pristavil tole z » Vse to je neumnost ! Kje so ti zanesljivi ljudje, ki so videli seznam, na katerem je zapisana ura vaše smrti ? In če je res vse naprej določeno, čemu nam je dana volja, razum ? Zakaj moramo za svoja dejanja odgovarjati y» (Izjemno tehtna vpraoamja s težavami za dogmatično teologijo !)
Zatem se oglasi poročnik vulič, Srb v ruski vojski, in opredlaga stavo : "Dokazov bi radi : predlagam vam, da preizkusimo na sebi, ali lahko razpolaga človek po svoji volji z življenjem ali pa je slehernemu fczmed nas usodna ura naprej določena... "
Pečorin predlaga denarno stavo : "Trdim, da človekova usoda ni določena naprej." Vulic stavo sprejme, Pečorinu pa se zdi, da vidi na vuličevem obrazu peclt smrti, in mu reče : "Dane,, bo^že uma?Il#» vulic odvrne : "Mogoče bo, mogoče tudi ne'..."
Zatem vzame Vulič na steni obešeno pištolo, <3. ni bilo jasno, ali je
prazna ali napolnjena, jo nastavi na svoje čelo	in sproži. Pištola /i
jje: bila tracspcprazna ali pa je odpovedala. Za	večinoš je bil to cfl okaz, da pištola ni bila nabita. "Pa poglejmo," je rekel Vulič.
Spet je napel petelina, pomeril v čepico» ki je	visela nad oknom; strel je .počil - dimi je napolnil sobo..." Vulič je menil, da je s tem dokazana določenost usode.
Pečorin m,u zdaj verjame, a ponovi svoje občutje, da mora Vulič "neizbež no danes umreti". Ponoči prebudijo Pečorina trije oficirji in mu sporočijo, da je bil Vulič ubit. Neki pijani kozak je v nenadnem besu presekal Vuliča a sabljo. Vuličeve zadnje besede so bile : "Prav je imel I" (namreč pečorin ») V nadaljevanju razmišlja Pečorin s Kako nebi človek po vsem- tem poatal fatalist ? A kdo ve natanko, ali je o čem prepričala ali ne ?... (v zadnjemi stavku je precej skepticxzfflar)
KKo je pozneje Pečorin govoril s svojiim znancem Maksimom Maksimi-čem, jje ta po svoje potrdil fatalizem s s stavkom ; » Sicer pa, mu je že bilo tako usojeno !xAj£i4" Tudi ta zgodba ne potrjuje, da je vse določeno. Morda je bilo vse le uničujoče naključje ?! In kakšne je odnos med usodo in med naključjem ? Zanimiv je naalov romana Pavline pajkove Slučaj;! usode ! Navsezadnje pa je fatalizem ali ne-fatalizem le osebna verska ali idejna odločitev.
Kako pa razmišljajio o usodi in o usojenosti pesniki ? 1. primer : Kurag-Pu-Tse	(6,.-5« stoletje pred n.š.) :
Usoda človeška (prevedel Alojz Gradnik). Pesem ima 3 Kitice. V začetnih dveh kiticah se pesnik posveča napravi in obnavljanju v naravi. Zadnja kitica pa obravnava človeško usodo : Človek enkrat fe živi In se ne vrne.
akor zvezda je, ki sije, se utrne. Kar ostane, je samo se kup pepela In na zapuscebem gKom grobu grm, plevela.
Kung-Pu-Tse (ali po domače Konfucij1) je torej daleč od idejnsoti reinkarnacije.
primer : 0mar Ha jam (11.-12. stoiejjrtje) : 49. rubai (prevedel
Alojz Gradnik) :
Svet je šahovnica, dni in noči
so polja, kjer Usoda Igra z ljudmi, premika tja in sem jih in podre in v škatlo zvrstema jih odloži.
K
/ AAo
Pesnik uhesedi kozmično igra Usode (šahovnica), i zdi se, d=i manjka v 2. verzu beseda se, torej : Usoda se igra z ljudmi in ne; Usoda i:rj;ra z; ljudmi, saj so ljudje prikazani povsem nemočni v življenjski igri.
v/
3. primer : Oton Zupančič (1878-1949) : Usoda in cilj : Žiteeti-umreti je usoda naša, a «Lilj nam je visoko posajen !
v/
Glej to drevo : za udodo nič ne vpraša, a večno se bori za svoj namen..»
Pesem je vitalistični pogled na fatalizem. Usoda je enostavno octka, kot je (življenje-smrt), a pomembna je človekova dejavnost v življenju, o vitalizmu pa v kaki naslednji spisanki.
Končajmo j&a. s presenetjivo Gregorčičevo pesmijo Kljubuj usodi i Mehkosrčni pesnik je tu zelo od-Ločem* in povsem, protifatalističen. Kljubuj s usodi,t mož sam svoji bodi ! Karkoli naj se ti zgodi, usode gospodar si - ti. Si ti l Če res, če cel si mož, i svoj i nje gospod ti bos. Usode ni,
usoda svoja X- to si ti l 1
AM
29. spisanka : Ob Amaliettijevi knjigi Kje so tiste stezice
Od perviga tukaj:/ stanuje moj rdsd, če ve kdo za lrujga,/naj reče, d od kod.
Valentin Vodnik : Ilirija oživlenai
letos (leta 2ol6) je Peter Amalietti izdal v svdji založbi
pole^miSno knjigo o slovenski zgodovini s pesniškim naslovom Kjie so s tiste stezice (zbirka Zamolčana zgodovina). Avtohtonis-
A
tična teorija, ki jo podpira ob števMlnih drugih tudi Amalietti,
je seveda mnogo verjetnejša in opri jerignl jive jša od t. i. zakarpatske
teorije, po slednji teoriji naj bi se j jtižni Slovani selili iz
Zakarpatja v srednjo Evropo šele v 7. t stoletju.
Res so neki "Zakarpatci" leta 64o prosili bizantinskega
cesarja Herakllja "za dovoljenje, da se priselijojied tamkajšnja
prvotna (!!) slovanska plemena . In to ne le na obalo in (na) kopno
ob njemi, temveč tudi v kraljevino Dalmacijo, ki je tedaj obsegala
Hrvaško, Slavonijo, Srbijo in Bosno.
To bi lahko bila tista selitev južnih Slovanov, h kateri so
kar izmišljeno dodalo tudi plemena Slovencev !"
(Kje so tiste stezice, str. ¿24-125, citirano po B. Hacquetu t
Veneti - Iliri -Slovani.)
Pozno naselitev Slovencev je odločno In razumno ovrgel že
Henrik Turna. Citirajmo celotno Turnovo besedilo v Amalietti je vi knjigi (str. 33) : ''Le otročje naivna, m smešna je trditev, da so se Slovenci tekom desetletij neopaženo preseljevali čez pragozdove Karpatov In Tater, se prerinili brez boja preko krutih in bojevitih germanskih in uraloaltajskih čet, ki naj bi že davno prej
zasedle vse Podonavje, Nemško nižino in dolino Alp. 5e smešnejša jie trditev, da so, Avard prignali ali gnali" pred seboj Slovane, če vemo, da so bile obrske in bolgarske čete maloštevilne, Jj>lovemi
//1 2
pa se takoj, ko kruti gospodarji izginejo, pokažejo kot milijonsko ljudstvo po celem obširnem prostoru Visi©, Donave, labe in Alp. Le skrajna duševna omejenost omogoča tak sklep." Dr. Henrik Turna.
Že pred leti sem sam prišel do podobnega alimkar do etoakega uvida, pes so v zgodovini nenehno potekala preseljevanja ljudstev iz različnih smeri v različne smeri. Najbolj so zgodovinsko dokumentirani premiki germanskih (npr. (loti, Langobardi, Vandali...) in ugrofinskih ljudstev (npr. Humi, Obri, Madžari . ..) v zadnjem stoletju zahodno-
rimskega cesarstva in v stoletjih po njem (5—lo. stoletje - končni
slL	,	N
dogodek je nasijpitev Madzarob v panonski nizmi.)
Osnovno v.fprašanje je, kdo je pred "peseljevanjem narodov»
1	A
prebival v centralni Evropi. Na območju sejanje Slovenije in sosednjih dežel (držav) so živella številna po Ml imenih in po izvoru različna ljudstva (Veneti, &elti, Iliri...), a kako so ta ljudstva govorila ? Pisnih ostankov je malo, iz teh ostankov pa je Izšla tudi naša venetska teorija (Bor. Savli, Tomaž ič idr.). Ve ne t s ko teorijo v mnogočem podpira imenoslovje v centralni Evropi, najverjetneje jer da je indoevropska ( s tem tudi praslovenska) jezikovna» populacija naselila evropsko ozemlje že pred gršlo - rimsko civilizacijsko ero.
Kot meni Turna ( tako menam tudi jaz$ je povsem neverjetno, da bi neka številčno omejena naselitvenajmaožica (npr. nekaj tisoč ljudi) zasedla celotno srednjo Evropo od -baltika do Jadrana in dala celotnemu območju tudi enotno (le dialektalno različno) jezikovno (balto-slovansko) barvo. To dejstvo je možno le ob dolgotrajni naselitvi,
Vemo, da so bili Rimljani v svoji širni -ržav.i le redko naselje«. med podložnimi ljudstvi (vojaštvo, upravni sloj) in v več j\
stoletjih svoje oblasti niso uspeli romanizirati srednje Evrope. Zakaj ?
Tn zakaj je romanizacija uspela v zahodni Evropi (¡Španija, Portugalska, Francija. .. ) ? ^enavadni romanski osamelec na vzhodu je seveda Romunija.
M
Enotno jezikovno barvo od ^alika do Jadrana in ^ povezavo Slovencev a Slovaki so prekinili šele Madžari s svojo naslitvijo v Panoniji (lo. stoletje). Razumljivo je, da je bila odprta nižinska Panonija. zaradi številnih vojaških premikov rfeWi ta prostor redko naseljena in da jo je navsezadnje zasedel osvajalec s številnejšim: prebivalstvom. (Sloveni so se izgubili med Madžari.a madžarščina je pridobila
kar nekaj slovenskega besedišča.)
