Izhaja vsak mezeč enkrat. Uredništvo in uprav» nlštvo je v Šelenbur* govi ulici 5 |l. csgt;- .e se rnüuna po posebnem ceniku. Tiska tiskarna Makso Hrovatin v Ljubljani. Odgovorni urednik: Ivan Petkovšek. Glasilo Pokrajinske zvese društev hišnih posestnikov za Slovenijo v Ljubljani# Štev. 1. Ljubljana, 17. januarja 1923. Leto III. Vabilo k krednemu občnemu zboru „Prvega društva hišnih posestnikov“ v Ljubljani, ki se vrši v torek, 23. januarja 1923 ob pol 3. uri popoldne v veliki dvorani hotela „Union“ v Ljubljani. Dnevni red: 1. Razprava in pojasnila o novem stanovanjskem pravilniku. 2. Določitev članarine za leto 1923. 3. Poročilo o mestni davščini na nezazidane parcele v Ljubljani. 4. Razširjenje in podkrepitev naše organizacije. 5. Jamstveno zavarovanje hišnih posestnikov. 6. Slučajnosti. Vsak hišni posestnik dobro zna, kako se hoče na umetni način z krivo demagogijo najemnike odvrniti, da ne bi plačevali hišnim posestnikom primerno zvišane najemnine, dasiravno je to po stanoanj- skem zakonu brez vsakega dvoma dopustno, kar hočemo stvarno dokazati na tem zboru. Na zbor naj pridejo vsi hišni posestniki ljubljanski in okoliški in s tem pokažejo polno solidarnost in neomejeno trdno voljo se skupno boriti do končne zmage nad storjenimi krivicami. Pride naj vsak posestnik, ne glede na to, ali je vže naš član ali ne. ('e je mož po opravkih ali drugače zadržan, naj pride njegova žena ali vsaj eden rodbinski član, po možnosti pa tudi več. Gre se za naš skupni nastop in odgovor, radi česar ne sme manjkati nihče. Hišni posestniki! Vsi na zbor, kamor Vas nujno vabi ODBOR. Odistbii o dopolnilu! denn 16 PfeuHnlKo zn Meoonje znkonn o stanounnjlli * Na podstavi pooblastila v členu 10. zakona o stanovanjih odrejam: ('len 16. pravilnika za izvrševanje zakona o stanovanjih z dne 6. decembra 1922. se dopolnjuje in ta dopolnitev se glasi: Aiko se lastnik zgradbe in najemnik ne sporazumeta o višini najemnine, mora najemnik, dokler ISO' spor ne konča pred sodiščem,; plačevati dosedanjo najemnino, samo da se najemnina, odrejena po sodišču, naknadno računi od prvega dne prihodnjega meseca, ko se je vložila prošnja za njeno določitev. . ■ Ako lastnik neče sprejeti najemnine, nih^ohi*' n/'emn'*' Pr' prvostopnih uprav- V Beogradu, cine 23. decembra 1922.: št. 34.500. Minister za socialno politiko: •Ir. Ninko Perič s. r. h>23* ;i)tsavlkna v ,,rad,u'm . iisn> 2 z dne r». t. R«»glai)eua v »Službenih Novinah kraljevine 1.Hlvala, 1 Slovenaca* št. 25)2, izdanih dne 28esra decembra 15)22 Na podlagi te odločbe danes ponovno opozarjamo vse hišne posestnike, da sprejmejo vsako plačano stanarino, ker drugače jo lahko najemnik založi pri pri-stojnem okrajnem glavarstvu; v Ljubljani, Mariboru, Celju in Ptuju pa pri mestnem magistratu in toreej ne več kakor dosedaj, pri sodiščih po določbah paragrafa 1425 o. d, z. Če stranka plača prenizko najemnino. naj se plačana svota sprejme na račun tekoče stanarine. IbJemnlnsKa anketa. Vsled naročila ministra za socialno politiko se je vršila dne H. decembra 1922. pri predsedstvu pokrajinske uprave v Ljubljani anketa o predlogu stanovanj-sike novele, s katero naj bi se od 1. jan. 1923 dalje ponovno maksimirale najemnine. Anketa se je vršila v začetku pod predsedstvom pokrajinskega namestnika Ivana Hribarja ter so bile zastopane sledeče korporacije in organizacije: Društvo najemnikov, Prvo društvo hišnih posestnikov v Ljubljani, Pokrajinska zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo, Trgovska in obrtna zbornica, Delavska zbornica, Osrednja zveza javnih nameščencev, Zveza industrijcev ter zveza obrtnih