se 36 dni 11 ii»t . maraton Staro mestno jedro PTUJ www.polimaraton.si 15. JUNIJ Po naših občinah Ptuj • Je regija še dovolj trdna? O Stran 2 Po naših občinah Sp. Podravje • Zmagovalni projekti so - ceste Z> Stran 4 Ptuj, petek, 10. maja 2013 letnik LXVI • št. 37 Odgovorni urednik: Nahajamo se v obrtni coni v Markovcih pri Ptuju www.mckdoo.si Tel.: 02 754 00 90 CENTRALNE KURJAVE - VODOVODNE INSTALACIJE - PLINSKE INSTALACIJE - OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE --OBNOVE KOPALNIC- Štajerski TEDNIK v digitalni knjižnici: www.dlib.si Štajerski TEB1ÍIK Videm • Otroška varnostna olimpijada Za večjo varnost otrok Šport Nogomet • Po šokantnem zaključku napredovanje Celjanov O Stran 11 V sklopu osme letošnje Otroške varnostne olimpijade je bilo izvedenih že sedem predtekmovanj, na katerih so se četrtošolci pomerili v Cirkovcah, Slovenski Bistrici, Pivki, pri Sveti Ani, v Dupleku in Vidmu. Predtekmovanja v Vidmu (na posnetku) so se udeležili učenci več šol na območjih policijskih postaj Podlehnik, Gorišnica in Ormož, pa tudi iz treh hrvaških osnovnih šol. Najuspešnejše ekipe z vseh predtekmovanj se bodo 6. junija pomerile na finalni prireditvi v mariborski dvorani Tabor. Otroška varnostna olimpijada je prvenstveno namenjena seznanjanju otrok z možnimi nevarnostmi v prometu in vsakdanjem življenju, da bi pravilno ravnali ter se odzivali. Omenjeno tekmovanje v znanju o varnosti in samozaščitnem ravnanju ter spretnostnih veščinah, ki je vedno tudi družabnega značaja, postaja stalnica ob zaključku vsakega šolskega leta. Organizirajo ga policijske postaje skupaj z vojsko, civilno zaščito, gasilci, reševalci, redarsko službo in osnovnimi šolami. SiM Foto: Črtomir Goznik Ptuj • Pred 24. državno razstavo Dobrote slovenskih kmetij Vabila bo tudi nova tržnica dobrot v Krempljevi Na Ptuju bo od 16. do 19. maja ponovno dišalo po najboljšem, kar premorejo slovenske kmetije, namreč po dobrotah trinajstih skupin izdelkov, ki so jih ocenili v pripravah na 24. državno razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Komisije bodo letos skupaj ocenile 1173 izdelkov z več kot 750 kmetij iz Slovenje in zamejstva. V okviru predzadnjega ocenjevanja so včeraj končali pokušnjo mlečnih izdelkov. Bilo jih je 196 in so druga najmočnejša skupina, tretja so mesni izdelki z ocenjenimi 145 vzorci, 14. maja pa bodo ocenili še zadnjo, najštevilčnejšo skupino, krušne izdelke, ki jih bo 315. V času razstave bodo dobrote zavzele velik del Ptuja; ob razstavi in ponudbi v mino-ritskem samostanu in na njegovem dvorišču in pred njim bo krst doživela tržnica dobrot iz Haloz v Krempljevi ulici, ki jo pripravlja Las Haloze, v petek se bodo dobrote predstavile na tržnici, v soboto, 18. maja, pa bo že tradicionalno potekal praznik sira pred Mestno hišo, ki ga pripravljata Združenje kmečkih sirarjev Slovenije in KGZS Zavod Ptuj, popestrili pa ga bodo člani Bolfenškega društva ljubiteljev stare tehnike Trnovska vas in Društvo oldti-mer Polenšak. Po ocenjenih enajstih skupinah izdelkov je vseh podeljenih priznanj 557, od tega 112 bronastih, 196 srebrnih in 249 zlatih. V posebnem delu letošnje razstave se bo z izdelki in ponudbo predstavila gorenjska pokrajina. Kot poudarja predsednik organizacijskega odbora 24. razstave Dobrote slovenskih kmetij Peter Pribožič, vodja oddelka za kmetijsko svetovanje v Kmetijsko-gozdarskem zavodu Ptuj, ki je nosilec vsakoletne razstave ob dobrem sodelovanju soorganizatorjev Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in Mestne občine Ptuj ter ob podpori ministrstva za kmetijstvo in okolje, sponzorjev in donatorjev, je ptujska razstava največja prireditev na področju razvoja podeželja. Dobrote slovenskih kmetij bodo na ogled od četrtka, 16., do nedelje, 19. maja vsak dan od 9. do 18. ure. Tudi letošnjo razstavo bogatijo številni spremljevalni dogodki, strokovni posveti, kulturni program, vključno z javno radijsko oddajo Radia Ptuj Med ljudskimi pevci in godci ter že tradicionalnim Folk festom. V strokovnem delu bo letos poudarek na blagovni znamki Dobrote slovenskih kmetij kot razvojni priložnosti podeželja ter predstavitvi možnosti pridobivanja investicijskih sredstev. Tudi letos bodo podelili certifikate naci- onalnih poklicnih kvalifikacij, na posvetu lokalnih akcijskih skupin pa bodo govorili o izvajanju ukrepa Leader, podprtim s primeri dobrih praks. Svoje učne dejavnosti in ustvarjalnosti bo že tradicionalno predstavila tudi Biotehniška šola Ptuj, ki vabi z dnevi odprtih vrat. MG Foto: Črtomir Goznik Včeraj so na Ptuju končali ocenjevanje mlečnih izdelkov, skupaj 196. 2 Štajerski TEDNIK Od tod in tam torek • 7. maja 2013 Ptuj • S ptujskim županom o medobčinskem sodelovanju Je regija se dovolj trdna? Kljub razhajanjem pri nekaterih vitalnih vprašanjih med občinami Spodnjega Podravja je regija še dovolj trdna, je prepričan ptujski župan Štefan Čelan. Večina županov in občinskih svetov je še vedno prepričana, da brez regije tudi za njihove občine ni perspektive. MO Ptuj nima nobenih težav pri povezovanju, če to temelji na obojestranskih koristih. Na regijo pa stavijo tudi projekti nove finančne perspektive, saj če regijskih projektov ne bo, tudi ne bo evropskega denarja. Biograd stane mestni proračun najmanj 2200 evrov letno Neurejeni status premoženja nekdanje počitniške kolonije v Biogradu na morju mestno blagajno letno stane več kot 2200 evrov. Od leta 2007 do začetka letošnjega leta je za to porabila že skoraj 18 tisoč evrov. Največji znesek je plačala v letu 2008, in sicer 3808 evrov, je povedal vodja oddelka za splošne zadeve MO Ptuj Janez Merc. Letni prispevek je sestavljen iz plačila komunalne takse in prispevka za hrvaške vode - takse za vode. V zadnjem času smo priče vse pogostejšemu razhajanju med župani Spodnjega Podravja, ko gre za vprašanja vitalnega interesa, ki bi to območje morala še bolj povezati, ne pa ga ločevati. Nazadnje se je to pokazalo pri vprašanju oblikovanja novih cen komunalnih storitev, zlasti še vode. „Žal niste edini, ki opažate razhajanja med skupnimi stališči in mnenji, ki naj bi jih zastopali v Spodnjem Podravju. Moram priznati, da smo preteklih osem let izjemno dobro sodelovali, žal pa je v zadnjem mandatu vedno več tistih, ki nočejo razumeti, da je v slogi moč. Oblikovanje cen je zagotovo zelo občutljiva tema, ki ni prijetna za nikogar. Ne razumem pa stališč nekaterih županov, ki se zavzemajo, da Uvodnik bi vse moralo biti za njihovo občino brezplačno. Ali mi lahko pojasnite, kako je mogoče, da se nekaterim županom zdi cena 0,6 evra za 1000 litrov vode, ki jo dobavlja Komunalno podjetje Ptuj, previsoka, hkrati pa je pripravljen plačati 1,2 evra za liter vode v plastenki v vsaki trgovini? Naj razume, kdor zmore." Vprašanje, ki razdvaja, je urejanje prodaje premoženja nekdanje občine Ptuj v Biogradu na morju. Koliko znašajo trenutno letni stroški za vzdrževanje tega premoženja in kdo jih plačuje? Ali vstop Hrvaške v EU končno prinaša rešitev tudi za ta problem? „O težavah in zapletih, ki jih rešujemo in plačujemo zgolj v Mestni občini Ptuj glede nepremičnin v Biogradu, je bilo Dno čedalje bliže Kot je kislo v teh dneh vreme, je kisla tudi podoba našega vsakdanjika. Kot da zapitka, ki ga plačujemo zaradi nesposobnosti in pogoltnosti naših elit, ne bi bilo dovolj - zdaj ga bodo dodatno odebelili krizni davki, Kar nekaj jih bo. To bodo tisti manjkajoči prihodki, da se bodo še naprej ohranjale pozicije posvečenih, znova pa se ne bo delalo tam, kjer bi se lahko - pri odhodkih. Svetla bodočnost, ki so nam jo slikali tudi ob vstopu v EU, ima vedno manj blišča. Pa je minilo komaj devet let od tistega prelomnega datuma, ko je tudi Slovenija postala članica EU, čeprav je bila vedno v Evropi. Pa razumi, če moreš, svetost teh integracij. Evropa nam je želela delati red celo na naših domačih vrtičkih, nam vzeti še eno našo identiteto in ponos - vrtičkarstvo, ki ga Slovenci potrebujemo danes bolj kot kdajkoli poprej, ko smo se v eri gensko spremenjenih organizmov naposled začeli zavedati tudi pomena domačih semen in domačih sort za zdravje ljudi. Vrtičke pa potrebujemo tudi zaradi vedno tanjše denarnice in nevarnosti, ki prihaja z nekontroliranim uvozom tuje zelenjave, pogosto zelo vprašljive kakovosti in porekla. Povrhu pa nam Slovencem škriplje tudi pri samooskrbi, ker smo z nespametno politiko uspeli ogroziti številne še včeraj donosne kmetijske panoge, nekatero celo spraviti na kant. Zdravje, ki ga že peto leto zapored uničuje kriza, saj se število ljudi z duševnimi boleznimi povečuje, v nebo pa so tudi vpijoči podatki o številu samomorov, je bilo tako na dodatno na udaru tudi zaradi EU. Še ne tako dolgo so nam parali živce zaradi koncesij za vodo. Z novimi obremenitvami bo za veliko število ljudi še težje, a to je sestavljavcem gradiva za Bruselj, kot kaže, figo mar, ker so oblast prevzeli zgolj zaradi prestiža, ne zaradi reševanja posledic recesije in za zagotavljanje svetlejše prihodnosti za Slovenijo. Še naprej se bo gasilo na nepravih mestih. Začuda pa so v teh dneh ulice še bolj prazne kot sicer. Nihče neprote-stira, ne vpije, da ima vsega dovolj, čudežno so potihnili celo vstajniki. Če je kdo stavil na presenečenje, se je tudi pri tem uštel. Majda Goznik že veliko napisanega. Na kolegiju županov sem že velikokrat predlagal, naj katera izmed zunanjih občin prevzame vse delo in stroške in poskuša prodati omenjeno nepremičnino. Žal se do danes ni nihče javil, da bi opravil ta posel. Upam, da bo Hrvaška po vstopu v EU hitro pristopila k urejanju zakonodaje, ki določa to področje. Prodaje namreč ni mogoče izpeljati, dokler podatki v hrvaškem državnem katastru ne bodo usklajeni z občinskimi zemljiškimi knjigami." Kot kaže, se vse bolj oddaljuje tudi novogradnja OŠ dr. Ljudevita Pivka, število soustanoviteljic te šole se krajša, občine izstopajo iz soustanoviteljstva. Kaj to pomeni za začetek te investicije? „Ta investicija je šolski primer, ki kaže na to, da je solidarnost med občinami popolnoma izumrla. Kako si je namreč mogoče razlagati, da ni pripravljenosti za sofinanciranje, če vemo, da je v tej šoli 80 odstotkov otrok, ki ne prihajajo iz mestne občine Ptuj. Ob tem pa vsi vemo, da gre za populacijo, kjer bi moral biti človeški etos na najvišjem nivoju. Očitno je malikovanje materialnega sveta doseglo te meje, da sta duševnost in duhovnost kot osnovni človekovi prvini postali popolnoma nepomembni. Skozi zgodovino se žal nismo ničesar naučili. Vsaka civilizacija, ki ni razumela, da je duhovnost pomembnejša od materializma, je propadla." Regija Spodnje Podravje, za katero je kar nekaj časa kazalo, da je trdna, na nek način razpada, ker v zunanjih občinah, naslednicah nekdanje velike občine Ptuj, ne potrebujejo Ptuja kot regijskega središča in tudi ne nekaterih regijskih institucij tega okolja. Na drugi strani pa bo v novi finančni perspektivi mogoče dobiti evropski denar le za regijske projekte. Kakšen je vaš komentar na to dejstvo? „Moram priznati, da je večina županov in občinskih svetov še vedno prepričana, da brez regije tudi za njihove občine ni perspektive. V glavnem so vse občine podpisale peticije, ki so bile potrebne, ko so nam dosedanje vlade želele ukinjati regionalne in- štitucije. Je pa res, da se nekateri župani ne zavedajo, da bomo znotraj večje regije velika mesta obstala, male občine pa bodo preprosto ukinjene. Zato je vsakršno razmišljanje o tem, da mestna občina Ptuj kot regijsko središče ni pomembna, grožnja za obstoj njihove občine." Bo MO Ptuj prisiljena sklepati partnerstva z drugimi občinami, na primer z Mariborom? „V Mestni občini Ptuj nikoli nismo imeli težav s povezovanjem, če je seveda temeljilo na obojestranskih koristih. Upam, da bomo z novim mariborskim županom lahko tudi v prihodnje gradili pristne odnose." Kako kaže projektu Ptuj - središče diplomacije? Dobro leto je minilo, odkar je minister za zunanje zadeve Karl Erjavec obljubil, da Ptuj lahko že v kratkem pričakuje, da bo postal mesto pomembnih srečanj domačih in tujih gospodarstvenikov in politikov, a doslej se ni zgodilo še nič. „V idejo ministra, ki je za Slovenijo nujno potrebna, še vedno verjamem. Prav tako verjamem, da bo minister držal besedo in izvedel prvo tovrstno srečanje na Ptuju. Priložnost, ki se ponuja, je vstop Hrvaške v Evropsko unijo." MO Ptuj je objavila seznam praznih poslovnih lokalov, ki jih ponuja v najem. Gre za 16 lokalov. Teh pa v tem trenutku še ne boste mogli ponuditi v najem pod ugodnejšimi pogoji, z občutnimi znižanji najemnin v prvih petih letih, ker se mestni svetniki o teh ugodnostih še niso poenotili. „Mestne svetnice in svetniki so na zadnji seji zavrnili osnutek odloka, ki naj bi uredil to področje. Upam, da bomo v kratkem uspeli pripraviti nov predlog odloka, ki bo zadovoljeval tako občinske kakor tudi zasebne interese. Kaj bi namreč dosegli z odlokom, ki bi po znižanih cenah ponujal občinske objekte, hkrati pa bi s tem praznili zasebne objekte?! Mesto bi bilo še vedno zapuščeno. Zato podpiram tista razmišljanja mestnih svetnic in svetnikov, ki predlagajo takšno rešitev, ki bo koristila vsem v tem mestu." MG Gorišnica • Še ena dobrodelna akcija Silkem pomaga poplavljencem V zaključni del akcije pomoči prizadetim po lanskih novembrskih poplavah se je vključilo tudi kidričevsko podjetje Silkem, in sicer z inovacijo, ki so jo predstavili na priložnostnem srečanju v gorišniški kulturni dvorani; gre za poseben prah, ki vpija vlago in neprijetne vonjave, razdelili pa ga bodo preko treh območnih združenj RK. Skupno bodo tako v prihodnjem tednu s pomočjo RK razdelili preko 220 petkilo-gramskih veder s prahom, ki se imenuje Asorbio. Vedra bodo na voljo na sedežih OZ RK Ptuj, OZ RK Maribor in OZ RK Ormož. Na torkovi popoldanski predstavitvi akcije pomoči in izdelka je zbrane v dvorani najprej pozdravil župan Jože Kokot, ki je poudaril, da je bila njihova občina med najbolj prizadetimi, da je bila močno poškodovana tako infrastruktura kot kmetijska zemljišča in osebno imetje občanov: „Zdaj je vlada že odobrila 22 milijonov evrov za sanacije, vendar tega denarja prizadeti občani zelo verjetno ne bodo dobili. Zato je prav, da se jim pomaga. Osebno sem zelo vesel, da se pomoč ni prenehala z medijsko angažiranostjo okoli tega dogodka, in se iskreno zahva- ljujem podjetju Silkem za tokratno akcijo." Kaj vse je že naredil RK za poplavljence, je izpostavil generalni sekretar RK Slovenije Danijel Starman: „V skupno akcijo je bilo vključenih 18 od 56 območnih združenj RK v državi, ki so v hitri in dobro koordinirani akciji razdelila 750.000 evrov državne pomoči in 313.000 evrov, zbranih z dobrodelnostjo. To pomoč je prejelo nekaj več kot 980 družin." Andrej Menoni s podjetja Silkem je povedal, da je Asor-bio rezultat raziskovalnega projekta, ki so ga v podjetju začeli leta 2009 skupaj s Kemijskim inštitutom v Ljubljani in se je po dosedanjih preizkusih pokazal kot odličen pri sanaciji vlažnih prostorov. Več o izdelku je nato precej podrobno pojasnil vodja razvojnega oddelka v Silkemu Andrej Horvat. Med drugim je poudaril, da Asor-bio odlično vpija vlago, prav tako pa tudi neprijeten vonj po zatohlosti in trohnobi, ki je spremljevalec poplavljenih prostorov, zaključil pa z bese- dami, da jim je v čast, če lahko pomagajo. Zbrani občani in gostje na prireditvi so nato lahko dobili prva vedra Asorbia in tudi informacije, kako ga uporabiti. SiM Podjetje Silkem bo prizadetim občanom v lanskih poplavah v skupni akciji z RK podelilo preko 220 veder posebnega prahu, imenovanega Asorbio, ki odlično vpija vlago in neprijetne vonjave v poplavljenih oz. vlažnih prostorih. Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Dženana Kmetec, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Skok Vaupotič. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02 ) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si. Cena izvoda v torek in petek 1,10 EUR. Celoletna naročnina: 111,10 EUR, za tujino v torek 107,10 EUR, v petek 105,00 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Foto: SM petek • 10. maja 2013 Aktualno Štajerski 3 Sp. Podravje • V pripravi skupnih regionalnih projektov Lokalno bo treba zamenjati z regionalnim Medtem ko je v dosedanjem finančnem obdobju 2007 do 2013 veljalo, da so občine Sp. Podravja svoje lokalne projekte lahko sofinancirale iz sredstev regionalnega razvojnega programa (RRP), kjer so bili finančni deleži za posamezno občino dogovorjeni, bo v novem finančnem obdobju nekoliko drugače: občine se bodo morale za pridobitev sredstev povezati v skupnih, večjih projektih, pomembnih za celotno regijo. Seveda bodo še vedno možnosti sofinanciranja čisto lokalnih, občinskih projektov, a za to bo na voljo drugi mehanizem. Kot pravi vodja priprave RRP v Z RS Bistra Mojca Ši-bila Drobnič, naj bi bilo za tovrstne skupne projekte občin Sp. Podravja v prihodnje na voljo približno 35 milijonov evrov: Je pa novost tega novega obdobja, da lahko en projekt, ki rešuje problematiko širšega območja, črpa denar iz več evropskih skladov, ne le iz omenjenega, kar se je doslej izključevalo." Občinski predlogi še vedno zelo lokalni V Bistri so že lani naredili analizo območja ter določili razvojne priložnosti in definirali ključne težave, hkrati pa povabili občine, naj pripravijo svoje idejne projekte za prihodnje obdobje: „Do-slej smo od občin prejeli okoli 100 različnih projektnih idej; ene so jih poslale ogromno, druge manj. Kar smo prejeli, je zelo raznoliko, saj se projekti nanašajo na praktično vsa področja. Na srečanju vodstev občin smo sicer okvirno določili glavne smeri razvoja, ki so varstvo okolja, inovativnost in razvoj podjetništva v vseh sektorjih (malih in srednjih podjetij). V to smer naj bi oblikovali projekte. Iz nabora tega, kar smo prejeli, bomo zdaj v Bistri skušali najti skupni imenovalec, na osnovi katerega bomo predlagali možne skupne projekte. Ampak zgolj predlagali. Odločitev je na občinah, ali se bodo našle v teh projektih in se z njimi strinjale." Kot dodaja Šibila Drobni-čeva, je v prejetih projektnih idejah še vedno precej cestne Vodja priprave RRP v ZRS Bistra Mojca Sibila Drobnič: „Iz občin smo prejeli veliko zelo raznolikih projektnih idej, ki so še vedno zelo lokalno naravnane. Zdaj jih bomo poskušali povezati v skupne, regijske projekte." infrastrukture, pa kanalizacije, kolesarske poti ipd.: „S cestami bo v prihodnje težko, saj naj bi se iz tega programa sofinancirale le regionalne ceste in ceste državnega pomena, ne pa lokalne oz. občinske ceste. Precej je tudi predlogov izgradnje vodovodnih omrežij, zbirnih centrov za odpadke, pa na področju turističnih zanimivosti, kulturne in naravne dediščine ..." Projektne ideje so torej še vedno bolj lokalno naravnane, kar je bilo po eni strani pričakovano: „To je bila v bistvu najlažja pot, da dobimo vpogled, kaj občine želijo in potrebujejo. Zdaj pa je na nas, ali bomo poiskali skupni imenovalec, ki bo zajel in združil čimveč teh idej v skupni projekt celotnega območja." Kaj od predlaganega bodo v Bistri lahko oblikovali in povezali v skupne, regijske projekte, je zaenkrat še težko natančno napovedati, saj še niti na državni ravni ni točnih opredelitev in navodil: „Definitivno pa je treba reči, da bodo morali v občinah razmišljati veliko bolj celovito. Treba se bo odločiti, ali bomo reševali npr. varstvo pitne vode in podtalnice v Sp. Podravju ali poplavno ogroženost ali podjetništvo ipd. In to na celotnem območju. Sicer je res težko pričakovati, da bi se vseh 16 občin našlo v enem projektu, čeprav je prav to pričakovano; celo to, da bi se jih vseh 41 iz celotnega Podravja. Je pa tako, da če se kakšna občina ne bo našla v enem, se bo pa v drugem projektu. Po drugi strani je logično, da vsaka občina ne more biti soudeležena v vsakem projektu, saj je navsezadnje omejena tudi z lastnimi sredstvi sofinanciranja. Okvirno ocenjujemo, da bo za naslednje obdobje za Spodnje Podravje pripravljenih od pet do deset regionalnih projektov, od katerih naj bi bil vsak vreden od pet milijonov evrov navzgor. Ampak to je le pavšalna ocena." Med zanimivejšimi regionalnimi projekti je gotovo gradnja nove OŠ Ljudevita Pivka: „Vsekakor je to zelo dober projekt za regijo. S 85-od-stotnim sofinanciranjem bi bili tudi deleži občin veliko manjši kot zdaj. Sicer pa razmišljamo tudi o možnosti raz- Direktorica ZRS Bistra Aleksandra Pivec: „ Ne gre več za reševanje težav znotraj meja lokalnih skupnosti, občine bodo pri-morane razmišljati o razvojni problematiki regije in se najti ter podpreti skupne projekte. sicer denarja, ki bo na voljo, ne bomo mogli porabiti, zaradi česar se pa nihče od drugih ne bo posebej sekiral ..." širitve tega projekta v smislu ureditve varstveno-delovnih centrov za otroke s posebnimi potrebami." Sofinanciranje skupnih projektov bo stvar dogovora občin. Nosilec projekta pa bo moral biti le eden, bodisi bo to ena občina, javni zavod ali regionalna razvojna agencija, kar pomeni, da je lahko nosilec projekta tudi ZRS Bistra. Občine bodo morale razmišljati »i * širše Da se bodo morali župani in občine v prihodnje res precej bolj povezati v skupnih projektih, opozarja tudi direktorica Bistre Aleksandra Pivec: „Že v preteklem obdobju so občine Zg. Po-dravja počrpale iz RRP precej več denarja kot naše. Tokrat pa je še več nevarnosti, da denarja ne bomo znali v celoti porabiti. V projektih bo namreč nujno treba upoštevati pravilo celostnih teritorialnih naložb, kar pomeni, da morajo projekti vključevati in reševati širšo regijsko problematiko. Občine bodo pri- morane razmišljati o razvojni problematiki regije, bodisi da gre za problematiko znotraj 16 občin Sp. Podravja ali pa je ta problematika širša, za celotno Podravje. To ne pomeni, da mora biti en projekt poenoten v vseh 41 občinah. Ampak če se pogovarjamo npr. o projektu s področja turizma ali pospeševanja podjetništva, je zelo dobro in praktično, da to delamo sinhrono, da se torej pogovarjamo o nekih podobnih razvojnih umestitvah, pri katerih bo seveda treba upoštevati specifike posameznega območja. In če se omejimo na območje Sp. Podrav-ja, kjer je 16 občin, je že kar velika težava obravnava ene skupne problematike. Toda če ne bomo sposobni razmišljati v tej širini in pripraviti takšnih projektov, bomo pač ostali brez denarja, ki je za to namenjen. In v resnici se prav nihče ne bo sekiral, če ne bomo uspeli počrpati vsega denarja ... Velik del odgovornosti je trenutno na nas v Bistri, saj moramo oz. bomo poskušali parcialne interese občin s tipično lokalnimi projekti spraviti na nek skupni ime- O regionalnem razvojnem programu Regionalni razvojni program se uresničuje z dogovorom za razvoj regij. Dogovor za razvoj regij je dvostranski akt med ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) in svetom regije. V tem dogovoru se nahajajo konkretni regijski projekti, ki se bodo izvajali v naslednjih štirih letih, vsebinsko, z nosilci in zaprto finančno konstrukcijo, ter sektorski projekti, ki jih bo država sama uvrstila med posamezne regije - gre za projekte, ki so pomembni tudi za državo, ne le za regijo. Postopek priprave tega dogovora pa se začne tako, da MGRT razvojnemu svetu regije pripravi povabilo, kjer so določeni finančna kvota, kriteriji za projekte in drugi splošni pogoji in merila za uvrščanje projektov v ta dogovor. Projekti se razvrstijo po prioritetah od prvega do zadnjega in po tem vrstnem redu se potem uvrstijo v dogovor za razvoj regij, ki pa dopušča do 30 % rezerve, če se kje kaj zatakne. Po štirih letih je postopek enak: regionalni razvojni program se namreč pripravi za sedem let. novalec. V prvi fazi jih bomo segmentirali na neka skupna področja, kot so npr. razvoj turizma, razvoj infrastrukture, bodisi da gre za ravnanje z vodnimi viri, z odpadki, za učinkovito rabo energije, alternativni viti energije, spodbujanje razvoja malega in srednjega podjetništva in razvoj človeških virov (izobraževanje, boljša mobilnost, zaposlovanje). Velja izpostaviti še področje agroživilstva in s tem smo že, več ali manj, zastavili vse možnosti, v katere bi se regija lahko specializirala. Kam se bomo usmerili, pa je odvisno od projektov, ki jih dobivamo. Na nas bo, da to postavimo v pet ali deset regijskih zgodb oz. projektov in potem občinam to predstavimo kot poskus poenotenja njihovih projektov v skupne regijske projekte." Zelo pomembno vključevanje podjetij Pivčeva glede na poslane projekte ocenjuje podobno kot Drobničeva: da občine v tem trenutku resnično še ne razmišljajo dovolj široko: „Morda se najde skupaj pet, šest občin, vendar je to premalo. Zavedamo se, da imajo občine v Sp. Podravju svoje specifike. Nekako se še najdejo skupni interesi občin v Halozah, Slovenskih goricah, ampak to bo za prihodnje finančno obdobje premalo. Da pa se najti skupno podlago oz. skupen projekt z enim ciljem, v okviru katerega bo vsaka občina izvedla čisto določeno naložbo, ki bo njej najbolj koristna in potrebna. Recimo: na področju turizma se v haloških občinah ureja cestna infrastruktura, na Ptuju se da poudarek kongresnemu turizmu, v Slovenskih goricah pa npr. programi vinarstva in kulinarike. Vse to je en projekt z istim ciljem." Pivčeva ob tem dodaja, da je pri pripravi strategije RRP zelo pomembno vključevanje vseh sektorjev v projekte: „Zelo je zaželeno, da se znajde znotraj projektov cele regije tudi gospodarstvo, saj se zelo spodbuja mešana partnerstva, recimo javno-zaseb-na. Tako so zelo dobrodošli projekti malih in srednjih podjetij; pravzaprav bo brez njih kar težko. Ta podjetja bodo sicer lahko kandidirala še na druge razpise, a bodo morala imeti res zelo dobre projekte, ker bo treba z njimi kandidirati direktno v EU, v konkurenci z vsemi evropskimi podjetniki in podjetji." SiM Foto: SM Foto: SM 4 Štajerski TEDNIK Po naših občinah torek • 14. maja 2013 Spodnje Podravje • Znani rezultati razpisa Južna meja Zmagovalni projekti so - ceste Pred nekaj dnevi je Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) končno obvestilo občine, ki so se s projekti prijavile na t. i. razpis Južna meja, o rezultatih razpisa. Ti kažejo, da se bodo letos (in v letu 2014) gradile na območju Spodnjega Podravja izključno ceste. Foto: SM Na t. i. razpisu Južna meja je kar nekaj spodnjepodravskih občin uspelo s projekti modernizacij cest, zavrnjene pa so bile vse ostale vloge (za kanalizacijo, vodovod ipd.). Pri cestnih projektih je bil podobno kot na prejšnjem razpisu tudi tokrat eden od kriterijev za modernizacije cest reševanje dostopa občanov v mejnem pasu do svojega imetja po slovenskem ozemlju, pri čemer se je število točk večalo glede na število občanov, ki jim takšna cesta to omogoča. V haloških občinah sicer teh težav nimajo več, je pa bil zanje uporaben kriterij, s katerim se dodeljujejo točke za izboljšanje dostopnosti občanov v obmejnih občinah v „razmer-ju do primanjkljaja delovnih mest"; to konkretno pomeni, da je občina prejela toliko več točk, kolikor več občanov se vozi na delo v druge občine. Občine so bile glede na vrednosti podatkov o primanjkljaju delovnih mest v letu 2011 razvrščene v tri razrede. Največ možnih točk, torej 30, so po tem kriteriju prejele Maj-šperk, Podlehnik, Žetale, Cir-kulane, Makole, Videm, Središče od Dravi, Sv. Tomaž, Zavrč in celo Gorišnica, Juršinci in Markovci (med 26 slovenskimi občinami). V drugem razredu je med ostalimi občinami uvrščena občina Dornava (največ 20 točk), v tretji razred, kjer je možno doseči do 10 točk, pa je uvrščena občina Ormož. Občini Ptuj in Kidričevo sta bili po omenjenem kriteriju uvrščeni v četrti razred, kar pomeni, da po tem kriteriju ne dobita niti ene točke. Naslednji kriterij pri dodeljevanju točk za cestne projekte je bila demografska ogro- ženost; višja kot je, več točk lahko pridobi občina (največ 40 in najmanj 10 oziroma nič točk). Občine v obmejnem pasu so po tem kriteriju razvrščene v pet razredov, pri čemer v najvišji, peti razred, kjer lahko dosežejo 40 točk, spada občina Središče ob Dravi; Podlehnik, Žetale, Majšperk in Sv. Tomaž so v drugem ra- zredu (dosežejo lahko do 30 točk). Cirkulane, Makole, Ormož in Kidričevo so v tretjem razredu (do 20 točk), Videm in Markovci v četrtem (do 10 točk), brez točk po tem kriteriju pa ostajajo med drugim občine Ptuj, Juršinci, Zavrč, Gorišnica in Dornava. Pri vlogah za izgradnjo manjših kanalizacijskih sistemov in čistilnih naprav ter prenovah in izgradnjah vodovodnega omrežja so občine največ točk prejemale za novogradnje sistemov v povezavi s številom prebivalcev; upoštevana pa je bila tudi demografska ogroženost. Za točkovanje urejanja obrtnih con pa je štelo predvsem število novih delovnih mest, ki se bodo v coni odprla. Občine, ki so se s projekti prijavile na razpis Južna meja, so bile pred nedavnim obveščene o potrjenih in zavrnjenih projektih. Najuspešnejši občini Cirkulane in Podlehnik Med najuspešnejšimi občinami so Cirkulane; župan Janez Jurgec je povedal, da so od štirih poslanih dobili potrjene kar tri projekte: „Gre za tri ceste, ena je povezovalna z občino Videm, tako da skupno za modernizacije vseh treh cest pričakujemo okoli 1,8 milijona evrov. Zavrnjeno pa je bilo sofinanciranje gradnje kanalizacije v Dolanah." Tudi podlehniški župan Marko Maučič je bil izida vesel: „Zadovoljen sem, da imamo odobren projekt modernizacije ceste Strajna-Rodni Vrh, poleg tega pa modernizacijo še druge ceste v skupni vrednosti 1,3 milijona. Nismo pa uspeli z vlogo za sofinanciranje prenove vodovodnega sistema." Zadovoljni v Žetalah in Majšperku V Žetalah, kjer so kar nekaj časa razmišljali, ali se sploh prijaviti na omenjeni razpis, se jim je na koncu prijava vendarle obrestovala: „Odobren je projekt modernizacije ceste Dobrina in Kočice, sofinan-cerski delež pa bo 765.000 evrov. Neuspešen pa je bil projekt gradnje kanalizacije v občinskem središču," je povedal župan Anton Butolen. V Majšperku so prijavili dva projekta, županja Darinka Fakin pa pravi: „Vodovod Kupčinji Vrh in Jelovice je žal zbral premalo točk in bil zavrnjen, drugi projekt, modernizacija ceste Poluce-Ko-sovo sedlo in Sitež-Jelovice, pa je potrjen. Odobrena višina sofinanciranja za ceste je dobrih 760.000 evrov, dela pa se bodo izvajala letos in naslednje leto. Nezadovoljni v Vidmu Manj veseli so bili rezultatov v občini Videm, kjer so se na razpis prijavili s štirimi projekti, na koncu pa je bil odobren le eden: „Sofinancirana bo le modernizacija skupne ceste s sosednjo občino Cirkulane, so-financerski delež za naš del pa je okoli 240.000 evrov. Žal je izpadel projekt modernizacije ceste Trdobojci, ki je sicer dosegla dovolj visoko število točk kot še deset občin, a je bila naša vloga zavrnjena, ker smo že dobili sredstva za prejšnjo modernizacijo. Prav tako je bila zavrnjena vloga za sofinanciranje ureditve infrastrukture do obrtne cone in izgradnja kanalizacije v Leskovcu," ni bil prav zadovoljen videmski župan Friderik Bračič. Praznih rok v Gorišnici, Zavrču, Kidričevem in Dornavi Precej bolj kislih nasmehov pa so te dni župani nekaj ostalih občin. Občina Zavrč je na razpis prijavila modernizacijo ceste Pestike-Belski Vrh-Gorenjski Vrh-Šentjanž, vendar je bil ta zavrnjen zaradi premalo doseženih točk; občina namreč ni prejela niti ene točke po kriteriju demografske ogroženosti. V Gorišnici je še slabše; občina se je namreč prijavila z dvema projektom, uspeli pa niso niti z enim: „Gre za dva cestna projekta: modernizacija ceste Formin-Gajevci ter ceste Zamušani-Tibolci. Projekta sta bila zavrnjena zaradi premalo točk predvsem na račun višje razvitosti občine," je povedal župan Jože Kokot. Nič bolje ni v Kidričevem. Občina se je na razpis prijavila s projektom rekonstrukcije cest in razsvetljave v Apačah, vrednost pa je bila ocenjena na dober milijon evrov. V sklopu tega je bila predvidena rekonstrukcija štirih cestnih odsekov v Apačah, sedaj pa bodo iz lastnih proračunskih sredstev posodobili le enega. Dornavski župan Rajko Janžekovič je prav tako povedal, da so zaradi premalo točk dobili zavrnjena oba projekta: „Nobene točke nismo prejeli po demografskem kriteriju. Če je tokrat pretehtala demografija, potem je boljše imeti občane kot pa odobren projekt. Kaj namreč