Drugače se je obrnilo v Bolgariji. Ugrofinski Bolgari ( Tolgari ?) so bili kot osvajalci premalo številni! in so se jezikovno zlili s preji naseljenimi slovanskim prebivalstvom, a so mu dali ime.
Vsekakor so za etnogenezo pomembne zlasti jezikovne p vezave, razlike in posebnosti cs slovenskega vidika npr. jezikovne povezave s Slovaki, s Hrvati, z Bolgari, z Rusi, sorodnost slovenščine in
sanskrta itd.).
4 preusmeriti se kaže k Amaliettijevi knjigi. Avtorjev namen je, da z Izbranimilodlomki Iz različnih avtorjev od Herodota do Ivana lapajnl^e^iohtonistično teorijo pri Slovencih. Pa navedimo Po vrsti (1.-16.) vse avtorje in njihova uporabljena besedila :
1.	Herodot iz (^allkarnasa : Zgodbe
2.	Anton Vramee : Kronika
3.	Adam: Bohorič t Arcticae horulae succlslvae (Zimske urice proste)
4.	Martin Baucer : Zgodovina jMorika in Pur lan i je
5.	Anton To®af Linhart : Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel
v
južnih Slovanov Afestrije
6.	Baron Žiga Herberstein • : Moskovski zapiski
?. Janez ^/ajkard Valvazor : Slava Vojvodine Kranjske
8.	Balthasar Hacquet : veneti - Iliri - Slovani
9.	Valentin vodnik
v
10.	Jurij veneim ; Starodavni in današnji Slovenci
AA
v
11.	Tomaž Jarič : O večinsko vinedskem poreklu ^blvalcev nemških dežel
12.	Janez, Trdina : Zgodovina slovenskega naroda
o
13.	Jezikoslovec Franc Miklošič
14.	Davorin Tr sten Jak
15.	yuman s sodelavci : Slovenci
16.	ivan Lapajne : Politična in kulturna zgodovin štajerskih Slovencev
Presenetljivo je dejstvo, da se avtor ne drži časovnega vrstnega
časovni
reda pri predstavljanju avtorjev. Ravno hx2sx±±hž vrstni red pa najbolje kaže razvojno linijo, medsebojne- vplive, razlike in novosti pri podatkih, ki jih navajajo avtorji. Nesmiselno je npr., da je Linhart (18. stoletje) uvrščen pred Valvazorja (17. stoletje).
Zato navajam časovno pravilni vrstni red avtorjev, a brez
beleženja ponovnega Kaxi£$aTE$a njihovih deli ;
1. Heroda t, 2. Herbersteln, Bohorič, 4. vramec, tasshoric^ 5. Baucer, 6. Valvasor, 7. Hacquet, 8. Linhart, 9. Vodnik, lo. Venelin, 11. Miklošič, 12r Tratenjak, 13. Jarič, 14. Trdina,
v
15. puraan, 16. Lapajne. Opomba s pri Jariču v knjigi ni življenjskih
le tirnic, v domačih leksikonih pa ga tudi nisem odkril. Edina usmerjevalna letnica je letnica izida njegove knjige t 1853. Zato se zffi
uvrstitev JariČa med Tratenjaka (rojen 1817) in med pralno (rojen 183o)
ustre zna.
pri stilnih navedenih avtorjih (začenši s Herodotom) se žal mešajo (patološke) zgodbe z zgodovino. Herodot kot "oče zgodovine" je pisal Zgodbe (Historiai), kat-ih realnost, trdnost in zanesljivost so bile dvomljive in prilagojene mestu, državi in režimu, v katerih je Živel in deloval. Zgodovina je pač uslužnostna stroka, zgodovinar, ki hoče izdati svoje (¡telo v konkretni družbi, se mora nujno nanjd ozirati, sicer njegovo delo ne bo. izšlo, bo cenzurirano, zavrženo ali celo uničeno. Povrh je pri zgodovini bist\e n zorni kot gledanja. Evro-centrična zgodovina je drugačna kot aziocentrična zgodovina* •
AA 5
To se mi je nazorno razkrilo, ko sem pred leti prebral zgodovino križarskih vojn z arabskega gledišča. a. le redki zgodovinar uspe preseči svoj ozki natorski, idejni, verski, nacionalni, strankarski zorni kot.
Izrazito moteča so metanja mitologije z zgodovino. Tako npr. ^aucer govori o vesoljnem potopu kot o zgodovinskem- podatku (!),
se—-	J
čeprav bi moral veleti, da bi po judovskem štetju let ^od začetka sveta !) vesoljni ^otop nujno znašel v času največjega razcveta bližnjevzhodnih civilizacij (Egipt, Mezopotamija). Tovrstna mesa-nica ali kar zmešnjava povzroča dvome "tudi pri drugih podatkih "mitoloških" zgodovinarjev. (Omenimo tu zraven še pisanje Erazma Franci--cija v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske? !)
Še najbolj izstopata	šestnajsterice dva avtorja ; naš Linhart
in zlasti Rus l^enelin kot šo ani in poklicni zgodovinar. Pri drugih avtorjih, kaže številne navedbe jemati s primerno rezervo.
Pokaj jferdne so jezikovne pjvezave pokrajin in njih prebivalcev s koreni : Kra-,KarT Kor- : npr. Kami ja, Carniola, Karintija, varantanija, Kärnten, Koroška, Kototan, pranj-ska, kraj-ina, (U)krajina idr.
Podobno velj a tudi za skupino mest in pxsfex pokrajinskih prebivalcev s korenoma ven- In vin- : Veneti, Venezia, Benetke, Benečani, (cesta menjava V in B i), Vendi, Wenden, Winden, vindišarji, v indo (bona) - zdaj; : Wien, Virad-elicijay idr. ! opomba ; Bohorič v svoja slovnici navrže zraven še Vanaale !)
0 povezav/Venetov in Slovenov (Slovenetov !?) beremo pri različnih avtorjih. Latinski zgodovinar Jordanes (0 izvoru in dejan j in Gotov : (¿köu^x Getika, str.x22fc£ 31) pise o tej povezavi takole t "... od Izvira Vistule po neizmernem prostoru (je) naseljen Številni rod Venetov. Njihovo ime se sicer spreminja po različnih družinah
AA 6
in krajih*, vendar se v glavnem imenujf jejo Sklaveni in An t i (!).
1	o/	«	■
Sklaveni prebivajo od®# mesta Noviodun in jezera, imenovanega Mur-zijsko, tja do Danpra in na s^eHru do Vistule. Za domovanje imajo
močvirja in gozdove."
Tu bi kazalo dodati, da različna is imena pokrajinskih prebivalcev še ne pomenijo, da ti ljudje govore različne jezike. Vzemimo za primer samo tradicionalne slovenske deželne oznake : Kranjci, Korošci, Štajerci ali v okviru Kranjcev še Gorenjce, Dolenjce in Hotranj.ce.
T	^
Vse te ločijo le dialketalne razlizlike, ki pa ne prep<ferečujejo

skupnega razumevanja0.
v
Podrobna analiza Amalietti je ve knjige bi privedla do daljne razprave, kar pa je v nasprotju s tipom spisank, usmerjenih v krhkost. Zato se bora. v nadaljnjem ustavljal le h ob posameznih elementih besedila^
in to kar po straneh ; str. 11
s
Amalietti tu navrže ned&mno slušno podobnost med besedama Venicija-Penicija... (Hm ?!)
str. 13 : Dobrovsk^ je češki lingvist in ne poljski, kot navaja A.
ii
str. 43 : Da je antika (latinsko : antiquus) bila čas, ko so vladali
Anti , naši predniki..." pa je že popolna jezikovna fantas-
•
tika ob povezovanju enako sltasnih besed.
str. 44 : Stopnjevanje Amaliettijeve § jezikovne fantastike Jfc je trditev, «a "da je Adam govoril v praslo^enščini" ( H)
str. 56 i \maliettijeva trditev, da "Valvazor se ne more motiti" (!), je v nasprotuju z osnovno znanstveno kritičnostjo> in je kar dogmatična verska resnica !
str. 58 : urednik 1. izdaje Valvasorjevega berila (1936) je bil
Mirko Rupel in ne Pedja Rupel, kot navaja A.

M
7
str:. 92
str. J® 74 s pri Antonu Vramcu (Kronika) so čudne letnice, npr.
3623 pri Aleksandru Velikem ?! (Ali je to gudovsko štetje od začetka sveta ?f) tu kaže pokritizirati tudi našej a Linharta, saj meša mitologijo in zgodovino ( Argonavti in zatem še Trojanee Antenor, vodja Venetov .„„)<■ Zanimiv pa je Linhartov seznam praljudstva, "katerega vevje so se ne se lile na Kranjsko ; ILIRI - Panonci, Liburni, Istri in Japodi, VENETI
str. 94
GALCI x - Senoni, Karni, Tavriski in Noriki. str. 96 : -inhartova razlaga izvora besede Sloven je zelo posebna :
O
"Sloveni niso Slav/ epolni, kar prihaja od g±axa slava -
der Hmih Ruhro, niti u-ovoreči, od slovo - das Wort, mM
niti imenovani, od sluti, biti imenovan, marveč Popolni,
tisti, ki so iskali in našli nova bivališča.».
Torej ima slovenski jezik debelni zlog sel, ki označuje tf * r gibanje.. . Piremtakem ne preostane drugega, kot da imenujemo
Slo vene Seloveni, Selovani, Slovani,	Selsai,
Slovaki, yelauzi, S lo ve nz i itd. Popotujoči, na novo se
rr-
gSEMaseljujoči, izpeljani iz sedo, seliti." (Opomba t kaj so naredili iz besed Sloveni, Slovani evropski je(ziki ? Latinsko : g sclavus - sclava 2 = su -enj, sužnja, Nemško • Der Sklave - die Sklavin -suženj, sužnja, Angleško i Slave = sušenj, slavish =
suženjski^:.)
m i
str. lo6 : prvi izboriz Valvasorja (Valvasorjevo berilo) je izšel
že leta 1936 In ne 1951, kot navaja Amalietti. Leta 1951 je Vi^ršla 2. izdaja tega berila.
