VSEM DELA V KAM IN DELA V (HM, DEL O VMM LJUDEM V OŽJI IN ŠIRŠI DOMOVINI TER OBČANOM NOVEGA MESTA ŽELIMO SREČNO 1984 S a m o uprti viti organi, družbenopolitične-^ ; organizacije in uredništvo časffpisa leto XVII 15. december 1983 št. 12 (160) Še odločneje za realizacijo zastavljenih ciljev v letu 1984 Zavedali smo se, da bo težko gospodarsko stanje v državi imelo izredno velik vpliv na gradbeništvo, vendar smo po izkušnjah iz prejšnjih let mislili, da ne bomo tako dosledni pri izvajanju gospodarske stabilizacije. Leto 1983 je pokazalo, da je naša družba pri izvajanju zastavljenih gospodarskih ukrepov trdno vztrajala, ne glede na velike težave, ki jih imajo nekatere gospodarske panoge, med njimi vsekakor tudi gradbeništvo. Zmanjšanje vseh vrst investicijske porabe, zastoji v stanovanjski gradnji in izredno težak prodor na inozemskem tržišču povzročajo gradbenikom izredne probleme, kako zaposliti gradbene delavce, še zlasti pa gradbeno mehanizacijo. Število zaposlenih v gradbeništvu pada, zmanjšuje se akumulativnost in likvidnost gradbenih podjetij, osebni dohodki so pod povprečjem gospodarstva, kar povzroča manjšo storilnost. Vsi ti problemi so v letu 1983 zajeli tudi našo delovno organizacijo, pa še težji, saj vemo, da nas pestijo tudi težave ostalega gospodarstva na Dolenjskem. Le naši dolgoročni politiki, da izvajamo dela na širokem področju Jugoslavije in izven meja, se gre zahvaliti, da smo te težave premagali in bomo uspešno končali poslovno leto 1983. Naši gradbinci so se ponovno izkazali pri gradnji mnogih zahtevnih objektov s kvalitetno opravljenimi deli in izpolnitvijo pogodbenih rokov. Mnogo objektov smo končali pred rokom, za kar smo prejeli številna priznanja. Kljub mnogim težavam, ki so spremljale gradnjo hotela v Petrovcu v Črni gori, smo hoteli zgradili v roku in izredno dobro. Zaupana nam je bila gradnja reprezentančnih objektov za olimpijske igre v Sarajevu. Investitor je kasnil s pričetkom gradnje, med gradnjo večkrat spreminjal izvedbe, toda tudi to niso bile za nas takšne ovire, da ne bi objekta dokončali do dogovorjenih rokov. Mnogo je še takšnih objektov, ki smo jih zgradili v tem letu v Jugoslaviji, zlasti pa uspehi, ki smo jih dosegli pri rekonstrukciji poslovnih objektov v Moskvi v zadovoljstvo investitorjev in javnosti, dvignili so ugled našega podjetja, kar bomo s pridom uporabili pri pridobivanju novih del. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da prestrukturiranje našega podjetja že daje prve rezultate. Priključitve nekaterih delovnih organizacij k našemu podjetju in razvoj novih dejavnosti, zlasti inštalater-stvo, keramična in zaključna dela se razvijajo hitreje, kot smo pričakovali. Te dejavnosti imajo pri nas izredno velike možnosti razvoja, kar moramo izkoristiti v čim večji meri. Dokončanje investicij v Togrelu in razvoj novih proizvodnih hal, zlasti za kmetijske programe, je razširilo našo ponudbo na tržišču in omogoča nudenje kompletnih inženiringov za gradnjo tovrstnih objektov. Jačanje strokovnih služb s strokovnjaki z operativno prakso je naša dolgoročna naloga. V tem letu smo tudi tu dosegli prve rezultate pri kadrovanju v tozdu Inženiring. Lesni obrat tudi v teh težkih pogojih dobro posluje, vendar moramo več storiti za njegov hitrejši razvoj. S pridobitvijo novih prostorov ima projektivni biro možnosti zaposlitve novih kadrov, kar je naš izreden interes, da v večji meri zaposlimo tehnični kader ter povečamo udeležbo pri projektiranju doma, zlasti pa v tujini. Kljub vsem težavam moramo dati kadrovanju posebno mesto. Strokovno moramo okrepiti še tehnično službo, zlasti razvoj, ker se bomo lahko le z novimi, sodobnimi programi prebijali na domačem in svetovnem tržišču. Žal pa je v našem delu še veliko slabosti. Dvig storilnosti v vseh tozdih in službah je naša osnovna naloga in obveznost, ki jo prenašamo v leto 1984. Dosledno uvajanje brigadne-ga sistema dela, kjer moramo tiste, ki jim ni do dela, izločiti v posebne brigade, da ne bodo živeli na žuljih drugih delavcev, boljša organiziranost znotraj DO, tesnejše sodelovanje strokovnih služb s proizvodnimi tozdi, zmanjšanje režije, izdelava boljših projektov ter boljša priprava dela, več pravnega samoupravljanja ter aktivnejše politično delo so nih rezultatov in višjih osebnih dohodkov. Zagotoviti delo našim tozdom, to je naša osnovna naloga, ki jo bo najtežje uresničiti, zato moramo razširiti poslovno sodelovanje z novimi poslovnimi partnerji. Z odprtjem predstavništva v Beogradu bomo z našo komercialno dejavnostjo posegali tudi na to tržišče. Osnovni cilj in rešitev je vsekakor v povečanju obsega del v inozemstvu. Prizadevali se bomo, da bodo dolgoletni trud in vlaganja v raziskavo inozemskih tržišč obrodili bogate sadove. Delali bomo zlasti na razširitvi obsega del v Libiji, na odprtju novega gradbišča v Alžiriji, razširitvi obsega del v Sovjetski zvezi in drugih vzhodnoevropskih državah. Le z izredno aktivnostjo vseh bomo kos vsem težavam, ki nas čakajo v letu 1984 pa tudi naslednja leta. Tudi tokrat zaupam našemu kolektivu, kije doživel že veliko težav, a vsakič iz njih izšel kot zmagovalec z novimi izkušnjami. V letu 1984 želim vsem delavcem Pionirja veliko uspeha pri delu. SLAVKO GUŠTIN Nekaj o prodoru Pionirja na tuji trg Na inozemskem tržišču je SGP Pionir do sedaj dosegal določene uspehe, vendar občutno manj, kot si želimo. Prvič so Pionirjevi delavci stopili prek meje leta 1968, v zahodnonemškem mestu Karlsruhe so izvedli gradbena dela pri gradnji tovarniških hal. Večje delo je SGP Pionir prvič prevzel s sklenitvijo pogodbe za gradnjo hotela v Zakopanih na Poljskem. Gradnja tega hotela je potekala po sistemu „inženiring” v pravem smislu te besede, saj je bila pogodba sklenjena za projektiranje (projektant Slovenija projekt), gradnjo, kompletno opremljanje in poučitev osebja za upravljanje in vzdrževanje strojev in naprav. Hotel je bil grajen v letih 1973 — 1974. Nato smo leta 1977 prevzeli v Libiji gradnjo objektov CDN. Pri tej gradnji, ki je danes v fazi končnega obračuna, je bilo ogromno težav in nevšečnosti zaradi objektivnih, delno pa tudi subjektivnih vzrokov, predvsem zaradi nepoznavanja nekaterih specifičnih pogojev v Libiji, še posebej pa gradnje, ki šteje 34 objektov širom po Libiji. V teku izvajanja del na objektih CDN smo za istega investitorja v Libiji uspešno zgradili še objekt X — 10 in TP — 07. Drugič smo imeli na Poljskem srečo s prevzemom gradnje hotela Vera v Varšavi, leta 1979 po istem principu kot pred leti v Zakopanih. Tudi ta gradnja je bila uspešno zaključena. Leta 1981 in 1982 smo uspešno zgradili toplarno v kraju Kulkwitz pri Leipzigu v Vzhodni Nemčiji. V letu 1981 smo sklenili še pogodbo za izvedbo težke adaptacije starega objekta v zdravstveni dom za investitorja Gosbank v Moskvi. Takoj po izpolnitvi te pogodbe smo nadaljevali z rekonstrukcijo drugega objekta — menze za istega investitorja. Tik pred zaključkom je tretja pogodba — rekonstrukcija pisarniških prostorov. Letos se nam je posrečilo pridobiti nova dela sredi Libije, v mestu Sebha. Tam gradimo objekt Z — 1800, ki mora biti gotov prihodnje leto. Pri naštetih delih so sodelovali naši tozdi gradbene operative, projektivni biro, Keramika, Lesni obrat in MKI. Omeniti velja še, da tozd Lesni obrat občasno izvaža harmonika vrata v druge države, da Keramika izvaža svoje peči v Zahodno Nemčijo in da ima MKI nekaj delavcev tudi v Iraku. Pridobivanje del na inozemskih tržiščih je izredno zahtevno in odgovorno opravilo. Tu se srečujemo z neusmiljeno tujo konkurenco, ki prevzema dela s kreditiranjem, zaposlovanjem slabo plačanih delavcev iz nerazvitih držav, z uporabo gospodarskega pritiska itd. Za prevzem novih del ima-motrenutno v obdelavi več ponudb v Libiji, Alžiriji, Sovjetski zvezi in na Poljskem, od katerih upamo, da jih bomo vsaj nekaj dejansko pridobili in začeli z deli v letu 1984. KAREL KOŠIR Pregled dosežkov SGP Pionir Novo mesto v letu 1983 Poslovno leto 1983 je bilo tako kot za vse gradbenike tudi za našo DO težko in polno negotovosti. V času zaviranja in pomanjkanja investicij smo izredno težko zaposlovali obilne kapacitete naših tozdov. Kljub vsemu pa smo uspešno realizirali vrsto pomembnih objektov po celi Jugoslaviji. Tako smo predali v uporabo investitorjem olimpijske objekte v Sarajevu, katere je gradila naša DO, nov hotel v Petrovcu, del turističnega naselja Miholaščica na otoku Cresu, nekatere objekte za Piavo laguno v Poreču, nove proizvodne prostore za Iskro v Novem mestu in Žužemberku ter večje število stanovanj na vseh območjih, kjer so stalno prisotni naši tozdi. Od večjih gradbišč, katera uspešno napredujejo, končna realizacija pa se prenaša v leto 1984, so pivovarna v Bihaću, turistično naselje Miholaščica na otoku Cresu, turistično naselje Mareda v Istri ter stanovanjska soseska Stara Cerkev v Ljubljani. Zaradi še vedno prisotnega pomanjkanja del pričakujemo, da bo leto 1984 prav tako težko, kot je bilo 1983, ter bomo zaradi tega težko polno zaposlovali kapacitete naših tozdov. Od polne zaposlenosti pa je odvisen poslovni uspeh in v zvezi s tem tudi nadaljnja rast delovne organizacije. Pri reševanju pereče problematike zaposlitve gradbene operative pričakujemo ustrezno angažiranost sozdov, katerih članica je DO Pionir Novo mesto. JOŽE LUKAN V času od 1. julija 1983 do izida te številke so bile sklenjene pogodbe za gradnjo naslednjih objektov: 1. Tozd Gradbeni sektor Novo mesto: — II. faza proizvodnih prostorov Kremen Mokro pol je — RTP 110/20 KV Bršljin — rekonstrukcija skladišča Petrol — stanovanjski objekt „A” Irča vas — Brod — prizidek avtomehanične delavnice v Ločni — zunanja ureditev Irča vas — Brod — I. faza pralnice in energetike v Novem mestu — kanal „S” Novoteks — Cegelnica — sanacija kotlovnice Rijeka — skladišče Krke v Ločni — objekt KTB v Novem mestu — nadzidava poslovnega objekta Novoles Novo mesto — otroško igrišče Kristanova — vzdrževalna dela na skladišču HC1 in NaOH — kotlovnica Irča vas — Brod — zemeljska dela na smučišču Gače 2. Tozd Gradbeni sektor Krško: — kare „C” —objekt B—2 — zunanja ureditev in kotlarna — izgradnja podaljška hale Žadovinek — prizidek ob remontnih delavnicah Krško — RTP 110/20 Kv Brežice — stanovanjska soseska Koresov breg — Krško — kotlovnice na trda goriva v Kostanjevici in Krškem — temelji sortacije—sekanice Krško — prizidek trgovine z bifejem Brežice 3. Tozd Gradbeni sektor Ljubljana: — stanovanjski objekti Mareda Novigrad — nadaljevanje gradnje -----------------PM 3 — objekti „G”, „H”, „I” in ,,L” Stara cerkev — dodatna dela na objektu Iskra Žužemberk — dodatna dela na objektih v Sarajevu 4. Tozd Gradbeni sektor Zagreb: — objekt KN 272 — Zmaj Velika Gorica 5. Tozd Gradbena operativa Metlika — objekti v Perušiću za V. p. Zagreb — adaptacija Zdravstvenega doma Metlika — bencinski servis v Metliki 6. Tozd Togrel — skladišče repromateria-la Zelina — montažna konstrukcija za objekt v Bihaću — montažna konstrukcija za objekt Zmaj Velika Gorica — montažna konstrukcija za