zadrug. Zastopan je bil tudi oddelek za socijalno politiko in stanovanjski senat. Že iz sestave ankete je razvidno, da so najemniki imeli 8 zastopnikov, hišmi posestniki pa samo dva in to še-le potem, ko smo zahtevali zastopnika tudi za našo Zvezo, med tem ko je bil vabljen samo zastopnik ljubljanskega društva hišnih posestnikov. Da naši člani in naročniki spoznajo mnenja in nasprotovanja najemnikov in to celo od strani, od katerih bi tega nikakor ne pričakovali, podajamo v sledečem potek te zanimive ankete. Pokr. namestnik otvori anketo s pozdravom na vse navzoče in obrazloži z ozirom na predmet današnje ankete, da je treba zavzeti stališče k vprašanju o zvišanju najemnine za stanovanja in lokale za prihodnje leto, na to podeli besedo referentu vi. sv. dr. Steski. Ref. dr. Steskn: Na podlagi zakona o stanovanjih je izdalo ministrstvo za socijalno politiko pravilnik. Z ozirom na pomanjkljivost zakona, tudi pravilnik ni mogel vsega vpoštevati. Člen 3 zakona o stanovanjih določa, da rešuje spore o višini najemnine razsodišče, upoštevaje krajevne razmere, stanje in vrednost zgradbe, pravično amortizacijo vložene glavnice, davke in ostale stvarne in osebne' razloge lastnikove in najemnikove. Ministrski svet je sklenil izdati novelo k zakonu o stanovanjih in je pooblastil ministra socijalne politike, da nredloži predlog novega zakona. Bazna ministrstva so želela, dia se določi višina najemnine. Tako je ministrstvo pravde želelo, da se meje o najemnini natanko določijo. Ministrstvo notranjih zadev je izjavilo, da se je bati nemirov, če ne bi bile najemnine ograničene in ako se najemnine povišajo. Od drugih ministrstev se je opozarjalo, da je treba upoštevati, da činovniški zakon še ni sprejet. Po predlogu zakona.bi v Srbiji in Črni gori ostalo pri sedanji najemnini. Za kronsko področje naj določi ministrstvo najvišji znesek in sicer se je treba ozirati pri tem na osebe slabšega, srednjega in bolj-šega položaja. Če se določijo granice, bo pri razsodiščih manj sporov. Ako bi razsojali po zakonu o stanovanjih, bi dejansko ne imeli nobene prave podlage. Razna razsodišča bi razsojala različno. Celo društva hišnih posestnikov so predlagala, naj bi se določile primerne granice. Tudi pri najemnini za poslovne prostore je treba razlikovati slabše, srednje in velike obrate, za to naj bi se tudi določile granice. Pri najemnini za stanovanja je treba v obzir jemati dejstvo, aiko gre za velika stanovanja (pet ali več sob), pa za malo družino, ali samca, ki ima tri ali več sob, da naj bi v tem primeru plačali večjo najemnino. Stremeti je za tem, da se po možnosti vsi faktorji zjedinijo na skupen temelj, da bo mogoče ministrstvu staviti konkreten predlog. Držati se je treba številk stare uredbe. Po tej uredbi, razlikujemo slabše, srednje in boljše situirane najemnike. — Sem za načelo, da naj bi se najemnina povišala od trikrat na petkrat pri slabše situiranih, od 4 krat na 7 krat normalna najemnina, od 6 krat na 10 krat pri srednje situiranih, za ostale velja čl. 16 novega pravilnika. Davščine in pristojbine (čl. 5 in 11 uredbe) je, kot dosedaj, plačati posebej. Težje je z najemnino pri poslovnih prostorih. Tudi tu se je ozirati na ekonomski položaj in razlikovati manjši, srednji in veliki obrat. Pokrajinski namestnik: Držali se bomo predloga g. ref., ki je za načelo povišanja najemnine za stanovanja od Škrat «a 5 krat, od 4 krat na 7 krat, od 6 krat na 10 krat,, za ostale pa veljaj čl. 16. nov. pravilnika. Frelih Ivan za društvo hišnih posestnikov: Zakon je pomanjkljiv, zato smo več pričakovali od pravilnika. Predlagali smo, naj se določi primerna