/i/18
str. 122 : Izjava B. Racqueta : " K Te ne to m-w in do m prištevam
t
delno Karnijbe, purlane, Istrane, Kranjce, lire,
Hrvate, jjalmiatince in tudi jnorlake^,. ((Opomba : precej' čudnaa mešanica !)
atr» 123 s Še ena izjava B. Hacqueta : "Kar polnih 4o let sem
preživel med Te neti, Tindi,, Sklaveniaži ali današnjimi
Slovani, med velikim, močnim in še bolj razprostranjenim narodom, kot ¡s so bili nekdaj Arabci.11 str. 195 : med najprijetnejše dele knjige uvrščam besedilo Davorina Trstenjaka s 0 plemenski so sorodnosti '/ene tov v Armeniji,
Paflagonij i, v Iliriku, ob Jadranu, ob Baltskem morju in v Armoriki.
str. 218 t Ivan ^apajne navaja med drugim :	Slafeni slovanski
zgodovinar Šafarik trdi, da so vsi narodi velike(ga) indo-evropskega rodu že pred 3000 leti razširjeni po vsejjjj Evropi... "
str. 221 s T Sklepu sivo je knjige se Amalietti spet spusti v besedna
poigravanja : "Arijci so bili Karijci, ki so izgubili K..." - "Sumerija je bila Somerija, kar izvira iz dveh slovenskih besed S0-MER(c)I... " str. 222 : še dve avtorjevi besedni igrici : Skiti - iz stare slovenske besede skltati se - Troja - iz trojne boginje Kar... (Hm ?!) str. 223 : Tehten je tale avtorjev stavek : P0 zasedbi Noriskega
1 rvl^ri
kraljestva (opomba 14 pred n.š. !!) je bilo v Rimu toliko slovenskih sužnjev, da se je pojavila nova beseda za sužnja scia/vas... " (!) Ob razumni skeptičnosti prinaša Amakiettijevsknjiga vendar
mnoge zanimive ¡navedbe, podatke in misli, ki nas iazgibano vodijo v kaotične skrivnosti zgodovine.
spi sanka	/\/\ ^
K O Odiseju itn; o M&sg: odisejstvu Uvod
Pred nekaj leti se je oglasil pri med meni znani potopisec Borut Korun z željo, da bi prebral njegov jssa roman o Odiseju, tem tipičnem antičnem potovalcu. Ker me je tematika zanimala, sem besedilo prebral in ga povrh še lektoriral. Avtor mi je zaten predlagal, da bi jaz napisal še spremno besedo k romanu, (ajprej sem predlog odklonil, ker nisem imel potrebne inspiracije, potem pa sd mi jie pojavila spodbudna misel, da bi se dalo v spremni bfesedi Vsaj bežno sprehoditi(jf)o širnem motivu Odiseja in odisejstva
v svetovni in i slovenski književnosti«. Tako sem se premislil in pristal na pisanje spremne besede.
Ko pa sera svoje besedilo končal in ga avtorju romana predložil, le-ta ni bil zadovoljen s to spremno besedo, saj je pričakoval, da se bo posvečala samo njegoteemu romakmu. Tako mi je ostalo moje besedilo pozabljeno v eni mojih map. pred kratkim pa sem s.pt premet^jjval svoje papirje, besedilo izbezal iz pozabe in si amislil, da bi ga oživil v letošnji! jubilejni 3c>. spisanki.
z
Sledi koncepti mojega besedila, ki bi ga bilo vredno še dopolniti in dodelati. In |daj : k stvari.
OPOMBA : Korunov rpman je izšel z naslovom Odisej sem, Itaka
dom je moj sončni'! leta 2ol3 v Velenju in v samozaložbi.
Odisej in odisejstvo
Najbolj znana in obenem najpomembnejša epa zgodnje evropske književnosti sta Homerjev! (ali Homerju pripisani) Iliada in Odiseja (približni čas nastanka : 8. stoletje pred našim štetjem). Obe deli energetsko "žarčita" torej blizu 300 0 let. Na tematski podlagi obeh epov je nastala v evropskih književnostih že množica najrazličnejših književnih del, tako v epiki kot v dramatiki, a tudi z motivnimi drobci v liriki.
aj je omogočilo ta izjemni vpliv oDeh del, nastalih v grški antiki ? ( %>odobno vlogo v indi^jki kulturni sferi imata velika epa f|ahabharata in 2>amajanay. , re očitno za nekaj
"večno" človeškega, sa|j. kako bi bili lahko drugače junaki
i'
(ali književne osebe) obeh pesnitev se vedno tudi uasi ? i J
\i-azlaga za prejšnje vprašanje je dokaj enostavna : Iliada je
"večni" model za boj, za vojno, za vcisjjovanje, Odiseja pa je
2 h	1
"večni" model «apot, za potovanje, za popotništvo. "i^a sta obe
onebjeni veliki temi res "večni", pa ni noienega dvoma.
Dodamo lahko še to, da ima s (trojansko) vojno ukvarjajoča
se Iliada tudi svoj popotniški "dodatek" (pot Grkov do Troje in
pot Grkov od Troje domov) injda ima Odiseja ob^svojem $sre|bjem
pustolovskem popotništvu tudi nemalo bo jevniški1 ^sestOt; vin.
Opustimo zdaj Ilado In se o primimo naslova Odisej in odi-
sejstvo. Odisej je nalfratko : knez malega otoka Itake v Jonskem
morju, udeležil se je lo-letne trojanske vojne (v njej je bil
eden najvidnejših junakov) in se vračal (zaradi nenaklonjenih
bogov ali zaradi sovražne usode) iz Troje domov kar lo let
(obe desetici Izražata pač poudarjeno simbolno pomembnost
desetičnega sistema). Medtem ko je Odiseja osebna zgodba o
eni osebi (o Odiseju), pa prehaja od^Lse^stvo v splosnost .
odisejstvo je torej upodabljanj je vmotiva) poti, potovanj,
popotništva kjerkoli in kadarkoli (tja do vesoljske prihodnostix.
^^m^r^jev^-^d^s^^ (okoli 12OkLO verzJv heksametrov) je
razdeljena v 24 spevov : 12 spevov se dogaja na poti, 12 spevov
pa se dogaja na Itaki (svet in dom sta torej v ravnotežju;.
¿eprav Esbssgax obravnava Odiseja lo let i/disejevih blodenj in
postankov, pa je stvarno dogajanje v epu omejeno na 4u dni.
Pripovedna tehnika Odiseje \v slovenščino jo je prevedel /1 nton
ovre) je drugačna kot v ^liadi
01 vsevednem (objektivnem ?) pesniku nastopa v Odiseji tudi subjektivni pripovedovalec, sam Odisej (ko pripoveduje/o svojih pustolovščinah"\na fajaškem dvor^i(
1 2 A
Podajmo se okvirno vsebino Homer,jeve Odiseje. Dgogajanje poteka takole : Odisej je že 7 let pri nimfi Kalipso, ki ga tadržuje na svojem ©toku Ogigiji. Doma na Itaki ga čakata žena Pene lopa , ki jo nadlegujejo snubci (= obenem kandidati za vlac!ar|stvo na Itaki), in sin '-L'elemah (= Daleč se boreči ali Daleč od boja). Odiseju naklonjeni bogovi končno odločijo, da mora Kalipso Odiseja izpustiti, in ta si tedaj zgradi splav.Medtem Telemah poizveduje
za očetom v grških mestih. Odisej odide na pot, njogov sovražnik bog Poze j don pa mu splav potopi. Odisej se s težavo reši na otok Pajakov Sherijo. Tam ga na obali odkrije (po Atenini zaslugi) Navzikaa , hči kralja Alkinoa. Odisej postane gost na fajaškem dvoru, se razkrije in začne pripovedoijvati Ajls (Aro jih pustolovščinah od odhoda iz Troje do prihoda na sherijo. Glavne točke so : 1 $tok Kiklopov in P0lifem, Pozejdonov sin, katerega Odisej v stiski oslepi, potem ko je hotel velikan požreti diseja in njegove spremljevalce (motiv ljudožerstva . ), od to i. izhaja j^ozejdonovo sovraštvo do Ldiseja, saj poslej Pozejdon nenehno ogroža ^disejevo pomorsko odpravo,
2. _ri bogu vetrov bolu (oog jim podari men z vetrovi, a^disejevi tovr^isi ga ^"radovednosti odpro in vetrovi potisnejo iaDjo nnazaj,, i. xra ^ajstrigonih (ponovno motiv ljudožercev - Odiseju ostane samo še ena ladjaft;
4.	Pri čarovnici Kirki na otoku Ajaji. Odisejeve tovariše spremeni Kirka v svinje, Odisej jo primora, da jih odčara;
5.	Odisej na obisku v Hadu (v podzemnem svetu mrtvih);
6.	Sireni (morski dekleti, *ki s svojim petjem teateita mornarje v globočino - prim. Prešernovo pesem Ribič !);
7.	Skila in i^aribda (dve nevarni mordfeki pošasti skali;,
8.	Na He(ijevem otoku Trinakiji( ooisejevi tovariši zakolje jo nekaj helijevih goved t\elij je grški sončni bog - kar je prekrsitev tabuja, prim, \rtemidino košuto v Avlidi : ^ledi kazen . Ladja se razbije in vsa posadka utone, le Odisej se reši na Ogifeijo k nimfi ^ali^so (s tem se »retrospektiva konča,,
ajaki pomagajo diseju, aejse vrne na Itako. Tu Atena seznani očeta Odiseja in sina Telemaha. Odisej pride v preobleki berača na svoj dvor in s svojim lokom pobi je snubce. Odiselj in Penelopa se ponovno združita; sledi sprava in klasični happy end.
u nadaljnji usodi Odiseja govori zgodba o Te.legonu, (D'disejevem sinu s Kirko. Ko odraste, gre Telegon iskat očeta in ga nepoznanega
v boju ubije (motiv je podoben kot pri
3jdipu).
y /lU-
) /
stol
Odisej je lik zvitega®, spretnega junaka, ki zna povrh vsega še le,'o govoriti. Dobro ga tLačuje verz : Zvito obrne se k nji in začnela medenimi usti. Odiseju so ženske sploh močno naklonjene, saj bT g rade zadržale : tako Kirkajkot ^allpso (ta najbolj) in ^avzikaa. S prvima dvema je imel po izročilu tudi potomstvo.