objekte v Perušiču — montažna konstrukcija za skladišče Petrola Novo mesto — montaža konstrukcija za avtomehanično delavnico v Ločni — montažna konstrukcija Transport Krško ORAŽEM ANICA Pionir v Sarajevu Sarajevu Po večmesečnem dogovarjanju nam je septembra 1982 uspelo pridobiti dela v olimpijski vasi Mojmilo v Sarajevu. Mojmilo je hribovito, močvirno področje, kjer so imele svoje poligone za urjenje enote JLA. Lokacijsko spada v novo zgrajeno naselje Alipašino polje, kije od centra Sarajeva oddaljeno skoraj deset kilometrov, v neposredni bližini je sarajevsko letališče Butmir, tri kilometre pa je do zdraviliškega mesta Ilidža. Oktobra 1982 smo pričeli s pripravljalnimi deli in s strahom pričakovali bližajočo se zimo. Imeli pa smo srečo, saj je lanska zima bila gradbincem zelo naklonjena in (Nadaljevanje s 3. str.) smo dela lahko opravljali brez prekinitev. Naša naloga je bila izvedba dvonamenskih objektov: za čas olimpijskih iger in za pravo namembnost po igrah. Akreditacijski center bo po olimpijadi služil kot kino dvorana in za prostore krajevne skupnosti, športna dvorana pa bo služila za rekreacijo in za potrebe športnega društva, ki bo verjetno kmalu ustanovljeno. Ne smemo namreč pozabiti, da je lokacija ob naselju Ali-pašino polje, v neposredni bližini je naselje Dobrinja in olimpijsko naselje Mojmilo, ki bo skupaj imelo okrog 50.000 prebivalcev, trenutno pa nimajo niti kino dvorane niti športne dvorane. Naslednji objekt je družbeni dom, ki bo po igrah preurejen v otroški vrtec za okrog 500 otrok. Zadnji objekt je centralna restavracija, ki bo po igrah market. Vsak od naštetih objektov predstavlja posebnost svoje vrste. Akreditacija in športna dvorana sta izdelani po predlogah Hoje iz Ljubljane z lameliranimi lesenimi nosilci, ki so posebnost in atrakcija obenem. Dvorana je velika blizu 1.300 m!4 in bo kasneje lahko služila za igranje malega nogometa, rokometa, košarke, odbojke in celo tenisa. Z dogradnjo posebnega vhoda za gledalce in spremljajočimi prostori pa bo možno dvorano usposobiti tudi za ligaška tekmovanja. V sklopu sta tudi dva prostora za savne (6 do 8 oseb) s posebnimi sobami za masažo. Objekt športne dvorane bo služil olimpijskim tekmovalcem za rekreacijo v prostem času. Družbeni dom bo imel prostore za gledanje televizije, nastope raznih estradnih umetnikov, prostore za osebno razvedrilo, prostore za namestitev namiznih igralnih aparatov, za sestanke posameznih skupin oziroma reprezentance, za razgovore z novinarji, proslave posamičnih uspehov, rojstnih dnevov itd. Centralna restavracija (blizu 3.600 m2) bo nudila prehrano (9.000 obrokov) in bo za udeležence iger odprta non-stop. Hrano, ki jo bodo dostavljali iz tovarne UPI pol pripravljeno po sistemu ARA, bodo nudili v samopostrežni obliki. Dvorana bo imela okrog 870 stolov. Vsa oprema bo v najemu in bo po igrah na razpolago dobaviteljem opre- Stanovanjski blok v Nedaričih, Sarajevo (foto: Priselac). me, ki jo bodo uporabili za opremo hotelskih objektov. Vsa prevzeta dela smo Pionirjevi delavci dokončali v dogovorjenem roku in v splošno zadovoljstvo investitorjev. Sodelovale so temeljne organizacije Ljubljana, Krško in MKI, delavci pa so bili v glavnem iz sosednjih republik. Delavci so stanovali v naselju, ki ga je Pionir uredil že prej, ko je gradil stanovanjsko naselje v Dobrinji (168 postelj), dodatno pa smo imeli kontejnerje za 250 delavcev in menzo. Sedaj, ko smo z olimpijskimi objekti končali, nadaljuje-.mo z deli na stanovanjskih objektih v Nedaričih (v neposredni bližini letališča) za stanovanjsko skupnost Energ- oinvest, tozd Gradbeni sektor Novo mesto dela na stanovanjskem objektu 112 stanovanj za investitorja Sarajevos-tan v naselju Hrastno. Tudi za ta dela upamo, da jih bomo uspešno dokončali do srede da je Pionir zainteresiran za pridobitev novih del, kar pa iz že znanih razlogov ne bo lahko, vendar upamo, da bo imel Pionir tudi v bodoče v Sarajevu svoj delež pri rasti tega polmilijonskega mesta. DRAGO PAVIČIĆ prihodnjega leta. Omenim naj, ■ ■ j| Dopisujte v vaše in naše j: glasilo! ! Poročilo o izvajanju del v tozdu Togrel Po devetmesečnem obračunu proizvodnje ugotavljamo, da je tozd Togrel v minulem obdobju kar zadovoljivo posloval, čeprav nismo dosegli realizacije, kakršno smo si zastavili z letnim planom. V tem letu smo izvajali dela na 40 objektih. Zaradi omejitev investicijske izgradnje objektov so se pogoji pridobivanja del toliko spremenili, da smo v obdobju do sedaj imeli periode enkrat slabo zasedenih proizvodnih kapacitet, drugič pa spet izredno veliko dela z zahtevanimi zelo kratkimi roki. Čeprav bi nam včasih ugajalo dela porazdeliti na normalnejše in daljše obdobje, smo te roke iz pogodbenih obveznosti izpolnjevali. Čestokrat so naši delavci dokazali svojo zavestno pripadnost delovni organizaciji in delali tudi v prazničnih dneh, sobotah m nedeljah pa tudi v tretji izmeni. Letos smo v proizvodnjo uvedli tudi nov program za izvedbo farmskih objektov, vendar ugotavljamo, da zanj še nismo pridobili dovolj dela, za kar se bomo morali v bodoče bolj potruditi. Trenutno je situacija z zasedenostjo kapacitet nekoliko slabša, saj nam primanjkuje dela v proizvodnji. Obetamo pa si, da bomo kmalu pridobili nova dela, predvsem pri izgradnji kmetijskih objektov, za katere so v projektih že predvidene naše AB montažne konstrukcije. Prav tako pričakujemo nova naročila za stanovanjsko izgradnjo, pri kateri bomo pričeli z novim montažnim sistemom S—50; za tega bomo o čim krajšem času usposobili in opremili proizvodnjo elementov. NIKO ŽIGANTE Dejavnost tehnične službe v letu 1984 Ob koncu poslovnega leta 1983 bi radi naše bralce seznanili tudi z delom, problemi in težavami v tehnični službi. Štirje oddelki, ki so zadolženi za področje razvoja, lastnih investicij, varstva pri delu in kontrole kvalitete, podajajo naslednji strnjen pregled dogajanj v iztekajočem se letu in obrise nalog za leto 1984. I. ODDELEK ZA RAZVOJ Razvojni oddelek deluje v okviru tehnične službe, le-ta pa je v sklopu DSSS. Razvojni oddelek ima dva oddelka, in sicer: enega v Novem mestu, drugega v Ljubljani. V sklopu razvojnega oddelka deluje tudi knjižnica Pionir. Trenutno je zaposlenih v razvoju 16 delavcev. Ker so področja dela zelo raznolika, imamo tudi precej raznoliko strukturo zaposlenih. Pri nas združuje delo 6 dipl. gr. inž., 1 gr. inž., 3 gr. tehniki, 1 dipl. inž. arh., 1 str. inž. 1 str. tehnik in 3 tehnični risarji. Osnovna področja, ki smo jih obdelovali v letošnjem letu, so: 1. razvoj tehnologije stanovanjske gradnje, 2. razvoj tehnologije opažev, 3. sodelovanje pri izdelavi naprav za vzdrževanje hidravličnih naprav, serijskih naprav v elektro dejavnosti ter pri postavitvi nove tehnologije v tozdu Keramika, 4. razvoj montažnih AB hal, 5. organizacija centralne strokovne knjižnice Pionir, 6. tehnologija betonov, est-rihov in malt, 7. nadzor pri izvedbi kovinskih kalupov in pomoč oddelku za investicije pri inves-titorskem nadzoru za lastne investicije. Sedaj vam bomo skušali prikazati delo po posameznih področjih. 1. Razvoj tehnologije stanovanjske gradnje Tehnologija tunelske gradnje in uporaba montažnih fasad ni Hotel Palas je bil zgrajen letos. v preteklem obdobju beležila večjih novitet. Oddelek v Ljubljani je za vse objekte, ki so jih gradili po tej tehnologiji, izdelal opažne projekte in ustrezne specifikacije opažev. V sodelovanju z Akademijo nauka iz Beograda pa razvijamo in vpeljujemo v proizvodnjo Sistem 50. To je montažni sistem gradnje stanovanj. S tem sistemom gradnje stanovanj bomo dosegli konkurenčne cene in zelo kratek rok izgradnje. Montažni sistem se sestoji iz: montažnih temeljev, stebrov, montažnih prednapetih stropnih plošč, montažnih robnih nosilcev. S temi elementi lahko izvajamo zelo fleksibilne tlorise. Sistem omogoča gradnjo objektov do višine P + 4. Izdelali smo že projekte za kovinske kalupe teh elementov, katere bo izdelal tozd MK1. Predvidevamo da bo tozd Togrel lahko pričel s pre-oizvodnjo elementov februarja 1984. Prve take objekte naj bi gradili v letu 1984 v Novem mestu. Za te objekte smo že pripravili tehnične rešitve. V sodelovanju s tozdom TKI smo pripravili ponudbo za naselje v Sarajevu, sedaj pa pripravljamo ponudbo za 1000 stanovanj v Zagrebu. Trudimo se, da bi zainteresirali projektantske organizacije za uvajanje te tehnologije v stanovanjsko in turistično gradnjo širom Jugoslavije. 2. Razvoj tehnologije opažev V letošnjem letu smo dokončali projekte stenskih opažev Standard, jih uvedli v operativno prakso ter izdelali prospekt. Po naših projektih je opaže izdelal tozd MKI, uporabili pa smo jih na objektu K 2.3 v Vra-pčah. Na podlagi tega opaže-vanja smo prišli tudi do orientacijskih normativov. Poudariti moram, da imajo ti opaži ustrezen atest, katerega je izdal Zavod za raziskavo mate- riala in konstrukcij Ljubljana. Izdelana so tudi tehnična na--' vodila za uporabo opažev. Oddelek v Ljubljani v fazi uvajanja pripravlja opažne načrte za vse objekte, ki so predvideni po tehnologiji standard opažev. Naloga, ki jo sedaj obdelujemo, je razvoj opažev za stebre in plošče, in bo realizirana v začetku leta 1984. 3. Sodelovanje pri izdelavi naprav za vzdrževanje hidravličnih naprav, serijskih naprav v elektro dejavnosti ter postavitev nove tehnologije v tozdu Keramika Za izvedbo zgoraj navedenih nalog nismo imeli svojih tehnologov in smo bili prisiljeni poiskati zunanje sodelavce. Pri izvajanju teh nalog imamo predvsem vlogo koordinatorja ter skrb za pravočasno izvedbo nalog. 4. Razvoj montažnih AB hal To področje dela je dokaj široko. Vsebuje: a) razvoj montažne konstrukcije za kmetijstvo, b) betonsko galanterijo za kmetijstvo, c) prireditev objektov za potrebe JLA, d) razvoj prednapetega betona. Za objekte kmetijstva smo pripravili kompletno tehnologijo izdelave elementov. S temi elementi lahko gradimo objekte razpona od 6 do 18 m. Da imamo kompletno ponudbo, smo v sodelovanju z Emono, ki nudi tehnologijo vzreje živali, pripravili ustrezne tlorise objektov in detajle. Naši objekti so primerni za govedorejo, svinjerejo, za vzrejo piščancev in zajcev. Poleg tega, da smo za potrebe kmetijstva razvili konstrukcijo, smo razvili še: montažne jasli za govedo, nastopne plohe za govedorejo (rešetke) in montažne elemente za izdelavo silosov za silažo. ------------------PHMHI5 Jasli in rešetke za govedorejo že izdeluje tozd Togrel. Za rešetke so že pridobljeni potrebni atesti. Za elemente silosov pa izdelujemo kovinske kalupe.L V letošnjem letu se je razmahnilo sodelovanje z JLA. V sodelovanju s projektno organizacijo Centroprojekt iz Beograda smo izdelali tipske projekte za več objektov z uporabo naših montažnih konstrukcij, od katerih smo jih v letu 1983 nekaj že zgradili. Za premostitev večjih razponov in prenos večjih obtežb v obstoječi montažni gradnji nimamo ustreznih elementov. Zato smo se lotili vpeljati tehnologijo prednapetega betona. V Togrelu je ‘že postavljena steza za prednape-njanje. Sedaj izdelujemo kovinske kalupe za prve elemente . S proizvodnjo elementov bomo pričeli v februarju 1984. 