pomaga denar, če ni ljudi. Glede na to, da so projekti pripravljeni, pa se ne bojim, da se ne bi pojavil kakšen drug razpis, kjer bodo nove priložnosti." SiM Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je v začetku decembra objavilo dolgo pričakovan in napovedan razpis za Južno mejo. Razpisanih je dobrih 23,3 milijona evrov v letih 2013 in 2104 (letos 13,5 milijona evrov, v letu 2014 pa 9,8 milijona evrov). Občine, ki ležijo v desetkilo-metrskem obmejnem pasu (gre za 58 slovenskih občin), so lahko do roka prijavile projekte, ki se nanašajo na modernizacije cest, gradnjo kanalizacijskih sistemov s čistilnimi napravami, gradnjo ali posodobitev vodovodnega omrežja in na komunalno ureditev obrtnih con, seveda pod kriteriji, ki so bili zapisani v razpisu. Eden splošnih kriterijev prijave je bil, da mora biti projekt vreden najmanj 600.000 evrov. Odobreni projekt bo financiran 100-odstotno (razen davka na dodano vrednost in davka na promet nepremičnin). Najvišji znesek, ki ga je občina lahko pridobila za sofinanciranje enega projekta, ni smel preseči milijon evrov. petek • 10. maja 2013 Od tod in tam Štajerski 5 Od tod in tam Slovenija • Začela se je matura Foto: CG Spomladanski rok splošne mature se je pričel. Prvi dan po prvomajskih praznikih, v ponedeljek, so kandidati, ki so se prijavili pravočasno, pisali esej oziroma 1. del izpitne pole iz materinščine. Za spomladanski rok se je skupaj prijavilo 8559 kandidatov. Tematski sklop za esej je nosil naslov Otroci in starši, obsegal pa je dve besedili, in sicer Konje krast Pera Pettersona in Pomladni dan Cirila Kosmača. Drugi del pisnega izpita iz maternega jezika bodo pisali 3. junija, to bo tudi mesec, ko bo na urniku največ maturitetnih izpitov. Sicer pa splošna matura letos poteka na 86 šolah, prvič jo bo opravljalo 8021 kandidatov. Na Ptuju jo dijaki lahko opravljajo na Gimnaziji Ptuj, kjer so imeli v spomladanskem roku splošne mature prijavljenih 210 kandidatov, prav vsi so tudi pisali esej. Dženana Kmetec Slovenja • VSaubermacherju obogatili vozni park Foto: M. Ozmec V podjetju Saubermacher Slovenija so svoj vozni park, ki premore 110 vozil, obogatili z novim delovnim vozilom Kanal-jet, s čimer bodo dodatno zaposlili še 4 osebe. Kot je pojasnila Mojca Letnik, direktorica podjetja, so za novo vozilo, ki bo služilo kot sodoben transportni delovni stroj tako v Sloveniji kot v Avstriji, na Hrvaškem, Madžarskem in drugje, uspeli pridobiti 30 odstotkov nepovratnih sredstev, kar znaša kar 119.700 evrov. Novo vozilo bo služilo predvsem na področju dela z nevarnimi odpadki. Namenjeno je namreč za zbiranje topil, emulzij in muljev, z njim pa bomo lahko čistili lovilce olj, maščobe, peskolove, zahtevne industrijske naprave in objekte. Za upravljanje novega delovnega vozila bodo zaposlili nove 4 osebe. Nakup vozila je bil nujen predvsem zaradi ekonomičnosti, racionalnosti, zahtev trga po funkcionalnosti vozila ter zaradi potrebe po obnavljanju in modernizaciji zastarelega voznega parka. -OM Majšperk • Srečanje folklornih skupin Foto: DK V novi dvorani v Majšperku je bilo letošnje območno srečanje folklornih skupin Pod lipo, na katerem je nastopilo 10 skupin. S to revijo se je končalo aprilsko dogajanje v organizaciji Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ol Ptuj. Kot prvi so se na majšperškem odru zavrteli člani Folklorne skupine VDC Sožitje Ptuj, ki delujejo pod vodstvom Sonje Glatz in Sonje Lovrec. Omenjena skupina se na srečanju Pod lipo predstavlja vsako leto, da svoje delo predstavijo širši javnosti, ne pa kot tekmovalci. Med tistimi, ki so nastopili v tekmovalnem delu, pa so bile tele folklorne skupine: Bolnišnica Ptuj (DPD Svoboda Ptuj), FS Vinka Koržeta PD Cirkovce (dve skupini), FD Lancova vas (mlajša, odrasla in starejša folklorna skupina), KD Cirkulane, KD Rogoznica, PD Ruda Sever Gorišni-ca, FD Rožmarin Dolena. Dženana Kmetec Ptuj • Projekt, ki naj bi oživil tudi mestno jedro Bo tržnica končno zazivela? Ptujska tržnica, ki kljub izjemni lokaciji in možnostim, ki jih ponuja, že vrsto let propada, naj bi končno ponovno zaživela. Trije mladi Ptujčani so se namreč prostovoljno lotili njenega oživljanja, da bo vsako soboto ponujala pestro in raznoliko dogajanje. Otvoritveni dogodek je bio minulo soboto, drugi pa bo jutri, ko bodo ponujali dobrote slovenskih kmetij. Ideja, da ptujska tržnica postane sobotno stičišče dogajanja na Ptuju, je dala mlada ustvarjalka Lea Kolednik, ki je nato svojo vizijo predstavila še Sanji Selinšek in Mihi Mastenu. Trojica je nato začela delati, Masten je idejo še nadgradil in dogajanje z ene razširil na vse sobote v mesecu. V ta namen so mladi zagnanci, ki želijo prispevati svoj delež k oživitvi dogajanja v mestu, ustanovili društvo TU Ptuj. Obenem je to slogan, pod katerim bo potekalo sobotno dogajanje na tržnici. „Glede na priložnost, ki jo v starem mestnem jedru ponuja tržnica, se je z idejo Koledni-kove pričel razvijati projekt o ponovnem zagonu tržnice ob sobotah, ki bi z različnimi promocijskimi prijemi in raznovrstno ponudbo ponovno postala kraj srečevanja Ptujčanov in potencialno tudi turistov. Ob sobotah se bo prvotno ponudba dogajala v lesenih hiškah, kupljenih v ta namen, zato se bo spremenila postavitev tržnice. V nadaljevanju je planirana obnova preostalih stojnic - dobile bodo nova platna, hkratno pa bo v času festivala Art Stays potekala tematska poslikava teh stojnic, ki bodo pred tem popravljene in prebarvane z osnovno barvo. Za to bodo poskrbeli študentje iz Madžarske, ta del pa financirajo Javne službe, ki so nam pri realizaciji tega projekta izjemno veliko pomagale in tudi v prihodnje vse aktivnosti, povezane s tem, pripravljamo skupaj," pojasnju- je Masten, vodja projekta. Dogajanje, ki bo potekalo sočasno z redno ponudbo na tržnici, bo tematsko razdeljeno; vsako prvo soboto v mesecu bo tako tržnica z vinsko ponudbo. S tem so tudi pričeli projekt TU Ptuj minulo soboto, ko je na tržnici potekala pokušnja vin, prodaja trsnih cepljenk, sadnega drevja, obiskovalcem pa so Javne službe Ptuj brezplačno delile humus. Dobrote slovenskih kmetij na tržnici Dobrote slovenskih kmetij, ki na tržnici že nekaj časa gostujejo vsak petek, bodo tam poslej tudi drugo soboto v mesecu v sodelovanju s Kmetijsko svetovalni službo. Na ta način bodo ponudbo domačih kme- tovalcev poskušali približati ljudem, k sodelovanju pa so povabili ponudnike iz celotne Slovenije. Sočasno s tem dogodkom se bodo drugo soboto v mesecu s kulturnim programom predstavljala številna kulturna društva, ki delujejo v sklopu JSKD OI Ptuj. Zanimivo in vabljivo bo tudi dogajanje vsako tretjo soboto v mesecu, ko bo tržnica unikatov in ustvarjalnosti. Ta ideja je privabila mnogo ustvarjalcev, ki bi se želeli predstaviti z najrazličnejšimi umetniškimi, povečini unikatnimi izdelki. Sočasno bodo ustvarjalne delavnice z Leo Kolednik in Natalijo Resnik Gavez ter predstavitve Vrtca Ptuj, osnovnošolcev, glasbenih šol, mladih glasbenih skupin ... Zanimiva ideja, realizirana junija, je tudi, da se staršem malčkov ponudi brezplačno dvourno varstvo otrok. Zanje bodo poskrbeli animatorji in prostovoljci, ki bodo pripravili delavnice za otroke. Mladim družinam bo namenjena menjava rabljenih otroških igrač, oblačil in ostalih predmetov. „Če ima kdo na primer igrače, oblačila ali voziček, ki jih ne potrebuje, jih lahko pripelje in zamenja z nekom za kakšno drugo stvar," pojasnjuje Masten koncept, ki so ga zastavili. Četrto soboto v mesecu pa se bodo predstavljala športna društva in klubi. Želja organizatorjev je, da bi se organizirala skupna vadba in bi eno soboto v mesecu Ptujčani skupaj telovadili. Koncept, ki so ga izdelali organizatorji, je že dodobra dodelan, idej pa imajo še veliko. „Ne delamo si utvar, da bomo tržnico, ki umira že 15 let, oživili v enem letu. Prepričan pa sem, da smo na pravi poti, ki pa terja veliko truda in prostovoljnega dela," dodaja Masten in vabi, da se jutri med 9. in 13. uro sprehodite po ptujski tržnici in pomagate soustvarjati pisano in razgibano mestno dogajanje. Dženana Kmetec Ljutomer • 19. ocenjevanje vina Medalje za vrhunska vina Društvo vinogradnikov in prijateljev vina (DVPV) Ljutomer je v začetku minulega meseca izvedlo 19. ocenjevanje vina, na katerem je sodelovalo okoli 40 vinogradnikov z območja Ormoško-Ljutomerskih goric, pa tudi nekaj posameznikov iz sosednje Hrvaške. Sto en vzorec je ocenila komisija, ki so jo ob predsednici Cvetki Sakelšek sestavljali še Tadeja Vodovnik, Barbika Žu-nič, Ernest Novak in Mihael Kuhar. Večina vzorcev je nosila letnico 2012, vina poznih trgatev in izborov pa so bila pridelana leto poprej. Vinogradniki so na slovesni prireditvi v ljutomerski galeriji Anteja Trstenja-ka prejeli priznanja - srebrno (za oceno od 17,1do 18,00), zlato (18,01 do 18,80) in veliko zlato medaljo (18,81 in več). Priznanja so podeljevali Cvetka Sakelšek, predsednik DVPV Miran Torič in vinska kraljica Martina XVI. Suzana Vučko. Najboljše ocene so prejeli - zvrst: Samo Belec, Železne Dveri (18,27), šipon: Ivo Mi-halič, Stročja vas (18,07), laški rizling: Roman Košar, Ljuto- mer (18,37), beli pinot: Dejan Nemec, Noršinci pri Ljutomeru (18,30), šardone: Olga in Stanko Sodec, Kopriva (18,53), renski rizling: Branko Hren, Martin na Muri (18,50), sovi-njon: Zdravko Marič, Zg. Ka-menščak (18,50), traminec: Samo Belec, Železne Dveri (18,53), muškat otonel: TK Stari hrast Marijan Pihlar, Ra-domerje (18,37), rumeni muškat: Danica in Boris Novak, Štrigova (18,50), modri pinot - rose: Vino z vrha Glavinič, Vinski Vrh (18,20), rdeče -zvrst: Janko Magdič, Ljutomer (17,80), modra fran-kinja: TK Frank-Ozmec, Sla-mnjak (17,57), peneče vino: TK Frank-Ozmec, Slamnjak (18,03), laški rizling - pozna trgatev: TK Frank-Ozmec, Sla-mnjak (18,47), šardone - po- zna trgatev: Emil Trop, Lahon-ci (18,63), sivi pinot - pozna trgatev: Julijan in Rado Lesjak, Vuzmetinci (18,50), renski rizling - pozna trgatev: Emil Trop, Lahonci (18,73), laški rizling - izbor: Matej Pleme-nič, Kog (19,17), šardone - izbor: Vinogradništvo Ozmec, Ilovci (18,57), renski rizling - izbor: Ivan Kirič, Središče ob Dravi (18,77), rumeni muškat - izbor: Vinogradništvo Ozmec, Ilovci (18,80), šardo-ne - ledeno vino: Vinogradništvo Ozmec, Ilovci (19,23), šipon - suhi jagodni izbor: Julijan in Rado Lesjak, Vuzme-tinci (19,50), laški rizling -suhi jagodni izbor: PRA-Vino Čurin-Prapotnik, Kog (19,80). NŠ Slavko Prapotnik je prejel veliko suhi jagodni izbor. Foto: NS zlato medaljo za laški rizling - Foto: CG 6 Štajerski Od tod in tam petek • 10. maja 2013 Ormož • Predavanje prof. dr. Mira Cerarja Etični izzivi slovenske družbe Prof. dr. Miro Cerar je znan in ugleden pravni strokovnjak, ki je s svojim znanjem svetoval že najrazličnejšim institucijam in posameznikom. Čeprav je profesor na pravni fakulteti v Ljubljani, pa njegov pogled ni usmerjen le ozko na področje prava, ampak razmišlja o širših družbenih kontekstih. Napisal je več knjig, številne strokovne članke, vse pogosteje pa predava tudi za širšo publiko. V Ormožu je spregovoril o etičnih izzivih slovenske družbe. Predavanje se je ukvarjalo predvsem z vprašanjem, kako dvigniti nivo etike v družbi, kaj etika sploh je, kaj so prave vrednote in kaj to pomeni za vzpostavitev večje stopnje zaupanja tako na medsebojni kot tudi na institucionalni državni in politični ravni v Sloveniji. „Te krize ne bomo mogli preseči, če ne bomo bistveno spremenili dojemanja vrednot, ki jih povezujemo s pojmom etika, kar bo vodilo v višjo stopnjo pravne in politične kulture, kajti Slovenija za izhod iz krize potrebuje predvsem bistven premik na tem področju. Socialna, ekonomska in finančna kriza so pravzaprav posledice etične krize, krize vrednot. Za preseganje krize je treba delovati na vseh področjih hkrati, poudarjeno tudi na ekonomskem, finančnem in ostalih, vendar če nimamo temelja v zaupanju in odgovornosti, nobena reforma ne bo dolgoročna in bomo vedno znova v taki zagati kot sedaj," je povedal Miro Cerar. Predavatelj se je v pogovoru navezal tudi na aktualne razmere v gospodarstvu in menil, da tudi izkoriščanje Foto: Viki Ivanuša Prof. dr. Miro Cerar je spregovoril o etiki in etičnih izzivih, ki so postavljeni pred slovensko družbo. delavcev, brezčutnost in izkoriščanje tistih, ki so si jih privoščili, in marsikatero podjetje namerno pripeljali v stečaj, kaže, da je etika v krizi: „Po drugi strani pa imamo na tem področju Slovenci tudi izredne potenciale, saj znamo pomagati, priskočiti na pomoč. Kriza je izziv, opomin, da smo delali napake, da smo tistim, ki imajo moč, pustili preveč proste roke in smo bili državljani preveč naivni, ko smo verjeli, da bo zgodba o uspehu po osamosvojitvi kar trajala. Tudi državljani se morajo prebuditi, biti pozorni in aktivni, moramo se odločiti, da se s temi praksami izkoriščanja nepreklicno preneha. Človek mora biti vedno cilj, ne pa sredstvo." Na vprašanje, ali je pravna država v Sloveniji povsem zatajila, pa je Miro Cerar izjavil, da po njegovem mnenju pravna država v Sloveniji še deluje, je pa sistem naluknjan kot švicarski sir, še posebej na nekaterih področjih, ki so posebej občutljiva - področje gospodarskega kriminala ter kriminala, ki ga zaznamo med elitami v obliki korupcije, ne-potizma, klientelizma. Težavo vidi zlasti v tem, da v aferah ne pride do sodnih epilogov, če pa že, pa ne takšnih, kot bi si jih ljudje želeli in pričakovali. To ima po njegovem mnenju tudi širše posledice: „Prav področje pravne države je zelo pomemben segment, ki ga bo treba čim prej urediti, ker če ga ne uredimo, naša država ne bo zanimiva za tuje vlagatelje. Kdo pa bo vlagal v državi, kjer vladajo mafijski načini gospodarjenja. Bomo v gospodarskem smislu državo razvijali v mafijsko državo ali pa jo bomo uredili, kot smo si zadali ob osamosvojitvi - v evropsko demokratično državo. Seveda bo naša država vedno imela neko svojo dinamiko, nikoli ne bo idealna, vendar bo sposobna biti konkurenčna in na zdrav način odprta. Kriza opozarja, da je to pomembneje, kot smo si kdaj koli mislili. Kriza nas opozarja, da je prav na področju pravne države, kjer manjka elementarne pravičnosti, tako da ljudi kar boli, treba narediti največ." Predavanje je organiziralo Društvo civilnega gibanja za etično in osveščeno občino Ormož SONCE PRLEKIJE. Viki Ivanuša Ljutomer • Monografija slikarja Vladimirja Potočnika Slikar - raziskovalec krajine Ob življenjskem jubileju, 70-letnici akademskega slikarja Vladimirja Potočnika iz Ljutomera, je izšla njegova monografija. Potočnik, sicer rojen v avstrijskem Gradcu, v prleški prestolnici ustvarja že več kot štiri desetletja. Njegovo bogato ustvarjanje sta na predstavitvi monografije barvito orisala nekdanji direktor mur-skosoboške galerije, umetnostni zgodovinar Franc Obal in vršilec dolžnosti direktorja ljutomerske knjižnice Srečko Pavličič. »Gre za slikarja, raziskovalca krajine v sodobni slovenski likovni umetnosti, ki vztraja pri oblikovanju lastnega izraza in svoje poetike o svetu, ustvarja pa v procesu, ki osmišlja njegovo bit,« je poudaril Obal in Potočnika označil kot otipljivega mojstra barve. »Ko smo se po vojni vrnili v Maribor, sem kot otrok vzljubil risanje in slikanje, saj so me barve močno in nenehno privlačile. Najbrž sta name usodno vplivala Kirk Douglas Predstavitev monografije: (z leve) županja Olga Karba, Srečko Pavličič, Vladimir Potočnik in Franc Obal v filmu o Van Goghu ter publikacija z reprodukcijami del nizozemskega slikarja in grafika Rembrandta, morda pa še najbolj sorodnik Primožič, slikar amater z izjemno bogatim čutom za barve,« je povedal Vladimir Potočnik. Z risarsko dejavnostjo se je podrobneje seznanil na ljubljanski akademiji za likovno umetnost, študijsko pa se je izpopolnjeval v Parizu. V Mariboru zanj ni bilo delovnega mesta, zato pa je leta 1966 pričel poučevati na osnovni šoli Križevci pri Ljutomeru in potem polnih 36 let deloval kot likovni pedagog na OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru. Seveda je Prlekija postala Potočnikovo slikarsko okolje, svoja neizmerljiva znanja pa je znal