Zanmmivo je, da omenja Odiseja že Homerjev sodobnik (in tekmec ?!)/Heziod^(8. stoletje pred n.š.) na koncu svoje pesntve TeogonbaTN^stanek bogov), "ako neki je prišel ^disej v
zvezo z bogovi ? Takole : Heziocfd omenja, da je imel Odisej potomstvo kar z obema boginjama, pri katerih je nekaj časa bival : Kirka , hči boga Helija, je rodila 3 sinove : Agrija, Lattma (!) in Telegona, boginja (nimfa) palipso, pri kateri j§5 bil kar 7 let (ponovno mitska številka !) pa mu je rodila 2 sina : Navsitoa in Navsinoa. (Omeniti velja še mitološko, negotovost, k dol je Odisejev oče. to Odiseji je to| itaški vW (aert, mitska različica pa je, da je „disejev oče pravzaprav znameniti zvijačnež „izif . po slednjem naj bi Odisej podedoval svojo zvijačnost !)
i?ežno omepja Odiseja tudi grški pesnik(Jondarjt(6.-5. st pred n.š.) v 7. in 8. nemejskem slavospevu.
itar v dveh iofoklovih tragedijah (t 5. stol. pred n.š.J nastopi tudi ,disej. Prva tragedija je (Ajang v kateri naslovni junak zblazni in se ubije, potem m ko je dobil po Ahilovi smrti
Ahilovo orožje Odisej. S tem je simbolno	p-evzel vJogo
glasnega gr^kegJjunaka pred Trojo. To se pozneje dejansko potrdi z Odisejevo zamislijo o trojanskem konju : zgolj telesno močnega
Ahila nadomesti umsko močni Odisej !	-------__
Druga Sofoklova tragedija z Odisejem je |Fi lok te/t. V predzgodb^i tragedije so Grki na poti v Trojo zapustili svojega sobojevnika Pilokteta na 0 toku Lemnosu (njegove rane so Grkom preveč smrdele $, tja pa je odpeljal Pilokteta s čolnom prav Odisej.
V tragediji pa po lo letih pride na lemnos grška delegacija (vodi jo spet Odisej, spremljia ga M Ahilov sin Neoptolemos), da bi zdaj pridobila Pilokteta za sodelovanje v trojanski vojni (po prerokbi vedeža l^alhanta potrebujejo (arki ravno Pilokteta in njegov lok za uspeh prinosvojitvi Troje !). Glede na podlo ravnanje Grkov s Plloktetorfi v predzgodbi* je razumljivo, da
Piloktet v tragediji ne bo radovo]jno odjadral proti Troji. Odisej se tako v p^edzgodbi kot v zgodbi tragedije izkaže
/An
v izrazito negativni luči - zgolj kot 'brezobzirni manipulator s
svojim bojnim tovarišem : najprej ga po naročilu izpostavi na
otoku, nato ga po naročilu pride iskat, ko Grki Filokteta
potrebujejo. (Ali lahko Odisejevo ravnanje razumemo tudi drugače :
kot predano delovanje za grški vo jntlhb] agor ?!)
Tu se zdi, da je bil Odisej kar najmanj primerna oseba za
omenjeno poslanstvo. In Odisej to ve i ?,e v začetnem prizoru
tragedije nagovarja IJeoptolema, naj pojfcusi pridobiti Filokteta
on a po Odisejevih napotkih), saj ve, da Filoktet med vsemi
Grki upravičeno sovraži ravno Odiseja. Odisej celo pravi :
-lMesme izvedeti, da jaz sem tu ! « C'Res, zakaj je torej tu ?!)
Odisej bo torej ostal v ozadju in bo kot neka zli (ali dobri ?!) n
dpi usmerjal dogajanje.
\j pogovoru z fvjeopto »emom pove Odisej značilna verza :
■'Po izkušnjah sem spoznal, da vse ^življenju / dosežeš le z besedo, z dedom nič* (!), ^eoptol^je seveda spretne j ši z mečem f žrelom ! ) in ne z besejami t , zato je zelo neprimer^ parlamentarec. Odisej je pripravljen Pilokteta tudi s silo odpeljati v Trojo, če Peoptolemovo posredovanje ne bo uspelo. Filoktet je seveda za sodelovanje z 6rki upravičeno nerazpoložen kaže na neuspeh grške delegacije.	Avtor razreši
tako, da se n;jikoncu tragedije pojavi Heraklej ( ali njegov duh) in pregovori Filokteta, da vendarle odide z Grki lreg je Filoktet pozneje pred Trojo ozdarvel in s svojim lokkom ubil farisa - tako sel je njegova vrednost za grško stran potrdi fe^ Sklep : udisej je pri svojem poslanstvu obenem neuspešen in uspešen,Njegove besedne nakane sicer ne uspejo, a navsezadnje je heraklej le rešil nalogo grškega poslanstva.
Tudi Evripid {5. stol.pred n.š.) v svojih tragedijah ni pozabil na udiseja. Tako nastopi udisej v manjši vlogi v tragedij/)" tfigenija v 4vlid^ i ko Agamemno|n žrtvuje svojt(hčer |_f igeni jo zaradi uspeha pri grškem pogodi na Trojo).
Vidnejšo vlogo ima Odisej v tr?^ gedi j i/J7ekaba,^)ki se držaja po grški osvojitvi Troje In po množičnem grškem pobijanju Trojan-cev (Odisej sporoči hkraljici Iiekabi, da bo njenafliči Poliksena
žrtvovana na Ahilovem grobu).
V^ve z i s trojansko vojno je tudi tragedija [Reso sj( slednji je traški kralj in trojanski zaveznik). V potekutrojanske vojne se Odisej in Diomed odpravita ogledovat razmere V trojanskem taboru pred Trojo (gre za dramatizacijo terpe iz lo. speva Iliade).
/
In vse o loža j
u
/«¿v ') " • <	H'
j /'	, r i
sr	Jf :> D*Uu, i
Satirska igra¡KTOoJ)pa je dramatizacija Odisejeve zgodbe pri velikanu Polifemu.	r ■	¡'
Rimski pesnik (Vergi^ (1. stol. pred n.š.) omenja Odisej j a v 2. spevu svojega Epa Eneida v Enejevi pripovedi o propadu Troje,
Ker gledja Urgil na Odiseja preko svojega Junaka Trojanca Eneja, je $Mrakx Odisej tu zlobna, surova, £ strašna oseba (Vergil že imenuje Odiseja Uliks.).
Še slabše se godi z Odisejem pri italijanskem pes/rmiku ^Janteju (1265-1321) v pesnitvi Božanska komedija. Dante namreč postavi Odiseja v 8. krog pekla (torej v predzadnji i rog !), in sicer med sleparske svetovalce* (sleparske seveda z vidika Trojan-cev, za G-rlfe jce bil Odisej pravi biser !). Dante namreč sledi Vergilu in rimski mitologiji, ki povejzuje začefek Rima s Trojanci, ki so se rešili iz Troje v Italijo ( Enej in njegovi tovariši). Za Danteja, navdušenca ¿ta i rimsko cesarstvo/ je torej Odisej ikot pobudnik za uničenje Troje) posredno najhujši sovražnik Rimljanov (kot naslednikov Trojancev).	,
(Je preskočimo nekaj stoletij, ugotovimo, da^je v 16. in v [nf 17. stoletju kar nekaj evropskih dram o Odiseju.[Z#L (¡/stavimo ses ^¿Sj prieanu~Racif)u (1639-1699) in pri njegovi tragediji 'ifigenij a v Avlidi. Odisej se v tej igri pojavlja v svoji "obic a j n i atx~^ar~v stalni vlogi iniciatorja, pobudnika, usmerjevalca dogakanja. ud Agamemnona namreč v 1. dejanju zahteva, da žrtvU-je svojo hčer lfigenijo zaradi uspesnega
odhnda vrrkov proti T«? ji. iMa koncu tragedije pa udisej sporoči
/h/-
Klitajmnestri, Tfigenijini materi, da se je namesto lfigepmje - kot žrtev bognji Piani - Artemtdi^ - b* ybila Erifila, hči želene in life žeja.
Zdaj kaže omeniti prvi pomembni roman $ Odiseju. Napisal
ga je francoski pisatelj j^anpiis .jali|nac_de^la Mothe___^
^e ne Ion (1651-1715) z naslovom ¥e2£m^iove_j)rigo^ (1&99). Gre za didaktični rjioman, namenjen kraljevemu vnuku, katerga vzgojitelj je bil Penelon. Sicer pa je bil roman	zamišljen
kot prozno nadaljevanje Odiseje.
Seveda se se tudi lirskinpesniki večkrat dotaknili Odiseja in odisejstva. Za primer vzemimo angleškega pesnika ^freda) Tenn^sona; (18o9-1892). V slovenskem izboru Tennys^onoveh pesmi (zbirka lirika, 1996^ najdemo kar dve pesmi v zvezi z Odisejem.
^ A Cäs®^! ) ' ¿ / /
Shakespeari (1564-1616) je vsestvansko obdelal Odisejav lik
---x
v svoji ttagikomediji ^rOTlus in Kresida (I602y\i ri gre za svojevrstno ^
kar ironično ali celo sarkastično obdelavo trojanske vojne, v marsičem
že za demitizacijo mila . Pogajanje pteka v času, ko se užaljeni
—f
Ahil ne bojuje s Trojanci in so Grki zaradi tega v nekaki zagati.