5. Delo knjižnice, ki deluje v sklopu našega oddelka V marčevskem izvodu glasila Pionir smo poročali o ustanovitvi knjižnice Pionir, kije organizacijsko sestavni del oddelka za razvoj v tehnični službi DSSS, v tej številki pa želimo naše delavce seznaniti z opravljenim delom in planom razvoja knjižnice v bodoče. Najprej se moramo pohvaliti, da smo končno le dobili prostor za knjižnico. Predvidoma v mesecu decembru bomo knjižnico vselili v podstrešno sobo v upravni stavbi DSSS (zraven starega samskega doma), do sedaj je bila to ri-salnica tozda PB. Prostor bo opremljen s policami za arhiviranje knjižničnega gradiva ter s sedežno garnituro, ki bo služila kot čitalnica za manjše število obiskovalcev. Knjižničarska dela bo opravljala Vera Mikec. Vse informacije o knjižničnem gradivu boste lahko dobili po telefonu št. 21—826, int. 209. V tem letu smo v skladu z mednarodnimi pravili popisali vse knjige v knjižnici ter večino knjig, ki so v stalni uporabi pri posameznikih. Vseh knjig nismo uspeli popisati, ker nam nekateri posamezniki to niso omogočili ter zaradi slabe evidence v prejšnjih letih, to velja predvsem za knjige, ki sojih posamezniki in tozdi oz. službe nabavljali sami pri dobaviteljih. Za vse knjige, ki smo jih popisali, smo izdelali knjižne listke v treh izvodih in uredili tri osnovne kataloge: avtorski in naslovni po abecedi ter UDK katalog, kjer so knjižni (Nadaljevanje s 5. str.) listki zloženi po področjih z ozirom, na vsebino knjige v skladu z univerzalno decimalno klasifikacijo. Zraven navedenih katalogov pa v knjižnici vodimo še inventarne knjige za knjige in revije ter pomožne kartoteke o naročilu literature, dobavi revij, kroženju revij in izposoji knjig, z bralčevimi in knjižnimi listki. Ker revije prejemamo le v enem izvodu, predvsem to velja za tuje revije, kijih moramo nabavljati z lastnimi deviznimi sredstvi, te niso dostopne vsem zainteresiranim strokovnjakom v podjetju. S ciljem, da omogočimo koriščenje te strokovne literature vsem strokovnjakom v naši .DO, je inž. Egon Kocjan v okviru tehnične službe zadolžen za pregled vseh strokovnih revij, ki prihajajo v DO prek knjižnice, iz njih po lastni presoji zbira in po področjih (UDK) ureja pomembnejše naslove člankov, za katere meni, da so zanimivi za naše strokovnjake. Naslove teh člankov objavljamo v Informativnem biltenu (prva številka je izšla v septembru 1983, prihodnje pa bodo izhajale vsake 3 mesece), ki ga v 100 izvodih pošiljamo po tozdih in službah. Strokovnjaki, ki so zainteresirani za vsebino posameznega članka, lahko fotokopijo tega naročijo v knjižnici. V knjižnici tudi zbiramo in arhiviramo po en izvod jugoslovanskih standardov, predvsem s področja gradbeništva. V letošnjem letu smo naročili tudi standarde s področja strojništva in elektrotehnike, vendar teh do sedaj še nismo prejeli. Tako kot fotokopije člankov iz revij lahko tudi fotokopije standardov pismeno (velja naročilo) ali po telefonu naročite v knjižnici. V prihodnjem letu pa želimo v knjižnico vključiti še zbiranje, arhiviranje in vodenje potrebne dokumentacije za vse uradne liste, interne akte SGP Pionir in prospekte ter obdelavo vseh potrebnih podatkov o naših raziskovalnih nalogah in raziskovalcih, ter tako končno doseči popolno organizacijo INDOK službe, katere dejavnost obsega zbiranje, obdelovanje, urejanje, shranjevanje in posredovanje informacij o dokumentih in raziskovalcih. Urejena INDOK služba pa je pogoj za registracijo raziskovalne enote, kar je namen naše DO v prihodnjem letu. Želimo pa si, da organizacija in delovanje INDOK službe ne bi Prizidek k Domu starejših občanov, kjer so dobile prostor tudi de iavnice pod posebnimi pogoji (foto: Borsan). služila le kot pogoj za registracijo raziskovalne enote, temveč da bi dosegla svoj osnovni namen, to je posredovati čim več strokovne literature vsem našim strokovnjakom in tako doseči strokovno delo, boljšo tehnologijo dela in, končno, večjo produktivnost celotne naše DO, kar je naš osnovni cilj. 6. Tehnologija betonov, estrihov in malt V sodelovanju z zavodom za raziskavo materiala in konstrukcij in našim centralnim laboratorijem se izvaja kontrola betonov. To je naša tekoča naloga. V sodelovanju z ZRMK in našim laboratorijem pa pripravljamo recepture za izdelavo raznih malt in estrihov. V pripravi so tudi recepture za strojno ometava-nje. 7. Pripravljamo tudi potreben strokovni nadzor pri izvedbi lastnih investicij. To je kratka predstavitev dela razvojnega oddelka v letošnjem letu. Sedanja gospodarska situacija nas sili, da se opremo predvsem na lastno tehnologijo in znanje. To pomeni, da moramo okrepiti naš razvoj z dobrimi, izkušenimi strokovnjaki. Do teh pa bomo prišli s primerno kadrovsko politiko in primernim nagrajevanjem, za katerega, upamo, da bo v prihodnje več posluha. II. ODDELEK LASTNIH INVESTICIJ Delo oddelka lastnih investicij bi lahko razdelili na naslednja področja: — priprava letnih in sred— nječnih planov investicij, — priprava razvojnih prostorskih planov posameznih tozdov, oziroma dejavnosti, — priprava investicijskih programov za posamezne objekte, — priprava investicijsko tehnične dokumentacije in izpeljava investicijskega objekta do predaje objekta uporabniku, — nabava opreme po letnih planih za potrebe tozdov. Celotno delo poteka v tesnem sodelovanju tozdov, ker nam to narekujejo stalne spremembe razmer pri nabavi mehanizacije, kakor tudi pri izvajanju ostalih investicijskih del. Da bi pravilno trošili ustvarjena investicijska sredstva, katerih je zaradi težkih gospodarskih razmer vedno manj, se pripravljajo letni in srednjeročni plani investicij v mesecu decembru, ko lahko že naredimo obračun, koliko smo uspeli v tekočem letu realizirati letni plan, in ugotovimo potrebe za naslednje leto. Že nekaj let naša DO vlaga znatna sredstva v izgradnjo nujnih objektov, ki so pogoj za dobro vzdrževanje gradbene mehanizacije in avto parka, kakor tudi za nemoteno proizvodnjo. Ne moremo si več zamišljati gradbenika samo z zidarsko žlico, kladivom in svinčnico, ker izvajamo objekte, kjer je vključena vsa težka gradbena mehanizacija, ki mora imeti vso potrebno oskrbo, to pa lahko nudimo le v urejenih delavnicah. Mehanoopremljenost naše DO ni na ustreznem nivoju, kar je sicer posledica tudi gospodarskih razmer. Uvožene opreme ni mogoče nabaviti zaradi omejitve uvoza in pomanjkanja deviz, kijih bomo morali ustvariti z vključevanjem na inozemska gradbišča. Spoznanje, da se mora čim več dela prenesti v proizvodne obrate, kjer so pogoji za delo bistveno boljši od tistih na gradbišču, nam je narekovalo, da smo v tem obdobju začeli s pripravo prostorskih dokumentov za izgradnjo naših obratov za potrebe vseh tozdov. Tako imamo pripravljen zazidalni načrt za Češčo vas, kjer je predvidena izgradnja objektov za nadaljnje potrebe tozda MKI, preselitev tozda LO s proizvodnimi objekti za kompleten proizvodni program, vključno s preselitvijo žage, kakor tudi preselitev centralnega skladišča z žel-ezokrivnico in tesarskim obratom ter betonarno za potrebe tozda Novo mesto. Za potrebe zunanjih tozdov imamo vložene zahtevke za postavitev proizvodnih objektov na novih lokacijah, ker so vsi dosedanji objekti začasnega značaja- imamo ustrezna zagotovila od predstavnikov občin, kjer imamo sedeže tozdov. Pri realizaciji zazidalnega kompleksa v Češči vasi nas je zavrl kmetijski zakon, ki prepoveduje vsakršno gradnjo na novih zpovršinah do sprejetja prostorskega plana občine, ki bo predvidoma sprejet do konca leta 1983, ko nam daje upanje, da bomo lahko v letu 1984 že preselili z dvorišča v Bršljinu avtopark, ki že brani dejavnosti na tej lokaciji. Da lahko pristopimo k realizaciji predvidene investicije, moramo le-to utemeljiti z investicijskim programom in k temu pridobiti ustrezno soglasje občinske, regijske ali republiške komisije za investicije, odvisno od velikosti investicije. Postopek je lahko dolgotrajen, če ni ustrezne utemeljitve. Ugotavljamo, da smo naše dosedanje lastne investicije znali pravilno utemeljiti, tako da smo pridobili ustrezna soglasja za vse proizvajalne objekte, ki so v izgradnji. Za izdelavo investicijsko-tehnične dokumentacije se obračamo na naš tozd PB, ki nam poleg projektne dokumentacije izdeluje tudi tehnološke študije, oziroma skupaj sodelujemo pri pripravi projektnih nalog, ki so osnova za dober projekt. V tekočem letu je tozd PB izdelal projekt za dozidavo hale SPO, perišče in tehnične preglede, lakirnico, dozidavo servisa v Ločni, v izdelavi pa je projekt za razširitev Keramike in razširitev proizvodnih prostorov na Cika-vi, za potrebe tozda MKI, za elektro inštalacije in strojne inštalacije. V tekočem letu smo zaključili izgradnjo Togrela (III. faza v površini 3.000 rn'/i ), kjer poteka od meseca junija proizvodnja „T” elementov, in obstoječi program za dvokapnice in ločne hale, v začetku leta pa se bo pričela proizvodnja prednapetega betona. Objekt je izvajal tozd Krško. Poleg proizvodnega objekta je zgrajeno tudi zaklonišče za 120 oseb, ki ga koristijo še tozd Krško in IGM Sava, ki sta tudi združila potrebna sredstva. V letu 1981 je bil zgrajen objekt za vzdrževanje kovinskih opažev na dvorišču v Br-šljinu. Ob združitvi v tozd MKI se je izkazalo, daje nujno dograditi ta objekt še za 1200 m , kamor naj bi se že preselilo vzdrževanje mehanizacije. Tako je v objektu (ta ima bruto površino 3360 m ), ki je bil dograjen v zelo kratkem času od srede maja do konca oktobra 1983, izvajal pa ga je tozd Metlika, tudi servis za tovorna vozila in vzdrževanje mehanizacije. Vzporedno z izgradnjo tega objekta je bila zgrajena lastna črpalka za dizel gorivo, z zmogljivostjo 50 ton dizel goriva, kar bo služilo za rezervo, tako da bomo lahko obratovali tudi ob slabši preskrbi s tem gorivom. V izvedbi je že dozidava servisa v Ločni, v izmeri 230 m , ki bo pokrivala predvsem potrebe programa manjših tovornih vozil do 2 t. Objekt naj bi bil gotov do konca leta 1983. S tem objektom se tudi zaključujejo dela, planirana v letošnjem letu. Usmeritev za prihodnje leto pa "je vsekakor razširitev proizvodnje Keramike z izgradnjo elektropeči za žaganje pečnic, po katerih je veliko povpraševanje, in izgradnja novih proizvodnih prostorov na Cikavi za potrebe elektro inštalacij ter strojnih inštalacij. Zaradi zmanjšanih možnosti nabave mehanizacije v tekočem letu bo nujno vložiti vse napore za obnovo mehanizacije iz domačih programov, z večji vključevanjem v dela na inozemskih gradbiščih pa bomo imeli možnosti nabave uvožene opreme, ki jo za zahtevana dela nujno op-trebujemo. III. SLUŽBA VARSTYA PRI DELU Oddelek službe varstva pri delu je organiziran v tehnični službi z namenom, da opravlja svoje naloge za tozd in v imenu tozdov. Obseg nalog določa samoupravni sporazum o združevanju tozdov v DO SGP Pionir, te so predvsem naslednje: — proučevanje delovnega okolja in delovnih razmer v delovni organizaciji, priprava predlogov za varstvene ukrepe ter spremljanje njihovega izvajanja in učin-kovitosti, — izvajanje notranje kontrole varnega dela po gradbiščih in delavnicah ter izdajanje nalogov za odpravo pomanjkljivosti in nalogov za ustavitev dela, — programiranje varstva pri delu z mesečnimi plani in letnim programom ukre-pov Za varno delo, — organizacija in izvajanje oeriodičnih pregledov delov- nih priprav in naprav in ekoloških pogojev za delo ter periodičnih zdravniških pregledov delavcev, — sestavljene programov teoin praktičnega usposabljanja delavcev za varno delo ter preverjanje njihovega znanja,, — organizacija prve pomoči v primeru nesreče pri delu ali nenadnega obolenja, — organizacija požarne-ga varstva, — sodelovanje z inšpekcijskimi organi in drugimi institucijami s področja varstva pri delu. GIBANJE NESREČ PRI DELU IN NA POTI V 0BD0' U 1971 -82 S sedanjo obliko organiziranja je oddelek službe varstva pri delu pokazal rezultate, ki so vidni v nenehnem zmanjšanju nesreč pri delu, kot to prikazuje naslednja tabela: T . j Število Leto ! j na delu nesreč na poti Skupaji % |Resnost 'Pogostos 1 i 1 ! j i Nesreče j s smrtnim j izidom 1971 j 458 27 485 j 2o,6j 138o j 94 2 1972 J 395 22 417 j 16,5j 1380 j 77 1 1973 i 38o 29 409 j 15,3) 1334 j 81 1974 | 389 26 1 415 J 14,3j 1282 ^ 74 1975 ! 