srednja vsota. Hišni posestniki morajo davke plačati, pa niti toliko ne dobijo od najemnin. Treba je dobiti tudi zaslužek, da se bodo hiše popravljale. Predlagam, da bodi najemnina za stanovanja za vse enaka ih sicer naj se poviša na 12 krat ali vsaj 10 krat. Stališče o diferencijaciji ekonomsko sla-bejših, srednjih in boljših najemnikov je za hišne posestnike nevzdržljivo. Kar se tiče predloga, je treba povda-riti, da je pravilnik že izšel. Če se bodo dohodki cenili po fasijah, bodo hišni posestniki na starem, trpeli bodo še naprej krivico, ako bi se delal ta razloček. Sem za srednjo pot. Pokrajinski namestnik: Gospod Frelih je mnenja, naj bi se splošno razpravljalo, za to otvarjam splošno debato. Splošna debata: Viš. sod. sv. Nagode: Pri stanovanjskem senatu je bilo primeroma najmanj najemninskih sporov. Posnel sem, da hišni posestniki boljše poznajo svoje najemnike kot davčne oblasti. Spori so šli le glede poslovnih prostorov' in glede prostorov, katere ima država v najemu. Glede države naj se sprejme posebna določba. Sedanje pravno razmerje je bilo tako, da so določbe zadovoljevale oboje stranke. Naše ljudstvo se rado pritožuje, a pritožb ni bila Ena stvar je, s čimur hišni posestniki niso bili zadovoljni, da so najemniki zlorabljali položaj in zahtevali visoke najemnine za mesečne sobe. V tem oziru je z zakonom in pravilnikom zadoščeno. Pravilnik določa, da dobijo hišni posestniki 15% od opremljenih, 30% od neopremljenih sob. S tem so izpodbita tla glavnim pritožbam hišnih lastnikov, ker bodo participirali na podnajemnini. So bile zlorabe, toda v ostalem so sedanje razmere zadovoljevale. Glede novega zvišanja najemnin je treba upoštevati, da je na pr. Maribor najdražje mesto v državi, da ima Ljubljana dve tretjini uradništva. Uradništvo ne bi zmoglo niti 5 kratne najemnine. Za tak skok uradništvo nima kritja. Če je za Srbijo dana potreba, da ostane pri dosedanji najemnini, naj bi tudi pri nas ostalo pri starih določbah t. j. Skratna, 4 kratna in 6 kratna najemnina iz leta 1914, pri boljših naj velja čl. 16 pravilnika. Stališče glede večje najemnine za večja stanovanja je nesprejemljivo, posebno pri stanovanjih, ki so bila uradno dodeljena (na pr. ako dobi uradnik s številno družino dodeljeno stanovanje s petimi ali več sobami.) Ponavljam: Sem proti vsakemu zvi- šanju. Naj ostanejo iste določbe kot dosedaj v veljavi. Fiksiranje najemnine je ne-obhodno potrebno, kajti ekonomske prilike so vedno slabše. Vencajz Ljudevit za društvo najemnikov: Pridružujem se predlogu predsednika senata gospoda Nagode-ta. Dejstvo je, da denarna moč prejemkov fiksno plar čanih ne more prenesti višje najemnine. Hišni posestniki ne bodo dosti imeli od hišnih najemnin, ker bodo te obdavčene. Maksimiranje je neobhodno potrebno. — Glede najemnine za lokale opozarjam, da visoko najemnino za lokale plača kon-sument, zato je treba tudi tu maksimiranja, nisem pa proti lestvici (skala). Franchetti Eng. Za Zvezo obrtnih zadrug: Konstatiram, da vsi najemniki danes že plačujejo 4 kratno najemnino za stanovanje, za lokale pa celo 12 do 16 kratno. Se pridružujem predlogu g. Nagode-ta. Dr. Regali za Zvezo pokr. društev hišnih posestnikov: Zadevo je treba vzeti z narodnogospodarskih principov. Hiša se mora vzdrževati, ako je že renta izgubljena. Vzeti je treba za podlago, da se hiša redno vzdržuje. Samo za redno vzdr-žavanje hiš bi se morala vzeti 14 kratna najemnina. Izjavljam, da je organizacija zadovoljna z 12 kratnim povišanjem. Glede diferenciranja je treba gledati na pravičnost tudi napram hišnim gospodarjem. Posebno bodo s tem trpeli posestniki v