Odisej je ena g(jijnih oseb in nastopi v številnih prizorih kot pfrevejani spletkar, kot spretni besedovalec, kot zvijačni oportunist in kot umni načrtovalec želenih dogajanj.
4
V	1. dejanju se Odisej neznansko prilzuje Agamemnonu kot
i-
glavnemu poveljniku in izreče pravo hvalnico absolutistični vladavini.
0 ^
Postavi se popovnoma na Agameponovo stran in ostro kritižira Ahila in njegovega prijatelj
a Pat^okla (mimogrede namigne tudi na njuno
Kö
hmoseksualno razmerje : "Patroklus pa, ki se ves božji dan / valja
ov
z njim po blazinah...-1;. V pogovoru z Nest^oejem pa Ociisej predlaga, naj Grki uporabijo za boj s hektorjem Ajaksa nio pa bo prizadelo Ahilovo samozaglelanostx ( "naj zma^a ali ne, Ahilu bo / populil perje, in to ni slabo.).
v 2. dejanju Odisej nadaljuje s svojonspletko xhx, bistro obdeluje tOjtoumnega Aftaksa in ponovno kritizira 'Ahila kot kujavega naduteža.
V 3. dejanju Odisej na dolgo beseduje z Ahilom in mu namiguje na možno Ajaksovo junaško vlogo že naslednjega dne, >4hil pa bo ob tem ostal v Ajaksovi senci. Svoj govor konča udise jj^kar udarno : "le d slave je tenak - / kdo pride čez, vi ali kak bedak Y"
V	4. dejanju se sreča Odisej z grško lepotico ^resido, v katero
<A~	f
je zaljubljen Trojanec Troilus, in jo Nersteoju predstavi» kot pohotno spogledljivko, pozneje pa Agamemnonu pokaže še rriamovPga sina Troila.
Tako se Odisej vključi ob obei nenavadna : vojna se dogaja nekje v ozadju, v ospredju pa se vodilni Grki in Trojanci mirno sestajajo in se pogovarjajo !)
/f
naslovni osebi. (Situacija je zelo

Ob koncu 4 (de janja se sreča Odisej najprej s nektorjem, p;a prijazno nagovori, a mu obenem napove propad Troje. Sledi pa še Odisejev kratki pomenek s Troilom, v katerem skuša vzbuditi
ljubosumje, ko mu omeni, da je Diomed Baljubljen v lepo Kredido.
j
V 5. dejanju Odisej in Troilud skupaj skrivaj
prisostvujeta ljubezenskemu s rečanju Diomeda in ICreside, kar vzbudi
i
v Trolu pravi pretres.
Proti koncu 5. dejanja udisej poroča zbranim Grkom o Ahilovi jezi, potem ko je ^ektor ubil Patrokla. To dejstvo pa je obenem !tudi preobrat, saj se bo besni Ahil zdaj vrnil v bojeva^nje.
R&zp&n Razmah Odisejevega besedovanja in njegove dejavnodi je res kar najbolj opazen in tudi bistveno odločilen.
/ /iZ-S
pjrva pesme je Lotofagi (povezava z zgodbo iz 9. speva Odiseje), i\/#uga pesem pa je Odisej.
Y prvi pesmi se mornarji pod vodstvom neimenovanega kapitana (Odiseja ?) izkrcajo na obali, občudujejo idilično okolico in se srečajo z domorodci Lotofagi, ki uživajo omamne lotose (predhodništvo sodobnega mamilarstva ?!). Lotofagi pponudijo lotose tudi gostom mornarjem. Ti pa se zazibljejo v pasivno omamo in kot da se ustavijo na svoji poti. Zakjuček pesmi se glasi : "Vrli[tve ni", dejal je glas moža;
l,waš otok - dom", so v tem zapeli vsi, "je daleč prek valov; za nas ni več poti". Pesem Odisej je pisana kot monolog ostarelega Odiseja, ki se na Itaki dolgočasi v vsakdan jer# počet ju in ga spet mika pustolovska pot. Oblast tako prepusti Telemahu in se s svojimi tudi že ostarelimi tovariši (Tennyson nakaže, da Odisej nek§j starih popotnih tovarišev še ima, pri tem pa nasprotuje Homerjevi Odiseji, v^ateri se vrne domov Odisej sam, brez tovarišev ! ) ¡ejansko odpravi na pot. Sebe in svojo druščino opredeli Odisej v zaključnih verzih takole : •'Čeprav kaj vzeto je, ostane kaj; četudi nismo močni kot poprej, da zganili bi zemljo in nebo,
V
smo to, kar smo : utrip junaških src, šibak od časa in usod, a živ v iskanjih, najdenjih, da ne zamro." ;
(obe pesmi prevedel Andrej ivrko) Ali želi Odisej, obsedeni popotnik, umreti napoti, v tujini, v zadnji odkrivate!jski pustolovščini ?!
Vsebinsko blizu tej pesmi j^_dram^i^4emno plodovitega češkega književnika '^arXs7ava vrchlickega (1853-1912) Odisejjrjeva^ smrti/
Bilo bi čudno, če se tematika odisejstva ne bi pojavila tudi v novejšem grškem pesništvu. Lep primerek najdemo v pesmi Konstandinosa Kavafisa^ (186331Q33) Itaka.» Pri Kavafisu Itaka ni toliko izhodišče kot cilj pati (življenjske}, poti. Ta pot (človeka nasploh.) naj bo dolga, razgibana, polna doživetij in spoznan j, Bistvo tega počet ja/pa je povzeto v naslednjih verzih : Itaka ti je podarila prelepa) potovanje.
Brez nje se ne bi bil odpravil na pot. vendar ti ne more ničesar več dati.
i

Kj
Čeprav $o najdeš revno, te Itaka ni razočarala. jvo postaneš resnično moder in izkušen,
šele doumeš, kaj pomenijo te Itake. Prevedel Marijan Tavčar ali so Itake postaje na človekovi življenjski poti ? Ali je torej pomembnejša pot kot pa cilj ?! _
In že smo pri najznačilnejšem modernističnem romanu o_modernem Odisej stvu, pri romanu Jamesa Joyceall882?1941)i JJlikses^j Čeprav avtor načrtno parafrazira Homerjevo Odisejo, potrebuje bralec za razumevanje romana in sas povezav s Homerjem pravzaprav strokovne opombe. x"a prvi pogledjje namreč roman kar najbolj £d,dal jeijod Homerja. Gre namreč za pritoz enega dneva (nasprotje lo ali 2o letom Odisejevih blodenj) v življenju povprečnega uubllnčana Leopolda Blooma (nasprotje mltskejmu junaku Odiseju in obenem nasprotje širnemu dogajalnemu prostoru pri Homerju), in to v začetku 2o. stoletja, natančno pa 16. junija 19o4.
Glavna oseba je 38-letnl reklamni agent, akviziter oglasov, 7,id po rodu (ob tem asociacija na^ik t. i. večnega Žida !). Bloom se tistega dne potika sem in tja po Publinu, sledeč zgolj banalnim opravkom. Njegova žena Molly (Marion) je nezvesta
renelopa, saj ravno na dan, ko moža ni doma, sp^g^ljnbimca. le lemaha pa predstavlja Dedalus (gotovo načrtn^up^iba grškega mitskega lika) , študent, izobraženec, ki z Bloomom sicer nI v sorodstvu, ampak je zgolj nekak njegov duhovni sin. D Roman je v slovenščino prevedel Janez Gradišnik (z obširno spremno besedo), pa je Joyce zahteval od svojih bralcev kar največ, pričajo
naslednji trije citati :
1.	«V knjigo (= v Uliksa) sem spravil toliko up;ank in zastavic, da se bodo profesorji še stoletja prerekali, kaj sem misli, in to je 34 edini način, da si človek zagotovi nesmrtnost."
2.	''jvjaloga, ki sem si Jo tehnično zadal, da napišem knjigo z
18 različnih vidikov irv prav toliko sfogih, ki so mojim poklicnim tovarišem vsi, tako je vsaj videti, neznani in neodkriti, to skupaj z naravo izbrane zgodbe bi bilo dovolj, da bi vsakomu^
zmedlo duha.'1	,¡1
3.	" Od svojega bralca zaht&xsm terjfp > naj posveti vse svoje
življenje temu, da bo bral moja dela (!),•'
K "navdnemu udiseju .se vrnemo v drami (leana Giraudouxa J
(1882-1944) l^ro janske vojne ne bo.) Dogaj an je^gre poteka v času, ko grška de legacIjaT^a-tere'najvidnejši člen,* je Odisej, pride v Trojo na pogajanja o vrnitvi Helene ^rkom. Prerokinja Kasandra
t
Al7
seveda že ve, da vojnaL. 0 političnih tadevah v zvezi s "eleno in nasploh na dolgo razpravljata Odisej in Rektor. Morda hi se onadva uglasila, a incident na koncu igre (Trojanec ¡^emokos in
Grk Ojaks) povzroči, da vojna bo.
Glede na čas nastanka te drame (1935) jo lahko upravičeno zremo kot ilustracijo sodobnega dogajanja v Evropi (čas ped prpd
2. svetovno vojno^.	.
Najpomembnejše noaejše delo o Odiseju pa je prav gotovo
obsežni ep ttrka Vjk^g^tz^kiša^( 1885-1957) 0diseja_(3%333. verzov v 24 spevih - torej večji obseg kot Hlada in Odiseja skupaj !). Avtor nadalje Odisejevo zgodbo od konca nomerjeve udiseje: udisej, večni popotnik, ne zdrži doma (pim. Tennj-on !) in se znova poda na pot, ^L ga vodi na Kreto, v Egipt in po fantastičnih dodajanjih četo na južni pol in slednjič v smrt.
ub tem svojem ključnem delu je napisal Kazantzakis tudiJirsko_
tragedijo Odisej
Ne smemo pozabiti na švedskega nobe Wa(Eyvinda Johnsona^ / (19oo-1976). Med drugimi romani je napisal tudi roman o Odiseju z naslovom Morje buta_ob bre& 0-946), v katerem pa z mitsko ■zgodbo naka^je^tudi 2» svetovno vojno.