338 19 357 ! 11,7'| 855 ! 62 1 1 1976 i 372 28 4oo 'j 11,3| 962 j 63 i 1977 393 25 418 j 11,6! 865 ! 61 1 ! 1978 | 471 16 1 1 487 ! 12,o! 894 ! 67 1 1979 i 413 17 430 ! 10,5! 729 ! 62 1 198c j 439 22 461 ! 16J,!fe! 926 ! 62 i 1981 ! 445 23 468 ! 9,5| 81o ! 57 1 1982 j 392 22 414 j 9,o| 771 J 51 12 1 1 249 j ;5.lj 574 i 4o 1 i L V letošnjem letu je stanje nesreč pri delu zelo ugodno, čeprav enako dobrega rezultata ne kažejo vsi tozdi. To najlepše prikazuje naslednja tabela: TOZD ! NESREČE ! j j _ -j. j l_Število|^ % |_Resnost ! gr. sektor Novo mesto ! 62 ! 6,5 | 6o4 _Pogostost 49 ! gr. sektor Ljubljana j 2o j 3,9 j 512 24 Igr. sektor KrSko J 39 | 5,o | 679 39 igr. sektor Zagreb | 18 j 5,7 \ 484 47 Igr. operativa Metlika i 26 |lo,8 J 724 84 j j MKI j 49 J 6,2 j 574 49 ! i ; } LO i 6 j 5,o j 1238 37 j j "til J TOGREL j lo j 5,9 ! 1259 S lij J Keramika j 2 | 1,2 ! lo7 ! ‘ " " —1 -j- -j ! Projektivni biro ' 1 ! 1,3 ! 19o 'r __ i- —i i ! Učenci j 4 ! 3,0 ! 332 I 4 j + j DSSS,DS IB, TKI ! - ! - j - I SKUPAJ: I237 ~~j 5,1 T 574 44 r 1 r;:— h j i 53 1 ! . i 4o 1 Že v letu 1982je služba varstva pri delu izdelala akcijski program izboljšanja stanja varstva pri delu. Osnova ak- tajajo še nekateri nerešeni problemi v akcijskem programu, ki jih bo potrebno reševati v prihodnjem obdobju, kot so: — boljša organizacija gradbišč,. kar bo potrebno upoštevati pri boljši izdelavi organizacije gradbišč in varstva pri delu, — večja disciplina pri izvajanju varnostnih ukrepov, predvsem pri uporabi osebnih varovalnih sredstev, — boljša varnostna vzgoja delavcev pred nastopom dela in med delom, — preprečevanje uživanja alkohola pred delom in med delom, — stimulacija vodstva gradbišč in delavnic za izboljšanje stanja varstva pri delu. IV. Oddelek za kontrolo kvalitete Kontrolni oddelek v DSSS je organizacijska enota tehnične službe in deluje od leta 1980. V skladu s pravilnikom o notranji kontroli tehnične dokumentacije in gradnji objektov nadzira izvajanje notranje kontrole. Kontrola obsega področje tehnične in obračunske dokumentacije ter kakovosti. Glavne naloge s področja tehnične in obračunske dokumentacije so naslednje: — kontrola, ali obstaja z zakonom ali poslovnikom predpisana dokumentacija na gradbišču, ali se dela izvajajo v skladu s to dokumentacijo ter ugotovitev dejanskega stanja na gradbišču, L — kontrola ažurnos- ti in pravilnosti vodenja dokumentacije o poteku del, pravilnosti obračuna del in OD, — kontrola poslovanja s kooperanti, — kontrola izvajanja del glede na pogodbene obveznosti do investitorja. Glavne naloge s področja kakovosti so naslednje: — kontrola izvajanja del po tehničnih normativih,predpisih in standardih, ki veljajo za graditev zadevne vrste objektov, — kontrola vgrajevanja materialov, .napeljav, naprav in opreme, katerih kvaliteta je dokumentirana z atesti ali certifikati, — analize odstopanj kakovosti materiala, polizdelkov in storitev. cijskega programa je bila analiza dosedanjega stanja. Obs- PIONIR 8----------- (Nadaljevanje s 7. str.) Skupne naloge z obeh področij pa so: — sodelovanje in svetovanje pri razvojnih in investicijskih projektih, — spremljanje razvojno-tehničnih dosežkov na področju gradbene tehnologije, — proučevanje razvojnih programov, — seznanjanje novih delavcev s pogoji in načinom dela ter uvajanje v delo — instruktaža. — poročanje o ugotovitvah kontrole tehnične in obračunske dokumentacije ter kakovosti. Način poslovanja pa je naslednji. O vsakem kontrolnem pregledu se sestavi zapisnik, za odpravo pomanjkljivosti pa se izda ureditveno odločbo z roki odprave pomanjkljivosti na predpisanem obrazcu. Po en izvod prjmejo delavec, katerega delo se kontrolira oz. odgovorna oseba na gradbišču, ter direktor in kontrolor tozda. Če se pri ponovnem pregledu ugotovi, da pomanjkljivosti, ugotovljene ob predhodnem pregledu, niso zadovoljivo odpravljene, je kontrolor dolžan pismeno poročati direktorju in samoupravni delavski kontroli tozda, ki delo izvaja, in tehničnemu direktorju DO. Ti pa so dolžni s primernimi ukrepi zagotoviti, da te pomankljivosti odpra- Pionir je glasilo kolektiva SGP Pionir Novo mesto. Izhaja enkrat na mesec v nakladi 3500 izvodov. Odgovorna urednica Katjuša BORSAN, namestnik Marija JUREKIČ (za tozd MKI), člani uredniškega odbora: Boris POŽEK (za tozd Gradbeni sektor Ljubljana), Ida SLA-PŠAK (za tozd Gradbena operativa Krško), Zdenka RAJER (za tozd Gradbena operativa Novo mesto), Branimir GRA-ŠOCEV (za tozd Gradbena operativa Zagreb), Niko Žl-GANTE (za tozd Togrel), Alojz LENARČIČ (za tozd Lesni obrat), Polona PLAZNIK (za tozd Projektivni biro), Zora KAZA-KOVIČ (za tozd Keramika), Anica BEDNARŠEK (za tozd Gradbena operativa Metlika), Jožica HAJNIČ (za DS interna banka) in Darinka KREVS (za DSSS). Naslov uredništva: Pionir, glasilo kolektiva SGP Pionir, 68000 Novo mesto, Kettejev drevored 37. Stavek, film in prelom: DITC Novo mesto, tozd Grafika, tisk: DITC Novo mesto, tozd Tiskarna, lektoriranje in tehnična ureditev: DITC Novo mesto, tozd časopis Dolenjski list (novinarski servis). vijo in da se v bodoče ne bodo ponavljale. Osnovna naloga kontrole je preprečevanje in ne registriranje pomanjkljivosti pri vodenju tehnične in obračunske dokumentacije ter slabe kakovosti pri gradnji objektov. Komunisti o svojem delu Ne bomo opisovali dela posameznih OO ZK v tozdih in DSSS, ki bodo o svojem delu podale poročilo ob zaključku mandata v decembru 1983 oziroma januarja 1984. Na splošno lahko ugotavljamo, da seje aktivnost komunistov v nekaterih okoljih povečala, kar se vidi iz obravnavane tematike na sestankih OO ZK. Nekatere OO ZK so še vedno pasivne, nekatere zaradi malega števila članstva, druge pa zaradi subjektivnih vzrokov, o čemer bi se morali pogovoriti tako člani kot ostali delavci na programsko-volilnih sestankih, kjer bodo obravnavali delo v minulem mandatnem obdobju in razpravljali o programu za prihodnje mandatno obdobje. Prav bo, da se kritično pogovorimo, kako smo in kako bomo nastopali, za kakšno usmeritev se bomo zavzemali, da bomo v teh težkih časih strnili naše vrste. Samo z združenimi močmi bomo sposobni premagati vse težave, v katere je zabredlo naše gospodarstvo in z njim naša panoga, katere del je tudi naša delovna organizacija. Potreba po aktivnejšem sodelovanju in izmenjavi oziroma konfrontaciji stališč in mnenj, predvsem na področju gospodarjenja v DO, se je kazala že po problemski konferenci, kije bila sklicana 11. 4. 1981 inje dobila aktivnejšo obliko v akcijski konferenci, kije bila sklicana 12. 2. 1983. Sklepe akcijske konference, ki se nanašajo predvsem na dohodkovne odnose, na komercialno in finančno funkcijo in nagrajevanje po delu, so vnesle vse OO ZK v svoje delovne programe, kijih še izvajajo. O izvajanju sklepov je predsedstvo akcijske konferen- ce, ki ga sestavljajo vsi sekretarji OO ZK tozdov in DSSS, razpravljalo na 3. seji 26.4.1983 in 4. seji 28. 6. 1983. Vsi ti sklepi pa so dobili tudi potrditev v vseh stabilizacijskih programih v DO, kakor tudi v dolgoročnem programu gospodarske stabilizacije, ki gaje pripravila Kraigherjeva komisija. Lahko ugotavljamo, da smo se zavedli sami svojega položaja že dovolj zgodaj, k čemur nas je prisilil tudi ukrep družbenega varstva v letu 1982. Posledice tega ukrepa se čutijo še danes, oziroma nas spremljajo, predvsem v zaostajanju v OD, vsekakor pa se to odraža tudi v ostalih ekonomskih gibanjih. Nihče nam ne bo pomagal iz zagat, pomagati si moramo sami. Izhod je v čim višji produktivnosti, katere osnova pa je dobra organiziranost in samodisciplina, ki mora biti vtkana v naše vsakdanje delo. Napake preteklosti se ne smejo ponavljati, do vsega moramo postati kritični, aktivno se moramo vključiti v vse samoupravne družbenopolitične procese in dogajanja, kajti le z našo vključitvijo v tok dogajanja bomo lahko izboljšali, če že ne spremenili celotnega stanja. Kako pa smo pripravljeni na vse to, kaj smo pripravljeni žrtvovati? Ker nam gospodarske razmere v DO narekujejo določene organizacijske spremembe, je prav, da se komunisti aktivno vključimo v pripravo vseh dokumentov, da jih temeljito preanaliziramo in z argumenti oziroma protiargumenti podkrepimo, kar nam bo pri nadaljnjem družbenopolitičnem in samoupravnem odločanju v veliko pomoč. Za nami je dokaj aktivno obdobje, ki se je odražalo v spoznavanju dejanske situacije, v osveščanju, pred nami pa je obdobje konkretnih akcij, za rezultate katerih bomo odgovorni tako komunisti kot vsi ostali delavci Pionirja sami sebi kot celotni družbeni skupnosti, katere del smo. Predsednik predsedstva akcijske konference Z K Dopisujte v pričakujemo novice in prispevke tudi iz vaše temeljne organizacije! živa kronika ŽIVA KRONIKA V TOZDU GRADBENA OPERATIVA METLIKA V novembru so sklenili delovno razmerje: — Nikola Bratinič, PU pleskar, — Hanzi Bajuk, zidar KV (prišel iz tozda Gradbeni sektor Novo mesto), — Milorad Branežac, ele-ktro instalater KV, — Ivan Mrzljak, vodovodni instalater KV (vrnil iz JLA). Invalidsko seje upokojil: — Galinac Juro, PK delavec. Delovno razmerje pa je prenehalo 4 delavcem. Novo sprejetim delavcem želimo prijetno počutje v našem okolju, upokojenemu delavcu pa veliko zdravja in dobrega počutja. BEDNARŠEK ANICA CIVILNA ZAŠČITA (Nadaljevanje iz 11. št. Pionirja) DEKONTAMINACIJA OBLEKE IN OPREME Glede na vrste kontaminacije lahko izvajamo dekontaminacijo na samem kraju ali pa na posebnih dekontamina-cijskih postajah. — Zelo kontaminirano obleko in obutev prepustimo delovanju naravne dekontaminacije, dokler se intenzivnost radioaktivnega sevanja ne spusti na dovoljeno raven, ali dokler bojni strupi ne izhla- pijo ali se ne razkrojijo v nestrupene sestavine. Obleko in obutev dekonta-miniramo s stresanjem, prezračevanjem, izpostavljanjem