uspešno prenašati na mlajše rodove, v sinu Vladimirju pa zagotovo vidi tudi naslednika. Ob izdaji Potočnikove monografije je bila v ljutomerski galeriji Anteja Trstenjaka odprta razstava njegovega življenjskega opusa, ki bo na ogled mesec dni. NŠ Svet je majhen Bo ladja potonila? Današnji slovenski vladi moramo priznati, da ji je uspel en majhen čudež. Pred dnevi je bila zelo verjetno obveščena, da bo agencija Moody's znižala mednarodno oceno naše države, a je vseeno skušala prehiteti objavo in izdati obveznice. Potem ko je bila stroka obveščena o prihajajoči oceni, so postopek zamrznili. Vsi strokovnjaki so analizirali dogodke zelo negativno. Naši državi se je mudilo, ampak na koncu smo spet imeli več sreče kot pameti v trenutku, ko sta naslednje dni ostali dve mednarodni ocenjevalni hiši - S&P in Fitch - objavili ocene o Sloveniji z manjšim znižanjem. V tistem trenutku so nam pustili odprta vrata za nadaljevanje prodaje. Iskreno mislim, da je moral imeti minister za finance hudičevo dobra zagotovila, da si je upal storiti takšno potezo. Svetovalne banke, na katere se države obrnejo v omenjenih operacijah, pa so naredile dobro delo. Ni vse zlato, kar se sveti. Rezultat ima seveda dve plati: po eni strani smo pridobili nekaj časa, da pospravimo podstrešje, po drugi pa smo se na ameriškem trgu v dolarjih zadolžili z visokimi obrestnimi merami, ki bodo bremenile državni proračun v naslednjih letih. Če bomo znali primerno izkoristiti drugi polčas, ki smo ga pridobili, potem je boleč ukrep še najmanjša težava. Če bi slučajno neprimerno oziroma avanturistično nadaljevali našo fiskalno in gospodarsko politiko, pa bo ukrep le še dodatno pomagal, da ladja potone. Med največjimi kritiki je bil ekonomist dr. Zakrajšek, ki je izjavil, da »se račun ne izide, sploh glede na negativno gospodarsko rast«. Bistvo vseh naših težav je dejansko v zadnjem delu stavka. Vlada bo morala v naslednji mescih spremeniti delovanje našega gospodarstva, ki propada zaradi izčrpanosti preteklega modela ali zaradi pomanjkanja delovanja zdravih bank. Evropska unija in Slovenija, čeprav povezani, ne doživljata enake krize. Več kot dvajset let po padcu berlinskega zidu, torej po omenjeni siloviti spremembi mednarodnih odnosov, se danes EU nahaja še ne popolnoma prilagojena sredi drugačnega zunanjega okolja, v katerem je prisiljena postati vedno bolj samostojna, primerno opremljena igralka. V enakem obdobju je Slovenija postala sodobna, suverena država in je simbolično zaključila prvi del lastne razvojne poti s članstvom v elitnem klubu gospodarsko najrazvitejših držav OECD-ja. Sedaj je potrebno, da si Slovenci nalijemo čistega vina: v dvajsetih letih smo izčrpali svoj razvojni model. Velikokrat smo zlorabili bančne, gospodarske in politične organe, vendar nam zaradi mednarodno naklonjenega okolja ni bilo treba polagati računov. Zdaj pa je napočil čas, ko se moramo sprijazniti s stvarnostjo in nujno poiskati nov razvojni koncept, ki bo omogočal, da pridobljeno blaginjo obdržimo in da ustvarimo še večje bogastvo. Pojem bogastva moramo začeti razumeti sproščeno, kot sinonim za blaginjo, suverenost, kot zagotovilo neodvisnosti! Od konca devetdesetih let naprej svetovno gospodarstvo vedno bolj temelji na finančnem sektorju. Realno gospodarstvo je le majhen delček svetovnega BDP. Države, ki si lahko zaradi strukturalnih prednosti privoščijo vodilno vlogo v finančnem sektorju, so danes svetlobna leta pred nami. Slovenci moramo nujno prilagoditi svoj družbeni model novim okoliščinam in poiskati operativni model, ki nam bo še naprej omogočil enotnost ter podaril nov gospodarski zagon, vendar takšne naloge nikakor ne smemo sprejeti v smislu pasivnega prilagajanja. Kratkoročno bo potrebno, da spremenimo smernice zaostrenega nadzora nad državnimi financami, da obnovimo in osvobodimo - tudi s težkimi ukrepi, če bo treba - bančni sektor, da vzpostavimo kredibilno pravno državo, ki bo atraktivna za tuje partnerje in da se strateško usmerimo v nove gospodarske panoge, v katerih bo lahko Slovenija izkazalo svojo dodano vrednost. Ustvariti moramo slovenski sistem, ki bo mednarodno konkurenčen zaradi svoje učinkovitosti, posebnosti in odprtosti. Slovenci ne smemo izgubiti svojega bogastva; socialni model, ki smo si ga priborili, moramo zdaj nadgraditi tako, da bomo enotno kanalizi-rali vso svojo energijo. Nastop v svetu mora biti enoten, sicer nas bodo pohodili. Ne smemo pustiti, da nas izolirajo, da z nami manipulirajo ali nas izrabijo. Prva država iz skupine na novo izoblikovanih po hladni vojni, ki bo našla model za pozitivno soočenje s krizo, bo postala vodilna in referenčna. Mi se moramo samo odločiti, ali se še naprej obremenjujemo s preteklostjo ali bomo začeli izoblikovati odgovore na težave. Za to, da končno osredotočimo vso našo energijo v lesno industrijo, v visokošolsko izobrazbo in raziskave, ki bodo prinesle dodano vrednost, v zdravstveni turizem, ki nam ga omogoča sama narava, ali v resnejši turizem, ni treba čakati veliko časa. Velike tovarne so že davno zaprle vrata. Čakajo nas še težki časi in preizkušnje, živimo v obdobju, ko je lažje biti pesimist in črnogled, ampak pomisliti moramo na evropsko himno. Odkar je Ludvig van Beethoven, popolnoma gluh, napisal Odo radosti, na tem svetu ni prostora za pesimizem! Samo za ustvarjalnost. Laris Gaiser Foto: NS petek • 10. maja 2013 Po naših občinah Štajerski 7 Spodnje Podravje • Občine še vedno neenotne Bo potreben nov sporazum? Sedanji sporazum o prenosu vodovodne infrastrukture s Komunalnega podjetja na občine bo, kot kaže, očitno ostal nerealiziran oziroma ga bo treba spremeniti. Kar nek^j županov namreč dokumenta, v katerem je po izračunu izkazan dolg (ali terjatev) občin do podjetja, ne želi podpisati. Tako župan občine Gori-šnica Jože Kokot kot župan Cirkulan Janez Jurgec sta odločno zatrdila, da sedanjega sporazuma nikakor ne bosta podpisala, saj po njunih besedah v izračunu niso zajete vse njihove investicije v vodovodno infrastrukturo (če bi bile, bi se namreč dolg obeh občin do Komunalnega podjetja precej znižal oz. ga sploh ne bi bilo). Prav tako se podpisu izogibajo še v treh občinah, gre za Starše, Sv. Andraž in Cerkvenjak, preostalih 14 občin v skupnem vodovodnem sistemu pa je dokument že podpisalo. Vendar, dokler ni podpisa vseh vključenih občin, sporazum ne velja. Čas za zadnji poskus dogovora in podpis sedanjega sporazuma pa naj bi se iztekel 15. maja. Potem ne bo druge možnosti kot pripraviti in predstaviti nov sporazum. Direktor Komunalnega podjetja Janko Širec je sicer prepričan, da je sedanji sporazum korekten do vseh občin: „Očitno pa pač nekateri župani ne mislijo tako. Sicer še vedno upam, da bo prišlo do dogovora, sicer bomo se- veda pripravili nov sporazum z novo delitvijo. Potem pa, kdor bo podpisal, bo, kdor ne, pač ne bo zraven. Seveda pa bomo, ne glede na to, občinam s sklenjeno koncesijo zagotavljali vodooskrbo za čas trajanja koncesije." Širec, ki zavlačevanje nekaj omenjenih občin ocenjuje zelo kritično, še dodaja: „Ta zadeva se zdaj vleče že zelo dolgo in gotovo se bodo sčasoma pojavile težave, ki jih s podpisanim sporazumom občine ne bi imele. Za nas v podjetju ni težko pripraviti novega sporazuma z drugačno delitvijo, torej z drugačnimi obveznostmi ali terjatvami občin, vprašanje pa je, ali se bodo potem z novimi številkami strinjali župani, ki so že podpisali sedanji sporazum. Tako smo že pripravili nov predlog na osnovi zahtev občine Gorišnica, ki je posledično vključeval spremembe finančnih obveznosti sosednjih občin, torej Dorna-ve, Markovcev, Juršincev in Zavrča, a je bil ta predlog za omenjene občine nesprejemljiv." Pat pozicija, v kateri so se znašle vse občine v skupnem -p-T^í \ m ■ ■ tp¡ Foto: SM Sporazum o prenosu vodovodne infrastrukture s Komunalnega podjetja na občine ne bo veljaven, dokler se z njim ne bodo strinjale in ga podpisale vse občine, ki so (zaenkrat) v skupnem vodovodnem sistemu. vodovodnem sistemu, naj bi trajala največ do srede maja, a Širec ob tem opozarja: „Treba pa je povedati, da so na sistemu že težave. Že lani avgusta so bili župani obveščeni, da pušča streha na črpališču v Skorbi, ki je predmet skupne infrastrukture in tudi pred- met tega sporazuma. Zdaj ne vemo, kdo bo nosil stroške sanacije. Zavedati se je treba, da je v tem objektu montirana manjša transformatorska postaja za potrebe naših črpališč, in če jo bo zamočilo oz. zalila voda, bo vse skupaj nehalo delovati. Ne želim, da se po- vedano sliši kot neka grožnja, ampak tako je dejstvo. Letos pa se je pokvarila oz. dotrajala še črpalka na enem od vodnjakov v Skorbi in ta zdaj ne dela. Zaenkrat je podtalnica še visoka in ni težav z dobavo vode, ko pa bo vodostaj padel, bodo ostale črpalke začele vleči več peska, ki bo seveda pritekal iz pip gospodinjstev, ali pa bo padel pritisk. Potem bo pa treba nujno in hitro ukrepati. Sicer mi opozarjamo, da je že zdaj zelo pozno." Ključni del sporazuma je tudi, kot pravi direktor Širec, v tem, da občine, ki nimajo svojih vodnih zajetij, pridobijo solastništvo na njih: „Če torej sporazuma ne podpišejo, možnost solastništva izgubijo, s čimer si konec koncev tudi odrekajo pravico do vpliva na ceno vode. To pa je zelo pomembna zadeva, sploh, če do lastništva pride nekdo drug. Glede možnosti, ki so jih omenjali nekateri s sporazumom nezadovoljni župani, da se bodo pač vključili v drug vodovodni sistem, Širec meni, da tako zelo enostavno to tudi ni: „Še najlažje bi lahko to res izvedli v občini Starše, kjer se prepletajo trije vodovodni sistemi, drugje pa bo težje, vsaj s tehničnega vidika." Brez podpisa sporazuma pa se zna v hudih težavah najti občina Sv. Andraž, ki ni (za razliko od ostalih občin) Komunalnemu podjetju niti podelila koncesije za vodoo-skrbo: „V tej občini nas torej nič ne obvezuje, da bi morali skrbeti za oskrbo z vodo, ker ni koncesije. In v končni fazi potem mi ne želimo biti niti odgovorni, če se slučajno zgodijo kakšne težave, kot je recimo zastrupitev z vodo ... " Kako rešiti zaplet s to občino, niti Širec sam ne more povedati: „Problem je že v tem, ker tamkajšnji župan ni dal niti nobenega predloga oziroma pripombe, kaj naj bi spremenili. In če ni nobenih argumentov, ne moremo narediti nič. Nadzorni svet podjetja pa nam je sporočil, naj zaplet rešujemo preko računskega sodišča, kar pa je gotovo zelo neugodno za vse občine in tudi podjetje." Sicer pa sporazum o prenosu vodovodne infrastrukture z vsemi obveznostmi in terjatvami občin ni edina nerešena zadeva: občine čaka namreč po podpisu sporazuma še uvedba obračunavanja omrežnine v skladu z uredbo, ki že velja. S tem pa bo praktično zagotovo tudi konec enotne cene vode za vse občine v skupnem sistemu; kakšne bodo razlike, je težko napovedati; slišati je bilo celo o 30-kratniku, vendar Širec meni, da bo realno razmerje nižje. SiM Središče ob Dravi • 20. seja občinskega sveta Višje cene doletele tudi Sredisčane Najpomembnejše odločitve 20. seje občinskega sveta so bile sprejem novih cen komunalnih storitev, s katerimi se je občina Središče ob Dravi le pridružila obema ostalima občinama na Ormoškem. Po pregledu poročil o gospodarskih javnih službah jim kaj drugega tudi ni preostalo, saj pri nekaterih dejavnostih ni bilo korekcije cen že od leta 2004 in so se izgube pokrivale iz občinskega proračuna. Po novi uredbi o formiranju cen je Komunalno podjetje Ormož, kot upravljavec gospodarskih javnih služb, pripravilo elaborate, v katerih so prikazani stroški upravljanja in predlogi novih cen. O njih so se svetniki naprej pogovorili na odborih. Pri ravnanju z odpadki se cena tako dviga za okoli 10 %. Ob tem se je razvila razprava in Jurij Dogša je menil, da bo v prihodnje verjetno vsak plačal toliko, koliko odpadkov bo ustvaril in se bodo na dolgi rok pavšali umaknili, saj so nepravični. Predstavnik KPO Matjaž Vršič je povedal, da obstaja poleg tehtanja, ki je zelo drago, tudi možnost standardizacije cene glede na število družinskih članov v gospodinjstvu, kar bi bilo mogoče urediti tudi z odlokom. Plačujemo tudi za tisto, česar ne porabimo Občinski svet Središče ob Dravi je sprejel tudi stališče, s katerim se obrača na Ministr- stvo za kmetijstvo in okolje, v katerem apelira, da sta višina in namen vodnega povračila, ki ga plačujejo občani, neustrezna. Višina vodnega povračila se namreč določi na podlagi letnega obsega rabe vode, ki jo določa vodno dovoljenje. Osnova za obračun vodnega povračila je količina iz vodnih virov načrpane vode, izražena v m3. Ker ima javno vodovodno omrežje zaradi dotrajanega sistema pri obratovanju okoli 35 % vodnih izgub, je temu primerno visoka tudi višina vodnega povračila, ki ga mora upravljavec zaračunati uporabnikom in kasneje sredstva nakazati Agenciji Republike Slovenije za okolje. Zato morajo občani v ceni plačevati še za vodo iz vodnih izgub, ki je dejansko ne porabijo. V svojem stališču občinski svet opozarja, da je bila v preteklosti višina vodarine in predvsem še pred leti uvedene omrežnine prenizka, da bi lahko občine vzdrževale vse bolj stare sisteme, pa tudi dvig cen vode je bil dalj časa onemogočen. Če bi lahko občine sredstva, ki so bila namenjena za vodna povračila državi, porabljale za zamenjave dotrajanih sistemov, potem vodnih izgub ne bi bilo toliko, kot jih je danes. Zato je občinski svet pristojnemu ministrstvu predlagal, da preuči višino in namensko porabo, oziroma naj spremeni način obračuna vodnega povračila, saj bi lahko občine zbrana sredstva namenjale za investicije v vodovodno infrastrukturo svojih sistemov. Svetniki so se pogovarjali tudi o precej neposrečeni ureditvi, da uporabnik krije stroške izgube vode, ki se zgodi pri okvari, ne le od svojega števca naprej, ampak tudi od glavnega voda do svojega števca. S to ureditvijo niso zadovoljni tudi v komunalnem podjetju, saj to ljudi odvrača od tega, da bi bolj redno in hitro javljali okvare, tudi če za njih vedo, ker bodo nič krivi in nič dolžni morali plačati. Pri odvajanju vode pa so Foto: Viki Ivanuša Podražitve je svetnikom predstavil Matjaž Vršič. ceno dvignili za kar 60 % in ta sedaj znaša 0,20 evra za kubični meter vode. Odbor za organiziranje občinskega praznika Med pobudami, predlogi in vprašanji je bilo nekaj vprašanj v zvezi z infrastrukturo, svetnica Andreja Resman pa je odprla širšo razpravo o praznovanju občinskega praznika. Poudarila je, da ima seveda vsakdo svoj pogled na to, vendar je bila sama ob letošnjem programu na osrednji proslavi razočarana. Ponovno, kot že leto poprej, je predlagala, da se imenuje komisija, ki bo organizirala proslave ob občinskem prazniku, da bi bile bolj slavnostne in prazniku primerne, saj se ji je zdela letošnja bolj podobna veselemu toboganu in promociji enega otroka kot pa občinski proslavi. Ob tem je poudarila, da seveda v proslavi lahko sodelujejo otroci iz vrtca in šole, a z vsebinsko drugačnimi točkami, kot je program izzvenel tokrat. Tudi župan Jurij Borko se je strinjal, da bo s praznikom treba nekaj narediti, saj levji delež organizacije skoraj mesec dni trajajočega praznovanja pade nanj in na tajnico. Pri tem je izpostavil veliko število prireditev, ki pa pritegnejo le skromno število ljudi in še tistim se mudi domov, kar kaže odnos do občinskega praznika. Zato se je strinjal z zamislijo, da naj se formira odbor, ki bo prevzel vso težo te obsežne organizacije. Svetnik Jurij Dogša pa je spregovoril tudi o samem pomenu in vsebini praznika, ki bi ju bilo treba bolj poudariti. Meni, da bo imel praznik predvsem zaradi njegove človeške note vrednost za današnje in tudi prihodnje rodove. O rebalansu se v središki občini še ne pogovarjajo, a bo gotovo potreben, ko bodo imeli podatke o razpletu razpisa za kanalizacijo in vodovod. Načrtujejo ga v začetku druge polovice leta. Viki Ivanuša 8 Štajerski Po mestni občini petek • 10. maja 2013 Ptuj • Poslovanje mestne blagajne v letu 2012 Zaskrbljujoče stanje prilivov Skupni prihodki MO Ptuj so v letu 2012 znašali 24,9 milijona evrov, odhodki 29,3 milijona, primanjkljaj pa 4,4 milijona evrov, MO Ptuj pa se je za nekatere vitalne