Al be^to Mnravla (19o7-199o) v romanu frezi^ nenehno preigrava Odise^^fc^be iz Odiseje* ob zakonski zgrnlM scenarista
Moltenijia in njegove žene Emilije.	:x
Trije ključni moški so : Rheingold, nemški filmski režiser (očitni namig na Pritza Langa i), ^attista, italijanski proAducent, podoba snubca 1 zap(eljivca iz OOdiseje, in scenarist Molta*. ponesrečeni moderni tfdisej, tki navsezadnje izgubi ženo Emilijo (vpcašljivo penelopo), saj se ta ubije v Battistovem
avtomobilu.	j
V vsakdanjem sodobnem življenju ni več nič kako kot
v antičnem epu. a —-—~~	— —-
Nemški pisatelj	»aPisal
med drugim tudi roman o Odiseju Veliki premetenec-: Prigode Itačana Odiseja. Avtor jevsjpripo ved je večkrat posprem3 jena z ironično distatico,, npr. "Če smemo verjeti st*aim zp:odovino-piscem, so se Grki vojskovali proti jrojancem o Koli lo let, preden se jim je posrečilo zavzeti rte visoko zidani IIion ... sicer pa avtor naniza vse glavne Odisejeve dH znane doživljaje i zaključi roman iz|st Homerju) z Ateninim posredovanjem, ki je
vrnilo mir na Itako.
LI
i
li
ključne romane o vesoljskem odisejstvu Pa je napisal Anglež Wnx cV®e (1917-2008). To so = 2001 -
Vs^-TIierli.....nastal HK5OTsxS .nameniti Istoimenska film Stanleya
Mteiote). 2ulu - OT^dl^
zaključna odl^jST^Ietnici v omenjenih romanih smo ze prešla, dve^litaiSi^rŠe čakata na potovalno razpoložene zanamce.
zaključim ta skromni pregled še z dvema avtorjema i, bližnje južnoslp.vanske__Dkplice.^arvaški avtor.^Hirjal«\ je napisal roman ¿disej hlodi Po Jadram! (roman je dosegljiv v srbščini). Naslo.-dSlSST^M^; * avtor Odisejeve pomorske
dogodivščine umestil v Jadransko morje.
J Pr/kratkim pa mi je priSlaj^okeJe drama makedonskgga
dramatika	»i* ZaČet"°
zanimivost naj~navede% da~~je bilo besedilo napisano po narociiu
d(edališča Oljises iz Zagreba !	.	mr,oloM
Olavne-^topajoče osebe v «rami so : Odisej, Ate*a, Penelo»a,
fpiemah, «avzikaa, kirka, Elipso, »M, Menelaj, lozejdon, »estor,
Pevee, Kiklop. Posebno vlogo ima Peveo, ki je nekakxkOTM**±»x
kritični komentator dajanja, ob tem, da je priprav, jen» pnpovedo-
<J - -i ™ i+^ns usmeritev 1 ). V uvodnem vati zgodbe, všečne naročnikom (tržna usmeritev .>.
„agovoru poroča Pevec o minuli trojanski vojni in o povratnikih iz te vojne, ki se zdaj »ponašajo ... s Kapitalom Troje m zdvijo bahato in razsipno... Samo eden izmed preživelih l^ans ih zmagovalcev se ni vrnil domov, «ogovi so ga obsodili na dolenjsko izgnanstvo in na večno hrepenenje. Bogovi so ga obsodili na nostalgijo." Neimenovanec je seveda Odisej, ki je na začetku
ipre še pri nimfi Kal lpso. "Vi prizoru (Posvetovanje bogovi Atena (zaljubljena v Odiseja
m očitno" naveličana svoje deviškosti) prosi 7,evsa, naj vendar
dopusti, da se Odisej vrne domov na Itako. Zevs sprva ne pristane,
saj se mu je Odisej zameril po zmagi nad Trojo s klicem :	•
zmagal sem brez vaše pomoči ! Mo *a moč je enaka vasi ce nis^s močnejši !'' are za izjemno oholost (grško : hibris), ki mora biti kaznoana. Vendar se Zevs navsezadnje . ukloni prošnji ljube mu hčerke, ji popusti, a jo svari pred ljubeznijo z Zemljanom.
T 2. prizoru vTelemah se pripravlja na pot) se Telemhah po
Senini pobudi napoti iskat očeta udiseja.
* 415
V 3. Prizoru .Zgodte o očetu) izve -elemah pri grških vladar jh Predvsem s {abe informacije o svojem očetu. Menelaj_se pritožuje, da je Odisej »sebi pripisal slavo zma^e nad troje in da je sam ostal pozabljen,ko je vendar on -sprožil trojansko vojno". V^ celotnem besedilu izvemo veliko novih dejstev o tradicionalni Homerjev! zgodbi. Tako Menelaj med drugim pove, da je bila iarisova "ugrabitev" Helene njegova zamisel, saj so si morali G-rki "izmisliti povod za vojno". Za Nestroja je Odisej dezerter, saj se je sprvigibal^dhodu v Trojo, povrh mu SSO&i še početje s Filoktetom in brezobzirno klanje Trojancev. Menelaj doda. še podlo ravnanje Odiseja s Palamedom in pripomni, da je bil trojanski konj njegova ideja in da Odisej ni imel zveze s tem !
Helena predstavi Odiseja kot zapeljivca žensk in kot posiljevavca Trojank.l Nestor slednjič poslovno ponudi Telemahu pomoč / v orožju in celo vojake za obračun s SMtoxPeneloPinimi snubci,
seveda za primerno denarno odškodnino.	^
V 4. prizoru (Kalifso osvobaja Odiseja) mora alipso |?o
višjem ukazu izpustiti Odiseja s svojega otoka. Sprva ga prepričuje, da"je zdaj tu njefeov dom, a Odisej ji idealizirano spregovori o Itaki . „Med in mleko tečeta v potokih ... Tam skoraj ni bolezni,
starosti in smrti. Vladata mir ir|večn^ljubezen... Ob odhodu
se Odisej predstavi kot čkivek jegulja.
V 5' prizoru prepir na odprtem morju) smo priča prepiru
sasrM	im^ST3--
Odisej	na otok Pajakov. revecx» na koncu prizora
problematizira potovanje oziroma^tavan je: «Tavajo živali, tavajo ljudje, tavajo celi narodi, tavajo bogovi in tava zgodovina. Po tavajočih smo sumničavi, kot tudi do beguncev. Ker niso doma , Kaj
ih jelizgnalo a' i pregnalo Y
"Če je dom raj, zakaj so po|em odški vzhodno od raja Y Zakaj
se izneverili V Tavanjeje lahko fizično ali metafiticno,
ali prisilno, lahko je tudi avantura ati izgubljenost,
.1
so
¡iznajdljivost, lah/to je veselo ali
namerno
zabava ali muka, i;-'ra ali ne: smrtonosno. Po eni strani tavajočim a zavidamo svobodo, po drugi
pa jihirav zaradi te iste svobode pomilujemo."
" S 6. prizoru (Navzikaa) se Odisej sreča na obali s princeso
Navzikao,Slednja ga zapeljuje (nasprotje s Homerjem !) in ga
brez težav tudi zapelje.
M A^v
&
V 7. prizoru (Telemah, Pevec in Begunec) se v naslvu omari jeni srečajo. Pevec pove, da poje o "tem, kar ljudje radi slišijo.* Nekoč d so "bile v modi pesmi o tem, da so trojanski povratniki heroji. Danes pa je ravno nasprotno. Sedaj je demokracija. Svoboda... Za ene je Kalipso boginja, za druge pa kurba iz
malo boljše javne ¿hiše."
^egunec pa pove Telemahu, potem ko izve, da je Ofiisejev
"S	t
sin, svojo resnico o Odiseju : S Ob napadu na mesto 1/umir, iz katere/^aie ^egunec, se je udisej izkazal zgolj kot morilec, ropar in posiljevalec. (To izjavo bi nedvomno drugi pričevalci iz drugih od Grkov uničenih krajev lep pomnožili !)
V	8. prizoru ^Vojska) pove Pevec najprej nekaj ostrih besed
o človeškem ravnanju : "Tako se pogosto dogaja, da se avanturizen
predstavlja kot načelno potovanje, sebičnost kot stremljenje k višjim ciljem, ropanje kot boj za svobodo, napad kot samoobrambe*,
genocid kot sveto vojno,., 1
■"ato pa se Odisej sreča s svojim bivšima vojakoma, ki sta
s pet v svojem elementu . Prvi vojak pravi ; -Tu smo, malo ropamo.«
1	rtr"	„I,
... Nekaterim je bilo brez vojne dolgčas. Prugi vojak pa
\
problematizira vrnitev iz vjne, saj "samo norci se vračajo, ti da v potu svojih rok orjejo polja in striže jo ovce." In še doda : "Osvojili smo mesto in pobili ljudi. Točno tako, kakor si nas učil." Odisej ju speti"mobiUzira ■' zasez in ukaže : "Gremo nazaj v satro domovino zgradit nov svet!"
H •
V	9. prizoru (Penelopa in služkinja) se Penelopa pomen uje s služabnico:* in izjavi, da je" hči Najade, boginje voda" in da se držijnaterinega nasveta : "Obnašaj se kot voda"" (namreč : izmuz 'jivo).
lo. prizor (Kiklop) prikazuje srečanje kikoip^a rolifema in udiseja. Ko hoče £0lifem 0 fiise j a pomalicati, se Odisej reši z besedovanjem, slednjič uspe kiklopa oslepiti in se rešiti.
V	11.prizoru -Jvirka) se znajde udisej po volji usode ali bogov na otoku A j i pri Kirki. Odisejeva pripoved o tem , kako ubija, je za Air ko nekak afrodiziak. oicer pa postane Odiseju

kljub seksualni zvezi s Kirko bivanje na otoku dolgočasno, saj
nima pravega občinstva, ki naj bi ga to občudovalo. iakole pravi:
uOqiz__a£BLjiero j , zvezda, nadčlovek. Ire_lim^jii_s_lave in aplavza.." Kirka mu svetuje, naj odide v IWl vprašat za pot vidca Tejrezjija.