sončnim žarkom, pranjem in prekuhavanjem (pralni stroj, kemično čiščenje, kotli, krtače). — V primeru radiacijske dekontaminacije obleko in opremo najprej iztresemo in skrtačimo, nato operemo in nekajkrat izperemo. Postopek: obleko izperemo večkrat v hladni vodi, nat) jo operemo v topli vodi z milom ali pralnim praškom, nazadnje pa jo spet večkrat izperemo v hladni vodi. Dovoljena intenzivnost obleke in opreme po radiacijski dekontaminaciji ne sme presegati 7.7 nc/kg. — Obleko in opremo, ki je kontaminirana s hlapi kratkotrajnih strupov, dekontamini-ramo s prezračevanjem. Poleti jo zračimo 2—3 ure, pozimi pa 5 — 6 ur. V primerih močnejše kontaminacije poleti en dan, pozimi tri dni. S tem dosežemo, da kontaminirana obleka in oprema ni več nevarna. — Obleko in opremo, kontaminirano s kapljicami bojnih strupov, dekontaminiramo s prekuhavanjem ali z izhlapevanjem amoniaka. Bombažno in volneno obleko prekuhavamo v kotlih približno 45 minut. — V primeru, da vodi dodamo amoniak, je to način ♦♦♦♦ POMNIKI NOVOMEŠKI SVOBODI 3. decembra je minilo petdeset let, odkar so oživili novomeško podružnico delavske telovadne in kulturne zveze Svoboda. Oživljenje se je začelo z občnim zborom podružnice, ki so ga opravili v bivši Fabjanovi gostilni oziroma v današnjem Trdinovem hramu v Novem mestu. Na dan obletnice je bila v Dilančevi ulici slovesnost, na kateri je dr. France Pločevar govoril o pomenu Svobode za predvojno revolucionarno dejavnost, prvi predsednik novomeške podružnice in sekretar okrožnega komiteja KPJ Srečo Preželj pa je odkril spominsko ploščo, ki jo je dal na Trdinov hram vzidati novomeški občinski sindikalni svet. Na plošči piše, da je novomeška Svoboda delovala do 2. marca 1935, ko jo je takratni protiljudski režim zaradi prevlade komunistov v njej prepovedal. Delovanje novomeške Svobode, ki je bila ustanovljena že leta 1927 v Muellerjevi gostilni v Bršljinu, je obširneje popisal Anton Štampohar, zgodovinar iz Dolenjskega muzeja, v knjigi, ki je iz novomeške tiskarne prišla prav ta dan in bila predstavljena na posebni prireditvi v oddelku NOB Dolenjskega muzeja. Stranem o Svobodi je avtor dodal obširnejši kronološki pregled naprednega političnega gibanja na območju črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine v leti 1931 do 1941. V tem delu knjige, kije tako narasla na okoli 190 strani, je na kratko obdelanih nad 600 pomembnih dogodkov in pojavov, pomembnih za revolucionarno gibanje na območju današnje dolenjske regije. Ta Štampoharjeva publikacija pomeni obenem začetek tako imenovanega zgodovinopisja na regijski ravni. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦»♦>»»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦< dekontaminacije z izhlapevanjem amoniaka, s tem da obleko predhodno namočimo za nekaj ur v raztopini natrijevega karbonata ali natrijevega sulfida. DEKONTAMINACIJA ZEMLJIŠČA, CEST, ULIC' IN OBJEKTOV Način dekontaminacije je odvisen od vrste in- gostote oziroma stopnje kontaminacije, razpoložljivega časa, vrste naprav in materialov, letnega časa, meteoroloških razmer, značaja zemljišča in naprav za dekontaminacijo. — Dekontaminacijo zemljišča in objektov izvajamo z izpiranjem, brizganjem, sežiganjem, posipavanjem, izoliranjem, odstranjevanjem zgornje plasti kontaminiranega zemljišča in podobno. — Radiacijsko dekontaminacijo izvajamo z izpiranjem z vodo ali z izoliranjem posameznih ulic, cest, skratka kontaminiranih površin. Izoliranje opravljamo z zemljo, peskom, deskami, slamo, debelina izolacijske plasti pa je odvisna od vrste materiala in stopnje kontaminacije. — Za dekontaminacijo zemljišča incest, kontaminiranimi z bojnimi strupi, se poleg izolacije uporablja tudi klorova apna. Kontaminirano površino namočimo z vodo, nato na m2 površine posujemo pol kg klorovega apna, čez približno 1 uro pa ga izperemo z močnimi curki vode. — Na kontaminiranem območju si zagotavljamo varnost z naslednjimi ukrepi: 1. uporaba osebnih zaščitnih sredstev, 2. prenehanje uporabe zaščitnih sredstev odobri pristojna oseba, 3. na kontaminiranem zemljišču se ne sme sedeti, piti, jesti in kaditi, 4. ko zapustimo kontaminirano zemljišče, se obvezno dekontaminiramo. Le v primeru izvajanja naštetih varnostnih ukrepov lahko zastavljene naloge uspešno opravimo brez škodljivih posledic. RAZPIS ZAČETNIH IN NADALJEVALNIH SMUČARSKIH TEČAJEV V LETU 1984 od 7. I. do 14. I. 1984 — VOGEL od 21. I. do 28. I. 1984 — GORJANCI od 3. III. do 10. III. 1984 — VOGEL 1. GORJANCI: tečaj za začetnike Na Gorjancih, v našem počitniškem domu, bomo organizirali v letu 1984 smučarski tečaj za začetnike. Tečaj je namenjen le začetnikom in otrokom od 6. leta starosti naprej. Bivali bomo v Pionirjevem domu, kjer bo verjetno organizirana tudi prehrana (kuhanje obrokov v naši kuhinji, obroke bo pripravljala usposobljena kuharica). V kolikor ne bo mogoče na ta način organizirati prehrane, se bomo dogovorili v bljižnem domu Vinka Paderšiča. Cena tečaja je okoli 4.000,00 din, ta se bistveno ne bo spremenila. V cenojevračunano: 7 polnih penzionov, 7 nočitev vdomu, turistična taksa, tedenska vozovnica, učenje smučanja. V ceno tečaja ni vračunan prevoz, katerega ne bomo organizirali, kar pomeni, da si bo moral vsak sam priskrbeti prevoz, otroke bomo morali starši sami pripeljati na Gorjance. 2. VOGEL: začetni in nadaljevalni tečaj Bivali bomo v našem domu v Ukancu. Tečaj bo na smučiščih Vogla. Cena tečaja je 4.000,00 din. V ceno je vračunano: organizacija tečaja, smučarska vlečnica 7 dni, 7 nočitev, turistična taksa, učenje smučanja, prispevek za zaključni večer. PRIJAVE SPREJEMA NEVENKA STANKOVIČ, tel. 068—21—826, int. 226. PRIJAVE SPREJEMAMO NAJKASNEJE DO 14 dni pred pričetkom tečaja. OB PRIJAVI JE OBVEZNO VPLAČATI 1.000 din AKONTACIJE. Prijetno počutje in veliko uspehov pri učenju smučanja na naših tečajih vam želi smučarska sekcija SŠD Pionir. REZULTATI DŠI — NOVO MESTO ODBOJKA — M 1. Iskra 2. SOB 3. Krka 7. Pionir ODBOJKA — Ž 1. Krka 2. Pionir 3. IM V STRELJANJE — M 1. Pionir — 1065 krogov 2. UNZ — 1012 3. Krka — 1008 STRELJANJE — Ž L UNZ — 928 krogov 2. Krka — 839 3. Iskra — 774 PLAVANJE L Krka 2. Novoles 3. Pionir ATLETIKA L Krka 2. IMV 3. Iskra 4. Pionir BALINANJE: L Krka 2. Iskra 3. ŽTP 11. Pionir KEGLJANJE — M L Pionir — 556 Kegljev 2. UNZ — 518 3. Iskra — 501 KEGLJANJE — Ž L Novoles — 277 kegljev 2. Pionir — 275 3. Iskra — 273 ŠAH L KRKA 2. PIONIR 3. ISKRA — ŽUŽEMBERK NAJCENEJŠE KNJIGE — 5 knjig — 600 din broš. — 1000 din vez. — obročno plačilo L PREŠERNOV KOLEDAR ZA LETO 1984 2. Mimi Malenšek: JESEN V SOTESKI, povest 3. Ivan Dolenc: ZA DOLAR ČLOVEČNOSTI, pričevanje izseljenca 4. NADA KRAIGHER: IZ MOJE TRŽAŠKE MAPE, knjiga za mladino 5. France Adamič: SPOMINI IN PRIČEVANJA,o življenjuin delu Louisa Adamiča NAROČILNICA Naročam redno letno knjižno zbirko Prešernove družbe: a) broširano — 600 din b) vezano — 1000 din Naročnino bom poravnal: a) v celoti, takoj ob prejemu knjig b) v treh zaporednih mesečnih obrokih Ime in priimek naročnika:................. Polni naslov: Zaposlen: Datum:......... Podpis: Izpolnite, odrežite in pošljite na naslov: PREŠERNOVA DRUŽBA, 61000 Ljubljana, Borsetova Još odlučnije k realizaciji zacrtanih ciljeva u 1984. godini Bili smo svjesni činjenice da će težak privredni položaj u zemlji imati izuzetno veliki utjecaj na građevinarstvo, ali smo po iskustvima iz prethodnih godina mislili da nećemo biti tako dosljedni u sprovođe-nju privredne stabilizacije. 1983. godina je pokazala da je naše društvo čvrsto ustrajalo na sprovođenju zacrtanih privrednih mjera, bez obzira na velike teškoće koje imaju neke privredne grane, a među njima svakako i građevinarstvo. Smanjenje svih vrsta invest-cijske potrošnje, zastoji u stambenoj izgradnji i izuzetno težak prodor na inozemnom tržištu prouzrokovalo je izuzetne probleme građevinarima, kako zaposliti građevinske radnike, a posebno građevinsku mehanizaciju. Broj zaposlenih u građevinarstvu opada, smanjuje se akumulativ-nost i likvidnost građevinskih poduzeća, osobni su dohotci ispod privrednog prosjeka, a sve to proizrokuje manju produktivnost. Svi ovi problemi obuhvatili su u 1983. godini i našu radnu organizaciju, a i još teži, jer znamo da nas pritišću i teškoće ostale privrede u Do-lenjskoj. Možemo samo zahvaliti našoj dugoročnoj politici da izvodimo radove na širem području Jugoslavije i izvan granica, da smo te teškoće prevladali i da ćemo uspješno završiti poslovnu 1983. godinu. Naši su se građevinari ponovo potvrdili na izgradnji mnogih teških objekata s kvalitetno obavljenim radovima i ispunjenjem ugovornih rokova. Mnogo smo objekata dovršili prije roka, te smo za to dobili brojna priznanja. U prkos mnogim teškoćama koje su pratile gradnju hotela u Petrovcu na moru u Crnoj Gori, hotel smo izgradili u roku i izuzetno dobrog kvaliteta. Bila nam je povjerena izgradnja reprezentativnih objekata za olimpijske igre u Sarajevu. Investitor je kasnio s početkom gradnje, u toku gradnje više puta mijenjao izvedbe, ali ni to za nas nije predstavljalo nikakvu kočnicu, tako da smo objekt završili do dogovorenih rokova. Ima još mnogo takvih objekata koje smo ove godine izgradili u Jugoslaviji, a posebno uspjesi koje smo postigli na rekonstrukciji poslovnih objekata u Moskvi na zadovoljstvo investitora i javnosti, podigli su ugled našega poduzeća što će nam dobro doći u pridobivanju novih poslova. Sa zadovoljstvom možemo tvrditi da prestrukturiranje našeg poduzeća već daje prve rezultate. Priključenja nekih radnih organizacija našem poduzeću i razvoj novih djelatnosti, posebno instalaters-tvo, keramički i završni radovi razvijaju se brže nego što smo očekivali. Te djelatnosti imaju kod nas izuzetno velike mogućnosti razvoja što moramo u što većoj mjeri iskoristiti. Dovršetak investicija u Togre-lu i razvoj novih proizvodnih hala, posebno za poljoprivredne programe, proširilo je našu ponudu na tržištu i omogućava nuđenje kompletnih inženjeringa za gradnju objekata te vrste. Naš je dugogodišnji zadatak jačanje stručnih službi s stručnjacima za operativnu praksu. Ove smo godine tu postigli prve rezultate na kadrovanju u OOUR Inženjering. Drvni pogon (Lesni obrat) i u ovim teškim uvjetima dobro posluje, ali moramo mnogo više napraviti za njegov brži razvoj. Dobivanjem novih prostorija projektivni biro ima veće mogućnosti zapošljavanja novih kadrova, što je naš izuzetan interes, da u većoj mjeri zaposlimo tehnički kadar te povećamo naše učešće u projektiranju u zemlji, a posebno u inozemstvu. Uprkos svim teškoćama kadrovanju moramo dati posebno mjesto. Stručno moramo ojačati i tehničku službu, posebno razvoj, jer ćemo jedino s novim suvremenim programima moći probijati na domaćem i svjetskom tržištu. Na žalost u našem radu ima još mnogo slabosti. Povećanje produktivnosti u svim OOUR i službama naš je osnovni zadatak i obveza koju prenosimo u 1984. godinu. Dosljedno uvođenje brigadnog sistema rada, gdje moramo one kojima nije do rada izdvojiti u posebne brigade, kako ne bi življeli od žuljeva