okolici Ljubljane, dočim bodo v mestu dobro živeli. Ta princip diferenciranja je neekonomičen in nesocijalen. Glede državnih uradnikov sem mnenja, da naj jih vzdržuje država. Socijalne institucije naj podpirajo slabše situirane, ne pa hišni posestniki. Kako krivičen je ta princip na primer za opega, ki ima le slučajno same uradnike kot najemnike. Glede lokalov stojimo na stališču 25 ali vsaj 20 kratnega povišanja. Naj bi se cene vsem izdelkom regulirale ali maksimirale, ne pa samo hišne najemnine. Predlog g. referenta ne odgovarja ekonomsko in socijalno premotreni situaciji. V"'*?' Ponovno se izjavljam za 12 kratno povišanje najemnine pri stanovanjih in 20 kratno povišanje pri lokalih. Zastopam stališče večje najemnine za večja stanovanja. Dr. Pretnar za trgovsko in obrtno zbornico: Hišni posestniki1 ne računajo z dejstvom, da je tu višja sila. Sem za stališče diferenciranja tudi pri poslovnih prostorih. Pokrajinski namestnik: podeli vod- stvo ankete, ker je nujno zadržan g. predsedniku senata viš. sod. sv. Nagode-tu. Likar Stane za delavsko zbornico izvaja: Dva interesa se križata. Danes je večja potreba, da se najemnike zaščiti, ker je baš na tem kalkulirana delavčeva mezda. Zvišanje najemnine bi povzročilo nove mezdne boje, kar bi gospodarstvu brezdvomno več škodovalo. Jasno je, da se je ekonomski položaj poslabšal. Frelih Ivan: Vsi gospodje vidijo samo najemnika, ne premislijo pa, kako naj hišni lastnik vzdržuje hišo. Vsi so enostranski 12 kratni povišek je tako minimalen, da ga bo vsak delavec lahko prenesel. Mesto razmerje med posestniki in najemniki blažiti, se dela ravno narobe. Čudi se nastope; zastopnika obrtnikov, ki se izreka proti povišanju stanarin. Če hišni posestniki ne bodo imeli dohodkov,, ne bodo zamogli popravljati hiš, kar bode na škodo obrtnikom in delavcem, ki ne bodo imeli zaslužka. Zastopnik obrtnikov bi moral biti vedno na strani hišnih posestnikov in ravno tako industrijalci, kateri imajo dohodek od zidanja in popravljanja hiš. Pri nas pa celo ti krogi nasprotujejo povišanju najemnin. Jednako je z zastopnikom trgovske in obrtniške zbornice. (Konec prih.) Iz noilh orsanlzocll. Dva sestanka ljubljanskih hišnih posest. Dne 3. oktobra 1922. zvečer se je vršil na verandi hotela Union mnogobrojhi sestanek ljubljanskih hišnih posestnikov. Veriaiula je bila premajhna da bi zamogli dobiti prostora vsi došli posestniki. Sestanek je otvoril predsednik Ivan Frelh, pozdravil navzoče in povdaril, da ima shod informativen značaj, ker večina hišnih posestnikov še ne pozna nove davčne reforme, posebno pa še hišnega in premoženjskega davka, ki bi posestnike na novo izdatno obremenil. Prešel je takoj na dnevni red ter obšmo poročal o zakonskem načrtu glede davčne preosnove, ki je predložena zakonodajnemu odboru, mesto da bi jb vzela v pretres narodna skupščina, ki je edina kompetentna za rešitev tako važnega zakona, ne pa po vladnem mišljenju zakonodajni odbor sam, v katerem zboruje samo neznatno število poslancev. Nato poročevalec obširno razpravlja o posameznih davčnih kategorijah, zlasti še o hišnem davku. Ker je »Moj Dom« o tej velezanimivi davčni reformi priobčil vže več člankov, opustimo na tem mestu obširneje referentovo poročilo in bodemo še večkrat govorili o tem pred- metu. Po končanem referatu j)e društveni tajnik J. Krc bodril hišne posestnike k složnem postopanju, kazal na potrebo stanovske organizacije in prirejanje jednakih sestankov, na katerih bi se obravnavala razna pereča gospodarska vpra-&anja. Govorili so še podpredsednik Stare, trgovec Uran o nesrečni valutni reformi m položaju hišnih