investicije zadolžila za pet milijonov evrov, je kratek povzetek pogleda v mestno blagajno za lansko leto. MO Ptuj je v letu 2012 za odplačilo obrokov kreditov porabila nekaj nad 174.000 evrov. Letni rezultat poslovanja (razlika med prejemki in izdatki, ki se je prenesla v leto 2013), je znašala dobrih 470.000 evrov. Ob koncu leta 2012 je imela MO Ptuj 277.000 sredstev rezervnega sklada, ki se lahko koristijo ob naravnih nesrečah. V proračunski sklad CERO Gajke je bilo na začetku leta 2012 prenesenih okrog 138.000 evrov iz leta 2011. Prihodki tega sklada so v letu 2012 znašali 2,8 milijona evrov, odhodkov pa je bilo za 2,2 milijona evrov. Ob koncu leta 2012 je bilo v proračunskem skladu CERO Gajke nekaj nad 772.000 in so jih prenesli v leto 2013. Največ sredstev je v letu 2012 porabljenih na področju gospodarske infrastrukture, in sicer 12,3 milijona evrov, v glavnem za investicije in za vzdrževanje občinskega premoženja. Drugi največji proračunski porabnik je bil z 10 milijoni evrov v letu 2012 oddelek za negospodarske javne službe, tretja po višini porabe pa je bila s 4 milijoni evrov Skupna občinska uprava občin v Spodnjem Podravju. Večji investicijski odhodki, vezani na CERO Gajke, so bili v preteklem letu najemnina večnamenske dvorane v Spu-hlji (279.000 evrov), investicijsko vzdrževanje CERO Gajke (148.000 evrov), odkup zemljišč za deponijo Gajke (104.000 evrov), izgradnja infrastrukture ob deponiji (231.000 evrov) ter oprema za obdelavo in odlaganje odpadkov (okrog 240.000 evrov). V oddelku za gospodarske javne službe so v ureditev cest po četrtnih skupnostih investirali več kot 807.000 evrov, od tega največ, 310.000 evrov, za cesto Podvinci, za kongresno-kulturno dvorano v dominikanskem samostanu pa je bilo porabljenih 2,2 milijona evrov. Za celovito varovanje vodnih virov podtalnice Ptujskega polja - I. faza je Foto: Črtomir Goznik Mestni svetniki so na aprilski seji potrdili zaključni račun mestne blagajne za leto 2012. bilo porabljenih 2,4 milijona evrov. Začel se je projekt energetsko učinkovite prenove javne razsvetljave MO Ptuj, ki se nadaljuje v letošnjem letu, ko bo tudi dokončan; v letu 2012 je bilo zanj porabljenih 240.000 evrov, za projektno dokumentacijo za II. in III. fazo obnove dominikanskega samostana je bilo porabljenih 189.000 evrov, za arheološki muzej v dominikanskem samostanu - I. faza nekaj več kot 64.000 evrov, za projekte večnamenskega športno-prireditvenega centra je bilo porabljenih 207.000 evrov, za OS Breg pa 173.000 evrov. V okviru oddelka za splošne zadeve je bilo za obnovo in dograditev ptujskega gasilskega doma porabljenih dobrih 150.000 evrov. Investicijski odhodki oddelka za negospodarske javne službe so šli za odplačilo treh lizingov: za investicijo v tribune in razsvetljavo (208.000 evrov), OŠ Olge Meglič (93.000 evrov) in OŠ Ljudski vrt (155.000 evrov). Skupni stroški lizingov v letu 2012 so znašali 456.000 evrov. Mestni svetniki so v razpravi o poslovanju mestne blagajne v letu 2012 zlasti opozorili na podpovprečne prilive prihodkov v primerjavi s preteklimi štirimi leti. Stanislav Brodnjak (DeSUS) je ob tem opozoril na izredno previdnost pri sestavi potencialnih rebalansov za letos. Po njegovem pa je razveseljivo, da so bile v letu 2012 zelo varčne vse svetniške skupine razen ene, kar sicer v celotni bilanci za leto 2012 ne predstavlja veliko, ima pa velik moralni učinek. Kot je v razpravi ob poslovanju mestne blagajne v letu 2012 poudaril ptujski župan Štefan Čelan, so vse aktivnosti strokovnih služb MO Ptuj prvenstveno namenjene pridobivanju državnih in evropskih sredstev za vitalne ptujske projekte oziroma bogatenju mestne blagajne s sredstvi od zunaj. Da je temu tako, so na aprilski seji „potrdili" tudi z dvema projektoma za energetsko obnovo dveh osnovnih šol, OŠ Breg in OŠ Olge Meglič. MG Ptuj • Društvo delavcev za varnost in zdravje J Umag • Zmaga Biotehniške šole Varno in zdravo delovno mesto Pogled v čudežno deželo - prvi pogoj uspešnosti V hotelu Primus na Ptuju je 25. aprila potekal posvet Društva strokovnih delavcev za varnost in zdravje Ptuj, ki so ga pripravili v sodelovanju z Inšpektoratom za delo. Letošnje leto je za društvo jubilejno leto, saj praznuje 10-letnico uspešnega delovanja. Posveta so se udeležili strokovni delavci, ki se ukvarjajo z varstvom in zdravjem pri delu, koordinatorji na gradbiščih, zdravniki medicine dela, predstavniki delavcev - zaupniki varstva in zdravja pri delu in sindikata. Dijak Biotehniške šole Ptuj Matej Erjavec in študentka Urška Polanec sta si konec aprila v Umagu na Hrvaškem v močni konkurenci prislužila zmago na mednarodnem tekmovanju mladih cvetličarjev. Strokovne teme, zdravstveni pogoji za delo na višini, prijava del na višini in izpolnjevanje pogojev, novosti in zahteve na področju požarne varnosti, praktične smernice za montažo kovinskih gradbenih odrov so dopolnili s primeri dobrih praks, več desetletnimi izkušnjami delovnega inšpektorja in nekaterimi drugimi podatki, ki bodo strokovnim delavcem s področja varnosti in zdravja pri delu koristno služili pri njihovem delu v podjetjih. Predvsem pa je cilj, da se z uporabo vseh varnostnih ukrepov čim bolj zaščiti delavca, da ne pride do težjih poškodb, invalidnosti in celo smrti. Letošnji posvet je sovpadal tudi s svetovnim dnevom varnosti in zdravja pri delu, 28. april je kot svetovni dan spomina na umrle in poškodovane delavce v letu 1996 uvedla Mednarodna konferenca svobodnih sindikatov. Ta dan je hkrati opomin vsem, da vsako delo predstavlja neko stopnjo tveganja, ki pa se z izvajanjem preventivnih varnostnih ukrepov lahko odpravi oziroma tveganje zmanjša na sprejemljivo raven. Treba je vedeti, da so običajno delovne nezgode predvidljiva posledica naših dejanj in obnašanja pri delu. Na delovnem mestu mora biti poskrbljeno za varnost in zdravje. Varnost in zdravje pri delu sta pomembni vrednoti za posameznika in podjetje. Letošnji svetovni dan varnosti in zdravja pri delu se je osredotočil na sistemsko upravljanje varnosti in zdravja pri delu kot orodja nenehnega izboljševanje na področju preprečevanja delovnih nezgod in zmanjševanja tveganj za varnost in zdravje na delovnem mestu. „Zagotovitev varnega in zdravega delovnega mesta je prvi pogoj uspešnosti posameznika in podjetja. Varnost in zdravje pri delu sta sestavna dela konkurenčne prednosti podjetja," je na letošnjem posvetu še posebej izpostavil predsednik Društva strokovnih delavcev za varnost in zdravje Ptuj Franc Stopajnik. MG Foto: Črtomir Goznik S posveta, ki je 25. aprila potekal v hotelu Primus na Ptuju 27. in 28. aprila je v sklopu 16. sejma cvetja Umag Florale potekalo 3. mednarodno tekmovanje mladih cvetličarjev Flora educa. Pomerile so se ekipe iz Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Švedske in Slovenije. Med tekmovalci sta bila tudi Ptujčana: dijak Biotehniške šole Ptuj Matej Erjavec in nekdanja dijakinja, sedaj že študentka, Urška Po-lanec. Kot pojasnjuje Jerica Kor-par, mentorica ptujske ekipe, gre za zelo zahtevno tekmovanje mladih cvetličarjev, ki je prvi dan trajalo kar 7 ur, saj so tekmovalci svojo kompozicijo morali sestaviti, jo ocvetličiti, pri tem pa uporabiti veliko znanja, domišljije in kreativnosti. Tokrat so se podali v pravljični svet, tema so namreč bile cvetlične instalacije v pravljici. Ptujčani so izbrali pravljico Alica v čudežni deželi, s pomočjo te pa so ustvarili čaroben in pisan cvetlični svet, ki jih je popeljal med najboljše. V zgodbi, ki so jo prikazali preko rož, Alica spoznava tegobe današnjega časa, pogreša prijatelje in svet, v katerem je nekoč živela, zato se poda na pot, da ga poišče. »Prispe do stene, ki slika današnji svet, a ko pogleda skozi lino na steni, srečna ugotovi, da je našla svoj čarobno lepi svet prijateljstva, lepote, iskrenosti,« pojasnjuje Korparjeva zgodbo, ki so jo predstavljali Ptujčani v Umagu. V konkurenci 12 ekip je prav Alicina čarobna dežela najbolj očarala komisijo, ki je Mateju in Urški namenila zmago. Drugi dan tekmovanja so mladi cvetličarji izdelali oblačila in druge modne dodatke ter pripravili modno revijo pravljičnih bitij. »Posebnost tekmovanja v Umagu je izredno sproščeno vzdušje med bivanjem na Hrvaškem, za kar poskrbijo organizatorji. Letos so nas popeljali z ladjo na morje, kjer smo se v sprošču-jočem pogovoru družili tako dijaki kot njihovi mentorji,« še o vtisih s tokratnega dogodka pravi Korparjeva. Dženana Kmetec Foto: arhiv sole Predstavnika Biotehniške šole Ptuj Urška Polanec in Matej Erjavec sta tudi letos prinesla odlične rezultate. petek • 10. maja 2013 Od tod in tam Štajerski 9 Ptuj • LAS pripravlja predavanja o vzgoji Strokovnjaki ponujajo odgovore V sklopu predavanj, ki jih organizira Lokalna akcijska skupina (LAS) MO Ptuj, uveljavljeni slovenski in mednarodni strokovnjaki predstavljajo različne z vzgojo povezane teme. Od jeseni naprej so se zvrstili številni gostje ter staršem, vzgojiteljem in drugim predstavljali dileme, s katerimi se srečujejo. Zadnje v tokratnem ciklu predavanj bo v sredo, ko bodo gostili priznanega doktorja psihologije Aleksandra Zadela. Od jeseni naprej so v sklopu cikla predavanj v organizaciji LAS predavatelji med drugim govorili o pomenu doslednosti in postavljanju meja pri vzgoji predšolskega otroka, o razvoju govora, pomenu pravljic za otroštvo, o tem, ali je otrok lahko hudoben ... Zanimivo predavanje pa se obeta tudi naslednji teden, ko bo dr. Aleksander Zadel predaval o moči samomotivacije in osebne odgovornosti. Predavanje bo v sredo ob 18. uri v dvorani Gimnazije Ptuj in je brezplačno. Pomoč pri vzgojnih dilemah Kot pojasnjuje Marija Vučak, predsednica LAS MO Ptuj, gre za serijo predavanj, na katerih staršem in strokovnim delavcem, zaposlenim v vzgoji in izobraževanju, strokovnjaki predstavljajo različne teme na zelo zanimiv način. „Želimo delovati preventivno, okrepiti starše z novimi znanji, nuditi podporo in pokazati nove priložnosti pri delu z otroki in mladostniki, otroke in mlade spodbujati k aktivnemu preživljanju prostega časa, sprejemanju kritičnega odnosa do slabih navad," pravi Vučakova in dodaja, da LAS deluje kot medsektorska, koordinator-ska in strokovno posvetovalna skupina župana na območju Mestne občine Ptuj in izvaja različne naloge. Člane LAS imenuje župan, šteje pa 15 članov, med katerimi so predstavnik vrtca, osnovnih in srednjih šol, Centra za socialno delo, Zdravstvenega doma, Lekarn, Centra interesnih dejavnosti, Društva Ars vitae in Mestne občine Predavanja v organizaciji LAS so ponavadi dobro obiskana. Ptuj. Mandat članov je tri leta. Ti delujejo na različnih področjih, ustvarjajo programe za otroke in mlade, za učitelje, vzgojitelje in druge strokovne delavce, kot tudi za starše, njihova pomembna naloga pa so tudi preventiva v lokalnem okolju, informiranje javnosti in publiciranje. Ptuj • Investicija v Domu upokojencev Prihranili bodo pri ogrevanju Aprila so v Domu upokojencev Ptuj pričeli 600 tisoč evrov vredno investicijo, izgradnjo plinske kotlovnice. Gre za sistem pridobivanja električne energije in proizvodnjo toplote za ogrevanje sanitarne vode. Ob tem bodo začeli uporabljati tudi sončne kolektorje, ki so jih namestili v lanskem letu, in sicer kot dodaten vir energije. Prihranek, ki ga bo prinesla ta investicija, naj bi bil zelo velik, stroški ogrevanja se bodo predvidoma zmanjšali kar za tretjino. Kot pojasnjuje direktorica Doma upokojencev Ptuj Kristina Dokl, so omenjena dela pričeli prejšnji mesec, investicija, težka 600 tisoč evrov, pa naj bi bila končana junija letos. V preteklosti so imeli v ptujskem domu večkrat težave z ogrevanjem, saj se je dogajalo, da se je to zagnalo povsem nepotrebno in s tem povzročalo dodatne stroške, po drugi strani pa so nekajkrat imeli premalo ogrevane sanitarne vode. A z izvedbo nove investicije teh težav ne bo več. Stroji so se pognali prejšnji mesec, obsegajo pa izgradnjo plinske kotlovnice, ki je bila v finančnem načrtu doma sicer predvidena že pred tremi leti. V preteklem letu so na dom namestili tudi sončne kolektorje, ki bodo poslej zagotavljali dodaten vir energije. „Gre za sistem pridobivanja električne energije in toplote, kajti kogeneracija, ki jo bomo izvedli, pomeni, da izrabljamo plinski kotel, ki proizvaja električno energijo in hkrati proizvaja toploto. S tem bomo zagotavljali toploto, ki jo potrebujemo za ogrevanje stavbe in sanitarne vode," pojasnjuje Marjan Vesenjak, vzdrževalec v Domu upokojencev Ptuj. Kompleten sistem bo tako zagotavljal vire za ogrevanje doma, s čimer težav, ki so jih v domu občasno imeli z ogrevanjem, ne bo več. Predvsem v poletnih mesecih bodo v uporabi sončni kolektorji, ki bodo prinesli prihranek, obenem pa sistem, ki ga vzpostavljajo, omogoča večji nadzor. „Prej smo imeli zunanjega dobavitelja, sedaj pa bomo sami imeli nadzor nad vsem, obenem pa bomo zagotavljali dovolj energije preko plinskega kotla in sončnih kolektorjev, da bomo lahko nekaj tudi prihranili," še pojasnjuje Vesenjak in predstavlja še eno dobro plat tega sistema: sama kogeneracija bo zagotavljala, da se kompletna energija, pridobljena iz plinskega kotla in sončnih elek- Vsako predavanje, ki ga izvedejo, je skrbno izbrano, predavatelji pa izbirajo teme, ki se pojavljajo kot vzgojna dilema. Eno takih bo sredino predavanje, ko bo doktor psihologije Aleksander Zadel, ki na Ptuju predava prvič, na zanimiv in hudomušen način približal poslušalcem moč samomoti-vacije in osebne odgovornosti. „Izhaja iz teorije izbire in vrednot pozitivne psihologije, kar je v današnjem času še posebej pomembno. Predavanje je namenjeno širši javnosti, predvsem pa strokovnim delavcem šol in zavodov ter staršem otrok in mladostnikov," pojasnjuje Vučakova, ki je prepričana, da so tovrstna predavanja zelo učinkovita in smiselna preventiva, ki si jo predstavlja kot izvajanje aktivnosti, preko katerih se dotaknejo posameznikov in njihovih družin. V LAS želijo vplivati na zdrav socialni in čustveni razvoj otrok in mladostnikov, deliti znanja in izkušnje o razvoju otrok in starševstvu ter nuditi konkretno podporo in pomoč v kriznih časih. Šola za starše Eden izmed zelo pomembnih načinov za uresničevanje zastavljenih ciljev LAS je tudi Šola za starše, ki jo izvajajo skupaj z Vrtcem Ptuj. Za razliko od predavanj, ki jih organizira LAS sam, gre pri Šoli za starše za specifične teme, ki so v prvi vrsti namenjene staršem predšolskih otrok in ne toliko širši javnosti. „V Vrtcu Ptuj se zavedamo, da je delo s predšolskimi otroki zelo pomembno, saj skupaj s starši postavljamo temelje otrokovega razvoja in priho- dnosti. Družina je prva in osnovna celica, v kateri starši učimo in vzgajamo otroke. V najzgodnejšem obdobju, ko nas otroci s svojim hitrim razvojem vsak dan prehitevajo, smo velikokrat v dilemi, ali smo se pravilno odločili in kako naj ravnamo v neki situaciji, da bo pot našega odnosa z otrokom bogata in trdna. V vrtcu, na prvi stopnički institucionalne vzgoje, otroci s sprejetim nacionalnim programom razvijajo sposobnosti in spretnosti na različnih področjih, v odnosu do odraslih in otrok pa predvsem sistematično razvijajo socialne spretnosti, pomen upoštevanja pravil in spoštovanja vrednot. Za dobro počutje in razvoj otroka je zelo pomembno sodelovanje s starši. V svojih prizadevanjih se želimo približati staršem kot partnerji, ki lahko s svojim strokovnim pristopom pomembno vplivamo na razvoj in dobro počutje otrok, hkrati pa ne zanemarimo vloge staršev in njim lastne ljubezni do otrok," pojasnjuje Vučakova, ki je tudi svetovalna delavka v Vrtcu Ptuj. S sredinim dogodkom končujejo tokratni cikel predavanj, je pa akcijski načrt LAS zanimivo zastavljen tudi za prihodnost. Ohranjati nameravajo že utečene programe, ki so dobro sprejeti, obenem pa iščejo nove vsebine, predvsem za otroke in mlade, ki jim bodo letos ponudili novost: možnost sodelovanja v glasbeni delavnici. DZenana Kmetec torjev, hrani v zalogovniku, ki bo v zemlji. „Od tam pa se bo energija črpala naprej, bodisi v razdelilnike - to so naprave, ki jih potrebujemo za usmerjanje toplote za ogrevanje in klimatske naprave - bodisi bo hranjena," še o investiciji, ki jo izvajajo v ptujskem Domu upokojencev, pravi njihov vzdrževalec, ki je prepričan, da bo prihranek izjemno velik. Strošek ogrevanja naj bi se zmanjšal za tretjino, investicija pa naj bi se povrnila že v nekaj letih. Ob tem v ptujskem domu poudarjajo še, da je sistem, ki ga uvajajo, prijazen ne le do njihovega proračuna, temveč tudi do okolja. Dzenana Kmetec Aprila so v Domu upokojencev pričeli graditi plinsko kotlovnico. E Deželna Banka Slovenije PLAČEVANJE POLOŽNIC PO SAMO 95 CENTOV! BREZPLAČNI DVIGI GOTOVINE NA VSEH BANKOMATIH V SLOVENIJI IN V EVROOBMOČJU! KJE? V DEŽELNI BANKI SLOVENIJE. Smo varna, cenovno ugodna slovenska banka z dolgoletno tradicijo. Preizkusite nas in izkoristite še DODATNE UGODNOSTI ZA NOVE STRANKE! Ponujamo vam tudi: • različne vrste kreditov in varčevanj, • ugodne poslovne pakete za podjetja in s. p.