drugih radnika, bolja organiziranost unutar RO, tješnja suradnja stručnih službi s proizvodnim OOUR, smanjenje režije, izrada boljih projekata te bolja priprema rada, više pravog samoupravljanja te aktivniji politički rad, ključ su za postizanje boljih poslovnih rezultata i više osobne dohotke. Naš osnovni zadatak koji će biti najteže ostvariti je osiguravanje posla našim OOUR, te zbog toga moramo proširiti poslovnu suradnju s novim poslovnim partnerima. Otvaranjem predstavništva u Beogradu s našom ćemo komercijalnom djelatnošću poseći i na to tržište. Svakako je osnovni cilj i rješenje u povećanju obima radova u inozemstvu. Nastojat ćemo da dugogodišnji trud i ulaganja u ispitivanje inozemnih tržišta urode bogatim rodom. Posebno ćemo raditi na proširenju obima radova u Libiji, na otvaranju novog gradilišta u Alžiriji, proširiti obirn radova u Sovjetskom savezu i drugim istočnoevropskim državama. Samo uz veliku aktivnost svih nas bit ćemo ravnopravni svim teškoćama koje nas očekuju u 1984. godini, a i narednih godina. I ovoga puta vjerujem u naš kolektiv koji je već preživio mnogo teškoća i svaki put iz tih teškoća izišao kao pobjednik s novim iskustvima. Svim radnicima Pionira želim u 1984. godini mnogo uspjeha u njihovom radu. SLAVKO GUŠTIN Nekoliko rijeci o -prodoru Pionira na inozemno tržište SGP Pionirje do sada postigao određene uspjehe na inozemnom tržištu, ali osjetno manje od onoga što želimo. Prvi put su Pionirovi radnici prekoračili granicu 1968. godine, u zapadnonjemačkom mjestu Karlsruhe su izveli građevinske radove na gradnji tvorničkih hala. Veći posao SGP Pionir prvi put je preuzeo s zaključivanjem ugovora za gradnju hotela u Zakopanima u Poljskoj. Gradnja tog hotela odvijala se po sistemu „inženjering” u pravom smislu te riječi, jer je ugovor bio zaključen za projektiranje (projektant Slovenija projekt), gradnju, kompletno opremanje i obu ku osoblja za upravljanje i održavanje strojeva i naprava. Hotel je bil građen u godinama 1973-1974. Zatim smo 1977 preuzeli u Libiji gradnju objekata CDN. Oko te gradnje koja je danas u fazi završnog obračuna bilo je ogromno teškoća i problema zbog objektivnih, a djelimično i subjektivnih uzroka-uglav-nom zbog nepoznavanja nekih specifičnih uvjeta u Libiji, a posebno s obzirom na tu gradnju koja obuhvata 34 objekta širom Libije. U toku izvođenja radova na objektima CDN za istog smo investitora u Libiji izgradili i objekte X-10 i TP-07. Drugi smo put imali sreću u Poljskoj prilikom preuzimanja gradnje hotela Vera u Varšavi 1979. godine po istom principu kao i prije nekoliko godina u Zakopanima. 1 taje gradnja bila uspješno okončana. 1981 i 1982 uspješno smo izgradili toplanu u mjestu Kul-kwitz kod Leipziga u Istočnoj Njemačkoj. 1981. godine zaključili smo i ugovor za izvođenje teške adaptacije starog objekta u Zdravstveni dom za investitora Gosbank u Moskvi. Odmah nakon realizacije tog ugovora nastavili smo s radovima rekonstrukcije drugog objekta-menze — za istog investitora. Tik pred zaključivanjem je treći ugovor —rekonstrukcija kancelarijskih prostorija. Ove godine posrećilo nam se je te smo dobili nove poslove usred Libije u mjestu Sebha. Tamo gradimo objekt Z-1800 koji mora biti dovršen iduće godine. U nabrojenim radovima učestvovale su naše OOUR građevinske operative, Projektivni biro, Keramika, Lesni obrat i MKI. Treba još napomenuti da OOUR Lesni obrat povremeno izvozi harmonika vrata u druge države, da Keramika izvozi svoje peći u Zapadnu Njemačku i da MKI ima nekoliko radnika i u Iraku. Pridobivanje radova na inozemnim tržištima izuzetno je težak i odgovoran posao. Tu se susrećemo s nemilosrdnom tuđom konkurencijom koja preuzima radove s kreditiranjem, zapošljavanjem slabo plaćanih radnika iz nerazvijenih zemalja, s korištenjem privrednog pritiska itd. Za preuzimanje novih radova trenutno imamo u obradi više ponuda u Libiji, Alžiriji, Sovjetskom savezu i u Poljskoj, i nadamo se da ćemo bar neke stvarno dobiti i započeti s radovima u 1984. godini. Pregled dostignuća SGP Pionir Novo mesto u 1983. g. Poslovna 1983. godina bila je teška i puna nesigurnosti kako za našu RO tako i za sve građevinare. U ovom razdoblju kočenja i nedostatka investicija izuzetno teško smo zapošljavali velike kapacitete naših OOUR. Uprkos svemu uspješno smo realizirali niz važnih objekata na području čitave Jugoslavije. Tako smo na upotrebu predali investitorima olimpijske objekte u Sarajevu, koje je gradila naša RO, novi hotel u Petrovcu na moru, dio turističkog naselja Miholaščica na otoku Cresu, neke objekte na Plavu lagunu u Poreču, nove proizvodne prostorije za Iskru --------------- Pfflfflfi 11 u Novom mestu i Žužemberku te veći broj stanova na svim područjima gdje su stalno prisutne naše OOUR. Od većih gradilišta koja uspješno napreduju, a čija se realizacija prenosi u 1984. godinu možemo nabrojiti pivovaru u Bihaću, turističko naselje Miholaščica na otoku Cresu i turističko naselje Mareda u Istri te stambeno naselje Stara cerkev u Ljubljani. Zbog još uvijek prisutnog pomanjkanja radova očekujemo da će 1984. godine isto tako biti teško kao i 1983. godine te da ćemo zbog toga teško u potpunosti zaposliti kapacitete naših OOUR. Od pune zauzetosti pvisi poslovni uspjeh, a u vezi s tim i daljnji porast radne organizacije. U rješavanju goruće problematike zapošljavanja građevinske operative očekujemo odgovarajuću angažiranost SOU R čija je članica i RO SGP Pionir Novo mesto. Pionir u Sarajevu Poslije višemjesečnog dogovaranja uspjelo nam je u septembru 1982 dobiti poslove u olimpijskom selu Mojmilo u Sarajevu. Mojmilo je brdovito, močvarno područje gdje su jedinice JNA imale poligone za obuku. Lokacijski spada u novo izgrađeno naselje Ali-pašino polje koje je od centra Sarajeva udaljeno skoro deset kilometara, u neposrednoj blizini je sarajevski aerodrom Butmir, a tri kilometra ima do Lječilišta Ilidža. O oktobru 1982 započeli smo s pripremnim radovima i sa strahom očekivali približa-vajuću zimu. Imali smo sreću, jer je lanjska zima bila jako naklonjena građevinarima i radove smo mogli obavljati bez zastoja. Naš je zadatak bilo izvođenje dvonamjenskih objekata: za vrijeme olimpijskih igara i za pravu namjenu nakon igara. Akreditivni će centar nakon olimpijade služiti kao kino sala i tu će još biti prostorije mjesne zajednice, a sportska Stanovanjski bloki v Nedaričih v Sarajevu, kijih gradi tozd Krško, obrtniška dela pa opravljajo delavci tozda Metlika (foto: Priselac). PIONffi 12------------------- (Nadaljevanje z 11. str.) će dvorana služiti za rekreaciju i za potrebe sportskog društva koje će vjerojatno biti uskoro osnovano. Naime ne smijemo zaboraviti daje lokacija uz naselje Alipašino polje, u neposrednoj blizini je naselje Dobrinja i olimpijsko naselje Mojmilo koje će imati oko 50.000 stanovnika, a trenutno nemaju ni kino dvorane, ni sportske dvorane. Slijedeći je objekt društveni dom koji će poslije igara biti preuređen u dječiji vrtić za oko 500 djece. Zadnji je objekt centralni restoran koji će poslije igara biti market. Svaki od nabrojenih objekata predstavlja posebnost svoje vrste. Akreditiv i sportska dvorana izređeni su po prijedlozima Hoje iz Ljubljane s lameliranim drvenim nosačima koji su posebni, a ujedno i atrakcija. Sama dvorana velika je oko 1.300 m2 i kasnije će moći služiti za igranje malog nogometa, rukometa, košarke, odbojke, čak i tenisa. S dogradnjom posebnog ulaza za gledaoce i pratećim prostorijama dvorana će se moći osposobiti i za ligaška takmičenja. U sklopu su i dva prostora za saune 6 do 8 osoba s posebnim sobama za masažu. Objekt sportske dvorane služit će olimpijskim takmičarima za rekreaciju u slobodnom vremenu. Društveni dom će imati prostorije za gledanje televizije, nastupe raznih estradnih umjetnika, prostorije za osobnu razonodu, prostorije za smještaj stolnih igraćih aparata, za sastanke pojedinih grupa odnosno reprezentacije, za razgovore s novinarima, za proslave pojedinačnih uspjeha, rođendana itd. Centralni restoran veličine oko 3.600 m2 nudit će prehranu za 9.000 obroka i bit će non-stop otvoren za učesnike igara. Hrana koju polu pripremljenu budu dostavljali iz tvornice UPI po sistemu ARA, nudit će se u obliku samoposluživanja. Dvorana će imata oko 870 stolica. Sva će oprema biti iznajmljena i nakon igara će biti na raspolaganju dobavljačima opreme koji će je upotrijebiti za opremu hotelskih objekata. Sve preuzete objekte Pionirovi su radnici dovršili u dogovorenom roku i na opće zadovoljstvo investitora. Sudjelovale su osnovne organizacije Ljubljana, Krško i MKI, a radnici su uglavnom bili iz susjednih republika. Radnici su stanovali u naselju koje je Pionir već ranije uredio, kada je gradio stambeno naselje u Dobrinji (168 postelja), a dodatno smo za 250 radnika imali kontejnere i menzu. Sada, kada smo završili olimpijske objekte, nastavljamo s radovima na stambenim objektima u Neđarićima (u neposrednoj blizini aerodroma) za stambenu zajednicu Energoinvest, Gradbeni sektor Novo mesto radi na stambenom objektu 112 stanova za investitora Sarajevostan u naselju Hrastno. Nadamo se da ćemo i te radove uspješno dovršiti do sredine naredne godine. Još ću napomenuti da je Pionir zainteresiran za dobi-janje novih poslova, što zbog već poznatih razloga, neće biti lako, ali se nadamo da će Pionir u ubuduće u Sarajevu imati svoj udio u porastu tog pola milijunskog grada. DRAGO PAVIČIĆ Izveštaji o izvođenju radova iz OOUR Togrel________________ Po devetomjesečnom obračunu proizvodnje utvrđujemo da je OOUR Togrel u proteklom razdoblju zadovo-jovajuče poslovala iako nismo postigli planiranu realizaciju koju smo zacrtali s godišnjim planom. Ove smo godine izvodili radove na 40 objekata. Zbog ograničenja investicijske izgradnje objekata toliko su se izmijenili uvjeti pridobivanja radova da smo u razdoblju do sada imali periode jednom slabo zauzetih proizvodnih kapacijeta, a drugi put opet tako puno posla s zahtjevanim jako kratkom rokovima. Iako bi nam ponekad dobro došlo poslove podijeliti na normalnije i duže razdoblje, te smo rokove iz ugovornih obveza is- I. ODJEL ZA RAZVOJ Razvojni odjel djeluje u okviru tehničke službe, a ona u sastavu RZZP. Razvojni odjel ima dva odjela i to: jednoga u Novom mestu, drugog u Ljubljani. U sastavu razvojnog odjela djeluje i knjižnica Pionir. Trenutno je u razvoju zaposleno 16 radnika. punjavali. Često su naši radnici dokazivali svoju savjesnu pripadnost radnoj organizaciji i radili za vrijeme praznika, subotama i nedjeljama, a i u trećoj smjeni. Ove smo godine u proizvodnju uveli i novi program za izvedbu objekata za farme, ali utvrđujemo da za njega još nismo pridobili dovoljno posla, te ćemo se ubuduće morati više potruditi. Trenutno je nešto slabija situacija zauzetosti kapaciteta, jer nam nedostaje posla u samoj proizvodnji. Svi su izgledi da ćemo uskoro dobiti nove poslove, uglavnom na izgradnji poljoprivrednih objekata za koje su u programima već predviđene naše AB montažne konstrukcije. Isto tako očekujemo nove narudžbe za stambenu izgradnju i tada ćemo započeti s novim montažnim sistemom S-50 za kojega ćemo u što kraćem vremenu osposobiti i opremiti proizvodnju elemenata. NIKO ŽIGANTE Zbog velike raznolikosti područja rada imamo i dosta raznoliku strukturu zaposlenih. Kod nas udružuje rad 6 dipl. gr. inž., 1 gr. inž., 3 gr. tehničara, 1 dipl. inž. arh., 1 str. inž., 1 str. tehničar i 3 tehnička crtača. Osnovna područja koja smo ove godine obrađivali su: 1. razvoj tehnologije stambene gradnje, Djelatnost tehničke službe u 1983. g. Na kraju ove 1983. godine htjeli bi naše čitaoce upoznati i s radom, problemima i teškoćama u tehničkoj službi. Četiri odjela koja su zaduženi za područje razvoja, vlastitih investicija, zaštite na radu i kontrole kvalitete podnose slijedeći sažeti pregled događanja u godini koja izmiče i obrise zadataka u 1984. godini. 