posestnikov. Več drugih posestnikov je stavilo razne nasvete in vprašanja. Po skoro 3 ure trajajbčih razpravah je predsednik Frelih shod zaključil z željo, da bode prihodnji sestanek jednako dobro obiskan. Drugi društveni sestanek se je vršil v petek, dne 20. oktobra 1922 ob 7. un zvečer na verandi hotela »Unionc ki je imel še več udeležinikov kakor prvi. Sestanek je s pozdravom na navzoče otvoril predsednik Frelih in izročil vodstvo sestanka podpredsedniku F. Ks. Staretu. Glavni referat o novem pravilniku je imel predsednik Frelih, ki j)e najprvo protestiral, da ministrstvo za socijalno politiko pošilja slovenskim gospodarskim organizacijam v cirilici pisane predloge v izjavo tekom 5 dnij, ko je vže tehnično nemogoče podati premišljeno izjavo. — V svojem referatu je povdarjal posebno nejasnost pravilnika, tako glede odpovedi kakor glede najemnine, protestiral je posebno proti visokim kaznim, ki so določene za one, ki bi izigravali oziroma ugovarjali stanovskemu zakonu. Kot kuriozno je navajal dalje, da navaja pravilnik štiri razne stanovanjske oblasti odnosno instance samo, da bode več zmede v celem vprašanju in bode ves aparat toliko dražji. Naravnost absurdno je označil določilo zakona, da se zamore okoristiti z ugodnostmi le oni, ki jle plačal vse davke, kar je pri nas velikokrat nemogoče. Po izčrpnem referatu je sledila živahna debata, v katero so posegli gg. Pirc, Uran, Belšak iz Maribora, Kmetec, Ogrin ter Dachs. — Društveni tajnik Pirc je očital Pravilniku nejasnost, ki bode vodila samo sovraštvo med hišnimi posestniki, povdaril je, da hišni gospodarji nočejo delati krivice najemnikom, a zahtevajo isto od najemnikov. Predsedniku Frelihu se jle izrekla zahvala in se sestanek zaključil. Na to se je vršil pod predsedstvom Pirca poseben shod hišnih posestnikov, ki je razpravljal o ljubljanskih občinskih volitvah in mestnem gospodarstvu v Ljubljani, o katerem bodemo prilično govorili v posebnem članku. Jesenice. Društvo hišnih posestnikov za Jesenice in okolico je priredilo 19. novembra ob 3. uri popoldne v restavraciji g. Tancerja shod hišnih posestnikov, katerega se je udeležilo okrog 200 hišnih in zemljiških posestnikov. Dnevni red je bil: • poročilo o novem stanovanjskem zakonu in pravilniku; 2. o davčni reformi; 3. o zopetnem podraženju električne razsvetljave po deželni elektrarni v Žirovnici; 4. raznoterosti. — Po otvoritvi shoda in pozdravu dobi besedo g. Frelih,, predsednik pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo in v poldrugo uro trajajočem govoru oriše obupni in ne-vzdržljivi položaj hišnih in zemljiških po- sestnikov po novem davčnem zakonu. — Navzoči posestniki in posestnice so pazljivo poslušali načrt novega davčnega zakona. Bremena, katera se nameravajo naložiti na ramena davkoplačevalcem, so mnogo previsoka; poslušalcev se je polastil strah pred davčnim novim vijakom, posebno pri nas v Sloveniji, nakar se predsednik shoda g. M. Žnideršič zahvali g. Frelihu za dana pojasnila. — G. Žnideršič je orisal sedanji položaj posestnikov in povdarjal, da se s posestniki tako slabo dela, česar smo kot taki sami krivi, ker se premalo zanimamo za svojo organizacijo hiš. posestnikov. Poživljal je vse hišne in zemljiške posestnike v skupno organizacijo, ker le na tej podlagi je možno, da se združimo vsi in branimo pred gospodarskim polomom hišnih posestnikov. V govoru nadaljuje: Le poglejte cenjeni zborovalci in zborovalke. Vsak stanovski razred zemeljskih prebivalcev je vdružen v svojih stanovskih strokovnih organizacijah, samo hišni in zemljiški posestniki še spijo v svoji malomarnosti in brezbrižnosti. Poglejmo