-je, • kredite za kmete, • ugodnosti za mlade, • sodobno elektronsko poslovanje in • zavarovanja. Tradicija, zanesljivost, odzivnost in cenovna ugodnost - toje Deželna banka Slovenije. Več v poslovalnicah banke in na www.dbs.si. www.dbs.si 0 DBS PRONET 0DBSNET Foto: LAS Foto: CG 10 Štajerski Kultura, izobraževanje petek • 10. maja 2013 Ptuj • Z Burghausnom sodeluje tudi OŠ Ljudski vrt Osnovnošolci pilili znanje nemščine Dokaz, da pobratena mesta povezujejo različne generacije ljudi tudi v precej oddaljenih krajih, je med drugim sodelovanje Osnovne šole Ljudski vrt, ki je letos navezala stike s šolo Franz Xaver Gruber Mittelschule iz Burghausna, ki je pobraten s Ptujem. Aprila letos so izvedli mednarodno izmenjavo, ki je učence povsem navdušila. Izmenjava med šolama je bila namenjena učencem sedmih in osmih razredov, ki obiskujejo nemščino kot izbirni predmet in vidijo v takšnem sodelovanju priložnost za pridobitev novih znanj ter izkušenj. Na tokratni, prvi izmenjavi je sodelovalo 13 učenk in učencev OŠ Ljudski vrt Ptuj. Ti so od 15. do 19. aprila pod mentorstvom učitelja nemščine Luka Žižka preživeli delovni teden na šoli v Burghausnu, kjer so vsakodnevno sodelovali pri pouku in tako med drugim spoznavali razlike med slovenskim in nemškim načinom pouka in učnimi snovmi. „V popoldanskih urah so se družili, spoznavali mesto ter navade in običaje ljudi. Zanimiv je bil tudi ogled starega mestnega jedra in gradu z najdaljšim obzidjem v Evropi ter obisk kopališča. Dan pred odhodom je potekala šolska glasbena prireditev, na kateri so sodelovali in navdušili tudi Foto: arhiv šole Učenci so se podali v Burghausen, njihovi kolegi pa jim bodo obisk vrnili v naslednjem šolskem letu. učenci naše šole," pojasnjuje Luka Žižek in dodaja, da so vtisi ptujskih osnovnošolcev o tej izkušnji odlični. Da je takšno sodelovanje za učence zelo koristno, je prepričana tudi ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič Zemljič, ki se že veseli obiska učencev iz Burghausna v naslednjem šolskem letu. Dženana Kmetec Ptuj • Dan OŠ Breg Praznovali se pred pocitnicami Še preden so se podali na prislužene prvomajske pocitnice, so ucenci in zaposleni na Osnovni Soli Breg obeležili dan Sole. Okrog 130 ucencev Sole se je predstavilo s plesom, glasbo, umetnostjo in Sportom. Ob dnevu šole, ki so ga na OŠ Breg obeležili 25. aprila, so učenci svoje talente predstavili v raznolikih dejavnostih. Pripravili so zanimivo prireditev, ki so jo poimenovali Utrinki, z njo pa številnim obiskovalcem predstavili delo in utrip v šoli. Breški osnovnošolci so še enkrat dokazali, da imajo veliko talentov, te pa so tokrat v prireditev povezale učiteljice Helga Mihelač, Simona Kornik in Dragica Lončarič. Nekatere dejavnosti, ki jih izvajajo na šoli, so prikazali tudi v obliki video posnetkov in fotografske animacije, v programu pa je sodelovala tudi glasbena skupina Cvetličniki, ki jo sestavljajo predvsem učenci OŠ Ljudski vrt in OŠ Breg. Ob dnevu šole je prisotne nagovoril tudi ravnatelj Milan Fakin in povedal, da je utrinkov iz dela in življenja šole, ki bi jih želeli predstaviti, v tem letu izjemno veliko. »Takšni utrinki lahko predstavljajo trenutke kot večno ohranjen sij svetlobe v vsej svoji popolnosti ali le kot utrinek, ki se ga le bežno spominjamo, ali kot dogodek, za katerega bi si želeli, da se sploh ne bi pripetil. Nenazadnje pa se tudi šolsko glasilo o delu in življenju šole imenuje Utrinki in ga redno predstavljamo na spletni stra- ni šole,« je med drugim dejal Fakin. Dženana Kmetec Prlekija • Čebelarski muzej na Krapju Predstavitev čebelarskega muzeja Družina Tigeli s Čebelarskim muzejem na Krapju pri Ljutomeru ohranja bogato kulturno dediSčino, hkrati pa se že vrsto let zelo uspešno ukvarja s predelavo medu. Ob koncu minulega tedna je bilo pri njih še posebej zanimivo in pestro, saj so za obiskovalce pripravili dneve odprtih vrat. Predstavljen je bil muzej z zgodovinskimi zbirkami in številnimi čebelarskimi pripomočki. Muzej je nastal iz starega čebelnjaka, ki izvira s konca 19. stoletja, od lastnikov iz Tropovcev v Pre-kmurju pa ga je odkupil Drago Šalamun. Ker je bil domala povsem zapuščen in neupora- ben, so ga podrli in na lokaciji, kjer stoji še danes, leta 1996 na novo sestavili. V čebelnjaku so ohranjeni nekdanji pripomočki - točila za med, ročni kadilniki, stiskalnice za vosek ..., na ogled pa sta tudi večstoletni panj iz drevesnega dupla in panj iz leta 1884 ... V urejenem učnem čebelnjaku se hrani del muzejske zbirke ter raznovrstna literatura s področja čebelarstva. Tigelijevi so za kakovost Tednikova knjigarnica Ah, ti dnevi! VEHKSQ^ßBH t> Atf V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1994) je na strani 114 dolgo geslo, ki pojasnjuje besedo dan. Ta je moškega spola in pomeni čas štiriindvajsetih ur, ki se začne ob polnoči in traja do polnoči. Dan pomeni tudi čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda, a dan v množini in s prilastkom pomeni omejeno trajanje v življenju, bivanju, npr.: to so bili zanj srečni dnevi, to so bili zanj odločilni dnevi ... in tako naprej. V slovarju sledijo besede, ki so tako ali drugače povezane z besedico dan: današnji je pridevnik in pomeni nanašajoč se na dan, ki ravnokar teče. Današnjik je tisti, ki živi v današnjem času. Danek je manjšalnica od dan. Slovar novejšega besedja slovenskega jezika (2012) pa na strani 103 navaja še dan odprtih vrat, kar pomeni predstavitev dela, načina življenja, delovanja kake ustanove na kraju samem na določen dan. In v isti knjigi, na isti strani še piše, da je dan samostojnosti in enotnosti državni praznik v Republiki Sloveniji. Le koliko slovarskih strani bi porabili, če bi navedli vse polpraznične dni? Polpraznične? Tako poimenujem tiste dni, ki jih razglasijo mednarodne organizacije, največkrat pod okriljem OZN, ter so odvisno od medijske podpore in spodbud enkrat bolj, drugič manj praznični, oziroma so deležni splošne pozornosti. Ali pa tudi ne. No, ta teden, v ponedeljek (6. maj), je bil svetovni dan medicinski sester in babic. Čestitamo in hvala za vse! Na isti dan je od leta 1993 tudi dan brez diete, zanj sem prvič slišala po radijskih valovih in sem radijcem neizmerno hvaležna za poročanje o dogajanju v zvezi s prehranskimi neumnostmi, ki premnogokrat pehajo ženske in dekleta v huda bolezenska stanja. V sredo (8. maja) je bil svetovni dan Rdečega križa, deveti maj je za »ptujske cicibane raj« in še in še. Na današnji petek (10. maj) je tudi svetovni dan možganske kapi ... Ah, ti dnevi! Saj ni, da bi jih prezrli, a dnevi so predvsem taki, kot jih sami naredimo, preživimo, počastimo ali celo - mimo njih hitimo. Zatorej naj vsem dnem in ljudem zveni pesem slovenske poetese Neže Maurer (1930): POMLADNI DEŽ Nežno, svetlo, tik - tok - tak v zraku poje moj korak ... Rahlo stopam po gredicah in povprašam po cvetlicah. Rahlo grem čez senožeti, rušo čutim zadrhteti. Rahlo sipljem se v grmiče, tik - tok - tak budim brstiče. Rahlo trkam siva vrata, že so vrata kakor trata: polna rožic, klepetanja in prerivanja, smejanja. Nežno, svetlo tik - tok - tak v zraku poje moj korak. Lahke korake v pomladne dni želi Liljana Klemencic medu in medenih izdelkov prejeli številna priznanja, leta 2011 jim je Čebelarska zveza Slovenije podelila priznanje za naj čebelarski turizem. Ožjo okolico čebelarskih objektov pri Tigelijevih obdajajo bo- gastva zeliščnega vrta. Sicer pa so iz njihove proizvodnje znane in priznane medene dobrote kakor tudi lepotni, zdravilni in okrasni medeni izdelki. NŠ Foto: DK Foto: NS Rokomet Sevničanom ni uspelo povesti niti enkrat Stran 12 Športno plezanje V Logu pri Ljubljani tekma svetovnega pokala Stran 12 Sandi Čeh VnedeljovŠmartnem šteje le zmaga Stran 13 Namizni tenis Ptujčani še naprej prvoligaši Stran 13 Kikboks Vindiš, Kaisersberger in Valenko drugi Stran 14 Kolesarstvo Luka Sagadin ponovno superioren Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik íPoÁiíajt¿ riaí na íuáounim. ífitiíu! RADIOPTUJ tta- ¿filetee www.radio-ptuj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Nogomet • Pokal Slovenije, polfinale Po šokantnem zaključku napredovanje Celjanov Celje - Aluminij 0:0 ALUMINIJ: Murko, To-polovec, Jovanovič, Bingo, Žagar Knez (od 57. Petek), M. Rešek, Spahič (od 69. A. Medved), Bloudek, Dre-venšek (od 78. Hodžurda), Črnic, Kurež. Trener: Edin Osmanovič. CELJE: Kotnik, Korošec (od 66. Gaber), Gobec, Vid-majer, Krajcer, Vrhovec (od 79. K. Medved), M. Zajc, To-mažič Šeruga, Verbič, Bajde (od 82. Srdič), Žurej. Trener: Miloš Rus. RDEČA KARTONA: Tadej Vidmajer (88., 2. rumeni karton, prekršek od zadaj), Benjamin Verbič (88., 2. rumeni karton, ugovarjanje) Povratno polfinalno srečanje Pokala Slovenije je bilo na Areni Petrol v Celju odigrano v izjemno lepem ambientu, saj se je v sončnem vremenu zbralo preko 2000 gledalcev (vstop je bil prost). Ker se je prvo srečanje v Kidričevem končalo z rezultatom 1:1, sta imeli obe ekipi podobne možnosti za finalni nastop. Edin Osmanovič ni mogel računati na Zajca, Jeleča, Ožvalda in Denisa Reška, v postavi (na rezervni klopi) pa je bil prvič 16-letni Matic Vrbanec. Na mestu bočnih branilcev, kjer so imeli Ki-dričani največ težav v zadnjih tekmah, sta tokrat začela Rade Jovanovič in Mitja Rešek. Obe ekipi sta srečanje začeli s slabo popotnico iz prvenstvenih srečanj, saj sta obe izgubili na domačem igrišču - z Gorico in Rudarjem. Domačini so začeli izjemno napadalno in si v prvih treh minutah pripravili tri izjemno nevarne poskuse (Gobec, Zajc, Bajde). Posebno nevaren je bil Zajčev, a je Mitja Rešek odbil žogo z golove črte. Gostje so nato le vzpostavili ravnotežje in tudi sami zapretili proti golu vratarja Kotnika. Posebej nevarni so bili Kidričani v 20. in 21. minuti, ko so bili zelo blizu zadetku. Najprej se je za strel s kakšnih 25 metrov odločil Sandro Bloudek, žoga pa je zadela vratnico, od koder se je odbila v polje ... V naslednji minuti so Drevenšek, Črnic in Kurež izvedli hitro kombinacijo, na koncu pa je Kurež streljal preveč po sredini in vratar je njegov strel ubranil. V drugem delu prvega polčasa so bili Ki-dričani več pri žogi, a so bili v 34. minuti po panični reakciji v obrambi domačini blizu zadetku. V zadnjih minutah so Celjani znova stopnjevali tempo: najprej je Miha Zajc streljal tik mimo gola, nato pa je najlepšo priložnost za domačine v Foto: Črtomir Goznik Kidričani so v zaključku tekme poskušali tudi z viskimi podajami pred gol Celjanov, a niso bili uspešni. Ponovitev lanskega finala V drugem polfinalnem srečanju je Maribor v povratnem srečanju s Triglavom slavil 3:0 (prva tekma se je končala z rezultatom 2:2), vse tri zadetke pa je dosegel kapetan Marcos Tavares. Finale med Mariborom in Celjem bo odigran 29. maja v Kopru. Pokalni naslov brani ekipa Maribora, ki je lani v Ljubljani po strelih z 11-metrovk ugnala Celje z rezultatom 5:4. prvem polčasu zapravil Marko Krajcer, ki je po podaji Gobca iz kota z glavo iz bližine streljal mimo gola. V prvem delu je bila igra dinamična; začetek in konec je pripadel varovancem Miloša Rusa, sredinski del pa gostom. Manjkali so le zadetki ... Tudi v drugem delu smo spremljali podobno igro, znova pa so imeli prvo pravo priložnost domačini. Iz kota je podal Gobec, po strelu Zajca pa je žogo iz golove črte izbil Kurež. Nato so pričeli igralci Aluminija igrati bolj tvegano, saj so morali za napredovanje nujno doseči zadetek. Veliko so poskušali tudi igralci iz obrambne vrste, zaradi česar so imeli na voljo veliko prostih strelov iz oddaljenosti kakšnih 30 metrov in več. Matic Črnic je poskusil iz enega takšnih, njegov strel pa je zletel tik mimo gola. V 62. minuti je bil blizu zadetku Robert Kurež, a je bil v zaključku nekaj delčkov sekunde prepozen. Domačini so vse pogosteje napade gostov ustavljali na nepravilne načine, zato so si prislužili šte- vilne rumene kartone. Trener Edin Osmanovič je do 78. minute opravil vse tri menjave, poskusil je s Petkom, Medvedom in Hodžurdo. V zaključku so Kidričani vse stavili na napad, v konici sta igrala Kurež in Hodžurda. Izjemno razburljivo končnico sta dodatno začinila druga rumena kartona Tadeja Vidmajerja (prekršek) in Benjamina Verbiča (ugovarjanje), ki ju je sodnik Matej Jug iz Tolmina predčasno poslal v slačilnico. V zadnjih minutah rednega dela in v sodnikovem podaljšku so Kidričani posku- 1. SNL, 32. krog: Gorica - Aluminij, sobota, 11. 5., ob 17.00 v Novi Gorici šali vse, da bi dosegli zadetek, ki bi jih pripeljal v finale, a jim s številnimi visokimi podajami pred gol tekmeca to ni uspelo. Tako so jim vrata finala ostala zaprta, čeprav jih Celjani v nobenem polfinalnem srečanju niso premagali ... Jože Mohorič Foto: Črtomir Goznik Celjani so številne napade Kidričanov zaustavljali na nedovoljene načine, zato so si prislužili veliko število rumenih - na koncu tudi dveh rdečih kartonov. »Ni nam uspelo zadeti ...« Edin Osmanovič, trener Aluminija: »Videli smo pravo pokalno srečanje, zelo razburljivo. Razen uvodnih minut smo prevladovali na igrišču, bili smo boljši tekmec. Tudi po številu strelov na gol bi si zaslužili zadetek in napredovanje v finale, a žal nismo zadeli. Celjanom je to v Kidričevem uspelo, zaradi česar jim čestitam in jim želim veliko uspeha. Čestitam pa tudi svojim fantom, ki so odigrali odlično tekmo.« Marko Drevenšek, Aluminij: »Vsi smo zelo razočarani, predvsem zaradi tega, ker smo bili tokrat boljši tekmec. Zmanjkal nam je kanček sreče, da bi zadeli. Celjani so zdržali v obrambi in zaradi tega jim je treba čestitati ob njihovi uvrstitvi v finale. Pred tekmo smo natančno vedeli, kar nas čaka, a smo se zavedali tudi tega, da moramo doseči zadetek - in to nam ni uspelo. Na koncu smo poskušali vse, a smo bili v igri dolgih podaj tudi ob dveh igralcih več nenevarni.« Sandro Bloudek, Aluminij: »Na našo žalost ni- smo uspeli doseči zadetka, kar je bila naša želja pred tekmo. Celjani so začeli silovito, mi pa smo jih uspeli umiriti. Po mojem mnenju je bila prelomna točka dvoboja moj poskus v 21. minuti, ki je končal v stativi, saj smo nato prevzeli igro v svoje noge. Celjanom je na koncu uspelo zdržati pritisk in s tem ohraniti prednost iz prve tekme. Pokalno tekmovanje moramo sedaj hitro pozabiti, saj je naš primarni cilj obstanek v 1. ligi.« Miloš Rus, trener Celja: »Pričakovali smo trdo tekmo, saj je bil vložek velik. V naši ekipi se je zaradi tega poznala nervoza. Kljub temu da v igri nismo dominirali, smo si priigrali nekaj dobrih priložnosti. Ker nismo zadeli, je bil konec zaradi izključitev in nekaterih nepredvidenih situacij resnično neverjeten. Z veliko željo in borbenostjo smo vendarle uspeli ohraniti mrežo nedotaknjeno. Ob prihodu v slačilnico se je izkazalo, da so bili moji igralci na igrišču resnično pod velikim pritiskom, nato so se sprostili in se iskreno veselili uvrstitve v finale.