BESED NE NAJDEM
IGO   GRUDEN
Ko se nad mesto tih spusti večer in v nepokoj spomin se nate zruši, besed ne najdem, da bi v njih potožil ti strah srcš, nemir viharni v duši: na ramo rad bi glavo ti položil, molčal s teboj in v molku našel mir.
Kako naj svojo ti povem bridkost, telesa in duha sanjavost bolno? vihar krvi v besedi razodenem in misel v nji vseh nežnosti prepolno? Ostala boš v življenju osamljenem ljubezni moje grenka mi skrivnost.
TOŽBA
IGO   GRUDEN
Zakaj je žalostna ljubezen moja? Saj ljubiš me kot tebe ljubim jaz; a ko šepečeš mi: »Sem samo tvoja!« zakaj ti solza orosi obraz? In ko tolažim te: »Bo, draga, bolje!« zakaj moj glas se tuj, neznan mi zdi? Ljubezen moja je cvetoče polje, ki čezenj jata črnih vran leti.
INVALID  TINA
A NTON  NO VA ČAN
Invalid Tina je mož krojač, nit s šivanko mu je orodje. Tina je kdo? Ej, človek pač, kakor ste vi, gospe in gospodje.
Invalid Tina v brado mrmra, šivanke nocoj ne vdene, sosedov radio bučno igra, od zvokov treso se stene.