2. razvoj tehnologije opiata, 3. suradnja na izradi naprava za održavanje hidrauličnih naprava, serijskih naprava u elektro djelatnosti te na postavljanju nove tehnologije u OOUR Keramika, 4. razvoj montažnih AB hala, 5. organizacija centralne stručne knjižnice Pionir, 6. tehnologija betona, estri-ha i žbuka, 7. nadzor nad izvedbom metalnih kalupa i pomoč odjelu za investicije u investitor-skom nadzoru za vlastite investicije. 1. Razvoj tehnologije stambene gradnje Tehnologija tunelske gradnje i upotreba montažnih fasada nije bilježila veće novitete u proteklom razdoblju. Odjel u Ljubljani napravio je oplatne projekte i odgovarajuće specifikacije oplata za sve objekte koji su se gradili po toj tehnologiji. U suradnji s akademijom nauka iz Beograda razvijamo i uvodimo u proizvodnju Sistem 50. To je montažni sistem izgradnje stanova. S tim sistemom gradnje stanova postići ćemo konkurentske cijene i jako kratak rok izgradnje. Montažni sistem sastoji se od: temelja, stupova, montažnih pre-napregnutih krovnih ploča, montažnih rubnih nosača. S tim elementima možemo izvoditi jako fleksibilne tlorise. Sistem omogućava gradnju objekata do visine P 4. Već smo izradili projekte za metalne kalupe tih elemenata koje će napraviti OOUR MKI. Predviđamo da će OOUR Togrel moći započeti s proizvodnjom elemenata u veljači (februaru) 1984. Prvi takvi objekti trebali bi se graditi u 1984. godini u Novom mestu. Za te smo objekte već pripremili tehnička rješenja. U suradnji s OOUR TKI pripremili smo ponudu za naselje u Sarajevu, a sada pripremamo ponudu za 1000 stanova u Zagrebu. Trudimo se da bi projektne organizacije zainteresirali za uvođenje te tehnologije u stambenu i turističku gradnju širom Jugoslavije. 2. Razvoj tehnologije oplata Ove smo godine završili projekte zidnih oplata Standard, uveli ih u operativnu praksu i napravili prospekt. Po našim projektima OOUR MKI je napravio plate, a upotrijebili smo ih na objektu K 23 u Vrapču. Na temelju tog oplaćivanja došli smo i do orjentacijskih normativa. Moramo naglasiti da te oplate imaju odgovarajući atest kojega je napravio Zavod za ispitivanje materijala i konstrukcija Ljubljana. Napravljene su i tehničke upute za upotrebu oplata. Odjel u Ljubljani u fazi uvođenja priprema oplatne nacrte za sve objekte koji su predviđeni po tehnologiji standard oplata. Razvoj oplata za stupove i ploče zadatak je koji sada obrađujemo i koji će biti realiziran početkom 1984. godine. 3. Suradnja na izradi naprava za održavanje hidrauličnih naprava, serijskih naprava u elektro djelatnosti te postavljanje nove tehnologije u OOUR Keramika Za izvođenje gore navedenih zadataka nismo imali svoje tehnologije i bili smo prisiljeni potražiti vanjske suradnike. Kod izvođenja tih zadataka prije svega imamo ulogu koordinatora te brigu o pravodobnom izvođenju zadataka. 4. Razvoj montažnih AB hala To područje rada prilično je široko. Sadrži: a) razvoj montažne konstrukcije za poljoprivredu, b) betonsku galanteriju za poljoprivredu, c) pripremu objekata za potreba JNA, d) razvoj prenapregnutog betona. Za poljoprivredne objekte pripremili smo kompletnu tehnologiju izrade elemenata. S tim elementima možemo graditi objekte raspona od 6—18 m. Kako bi imali kompletnu ponudu pripremili smo odgovarajuće tlorise objekata i detajla u suradnji s Emonom koja nudi tehnologiju uzgoja životinja. Naši objekti odgovaraju za uzgoj goveda, svinja, pilića i zečeva. Pored toga što smo razvili konstrukciju za potrebe poljoprivrede razvili smojoš i: montažne jasle za goveda, stajaće plohe za uzgoj goveda (rešetke) i montažne elemente za izradu silosa i silažu. Jasle i rešetke za uzgoj goveda već izrađuje OOUR Togrel. Za rešetke su već dobiveni potrebni atesti, a za elemente silosa izrađuju se metalni kalupi. Ove se godine razvila suradnja s JNA. U suradnji s projektnom organizacijom Centroprojekt iz Beograda napravili smo tipske projekte za više objekata uz potrebu naših montažnih konstrukcija od kojih se već nekoliko izgradilo u 1983. gođijni. Za premošćivanje većih raspona i prijenosa većih opterećenja u postojećoj montažnoj gradnji nemamo odgovarajućih elemenata. Zato smo se prihvatili uvođenja tehnologije prenapregnutog betona. U Togrelu je većpotavljena staza za prenapregnjivanje. Sada se izrađuju metalni kalupi za prve elemente. S proizvodnjom elemenata započet ćemo u veljači (februaru) 1984. 5. Rad knjižnice koja djeluje u sastavu našeg odjela U martovskom broju glasila Pionir izvještavali smo o formiranju knjižnice Pionir koja je organizacijski sastavni dio odjela za razvoj u tehničkoj službi RZZP, a u ovom broju želimo naše radnike upoznati s obavljenim i budućim radom i planom razvoja knjižnice. Najprije se moramo pohvaliti da smo konačno ipak dobili prostor za knjižnicu. Približno u prosincu (decembru) uselit ćemo knjižnicu u sobu u potkorvlju upravne zgrade RZZP (pored starog samačnog doma), do sada je to bila risao-na OOUR PB. Prostor će biti opremljen s policama za arhiviranje knjižničarskog gradiva te s garniturom za sjedenje koja će služiti kao čitaonica za manji broj posjetitelja. Knjižničarske poslove obavljat će drugarica Vera Mikec. Sve informacije o knjižničarskom gradivu moći ćete dobiti preko telefona br. 21-826, int. 209. Ove smo godine u skladu s međunarodnim pravilima popisali sve knjige u knjižnici te većinu knjiga koje su u stalnoj upotrebi kod pojedinaca. Sve knjige nismo uspjeli popisati jer nam neki pojedinci to nisu omogućili te zbog slabe evide-nice proteklih godina^ to prije svega važi za knjige koje su pojedinci i OOUR odn. službe nabavljali sami, direktno od dobavljača. Za sve knjige koje smo popisali napravili smo knjižne listiće u tri izvoda i uredili tri osnovna kataloga: autorski i naslovni po abecedi te UDK katalog gdje su knjižni listići složeni po područjima s obzirom na sadržaj knjige u skladu s univerzalnom decimalnom klasifikacijom. Pored navedenih kataloga u knjižnici vodimo i inventarske knjige za knjige i revije te pomoćne kartoteke o narudžbi literature, nabavci revija, kruženju revija i posuđivanju knjiga s čitaočevim i knjižnim listićima. Zbog toga što revije dobi-jamo samo u jednom izvodu, to prije svega važi za inozemne revije koje moramo nabavljati s vlastitim deviznim sredstvima, one nisu dostupne svim zainteresiranim stručnjacima u poduzeću. U cilju omogoća-ranja korištenja te stručne literature svim stručnjacima u našoj RO inž. Egon Kocjan je u okviru tehničke službe zadužen za pregled svih stručnih revija, koje dospjevaju u RO preko knjižnice, iz njih po osobnoj prosudi sakuplja i po područjima (UDK) uređuje važnije naslove članaka za koje misli da su zanimljivi za naše stručnjake. Naslove tih članaka objavljujemo u Infro-mativnom biltenu prvi je (broj izišao u rujnu (septembru) 1983, a ubuduće će izlaziti svaka tri mjeseca) te ga u 100 izvoda pošaljemo po OOUR i službama. Stručnjaci koji su zainteresirani za sadržaj pojedinog članka mogu njegovu fotokopiju naručiti u knjižnici. U knjižnici sakupljamo i arhiviramo po jedan izvod Jugoslavenskih standarda, prije (Nadaljevanje s 13. str.) svega s područja građevinarstva. Ove smo godine naručili i standarde s područja strojarstva i elektrotehnike, ali ih do sada nismo još dobili. Kako fotokopije članaka iz revija tako i fotokopije standarda možete naručiti u knjižnici pismeno (važi narudžba) ili preko telefona. U narednoj godini želimo u knjižnicu uključiti i sakupljanje, arhiviranje i vođenje potrebne dokumentacije za sve službene listove, interne akte SGP Pionir i prospekte te obradu svih potrebnih podataka o našim istraživačkom zadacima i istraživačima te tako postići potpunu organizaciju INDOK službe čija djelatnost obuhvata sakupljanje, obradu, uređivanje, čuvanje i posredovanje informacija o dokumentima i istraživačima. Uređena INDOK služba uvjet je za registraciju istraživačke jedinice, a to je cilj naše RO u narednoj godini. Želimo da organizacija i djelovanje INDOK službe ne služi samo kao uvjet za registraciju istraživačke jedinice već i da postigne svoju osnovnu namjenu, a to je posredovanje što većeg obima stručne literature svim našim stručnjacima i tako postići stručan rad, bolju tehnologiju rada i konačno veću produktivnost cijele naše RO, što je naš osnovni cilj. 6. Tehnologija betona, estriha i žbuka U suradnji sa Zavodom za ispitivanje materijala i konstrukcija i našim centralnim ^laboratorijem izvodi se kontrola betona. To je naš tekući zadatak. U suradnji sa zavodom za ispitivanje materijala i konstrukcija i našim laboratorijem pripremamo recepture za izradu raznih žbuka i estriha. U pripremi su i recepture za strojno žbukanje. 