V	12. prizoru (JJad) Tejrezij nima pojma, kako naj se Odisej
vrne domov. Ironično mu pove, da ješ včasih -prerokobal na
osnovi verjetnostnih zakonov, zdaj pa je nastopilo ''"načelo
negotovosti '1 (prim. asociacijo na moderno idejo !). Sic^er pa
nagovorijo Odiseja v j|adu trije mrtveci : dve njegovi trojanski
ž£rtvi ( stara kraljica Hekaba in mladi As±± Hektorjev sin
Astianaks) in njegova mati, ki je umrla zaradi žalosti in
hrepenen jaroo njem (tudi ona je pravzaprav Odisejeva žrtev .
i
Vendar mu mati svtuje čim prejšnji c*fc odhod iz iAada.
i
13. iljemno kratki prizor (Sirene) ilustrira odise jevce srečanje z omenjenimi zapel jivimi pevkami. Kazlika s Homerjem je v tem, da skoči zdaj Odisej v morje k Sirenam.
V	14. prizoru (Prepir bogov) ponovno izvemo nekaj presenetljivega. V pogovoru Pozejdona, Zevsa in Atene je najprej nakazanoy
J a je imel Pozejdon očitne pedofilsko nagnjenje do mlade Atene. Obenem pa Pozejdon, ki je navadno predstavljen kot Odiseju sovražni bog, Odiseja reši iz morja (kamor je skočil zaradi petja Siren !) in mu pove presenetljivo vest, da je njegov oče »
In kako ga je spočel ? "Nekega popoldneva. Iz dolgočasja, ko sem
/
šel slučajno mimo tvoje matere". Zdaj mu dovoljuje vrnitev na Itako.
V 15. prizoru (Itaka) je Odisej že na Itaki, skupaj z Ateno, ki še vedno goji erotične fantazije v zvezi z Odisejem. Nazadnje pa spregovorita o svobodi. Atena : Kaj pa ti veš o svobodi ? Ti si smrtnik. - Odisej pa : Kaj ti veščo svobodi ? Ti si nesmrtna.
13?
..H	'
w
^	16. prizor ^es) je poseben po tem, da se Odisej pogovori^ssrojim
it&rim psomfv_'l7. prizoru (Oče in sin) se slednjič srečata odisei
S/--^ ~....................i—	J
in ^¿elemah. Spet slišimo nekaj presenetljivih podatkov. I\iajprej
sporoči Te le m ah Odiseju število ±Je nelopinih snubcev : 108 i
nenavadna je tudi Te ilemahova izjava o Itaki : "itaka je kraj
^ i '
prepiha. Tu ni ničesar... Tu j^ nič • ■ Sicfr pa se oče in sin
kmalu spreta. Odisej se nenehno vrača v pogovoru k svoji
vojaški preteklosti, k Troji in pove : "Troja;ie vse moje
življenje !<" Telemah pa ga očitajoče vpraša : "¿ako to, da razen
tebe ni nihče preživel ?" Potem ko ga Odisej ^dari, izjavi Telemah
"Oče se je šel bojevat, vrnil se je kot psihopat ." (pinlm.
travmatske sindrome pri številnih bivših bojevnikih !)
V 18. prizoru (Soprog in soproga) se končno srečata še Odisej
in Penelopa. Srečanje je hladno, odtujeno. (AH je po 2o letih
(očitve mogoče kaj drugega ?) Odisej j0 sprašuje, ali sejne res
ljubila z vsemi lo8 snubci in ali je njen sin Pan njihov.
Penelopa mu vse potrdi ±w nekaj več pove o svojem žMpHiH
početju in o realnih razmerah na Itaki, povrh mu sporoči vrsto
upravičenih očitkov in konča "akole : "Uspelo ti je^rppg zbežati
od vsega, tudi &d sebe samega. Tako, to je cena tvoje svobode!
Sedaj pa računaj ! Koliko Itak je vrafina ena svoboda ?«
Zaključni 19.- prizor je naslovljen 'Deus ex machina".
Pogovarjajo se Atena, Zevs in Pozejdon in skušajo ureditti
razmere na Itaki. Odisej pa obračuna s snubci (Hi jasno, ali
pobi je kar vseh Io8 snubcev ! ?ji zaključna odisejeva izjava
pa je : -'jjom je tam, kjer je bolečina - Gremo naprej! ■
Pesem, ki jo v Prologu pove Pevec, povedo na koncu vsi
igralci^ Podmeni j iva zadnja kitica p®xsixx te pesmi (in obenem koeec
igre; pa se glasi : Seiaj se še ne morem
vrniti domov, a vendar ne morem
zapustiti doma.
M
Poudarjena je torej popolna nemoč. Zakaj smo se podrobneje
v
posvetili igri ŠtefanoveJega ? Gre za bistveno modernizacijo tradicionalne snovi, za temeljito problematizacijo dogajanja, za poudarjeno dezidealizacijo glavne osebe in za prikaz širšega družbenega ¿fleziluzionizma. Res, kaj Urej izbrati : dinamiko (pot) ali statiko (bivanje doma ) ? Opazen je tudi vrednotenjski relativizem pri ocenjevanju oseb : vojaki ene strani so za to stran zaslužni heroji, za drugo stran pa so to podli hločincix itd. kar ponuja se možnost, da surove antične boje prenesemo v naš čas, še posebej v čas nedavne 3. balkanske vojne.
Kot dodatek naj omenim /e delo, ki namesto J^ise j a^po stavi v ospeedje Penelopo. Gre za pripoved { Margaret Atwood (1939 W^nelopina
Nekaj avtorjev za od^jsejsko te^fciko sem prevzel iz knjige
Svetiš (ava Rističa Leksikon Mit i.umetnost, Qeograd 1984. Tam
je s Homerjem vred omenjeno nič manj ko t^J^ avto rje v, ki so^se
ukvarjali s tematiko Odiseja in Odiseje, nekaj avtorjev pa sem
dodal iz lastnih zapiskov.
Na kratko pa se je treba posvetiti še nepopolni tematiki
Udiseja in odisejstva pri Slovencih.
__
pa začnimo pri (Prešerni. Antična tematika pri Prepernu (18oo-1849) je dokaj $ izrazita, u tem priqja tudi obsežna knjiga Jožeta kastelica Umreti ni mogla stara Sibila : Prešeren in antika, Ljubij ana £000. Odisej in Itaka M se pojavita pri Prešernu v pesmi Eleglja^svojirn
rojakom. Prešeren dognano uporabi motiv iz antike za to, da bi
--s
s (voje rojake spodbudil k domoljubju. Naslednji kitici iz omenjene pesmi to dokazujeta :
Itaka ni b'la bogata
žita, vina, konj, ljudi, tesna, majhena, gorata, vendar davno že slovi,
a
ker jo ljubil je do smrti, vsak ji sin ostal je zsrest, mimo Itake vse črti, kar Odisej' vidi_JB@-s±
C^re£Kra5ij> (1853-19ol) je leta 1894 Izdal Odiseje : Slovenski mladini 2ortpa!XzdK*KXXx:, presto po Homerju '
Kraglju je v 2o. stoletju sledil prevajalec Odiseje
Anton Sovre (1885-1963), potem ko je leta 1951 izdal povest udiseja : Slovenski mladini pripoveduje.. . ^več izdaj).
^ozo Vodušek (19o5-1978) se dotakne nase tematike v imenit^T^Tuiis <jskijnotlv. lesnik upodobi usodo brodolnmca, ki se reši na neznani mu ^tok, v svojo novo eksistenco. V le-tej "... bo slavil življenja sk rivnost in čakal brez pričakovanj;
In potem bo s stolpov skal nekdaj videl z roba morja prinašat lahek val jadro, ki v soncu frfota.
Janez Menart (1929-2oo4) v svoji pesmi Odiseja spregovori v----------
o motivu v prostorsko-časovni splošnostl, brez povezav
s Homerjevim Odisejem.
Najpomembnejši umetniški dosežek na&t tematike v slovenski ¡sniška tblrka Odisej (l963)_Gregorj a Strniše^,
književnostfYje pe£	_ __
(193o-1987). Pesnik je razdelil svojo zbirko v[več pesniških
ciklov s pomembnimi naslovi : Blaznost, Sanje leta, Ovetoči meči,
Samorog, lutka, Inferno, Tu je bil tiger, Vikingi, Dom, Odisej.
Čeprav imamo že v dveh ciklih odlsejski motiv(Inferno - ^
s spominom na Odisejev Had in Vikingi - z namigom na Odisej^eve
pomorske dogodivščine), se ustavimo zgolj ob zadnjem ciklu
/1114(0.
(lo pesmi), ki pa je bil v celoti objavljeni šele v pesnikovem Zbranem delu IX (1948). Y štirih pesmio h od deseterice se pojavi
naslednje pesmi : Odiseji Argusu, Argus Odiseju, Terzit Odiseju in Odiseji Ter žitu.
Argus je zvesti Odisejev pes in nastopi v 17. spebu udiseje. 10 2o retih prvi spozna Odiseja in srečen umtre. Gregorčič uporabi zgodbo za hvaljenje» pasje zvestobe i® za pritoževanje nad zlita
r avnan je m: 1 j udi.
Iz pesmi Odisej Argusu citirajmo naslednjo kitico (17.) :
Ti, Argus, ležal si na gnoji, ko snubcev roj se je gostil,, veselo v vrnitvi moji si z repom migal, se solzil.
Tu zadeva ost vsekakor tudi peneO.opo, saj očitno ni skrbela za zvestega moževega psa »
Bistvena sporočilo pa je v predzadnji kitici : Ne, ti nikdar ne smes umreti, v Home rju živel bos vselej -in komur znan Homer na sveti, bosx ti mu znan in - Odisej.