organizacijo najemnikov, ročnih in duševnih delavcev, invalidov, profesorjev, advokatov., zdravnikov, trgovskih nastavljencev, državnih uslužbencev, sodnikov, duhovnov, na Dunaju so tudi grobokopi organizirani, ogrski cigani so tudi organizirani, torej cenjeni zborovalci, kaj pa vendar mislite o tem,, zakaj so vsi ti razredi v svojih organizacijah tesno združeni, gospoda moja, združeni so, ker vedo, da posamezni človek ne velja in ne doseže ničesar. Človeštvo na zemlji je prepričano, da za njega druge rešitve ni, da kličejo svoji k svojim in to le v skrajni sili, ker vedo, da v združenju je moč, le močna organizacija si bo izbojevala svoje stanovske in gospodarske dobrine. Če bomo pa hišni in zemljiški posestniki še naprej spali in čakali, da dočakamo modeme finančne batine, se bomo prepozno zbudili, radi tega Vam kličem: Združimo se brez vprašanja, kaj so ti in kaj sem jaz, rama ob rami, roka ob roki brez vsake politične barve, samo eno imej vsak pred očmi. Združimo našo armado v boj proti čezmerno izkoriščanje, za naše pravice, za naše domove, katere smo prigarali in pristradali, mi hišni posestniki. Zavedamo se, da smo ljudje, pošteni državljani in Slovenci, pošteni davkoplačevalci. Na tej podlagi kličemo: Stojte, ne rušite naših domov s stanovalskim in davčnim zakonom. Nato govornik priporoča vsem hišnim in zemljiškim posestnikom naročitev našega glasila »Moj Dom«, katerega naj naroči vsak poestnik. — V njem se bode vsak posestnik izobrazil, da bode znal nastopiti za svojo pravice, bodisi v stanovanjskih zadevah ali v davčni reformi. Vsaka organizacija mora imeti svoj časopis, da zastopa pravice svoje organizacije. Brez časopisa je organizacija ničla, časopis pa je organizator. Govornik kliče vse posestnike v Sloveniji na organizacijo in naročitev »Mojega doma«, dalje na zbiranje tiskovnega fonda za naš list in pošiljanje dopisov v list, ki bode potem lahko redno izhajal. G. Štefan Ve- ber pozivlje v svojem zelo pomembnem govoru na organizacijo hišnih posestnikov in kliče navzočim zemljiškim posestnikom, da se pridružijo naši organizaciji, ki bode s tem postala velika moč. Dalje zahteva nadomestne občinske volitve v občino Jesenice, kjer vlada sedaj gerent. Nato so zborovalci razpravljali o podraženju električnega toka in sprejeli primemo resolucijo proti temu. Shod se je z navdušenjem zaključil ob Vz?. uri zvečer. Vložitev napovedi za dohodnino. Hišni posestniki se opozarjajo, da poteče rok za vložitev napovedi za dohodnino koncem januarja 1923. Do tega roka mora vsak, kdor že plačuje dohodnino, vložiti napoved iz lastnega nagiba, da se ogne zamudnim posledicam § 205 zakona o osebnih davkih. Davčna oblastva niso več dolžna opozarjati davkoplačevalcev s posebnimi pozivi na njihovo dolžnost, ampak so upravičena vsem, ki ne vlože na-povehi v določenem roku, odmeriti dohodnino po uradnih pripomočkih. Posebne pozive dobe le, katerim namerava davčno oblastvo za 1. 1923. prvič predpisati dohodnino. Ker smo uverjeni, da marsikateri hišni posestnik o sestavi te napovedi ni zadosti poučen in opusti odbiti marsikateri izdatek,, do katerega odbitka je po zakonu opravičen, smatramo za potrebno, da v kratkem navedemo najvažnejše stroške, katere sme hišni posestnik našteti od svojih dohodkov. Ti izdatki so: 1. V resnici plačani hišno - najemninski davek. 2. Zemljiški davek. 3. Amortizacijska kvota, ki znaša 20% hišno-na-jemninskega davka. 4. Amortizacijska kvota v najem oddanih premičnin. 5. Amortizacijska kvota k hiši spadajočega inventarja (preprog, lestencev, telegrafov, telefonov, kopalne in pralne oprave. 