« 12 Štajerski Šport, šport mladih petek • 10. maja 2013 Rokomet • 1. A SRL (m), liga za obstanek Sevničanom ni uspelo povesti niti enkrat Jeruzalem - Sevnica 32:29 (16:14) JERUZALEM: Žuran (6 obramb), Belec (3 obrambe); Mavric 1, Rajšp 7, Kirič, Žmavc 1, Radujkovic 3, Čudič 6 (4), Gregorc 5 (1), Hrupič, Cvetko, Levanič, Ši-šmanovič 1, Kljajič 5, Mesaric 3, Hebar. Trener: Saša Prapotnik IZKLJUČITVE: Jeruzalem 6; Sevnica 12 minut. SEDEMME-TROVKE: Jeruzalem 6/5; Sevnica 4/3. IGRALEC TEKME: Jaša Rajšp (Jeruzalem Ormož). V tekmi, v kateri sta obe ekipi želeli le eno - da mine brez poškodb -, so do novih točk prišli rokometaši Ormoža, ki so vodili celotno tekmo. Go- 1. A SRL, Liga za obstanek REZULTATI 7. KROGA: Jeruzalem Ormož - Sevnica 32:29 (16:14), Ribnica Riko Hiše - Krško 31:26 (13:11), Istrabenz plini Izola - Sviš 24:19 (10:10) 1. ribnica riko h. 29 12 2 15 26 2. sviš 29 11 2 16 24 3. istrabenz izola 29 10 3 16 23 4. jeruz, ormož 29 10 3 16 23 5. sevnica 29 5 0 24 10 6. krško 29 4 1 24 9 Foto: Črtomir Goznik Jaša Rajšp (Jeruzalem Ormož) je dosegel kar 7 zadetkov. stom iz Sevnice ni uspelo povesti niti enkrat, le dvakrat je bil izid izenačen, pri 0:0 in 25:25. Na začetku 2. polčasa je Ormo-žanom uspelo povesti za pet točk (23:18), vendar so po lastnih napakah gostom dovolili, da jih hitro ujamejo. Po delnem izidu 3:0 je gostiteljem uspelo povesti 31:27 ter mirno pripeljati tekmo k srečnemu koncu. Sicer so Ormožani v 9. minuti ostali brez poškodovanega Aleša Šišmanoviča, ki je začutil bolečine v kolenu. Prvo ime domačih je bil Jaša Rajšp, Jan Gregorc (Jeruzalem): »Vidi se, da gre sezona h koncu, saj ekipe komaj čakamo konec sezone. V zelo izenačeni tekmi smo bili korak pred Sevničani. Do zmage smo prišli z nekaj lahkimi goli iz polprotinapadov in čistih protinapadov. Tudi na naslednjih dveh gostujočih tekmah ciljamo na zmagi.« Anže Nered (Sevnica): »Tekmo smo pričeli slabo: nismo se držali nobenega dogovora, kot da smo v ekipi skregani. Ormožani so bili zreli za poraz, vendar tega nismo znali izkoristiti. Naš cilj ostaja 11. mesto, za katero se borimo s sosedi iz Krškega.« ki je na levem krilu odlično zamenjal poškodovanega Davida Bogadija. Pri gostih sta bila solidna vratar Rok Zaponšek (8 obramb v 1. polčasu) in Anže Nered, ki je v drugem delu dosegel pet, skupaj pa sedem zadetkov. V soboto, 11. maja, ob 19. uri igralci Jeruzalema gostujejo v Ivančni Gorici pri Svišu. uk Strelstvo • GP Liberation Plzen 2013 Petra Vernik in Vesna Mele z Živo Dvoršak do dvojnega ekipnega državnega rekorda Minuli vikend je v češkem Plznu potekala tradicionalna velika nagrada osvoboditve mesta v streljanju z zračnim in malokalibrskim orožjem, na kateri je med 31 reprezentancami s 539 tekmovalci, v devetih disciplinah s puško in pištolo, nastopala tudi slovenska reprezentanca in na račun olimpijke Žive Dvoršak dosegla nekaj odmevnih rezultatov. Na drugem največjem mednarodnem turnirju v Evropi (brez svetovnih pokalov) so tekmovali tudi Ormožani Petra Vernik, Kevin Venta in Vesna Mele ter Ptujčanka Majda Raušl. Slednja je bila med Slovenkami s pištolo najboljša, saj se je s 371 krogi uvrstila na 34. mesto, dobro pa je nastopala tudi mladinka Anuša Kovačič, ki se je s 370 krogi uvrstila na 39. mesto. Zmagala je Nemka Karsch, ki je v kvalifikacijah dosegla 381 krogov. Med strelci s pištolo je v dvojnem programu nastopal Kevin Venta, ki se je z zračno pištolo s 567 krogi, v primerjavi s svojimi reprezentančnimi kolegi, prav tako odrezal najbolje in osvojil 50. mesto. Slabše od dobre forme, ki jo je kazal na uvodnem turnirju Interlige (549), pa se je Venta odrezal z MK-pištolo na 50m, kjer je s 533 krogi osvojil 56. mesto. Venta je sicer premagal aktualnega državnega prvaka Roka Ivanca s 530 krogi na 64. mestu, bolje od obeh pa je nastopal izkušeni Peter Tkalec, ki se je s 538 krogi uvrstil na 39. mesto. Zmago je slavil Slovencem dobro znani Dimitrije Grgic, ki je v kvalifikacijah dosegel 557 krogov in le za las ujel finalno osmerico. Slovenske strelke so bile uspešnejše v disciplinah s puško. Novo veliko odličje si je Foto: Anita Kosec Ormoški strelki Petra Vernik in Vesna Mele sta skupaj z izjemno Živo Dvoršak v Plznu dosegli dva nova ekipna državna rekorda, pomembne tekmovalne izkušnje pa je nabiral tudi tretji ormoški strelec Kevin Venta. priborila izjemna Živa Dvor-šak, tretja na EP na Danskem 2013, ki si je po novih pravilih štetja rezultatov na decimalne vrednosti, s 416,0 kroga, priborila tretji rezultat kvalifikacij, svojo izjemno pripravljenost pa je kronala v finalu in z 205,9 kroga osvojila srebrno odličje. Slavila je odlična domačinka Nikola Mazurova, ki si je posamična odličja priborila v vseh treh disciplinah! V ležečem položaju z MK-puško se je Dvoršakovi nastop povsem ponesrečil, saj je s 577 krogi pristala šele na 82. mestu. Bolje pa sta se odrezali ormoški strelki, veteranka Vesna Mele in mladinka Petra Vernik, ki sta s 583 in 582 krogi osvojili 56. in 66. mesto. V ekipnem seštevku pa so Slovenke z rezultatom 1742 krogov osvojile 14. mesto in postavile obenem tudi nov državni rekord. Slavile so izje- mne Čehinje s 1781 krogi. Ormoški strelki sta sicer zadnji dan tekmovanja v trojnem položaju z MK-puško zaostali za svojimi dosežki iz treningov in povprečju v lanski sezoni, s 546 in 540 krogi pa sta pristali na 88. in 91. mestu. Slabšemu dosežku ormoških strelk pa je zagotovo botrovalo tudi dejstvo, da se je sezona z MK orožjem šele prav začela. Čez mesec ali dva bo mlada Vernikova zagotovo v bistveno boljši formi, saj si bo poskušala priboriti nov nastop na EP, tokrat v Osijeku. Slovensko piko na i je v trojnem položaju z MK-puško postavila znova izjemna Živa Dvoršak, ki ji slab nastop v ležečem položaju dan prej ni prišel do živega. Z izenačenjem svojega (takrat še mladinskega) državnega rekorda s 584 krogi pa je dosegla celo drugi najboljši rezultat kvalifikacij in bila uvrščena na 4. mesto. Šele drugič v življenju je v tem položaju dobro nastopila tudi v finalu in si po dodobra spremenjenih finalnih pravilih, z rezultatom 429,1 kroga, priborila tudi končno 4. mesto. Na OI v Londonu je v tej disciplini osvojila 36. mesto s 575 krogi. Slovenske strelke pa so se proslavile tudi v ekipni razvrstitvi, saj so s 1670 krogi in 14. mestom postavile še drugi ekipni državni rekord na tem tekmovanju. V moški konkurenci se je v finale z zračno puško uvrstil tudi Željko Moičevic in osvojil dobro 7. mesto. V drugi polovici maja bo ptujska reprezentantka Majda Raušl nastopila na tekmi svetovnega pokala v Munchnu in si poskušala priboriti vstopnico za Sredozemske igre Mersin 2013. Simeon Gonc Športno plezanje V Logu vse pripravljeno na tekmo svetovnega pokala Konec tedna bo v Logu pri Brezovici pri Ljubljani že tretje leto zapored potekala tekma za svetovni pokal v balvanskem plezanju. Za glasbeni uvod bodo v petek ob 22. uri poskrbeli člani skupine Siddharta, ki bodo nastopili tik pod plezalno steno, na kateri se bodo v soboto v kvalifikacijah pomerili najboljši športni plezalci z vsega sveta: ob 10. uri moški, ob 16. uri dekleta. Polfinale in finale bosta na sporedu v nedeljo ob 12. uri in 19. uri (finale). Prijavljenih je rekordno število tekmovalcev, kar 136 (11 več kot lani) iz 29 držav sveta (6 več kot lani). Slovensko zastopstvo bo štelo 5 deklet in 8 fantov, med njimi bo tudi Mina Markovič, lanskoletna zmagovalka tekme v Logu. Mina je o pripravah in pripravljenosti na tekmo dejala: »Za nami so letos že tri tekme v balvanskem plezanju: na prvih dveh nisem nastopila najbolj uspešno, a mi- Motokros slim, da so priprave že celo leto na zelo visokem nivoju. Tudi sama fizična pripravljenost je zelo dobra, morda je ravno to povzročilo kakšen slabši rezultat, ker je bilo plezanje preveč 'kontrolirano'. Mislim, da sem z zadnjimi pripravami v Nemčiji dobila kanček več občutka za balvane in izboljšala samo plezanje. Rezultat v Kitzbuhelu je to potrdil, tako da grem lahko na tekmo na Logu sproščena in odplezam tako, kot znam. Domača publika bo zagotovo naredila pravo vzdušje in dodala ekstra motivacijo za še kakšen gib več, kar se odraža tudi v lepem plezanju in dobrih rezultatih.« Prirediteljica tekme je Komisija za športno plezanje Planinske zveze Slovenije, organizator pa Športno plezalno društvo Korenjak. Tekma bo v vsakem vremenu, saj je organizator poskrbel za ogromen šotor. JM Gajser kljub težavam z motorjem osmi Agueda na Portugalskem je bila prizorišče uvodne preizkušnje evropskega prvenstva v motokrosu za razred EMX 250. Med nastopajočimi pa sta bila tudi Tim Gajser (Motocross-Ski Gajser team) in Peter Irt (AMD Sitar racing). Tekmovanje je prvič potekalo po spremenjenem sistemu, ko se vozniki najprej pomerijo v dveh polfinalnih skupinah. V eni izmed teh je zmago slavil prav Tim Gajser in tako napovedal, da bo resen tekmec za naslov evropskega prvaka. V isti skupini je nastopil tudi Irt in polfinale zaključil kot 18., ter si prav tako izboril sodelovanje na finali dirki. Ta se je za Gajserja pričela zelo dobro, saj je po prvi tretjini dirke vodil. Zatem ga je prehitel Švicar Guillod, a mu je Gajser tesno sledil. Štiri kroge pred koncem pa so se za Tima pričele tehnične težave z motorjem, zaradi katerih je v zadnjih treh krogih nazadoval na 8. mesto. Smolo je imel tudi Irt, saj je v tretjem krogu padel in nazadoval na 33. mesto. V nadaljevanju se je kljub slabo delujočem motorju uspel prebiti na 25. mesto. Danilo Klajnšek Rokomet • Final 4 za starejše dečke A Trebnje bo konec tedna gostilo zaključni turnir starejših dečkov A (letniki 1998 in mlajši). Glavni favoriti so Celjani, sledijo jim gostitelji Trebanjci, medtem ko se bodo Škofjeločani in Ormožani po pričakovanjih udarili za tretje mesto. Ekipa Jeruzalema bo zaradi poškodb nastopila brez Gašperja Horvata in Dominika Ozmeca, ki sta pomembna člena prve ormoške sedmerice in tudi fanta iz reprezentančnega spiska. Razpored tekem Final 4: sobota, 11. maj 2013: ob 10.00: Trimo Trebnje - Celje Pivovarna Laško ob 11.30: Jeruzalem Ormož - Loka 2012 ob 14.30: Celje Pivovarna Laško - Jeruzalem Ormož ob 16.00: Loka 2012 - Trimo Trebnje nedelja, 12. maj 2013: ob 10.00: Celje Pivovarna Laško - Loka 2012 ob 11.30: Trimo Trebnje - RK Jeruzalem Ormož uk Ptujčani v Škofjo Loko po uvrstitev v 1. ligo Mladinska ekipa rokometašev Drave je pred ključnimi obračuni sezone. Pred varovanci Uroša Šerbca in Marka Kaca je namreč trenutek resnice, saj bodo v soboto in nedeljo na Gorenjskem nastopili na zaključnem turnirju najboljše četverice za uvrstitev v 1. državno mladinsko rokometno ligo v prihodnji sezoni. Iz vzhodnega dela države sta se na »final four« uvrstili ekipi Drave in Krke, zahodni del države pa bosta predstavljali ekipi Mark-Olimpije in domače Loke 2012. V 1. ligo vodita prvi dve mesti, vsaka ekipa pa se bo pomerila z vsako. Ptujčane v soboto čakata dva obračuna, v nedeljo pa še preostala tekma. Ob predstavah, ki so jih modri kazali čez celotno prvenstvo, se lahko v nedeljo popoldan nadejamo pozitivnih vesti iz Škofje Loke. Poleg uspeha članske ekipe, ki je praktično že v 1. B-ligi, bi bil to nov mejnik in velik uspeh za ptujski moški rokometni kolektiv. tp petek m 10. maja 2013 Šport Štajerski 13 Karting AMD Hajdina ekipno drugo V Vrtojbi je potekala tretja dirka za državno prvenstvo, na kateri so nastopili tudi tekmovalci AMD Ptuj in AMD Hajdina. Skupno je nastopilo 37 tekmovalcev in tekmovalk. Tokrat tekmovalci iz našega območja niso bili tako uspešni kot ponavadi, glavni vzrok pa so številne okvare na motorjih. V razredu Rotax junior je 3. mesto v tekmovanju za državno in pokalno prvenstvo osvojil novinec v letošnjem tekmovanju Jan Skledar (AMD Hajdina). V razredu Rotax max dvakratnemu zmagovalcu iz uvodnih letošnjih dirk Vidu Pšajdu (AMD Hajdina) ni uspelo še tretjič zmagati - ponagajal mu je motor. Na treningu je bil prepričljivo najboljši, nato pa se je zalomilo v predfinalni vožnji, kjer je moral odstopiti. V finalu je bil drugi, kar je skupno zneslo 4. mesto, v pokalnem tekmovanju pa je Jadranje osvojil 5. mesto. V isti konkurenci je Anja Vodušek (AMD Ptuj) v tekmovanju za državno prvenstvo osvojila skupno 3. mesto, v pokalnem tekmovanju pa je bila 4. V konkurenci Ro-tax DD2 sta nastopila Primož Matelič (AMD Hajdina) in Domen Kerman (AMD Ptuj). Primož je v dirki za državno prvenstvo skupno osvojil 2., v pokalnem tekmovanju pa 3. mesto. Domen Kerman (AMD Ptuj) je bil na koncu sedmi, a pri tem druge dirke ni dokončal. V razredu KZ 2 je bila dirka odpovedana, saj so tekmovalci »zaradi neregularnosti steze« bojkotirali to tekmovanje. V skupnem seštevku društev je 1. mesto osvojilo AMD Šlander Celje, ki je zbralo 80 točk, drugo je bilo AMD Haj-dina s 43, AMD Ptuj pa je bilo šesto s 15 točkami. Naslednja dirka bo 9. 6. na Ptuju. Danilo Klajnšek Medved in Lah pri vrhu Jadralni klub Jadro Koper je pripravil kriterijsko tekmovanje z naslovom Prvomajska regata za razrede Optimist, Laser Radial in 29er. Tokrat je bilo skupno v vseh razredih na startu 79 jadralcev. V razredu Laser Radial sta nastopila dva člana BD Ran-ca iz Ptuja, Vid Lah in Jure Medved. Oba sta svojo nalogo v šestih plovih opravila zelo solidno: Medved je bil na koncu drugi, Lah pa tretji. Pred njima je bil tokrat z odličnimi nastopi Maks Vrščaj (WSC Črnomelj). Po štirih letošnjih kriterijskih regatah, ki so izbirne za nastop v slovenskih reprezentancah (Europa Cup Koper, Izola Spring Cup, Jadro Ranca 2013 in Prvomajska regata), je v razredu Laser Radial v kategoriji U-19 največ točk zbral Vid Lah, v kategoriji U-21 pa je v vodstvu Jure Medved. Oba ptujska jadralca sta v tem delu sezone tekmovala dobro in ju v tem letu čakajo še pomembni mednarodni nastopi. Tudi Prvomajska regata je bila mednarodno obarvana, saj so ob večini naših najboljših jadralcev in jadralk nastopili tudi predstavniki iz Italije, Avstrije in Hrvaške. V najštevilčnejšem razredu Optimist je zmagala Mara Turin (JK Izola), medtem ko sta v razredu 29er slavila Peter Lin Janežič in Lea Dora Janežič (JK Mipc). David Breznik Bovling • Podjetniška liga Saška bar že prvak Srečanja predzadnjega 10. kroga so že dala odgovor na vprašanje o zmagovalcu letošnje spomladanske lige. To je s prepričljivo zmago proti Tamesu postala ekipa Saška bar. Ta je bila v tem krogu na dobri poti, da popravi letošnji ekipni rekord lige, a ji je za lastnim dosežkom iz 3. kroga (3005) zmanjkalo le 12 kegljev. Vsi štirje igralci ekipe so se uvrstili v najboljšo deseterico posameznikov kroga. A nobeden prav na vrh, ki ga je znova zasedel »profesor« ... Četverico na vrhu je tokrat tik pod mejo 800 ločilo le deset podrtih kegljev. Še naprej pa ostaja odprt boj za 2. in 3. mesto, na katerega lahko realno računa še šest moštev. O tem bodo odločala zaostala srečanja 9. kroga ter zadnjega, 11. kroga, ki prinaša kar nekaj medsebojnih dvobojev tekmecev za visoka mesta ... Rezultati 10. kroga: Gostišče Iršič - Boxmark Team 8:0, VGP Drava - Talum 6:2, Elektro Maribor - Mestna občina Ptuj 2:6, DaMoSS - SKEI Ptuj 3:5, MP Ptuj, d. o. o. -Radio-Tednik Ptuj 4:4, Tames - Saška bar 2:6. Najboljši posamezniki 10. kroga: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) 797, 2. Alex Vidovič (Elektro Maribor) 792, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 791, 4. Silvo Strauss (DaMoSS) 787, 5. Gregor Miložič 771, 6. Robert Kurež (oba Saška bar) 759, 7. Igor Gaber (MO Ptuj) 752, 8. Sašo Vidovič 751, 9. Marko Šam-perl (oba Saška bar) 712, 10. Zvonko Čerček (MP Ptuj) 709. 1. saška bar 10 2993 60 176,0 2. mestna obč. ptuj 10 2626 47 161,3 3. mp ptuj 10 2591 46 162,3 4. gostišče iršič 9 2532 43 163,4 5. vgp drava 9 2577 42 163,6 6. talum 10 2493 40 162,9 7. damoss 9 2381 40 155,5 8. elektro maribor 9 2718 37 160,4 9. radio-tednik 10 2669 36 161,8 10. tames 9 2722 33 162,3 11 skei ptuj 10 2392 27 147,1 12. boxmark team 9 2308 5 137,2 Najboljši posamezniki v skupnem seštevku: 1. Črtomir Goznik (Radio-Tednik Ptuj) povprečje 199,9, 2. Gregor Miložič 186, 3. Robert Kurež (oba Saška bar) 183,6, 4. Alex Vidovič (Elektro Maribor) 182.1, 5. Branko Kelenc (VGP Drava) 181,9, 6. Tadej Starčič (Saška bar) 181, 7. Jože Vaupotič (VGP Drava) 179,5, 8. Igor Gaber (MO Ptuj) 177.2, 9. Jani Kramar (DaMoSS) 176,6, 10. Zvonko Čerček (MP Ptuj) 176.3, Pari zadnjega, 11. kroga (ponedeljek, 13. 