7. Pripremamo i potreban stručni nadzor izvođenja vlastitih investicija. Ovo je kratko predstavljanje dijela razvojnog odjela u ovoj godini. Sadašnja privredna situacija prisiljava nas da se oslonimo prije svega na vlastitu tehnologiju i znanje. To znači da moramo ojačati naš razvoj s dobrim i iskusnim stručnjacima. Do njih ćemo doći primjernom kadrovskom politikom i primjernim nagrađivanjem, za što se nadamo da će ubuduće biti više sluha. II. ODJEL VLASTITIH INVESTICIJA Rad odjela vlastitih investicija mogli bi podijeti na slijedeća poglavja: — priprema godišnjih i srednjoročnih planova investici- ja, — priprema razvojnih prostornih planova pojedinih OOUR, odnosno djelatnosti, — priprema investicijskih programa za pojedine objekte, — priprema investicijsko-tehničke dokumentacije i izvođenje investicijskog objekta do predaje objekta korisniku, — nabavka opreme po godišnjim planovima za potrebe OOUR. Cijeli posao odvija se u uskoj suradnji OOUR jer to iziskuju stalne izmjene odnosa nabavka mehanizacije, kao i izvođenje ostalih investicijskih radova. Da bi pravilno trošili ostvarena investicijska sredstva kojih ima sve manje zbog teških privrednih odnosa, pripremaju se godišnji i srednjoročni planovi investicija u prosincu (decembru), kada već možemo napraviti obračun koliko smo u tekućoj godinu uspjeli realizirati godišnji plan i - utvrditi potrebe za iduću godinu. Naša RO već nekoliko godina ulaže znatna sredstva u izgradnju neophodnih objekata koji su uvjet za dobro održavanje građevinske mehanizacije i auto parka, kao i za nesmetanu proizvodnju. Više ne možemo zamisliti građevinara samo za zidarskom lopaticom, kladivom i olovkom, jer izvodimo objekte u koje je uključena sva teška građevinska mehanizacija koja mora imati svu potrebnu opremu, a to možemo nuditi samo u uređenim radionicama. Opremljenost mehanizacijom u našoj RO nije na odgovarajućem nivou što je posljedica i privrednih odnosa. Opremu iz uvoza nije moguće nabaviti zbog ograničenja uvoza i nedostatka deviza koje ćemo morati ostvariti uključivanjem na inozemna gradilišta. Spoznanja da se što više poslova mora prenijeti u proizvodne pogone gdje su uvjeti rada bitno bolji od onih na gradilištu diktirala je da smo u ovom razdoblju pristupili k pripremi prostornih dokumenata za izgradnju naših pogona za potrebe svih OOUR. Tako imamo pripremljen građevinski nacrt za Cešču vas gdje je predviđena izgradnja objekata za daljnje potrebe OOUR MKI, preseljene OOUR LO sa proizvodnim objektima za kompletan proizvodni program uključujući i preseljenje pilane kao i preseljenje centralnog skladišta s armiračnicom i tesarskim pogonom te beto-narom za potrebe OOUR Novo mesto. Za potrebe vanjskih OUR imamo uložene zahtjeve za premještaj proizvodnih objekata OOUR na novim lokacijama, jer su svi dosadašnji objekti privremenog značaja, a za to imamo odgovarajuće garancije prestavnika općina u kojima imamo sjedišta OOUR. Kod realizacije građevinskog kompleksa u Češćoj vasi kočio nas je poljoprivredni zakon koji zabranjuje svaku gradnju na novim površinama do usvajanja prostornog plana općine koji će kako se predviđa biti usvojen do kraja 1983 što nam daje nadu da ćemo u 1984. godini već moći preseliti iz dvorišta u Bršljinu autopark koji već spriječava djelatnosti na toj lokaciji. Da bi mogli pristupiti k realizaciji predviđene investicije moramo to posvjedočiti s investicijskim programom i tomu pridodati odgovarajuću suglasnost općinske, regionalne ili republičke komisije za investicije ovisno o veličini investicije. Postupak može biti dugotrajan ako nema odgovarajućeg utemeljenja. Možemo utvrditi da smo naše dosadašnje vlastite investicije znali pravilno utemeljiti, tako da smo dobili odgovarajuće suglasnosti za sve proizvodne objekte koji su u izgradnji. Za izradu investicijsko-teh-ničke dokumentacije obraćamo se našoj OOUR PB koja nam pored projektne dokumentacije izrađuje i tehnološke studije, odnosno zajedno surađujemo na pripremi projektnih zadataka koji su osnova za dobarprojekt. U tekućojgo-dini OOUR PB izradio je projekt za dogradnju hale SPO, praonicu i tehničke preglede, lakirnicu, dogradnju servisa u Ločni, a u izradi je projekt za proširenje proizvodnih prostorija na Cikavi, za potrebe OOUR MKI, za elektro instalacije i strojarske instalacije. U tekućoj smo godini zaključili izgradnju Togrel (III. faza, površine 3.000 m2), gdje se od lipnja (juna) odvija proizvodnja „T” elemenata i postojeći program za krovove na dvije vođe i odvojene hale, a početkom godine započet ćemo s proizvodnjom pre-napregnutog betona. Objekt je izvodio OOUR Krško. Pored proizvodnog objekta izrađeno je i sklonište za 120 osoba kojega još koriste OOUR Krško i IGM Sava koje su također udružile potrebna sredstva. 1981. godine bio je izgrađen objekt za održavanje metalnih oplata na dvorištu u Bršljinu. Prilikom udruživanja u OOUR MKI pokazalo se da je neophodno dograditi taj objekt za još 1200 m2, gdje bi se trebalo preseliti održavanje mehanizacije. Tako u objektu koji ima 3360 m2 površine i koji je bio dograđen u jako kratkom vremenu od sredine svibnja 1983 do kraja listopada (oktobra) 1983 a kojega je napravila OOUR Metlika ima servis za teretna vozila in održavanja mehanizacije. Uporedno s izgradnjom tog objekta bila je izgrađena vlastita črpa za dizel gorivo kapaciteta 50 tona dizel goriva što će služiti za zalihu, tako da ćemo moći raditi i u slučaju slabije opskrbe s tim gorivom. Već je u izvođenju i dogradnja servisa u Ločni veličine 230 m2 koja če uglavnom pokrivati potrebe programa manjih teretnih vozila do 2 tone. Objekt bi trebao biti gotov do kraja 1983. godine. S tim se objektom završavaju radovi planirani za ovu godinu. Usmjerenje za narednu godinu svakako je proširenje proizvodnje Keramike s izgradnjom elektropeći za pečenje pećnica za koje postoji velika potražnja, i izgradnja novih proizvodnih prostorija na Cikavi za po trebe elektro instalacija te strojarskih instalacija. Zbog smanjenih mogućnosti nabavke mehanizacije u tekućoj godini bit će potrebno uložiti sve napore u obnovu mehanizacije iz domaćih programa, s većim uključivanjem u poslove na inozemnim gradilištima pa ćemo imati mogućnosti nabavke opreme iz uvoza koja nam je neophodno potrebna za teške radove. III. SLUŽBA ZAŠTITE NA RADU Odjel službe zaštite na radu organiziran je u tehničkoj službi u cilju da obavlja svoje zadatke za OOUR i u ime OOUR. Obim zadataka određuje samoupravni sporazum o udruživanju OOUR u RO SGP Pionir, a prije svega su slijedeće: — proučavanje radne sredine i radnih odnosa u radnoj organizaciji priprema prijedloga za zaštitne mjere te PIONIR 15 praćenje njihovog izvođenja i efikasnosti, — izvođenje unutarnje kontrole sigurnog rada na gradilištima i u radionicama te izvođenje naloga za otklanjanje nedostataka i zadataka za usmjeravanje rada, — programiranje zaštite na radu s mjesečnim planovima i godišnjim programom mjera za siguran rad, — organizacija i izvođenje periodičnih pregleda radnih priprema i naprava i ekoloških uvjeta rada te periodičnih zdravstvenih pregleda radnika, — sastavljanje programa teoretskog i praktičnog osposobljavanja radnika za siguran rad te provjeravanje njihovog znanja, — organizacija prve pomoći u slučaju nesreće na radu ili iznenadnog oboljenja- — organizacija protupožarne zaštite, — suradnja s inspekcijskim organima i drugim institucijama na području zaštite na radu. Sadašnjim oblikom organizacije odjel službe zaštite na radu pokazao je svoje rezultate koji se vide u neprekidnom smanjenju nesreća na radu kao što to prikazuje slijedeća tabela: GIBANJE NESREĆA NA RADO I NA POTO O RAZDOBLJU 1971 - 1982 Godina Bro.1 ne. na radu 3,r,®Aa. lufcupno j % na putu } Ozbilj- nost Učestalost Nesreće sa smrtnim rezultatom 1971 458 27 j 485 j 2o,6 138o 94 2 1972 395 22 j 417 1 16,5 138o 77 - 1973 38o 29 j 4o9 j 15,3 1334 81 1 1974 389 26 j 415 '{ 14,3 1 ' 1282 74 - 1975 338 j 19 j 357 j 11,7 855 62 - 1976 1 1 372 j 28 1 4oo ] 11,3 393 1 25 j 418 1 11,6 962 63 1 1977 865 61 1 1978 1 O 894 67 - 1979 1 1 1 413 1 17 ! 430 1 lo,5 1 1 729 62 - 1980 1 439 1 22 j 461 j lo,6 926 62 - 1981 445 j 23 i 468 1 9,5 { . 1 ! 81o 57 - 1982 392 j 22 J 414 i 9,0 j j _{_ 771 51 2 1983 9 mes. 237 1 12 j 249 i 5,1 1 ! _l _! s 574 4o - Ove je godine jako povoljno stanje nesreća na radu, iako sve OOUR ne pokazuju jednako dobre rezultate. To najbolje možemo vidjeti iz slijedeće tabele: Več 1982. godine služba zaštite na radu napravila je akcioni program poboljšanja stanja zaštite na radu. Osnova akcionog programa bila je analiza dosadašnjeg stanja. Postoje još neki neriješeni problemi u akcionom programu koje će trebati rješevati u narednom razdoblju, a to su: — bolja organizacija gradilišta, što će biti potrebno uzeti u obzir kod bolje izrade organizacije gradilišta i zaštite na radu, — veća disciplina na izvođenju zaštitnih mjera, prije svega u upotrebi osobnih zaštitnih sredstava, — bolji zaštitni odgoj radnika prije stupanja na rad i tokom rada, — sprječavanje uživanja alkohola prije rada ili za vrijeme rada, — stimuliranje vodstva gradilišta i radionica u cilju poboljšanja stanja zaštite na radu. OOUR Broj N E S REČE Ozbiljnost Učestalost gr. sektor Novo mesto 62 6,5 6o4 49 gr. sektor Ljubljana 2o 3,9 512 24 gr. sektor Krško 39 5,0 679 39 gr. sektor Zagreb 18 5,7 484 47 gr.operativa Metlika 26 lo,8 724 84 MKI 49 6,2 574 49 LO 6 5,0 1238 37 TOGREL lo 5,9 1259 44 Keramika 2 1,2 lo7 19 Projektivni biro 1 1,3 19o lo Učenici 4 3,0 332 53 RZZP, RZ IB, TKI - - - - UKUPNO : 237 5,1 574 4o IV. ODJEL ZA KONTROL^ KVALITETA Kontrolni odjel u RZZP organizacijska je jedinica tehničke službe i djeluje od 1980. godine. U skladu s pravilnikom o unutarnjoj kontroli tehničke dokumentacije i gradnji objekata nadzire izvođenje unutarnje kontrole. Kontrola obuhvala, područje tehničke i obračunske dokumentacije i kakvoće. Glavni zadaci na području tehničke i obrtničke dokumentacije slijedeći su: — kontrola postoji li zakonom ili poslovnikom propisana dokumentacija na gradilištu, izvode li se radovi u skladu s tom dokumentacijom te utvrđivanje stvarnog stanja na gradilištu- — kontrola ažurnosti i pravilnosti vođenja dokumentacije o odvijanju radova, pravilnosti obračuna radova i OD. — kontrola poslovanja s kooperantima, — kontrola izvođenja radova s obzirom na ugovorne obveze prema investitoru. Glavni zadaci na području kakvoće slijedeći su: — kontrola izvođenja radova po tehničkim normativima, propisima i standardima koji važe za gradnju određene vrste objekata, — kontrola ugrađivanja materijala, instalacija, naprava i opreme čiji je kvalitet dokumentiran s atestima ili certifikatima, — analize odstupanja kakvoće materijala, poluproizvoda i usluga, Zajednički zadaci na oba področja su: — suradnja i savjetovanje na razvojnim i investicijskim projektima, — praćenje razvojno-teh-nič kili dostignuća na području građevinske tehnologije, — proučavanje razvojnih programa; — upoznavanje novih, radnika s uvjetima i načinom rada te uvođenje u rad — instrukta-ža; — izvještavanje o utvrđivanjima, kontrole tehničke i obračunske dokumentacije te kakvoće. Način poslovanja slijedeći je: O svakom kontrolnom pregledu sastavi se zapisnik, a za otklanjanje nedostataka izda ■se rješenje o uređivanju s rokovima otklanjanja nedostataka na propisanom obrascu. Poje-dan izvod dobijaju radnik čiji se rad kontrolira odn. odgovorna osoba na gradilištu te direktor i kontrolor OOUR. Ako se prilikom ponovnog pregleda utvrdi da nedostaci utvrđeni prilikom prethodnog pregleda nisu otklonjeni na zadovoljavajući način, kontrolor je dužan podnijeti pismeni izvještaj direktoru i samoupravnoj radničkoj kontroli OOUR koja izvodi rad te teh-' ničkom direktoru RO. Oni su dužni s odgovarajućim mjerama osigurati da se ti nedostaci otklone i da se ubuduće ne ponavljaju. Osnovni zadatak kontrole sastoji se u spriječava-nju, a ne u registriranju nedostataka vođenja, tehničke i obračunske dokumentacije te slabe kakvoće kod gradnje objekata. NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA NAGRADNA NOVOLETNA KRIŽANKA Uredništvo glasila Pionir se je odločilo, da objavi nagradno NOVOLETNO KRIŽANKO, zato si naj reševalci zapomnijo naslednje: — uredništvo bo upoštevalo le pravilno rešeno originalno križanko iz časopisa, ne pa popravljenih ali fotoko- piranih križank, — rok dostave: do 15. januarja 1984(na uredništvo glasila Pionir), — deset izžrebancev, ki bodo pravilno rešili križanko, bo prejelo lepo knjižno nagrado. UREDNIŠTVO