S
V pesmi Argus Odiseju pise Argus že po svoji smrti iz Hada, 1. kitica : To pisemce dobiš iz Hada. -
Ko sem na gnoju te zazrl, znaj, nisem tam umrl od jada, od same sreče sem umrl. Zatem se Argus pritožuje nad pen olopo (3. kitica) :
» Gre za namišljeno korespondenco, ki jo sestavljajo
Tam. notri ona in nje snubci ! Pečenka mi žgečkala nos -
aj r srečna ona in nje lftubci, kje moj pa bil kosti je kos ?


y zadnji (6.) kitici pa Argus zabriše ost proti Penelopi in se
i/
kritično izjavi proti ženskam nasploh % pAa ženo pa se nič ne jezi, moj dragi, dobri gospodar ! Saj ves s vse z vragomi pac so' v zvezi, peklenski njih je rajski čar !
Zanimiv je Gregorčičev izbor Terzita v m zvezi z Odisejem. (Za prevajalca Iliade Antona Sovreta je Terzit edini demo^ra^ v lliadi !) Grejgorčičevi pesmi o Terzitu in o Odiseju izhajata iz 2. speva Homerjeve iliade, ko si kritični "ferzit kot navadni vojak upa kritizirati kar glavnega poveljnika Agamemnona. Aristokrat Odisej pa zato udari grdega (!) in grbstega jerzita z žezlom po grbi vladarsko nasilje nad človekomi iz ljudstva !).
Pri Gregorčiču ni^jasna, ali si pišeta Terzit in Odisej na stara leta ali pa dopisovanje med njima poteka ^ v (t/adu ?! Terzit Odiseju : 1. kitica : Oj davno ze je, oj, praaavno, jaz mož najlepši, mož ti zvit -obemajzdaj ime je ® slavno, ti bil ulis si, jaz ferzit !
presenetljiva je ferzitova oznaka o sebi : jaz mož najlepši,
Al
ko pa je pri Homerju najgrši ! Ali je Terzit razpoložen dirofoično ?
Bistvena razlika med Terzitom in meijodise jem je izra žena v 2. kitici* i
V
Veš ii, kdo zdaj pa bolj sloveč je,, zvijačnik ti al jaz kričač ? moj glas zvene č, a tvo j mo1 č e č je, moj gl is odkrit, tvoj poln zvijač»

Torej gre- za nasprotje med odkritežem in med zvijačnežem, a pri tem
je zabrisano njuno bistveno razmerje : Odisej - vladar in Terzit -
podloznik. Terzit se še vedno spominja Odisejevega udarca.
Zajključna 6. kitica se glasi ž
Oba brez boja zdaj sva srečna,
jaz mož krasan, ti mož. pa zvit -
oba postala s tem sva večna ! -
Pozdrav ! Odkriti tvoj Terzit !
V pesmi Odisej ^erzitu pa se razkrijeta Odisejeva nadutost
in samohvala. 2. kitica	: se
Oba sva z istih trat A	sva pasla,
airendar glej razliko to	:
vsa moč se v jezik tebi vrasla, a meni vsa je šla v g-sž.vo.
i/
SIcer pa Odisej' z oblastniškega stalisča preti Terzitu : če bo jezikal, ga bo Odisej vladarsko ponomo udaril.
Objpesnika, Homer in Gregorčič, sta trdno na strani aristokratskih zatiralcev,,

l^disej. Sestavlja ga 5 pesmi (ssaiauDc te pesmi pa so zgrajene iz treh 4-vrstičnih kitic), uvaja pa ga citat iz Homerja : enkrat i±xx±ŽE±xŠBEXxM še videl hi rad vsaj dim nad itško rjd.no. V 1. pesmi je upesnjena usoda osamljenega človeka, popotnik^, morda hrodolomca, sedečega na morskemb hregu. (Eksistencialna situacija spominja na Vodiškov Odisejski motiv !) m kaj počne ta človek v obdajajoči ga naravi ? "Veliko razmišlja o preteklosti in o smrti. !
2. pesem se dotakne motiva tfada v odiseji : "Mekoč, na daljnih potovanjih, je prišel do zemlje mrtvih."
3. pesem ^o svoje predela motiv odisejevih Siren, začetek te pesmi : "Tisti, ki so pluli mimo otoka biren, so pripovedovali, da otok naenkrat vstane iz morja, kot privid."
4.	pesem sugestivno prikaže popotnikovo srečanje s stareem in z volkom; "Na daljnih potovanjih je srečal starca z volkom."
5.	pesem spregovori ob statičnosti popotnika o realnem minevanju časa . ¿adnja kitica pesmi {in zadnja kitica v knjigi) :
oddi na bregu, z grudo zemlje med prsti,
nad penečim valom temnega morjd.
Morje je težko od školjk in ladij mrtvih.
Zima prihaja in odhaja, odhaja m in se vrača pomlad.
CvjjrKTiaufer^ 1933j_je edini , ki je upodobil Odiseja v slovenski dramatiki. Leta 199o je izdal igro(odisej in sin ali Svet injIomT^
'Da gre pri tej igri za nekako mešano zvrst, priča citat iz Hamleta : "tragica-comircal-historical-pastoral". Kljub tej nakazni oznaki pa je fauferjevo besecffi.lo vendarjle resna drama,
4-
i pa je naravnana pripovedno, ubsežno in zapleten^o zgodbo Homerje ve Odiseje je '[ aufer skrčil na nekaj znanih dogajanj in je razdežil svojo dramo v 5 dejanj : 1. Itaka, 2. Telemahova pot, 3. Odisejeva pot, 4. fcrncftev in 5. Obračun.

Avtor prida,ia igri še tole zanimivo časovno do'očilo : Pogaja se : nekoč, danes, jutri mogoče, na kopnem in na morju. Glavnejisebe so seveda : Telemah, dedič Itake, Penelopa, kraljica Itake, in
Odisej, kralj Itake.
Medtem ko 4 dejanja bolj ali manj sledijo Homerju, pa se inovacija pojavi v 5. dejanju (Obračun). Potem ko se Odisej
maščuje nad sbubci, ne sledi kak "srečni konec", saj se Odisej in Penelopa po 2o letih ne zbližata. Odisej (večni popotnik !) se znova odpravi na pot (kakšno ? katero ?), njegov naslednik Telemah pa dstane domarIn Penelopa ? Ob Odisejevem odhodu brez besed "obstoji".
Avtor konča svojo zaključno pesem z modro izjavo : ni mogoče ne dokazati ne ovreči mogoče je usodi v roko seči.
(jože Olaj (1939) je leta 1988 izflal zbirko pesmi(Ttaka^ Zbirko sestavljajo 3 cikli pesmi, tematsko najpomembnejši je tretji cikte z naslovom Itaka ^3 pesmi;. Pesnik vseskozi piše
itaka z malo začetnico, tako da je poudarek na eksistenci^! splosh v
nosti in ne na prostorki določenosti.
Avtor je izb 'al dokaj presenetljiv uvodni citat k ciH-lu : vsi čakajo Nikogar (Rudolf nage ls tange ). iiremo, da je Aiage is tange tudi avtor ene od povesti o udiseju. aH je ta Mihce Odisej V Spomnimo se na Odisejevo samppredstavitev pri rolifemu : Sem
Nihče ¡J.
V celoti uporabi pesnik pojem Itaka za eksistencialno tuhtanjeo poti in o cilju (itaka - pot, cilj, izhodišče, dom, nekaka Idealiteta, nejasna reallteta ?' - to, ono, vse skupaj?!). V 2. pesmi iz cikla itaka je omenjena itaka 2 x, prvič
kot možni cilj:£v skalovje tja
če je morda
tam kaka itaka
* /1")?
In drugič : tu je itaka soznačnica za pot: "in iti,
iti. .. "
V 3. pesmi se pojavi, itaka 3 x,prvič kot možno izhodišče ,
drugič kot ugotovitev o eksistenčni tre zizhodnosti in
tretjič kot problematizacij a pojma : mrtvo skalovje
se vate reži,
mar itaka je ?
ne, itake ni
_-Končajrao ta kratki pregled še a z eno Itako. i TomaTN
n ^ l H \
oalamun j(1941)/ je leta 1972 izdal pesniško zbirko/Selaitaka.11/
lahko vsa stvat čisto drugačna (prim.
Injze smo pri trenutno zadnjem slovenskem književnem delu d udiseju, pri korunovem (1946) romanu o Odiseju, komentiranje iiorunovega romana ne spada več v naš pregled, saj naj bralci prebirajo roman čim bolj neobremenjeno, i^aj omenim le to, da Korun v glavnem sledi pomerjevemu ž izhodišču.
Seveda
Stefanovski). Nekatere Odisejeve dogodivščine (brez nenehnega vpletanja bogov) bi utegnile imeti stvatno osnovo (kaj vse so doživljal i davni pspHtHžki mornarji na svojih potovanjih !). Po drugi strani pa je večina Odieftevih pustolovščin sad pesniške izmišljalije, kar je ob pritlehni stvarnosti navsezadnje boljši del književnosti. Kot pravi italijanski izrek : če ni o^snično, je pa dobro 3pM®žaiaHxx izmišljeno.
ftjaj bo tako ali čtugače : tudi v prihodnje bodo književniki nezadržno še naprej ustvarjali svoje zgodbe, igre in pesmi o obeh naših Kbrsh arhetipih : o Odiseju in o odisejstvu.
An drijan lah

J^eta #1999 je izdal
X1967) pesniško zlirko [eteir v Odiseju./1 Seveda nimamo več ob opravka s "pravim 1 antičnim
Odisejem, ampak s splošnim motivom odisejstva, ki je v tem primeru obsežen v počitniški mediteranski potovalnosti.
Odisejski ( in sploh antični) fragmenti pa se v posameznih pesmih nizajo bdij ali manj, najbolj razvidno pa že skozi naslove pesmi, npr. Penelopini gležnarji, Capljanje za Homerjem, Petting z Ateno (!), ^Odisej, Odisejevi mehurji, Odisejeva posmrtna maska v skalfe Stare ^aške, Odisej in veter ...
P
i KJ , -fc^jU	f^^l 4