6. Stroški za vzdrževanje in popravilo hiše na podlagi računov, torej vsi stroški za v pretečenem letu izvršena popravila. 7. Vzdr-žavanjo vrta pri v najem oddanih hišnih vrtovih. 8. Zavarovalnina zoper ogenj, za jamstveno zavarovanje, vodno škodo, zrcalno steklo, premičnine hišnega posestnika. 9. Plača hišnega upravitelja in hišnika. 10. Vrednost stanovanja hišnega upravitelja in hišnika. 11. Vodarina, gostaščina in kanalska pristojbina v plačanem znesku. 12. Parna kurjava na podlagi faktičnih izdatkov. 13. Razsvetljava stop-njic in hodnikov (število svetilk, žarnic). 14. Izdatki za čiščenje greznice. 15. Stroški za vojaško nastanitev. 16. Stroški za dimnikarja. 17. Novoletna darila. 18. Stroški za kidanje in spravljanje snega. 19. Stroški za nove zastave. 20. Dolžni© obresti hranilnici ali drugemu upniku. 21. Odplačila glavnice, ki se plačujejo na podlagi pravne obveznosti. Natančnejša pojasnila se dobe v društveni pisarni. IMlte „Hoj Dom"! Dopisi. Iz Jesenic. Podpisani posestnik štev. 35 sem moral oddati na pritisk stanovanjske oblasti svoje lastno stanovanje in dne 29. decembra 1921. sem se moral umakniti z dvema otrokoma v malo sobico, kar mi je čez vse mučno in obupno. Tukajšnja stanovanjska komisija je to odločila in brez vsdkega poziva in obvestila, samo orožnik mi je prečital, da moram svoje lastno stanovanje izprazniti in dotični ukaz zopet seboj vzel. Kakor sem zvedel, je moral najemnik J. L. dobiti na Jesenicah stanovanje samo zaradi otrok, da obiskujejo tukajšnjo šolo. Najemnik je to- varniški delavec ter šteje njegova družina (9 oseb) 7 otrok, oče in mati. Jaz kot tak sem seveda verjel častnim osebam in računal na možatost stanovanjske komisije, ko mi je rekla, da naj jih vzamem na stanovanje samo za en mesec in sedaj bo 29. dec. t. 1. že leto dnij, kar se mučim z najemnikom. Prvi mesec sploh nisem nobene najemnine hotel vzeti, ker sem se nadejal, da gre družina drugam in potem na njegovo zahtevo se mi je od komisije tudi določila najemnina. Ako vse to komisija odločuje, naj bo še možata, da ne bom pod svojim lastnim krovom v vednem sovraštvu in prepiru. Jože Lipovec, p. d. Svedrar. Važno! Prošnje na stanovanjsko oblast za določitev najemnin je založila Zveza društev hišnih posestnikov za Slovenijo vi Ljubljani in se dobe v društveni pisarni proti plačilu stroškov. Vsak hišni posestnik naj si v slučaju potrebe preskrbi teh praktičnih tiskovin, ker si obenem prihrani mnogo stroškov in potov. Društva hišnih posestnikov naj te tiskovine uaroče skupno, da se s ■ M V Gg. hišnim posestnikom in posestnicam se priporoča za pleskanje oken, vrat, ograj i. t. d. tvrdka Tone Malgaj stavbeni in pohištveni pleskar ter ličar Ljubljana, Kolodvorska ulica 6. Delo solidno! Proračuni brezplačno! Cene zmerne! ■'1 « j* m š j j ^taaaaaBBraaaaaaaaaaaaaBaaaa*^ Vodovodni Instalater, klepar in krovec zaloga Skrile (strešnikov) Poljansko cesta številka 8 **BiiuBaaaBaaBaB Trgovina LjuiiHana. ŠeMurgova ulita it. ü priporoča svojo veliko zalogo vseh pisarniških potrebščin. Tiskovine vseh vrst se natisnejo v najkrajšem času. K*3eKXXS*KXX*KK*3t^^ Ljubljansko kreditno banlia v Ljubljani. Ustanovljena 1900 Delniška glavnica in rezervni zakladi cca K 150,000.0!MJ‘— jg Čekovni račun št. 10.509. Brzojavni naslov: Banka Ljubljana. Telefon št. 261 In 413. £ Se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Obrestuje vloge najugodneje. —* Prodaja srečke razredne loterije. PoMice: Brežice, Celje, Corlce, H, Herlbor, Metković, Hovlsod, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. EXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX&KXXXXXXXXXXXX!