5.): ob 17.30: Gostišče Iršič - Tames, Elektro Maribor -SKEI Ptuj; ob 20.00: Radio-Tednik Ptuj - Mestna občina Ptuj, Talum - Boxmark Team, Saška bar - DaMoSS, VGP Drava - MP Ptuj, d. o. o. JM Nogomet m NK Zavrč V nedeljo šteje le zmaga Po slabi predstavi Zavrča v preteklem krogu se vodilni ekipi 2. lige ta konec tedna ponuja odlična priložnost za nove točke, s katerimi bi se »odkupili« svojim navijačem. Beli bodo v nedeljo namreč gostovali v Šmartnem ob Paki, ki slovi kot eno najbolj »neprijaznih« igrišč. Cilji varovancev Viktorja Trenevskega so jasni: to je zmaga, s katero bi Zavrč prišel pred vrata raja, v nasprotnem primeru pa bi se stvari lahko zapletle. Tudi domačini se namreč ne bodo predali, po boleči blamaži proti Krki pa bodo še posebej motivirani. Zavrč bo proti Šmartnemu 1928 nastopil v okrnjeni zasedbi, saj bosta zaradi kartonov počivala Jure Matjašič in Marko Roškar. Na srečo bo za tekmo verjetno nared Doris Kelenc, ki ima nekaj težav z mišico. Kapetan ekipe Sandi Čeh je pred srečanjem z vijoličastimi optimističen, napoveduje pa igro na tri točke. Kaj je po vašem mnenju glavni vzrok, da na zadnjih dveh domačih preizku- šnjah niste uspeli slaviti? S. Čeh: »Predvsem bi izpostavil dejstvi, da nam nekako na teh dveh srečanjih ni uspelo doseči tistega drugega zadetka, s katerim bi tekmeca dokončno premagali. Kot drugo nam na obeh tekmah ni uspelo zadržati minimalnega vodstva in tekmo končati brez prejetega zadetka.« Videti je, da v gosteh igrate lažje kot doma, zakaj? S. Čeh: »Glede na dosedanjo prednost pred konkurenti, ki je bila že 9 točk, težko govorimo o pritisku. Enostavno se nam zadnji domači tekmi nista izšli po načrtih, a verjamem, da bomo že na naslednji vknjižili zmago. Dejstvo je tudi, da tekmeci v Zavrču pod odličnimi pogoji iztisnejo iz sebe maksimum, tudi za ceno poraza na naslednji tekmi. Z vodilno ekipo lige je njihova motivacija še toliko večja.« V nedeljo vas čaka tekma v Šmartnem. S. Čeh: »Čaka nas težko gostovanje, kjer pa bomo znova igrali na zmago. Ob treh toč- Foto: Črtomir Goznik Sandi Čeh (beli dres, NK Zavrč: »Tekmeci proti Zavrču iz sebe iztisnejo maksimum.« kah v Šmartnem bi lahko doma z morebitno zmago proti Šenčurju slavili že dva kroga pred koncem. Če bomo dali vse od sebe, zmaga ne bi smela biti pod vprašajem.« Do konca so še štiri tekme, prednost Zavrča pa kopni. Bo ekipa, kjer ste ka-petan, kljub vsemu v naslednji sezoni zaigrala v Prvi Namizni tenis m 1. SNTL (m) Ptujčani še naprej prvoligaši Z dodatnimi kvalifikacijami za obstanek/napredovanje v 1. slovensko ligo se je končala letošnja sezona ekipnih tekmovanj. Za Ptujčane je bil konec uspešen, saj so si priigrali obstanek med prvoligaši. Muta - Ptuj 2:5 Posamični rezultati: Tilen Cvetko - Bojan Pavič 0:3, Marko Lipuš - Luka Krušič 3:2, Boštjan Kraser - Matic Slodej 1:3, Kraser - Krušič 3:2, Lipuš - Pavič 0:3, Cvetko - Slodej 0:3, Lipuš - Slodej 0:3. Kot devetouvrščena ekipa rednega dela sezone so morali člani NTK Ptuj v dodatne kvalifikacije za obstanek, kjer so se merili z drugouvrščeno eki- po 2. lige, Muto (1. mesto v 2. ligi je osvojila ekipa Olimpije, s čimer se je neposredno uvrstila v 1. ligo). Ptujčani so pred obema srečanjema veljali za popolne favorite, saj imajo glede na uvrstitve na rang lestvici NTZS boljše igralce. To se je za resnično izkazalo že na prvi medsebojni tekmi na Ptuju, kjer so slavili 5:1. Ker je v ekipi Mute pred drugim dvobojem prišlo le do kozmetične spremembe v sestavi ekipe (na Ptuju je igral Matej Petar, v Muti Boštjan Kraser), je bilo bolj ali manj jasno, da bodo Ptujčani uspeli ohraniti prvoligaški status. V povratni tekmi na Muti je domača ekipa sicer osvojila točko več kot na Ptuju, a to ni imelo vpliva na končni razplet. Čeprav je bila ptujska ekipa nekaj krogov pred koncem rednega dela blizu zanesljivega obstanka, pa je z nekaj nesrečnimi porazi padla na predzadnje mesto in s tem v kvalifikacije. V teh se je pokazala kakovostna razlika med 1. in 2. ligo, tako da bo imel Ptuj tudi naslednje leto predstavnika v elitnem namiznote-niškem razredu. To je bil tudi osnovni cilj ekipe pred sezono, za katero po dolgih letih ni igral Danilo Piljak (prestopil je v NTK Cirkovce). Glavno breme sta tako v ptujski ekipi nosila Bojan Pavič in Matic Slodej, po najboljših močeh jima je pomagal Luka Krušič (8. na lestvici NTZS za igralce do 21. leta starosti), Foto: Črtomir Goznik Igralci NTK Ptuj so si z zmago v dodatnih kvalifikacijah zagotovili obstanek v 1. ligi. Na fotografiji: Luka Krušič, Bojan Pavič in Matic Slodej. ligi? S. Čeh: »Prednost sedmih točk pred zadnjimi štirimi tekmami je še vedno lep kapital. Zagotovo sem kot kapetan pr-vouvrščene ekipe trdno prepričan, da bomo v teh zadnjih štirih tekmah iztržili ugoden rezultat in si uspeli priigrati vstopnico za Prvo ligo.« Tadej Podvršek v posameznih tekmah pa sta »vskočila« tudi mlajša kadeta Marsel Šegula in Jernej Masten Toplak. Dokaj uspešna sezona Boris Šegula, predsednik NTK Ptuj: »Pred sezono smo pričakovali uvrstitev v bližini sredine lestvice, a se nam je nesrečno 'zalomilo' na treh ali štirih tekmah, ki so se končale z rezultatom 4:5 v korist tekmecev. Če bi zmagali le eno od teh srečanj, bi bili tri mesta višje. Tako je bilo na koncu treba igrati kvalifikacije, kjer pa ni bilo velikih težav z zagotovitvijo obstanka. Sezono bi generalno ocenil kot dokaj uspešno, vse pa se bolj ali manj vrti okoli pomanjkanja denarja. Časi niso rožnati, zato je sredstva za nemoteno tekmovanje vedno težje zagotavljati. Zaenkrat nam to še uspeva, a je potreben zares velik napor. Glede samih igralcev lahko rečem, da so nastopili povsem v skladu s pričakovanji. Največ zmag je osvojil Matic Slodej, ki je odigral zares odlično sezono. Pavič je imel nekaj težav z boleznijo, ki mu je sredi sezone pobrala precej moči, to pa se je odražalo na nekaterih odločilnih srečanjih. Krušiču je velikokrat manjkala le pika na i, a to smo tudi pričakovali. To je dejansko njegova prva resna sezona v 1. ligi, novinci pa le redko dosegajo konstantno dobre rezultate. Z zagnanim delom pa bo zagotovo napredoval. Glede sestave ekipe za naslednjo sezono je še prezgodaj govoriti, z vsemi igralci pa se bomo zagotovo korektno pogovorili.« Jože Mohorič Kegljanje • DP invalidov Ptujskim invalidom dve medalji Pretekli vikend je v Celju potekalo državno prvenstvo v kegljanju za športnike invalide. Nastopilo je preko sto posameznikov in posameznic v raz- ličnih kategorija invalidnosti - slepi in slabovidni, gluhi in naglušni, paraplegiki, tetraple-giki ter osebe z drugimi telesnimi poškodbami. V kategoriji invalidov s telesno okvaro K2 je član Medobčinskega društva invalidov Ptuj Franc Žnidarič s 501 podrtim kegljem osvojil prvo mesto in osvojili zlato medaljo, član Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj Mitja Žalar pa v kategoriji B3 drugo mesto in srebrno meda- ljo. Ob tem je treba povedati, da slepi in slabovidni tekmujejo v disciplini 120 metov samo na polno, vse ostale kategorije pa 120 metov mešano, kar pomeni polovico na polno in polovico na čiščenje. Dve medalji za dva ptujska udeleženca je vsekakor uspeh. Silva Razlag 14 Štajerski Šport, šport mladih petek • 10. maja 2013 Kikboks • Svetovni pokal Športni napovednik Vindiš, Kaisersberger in Valenko na drugi stopnički Ena največjih tekem za svetovni pokal organizacije WAKO, t. i. Avstrian Classic, ki je od 3. do 5. maja potekal v Inns-brucku (Avstrija), bo zapisana v zgodovino ptujskega kikboksa kot ena od najuspešnejših. Na tekmovanju je v treh dneh sodelovalo več kot 1500 tekmovalcev iz 23 držav. Iz Slovenije je nastopalo 60 tekmovalcev, med njimi 7 predstavnikov KBV Ptuj ter 4 predstavniki KBV Ormož. Ptujčani so osvojili tri 2. mesta in štiri 3. mesta, Ormožani pa eno 3. mesto. Rezultati: Luka Vindiš je v point figh-tingu v kategoriji do 84 kg med mladinci osvojil 2. mesto. Po zmagah nad tekmeci iz Nemčije in Italije je šele v finalu tesno klonil proti Robinu Masnnerju iz Avstrije. Luka je nastopal tudi v kategoriji do 89 kg in osvojil 3. mesto. Simon Kaisersberger je v point fightingu med mladinci do 74 kg osvojil 2. mesto. Po vrsti je premagal tekmovalce iz Nemčije, Rusije in Bolgarije ter v finalu klonil proti Slovencu Jaku Hudalesu. V kategoriji do 79 kg je osvojil 3. mesto. Simon je nastopal tudi v light kontaktu (iz Ptuja sta v tej disciplini nastopala Simon in Timi) ter po porazu v zadnji sekundi borbe v polfinalu proti Mer-khezu Omartmannu iz Nemčije osvojil 3. mesto. Odlični rezul- Ormožani in Ptujčani v light kontaktu Foto: Franc Slodnjak tati Simona! Tadej Valenko je med člani do 63 kg v point fightingu osvojil 2. mesto. Tadej je po vrsti premagal dva Italijana, Švicarja, Avstrijca in šele v finalu klonil proti Lavoeiu iz ZDA. Tadej je v finalu nastopal poškodovan in ni mogel pokazati vsega znanja. To je doslej največji uspeh mladega ptujskega športnika. Timi Sitar je med starejšimi kadeti v disciplini light kontakt v kategoriji do 42 kg v polfina-lu izgubil proti Tobiasu Bitzen- Nogomet • Mlajše kategorije 1. SML 1. SKL REZULTATI 24. KROGA: Gummi Miral Jarenina - Aluminij 1:1, HIT Gorica - Koper 1:1, Maribor - Bravo Publikum 6:0, IB Interblock -Šampion 3:2, Olimpija - Mura 05 8:0, NOGA Triglav - Rudar Velenje 0:0 1. maribor 24 17 4 3 67:29 55 2. hit gorica 24 17 2 5 72:24 53 3. koper 24 16 3 5 82:23 51 4. domžale 23 15 3 5 53:26 48 5. olimpija 24 14 6 4 49:25 48 6. krka 23 11 1 11 39:45 34 7. ib interblock 24 9 6 9 53:45 33 8. mura 05 24 10 0 14 32:64 30 9. noga triglav 24 9 2 13 37:40 29 10. aluminij 24 7 7 10 37:45 28 11. jadran dekani 23 8 4 11 32:48 28 12. b. publikum 24 7 4 13 32:50 25 13. rudar velenje24 6 4 14 29:46 22 14. celje 23 6 3 14 30:49 21 15. šampion 24 6 2 16 30:52 20 16. g. m. jarenina 24 5 3 16 22:85 18 GUMMI MIRAL JARENINA -ALUMINIJ 1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 Rola (46.), 1:1 Petek (68.) ALUMINIJ: Tetičkovič, Kajtna, Dvoršak - Špehar, Vrnbnec, Pla-ninšek, Vindiš, Gerečnik, Podbre-žnik (Ž. Špehonja), Damše (Kelc), Cafuta, Petek. Trener: Bojan Špehonja. REZULTATI 24. KROGA: Nissan Ferk Jarenina - Aluminij 0:4, HIT Gorica - Koper 1:1, Maribor -Bravo Publikum 1:0, IB Interblock - Šampion 2:2, Olimpija - Mura 05 5:0, NOGA Triglav - Rudar 0:2 1. domžale 23 18 3 2 63:17 57 2. koper 24 17 5 2 51:15 56 3. maribor 24 15 4 5 50:16 49 4. hit gorica 24 15 1 8 58:26 46 5. b. publikum 24 14 2 8 38:25 44 6. ib interblock 24 13 4 7 57:35 43 7. noga triglav 24 10 6 8 36:37 36 8. olmpija 24 9 4 11 32:30 31 9. rudar velenje 24 9 4 11 28:35 31 10. celje 23 8 6 9 37:33 30 11. aluminj 24 8 6 10 36:34 30 12. jadran dekani 23 6 6 11 25:39 24 13. šampion 24 6 6 12 27:43 24 14. krka 23 8 0 15 26:48 24 15. n. f. jarenina 24 3 0 21 17:80 9 16. mura 05 24 2 1 21 9:77 7 NISSAN FERK JARENINA - ALUMINIJ 0:4 (0:3) STRELCI: 0:1 Novak (8.), 0:2 Rogina (18.), 0:3 Petek (35.), 0:4 Petek (67.) ALUMINNIJ: Pungartnik, Stopaj-nik (Gale), Muharemi, Petek, Bela Hreljič (Petrovič), Novak (Krajnc), Zorec, Rogina, Dobaj (Klanjšek), Knez (Brodnjak). Trener: Tomislav Grbavac. DK Mali nogomet Liga SD As REZULTATI 2. KROGA: KMN Dra-ženci - FC Optimisti 4:6, ŠD AS -Joe Fernandes 0:2, UŠR Višnjica -ŠD Majski Vrh 1:1, ŠD AS Evroavto - KMN Majolka 2:1, KTED Koranti Demoni - Mix Team 3:4 1. šd as evroavto 2 2 0 0 13:1 6 2. mix team 2 2 0 0 8:5 6 3. fc optimisti 2 1 1 0 9:7 4 4. ušr višnjica 2 1 1 0 7:6 4 5. kmn majolka 2 1 0 1 6:2 3 6. joe fernandes 2 1 0 1 2:11 3 7. šd majski vrh 2 0 2 0 4:4 2 8. kted koranti d. 2 0 0 2 8:10 0 9. šd as 2 0 0 2 2:6 0 10. kmn draženci 2 0 0 2 4:11 0 PARI 3. KROGA (petek, 10. 5.): Mix Team - UŠR Višnjica (21.05), FC Optimisti - ŠD AS Evroavto (21.40), KMN Majolka - ŠD AS (22.15), ŠD Majski vrh - KMN Draženci (22.50), Joe Fernandes - KTED Korant demoni (23.25). Danilo Klajnšek bauerju iz Nemčije in osvojil odlično 3. mesto. Timi je nastopal tudi v point fightingu ter v kategoriji do 42 kg osvojil 5. mesto. Na turnirju je imel 5 borb, in sicer s tekmeci iz Češke, Madžarske, Nemčije, Rusije in Avstrije. Patrik Šulek je med mlajšimi kadeti v disciplini point fighting v kategoriji nad 47 kg po porazu v polfinalu proti Italijanu osvojil odlično 3. mesto. Patrik je osvojil tudi 2. mesto v ekipnih borbah. Patrik je na turnirju imel 5 borb s tekmeci iz Rusije (2x), Madžarske, Avstrije in Italije. Iz Ptuja sta nastopali še Nina Duh, ki je kljub dobri borbi izgubila prvo borbo, ter Lara Vu-zem Vajda, ki je po zmagi nad Elviro Nimieno iz Rusije osvojila 5. mesto. Iz Ormoža je bil najuspešnejši Dejan Kociper med mladin- ci do 57 kg v light kontaktu, kjer je po porazu v polfinalu proti Abdulaevu iz Tadžikistana ter zmagi proti Sandoru Rastislavu osvojil odlično 3. mesto. Ostali Ormožani, Žan in Rok Tomažič ter Matjaž Pleh - vsi so nastopali v disciplini light kontakt - so izgubili v četrtfina-lu in osvojili 5. mesta. Člani KBV Ptuj redno nastopajo na velikih tekmovanjih in na njih tudi dosegajo vrhunske rezultate, kar je velika spodbuda za naslednja tekmovanja, predvsem za finale državnega prvenstva, ki bo 26. maja potekalo v dvorani Center na Ptuju. Pred tekmo na Ptuju gredo ptujski tekmovalci še na mednarodni turnir v Slavonski Brod, člani reprezentance na tridnevne priprave na Roglo, v klubu pa bo potekal še 3. turnir medobčinskega prvenstva. Franc Slodnjak Kolesarstvo • KK PP Luka Sagadin ponovno superioren Po zelo uspešnem sobotnem nastopu v Ajdovščini so ptujski kolesarji že v nedeljo, 5. 5., ponovno vrteli pedale. Tokrat so nastopili na VN Občine Draga-tuš, kjer je potekal kriterij, ki ga je organiziral kolesarski klub Adria Mobil. Dirka je štela za Pokala Slovenije, med seboj pa so se pomerili kolesarji kategorij dečkov A, B, C ter mlajših mladincev. Po pričakovanjih je med kolesarji Perutnine Ptuj največ pokazal Luka Sagadin, ki je suvereno slavil, svoj prispevek k uspešnim nedeljskim nastopom, pa so dodali tudi ostali kolesarji ptujskega kluba. Mlajši mladinci so morali prevoziti 40 krogov, vsak peti krog se je točkoval. Ptujske vrste so branili Nejc Rogina, Aleš Kor-par, Luka Kramberger, Blaž Le-ljak in Tim Roškar. Največ se je pričakovalo od Nejca Rogine, ki je dan prej na kriteriju v Ajdovščini dosegel odmevno zmago. Na tehnično zelo zahtevni in ozki progi je bilo ključnega pomen ostati v ospredju. Skupina se je od starta raztegnila in razen Rogine so ostali ptujski kolesarji »zaspali« v ozadju in so bili kaj kmalu izločeni iz boja za vidnejši rezultat. Osamljeni Rogina v močni konkurenci ostalih klubov več od 6. mesta ni uspel doseči. Vsekakor je bila taktična napaka ostalih kolesarjev dobra šola za naprej. V kategoriji dečkov A je največ pokazal Luka Sagadin, ki je pometel z vso konkurenco in je vse tekmovalce ujel za en krog (krog je bil sicer dolg 900 m). Ob tem je dokazal, da bodo ostali kolesarji v tej kategoriji tudi letos pobirali zgolj drobtinice. Do letošnjih prvi točk je prišel Blaž Furjan, ki je dosegel 8. mesto. Z malo sreče bi uvrstitev v deseterico uspela Jerneju Paju, toda žal je imel v zadnjem krogu smolo (predrta zračnica). Solidno je tekmoval še Jan Medved. Dobro so dirkali tudi dečki B: tam sta pobegnila kolesarja Radenske KD življenje Martin Cunder in Žan Mark Kimovec, ki sta na 18 km dolgi dirki skupaj prikolesarila v cilj, minuto za njima pa je zaostala glavnina. O 3. mestu je tako odločil sprint glavnine, ki ga je dobil Žan Lju-bec iz Perutnine Ptuj. Odličen ekipni rezultat sta dopolnila Nace Malovič s 7. in Marko Hoz-jan z 9. mestom. V soboto bodo ptujski kolesarji tekmovali v slovenskem turističnem biseru na Bledu. tp Nogomet • 1. SNL PARI 32. KROGA: SOBOTA ob 17.00: Gorica - Aluminij, Rudar Velenje - Luka Koper, Mura 05 - Celje: SOBOTA ob 17.30: Domžale - Triglav; SOBOTA ob 20.00: Maribor - Olimpija 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA PARI 24. KROGA: SOBOTA ob 17.00: Roltek Dob - Dravinja Kostroj, Šampion Celje - Kalcer Radomlje; NEDELJA ob 17.00: Šmartno 1928 - Zavrč, Garmin Šenčur - Krka, Krško - Bela krajina 3. SNL VZHOD PARI 24. KROGA: SOBOTA ob 16.30: Malečnik - Rakičan; SOBOTA ob 17.00: Koroška Dravograd - Farmtech Veržej, Zreče - Kovinar Štore, Avto Rajh Ljutomer - Tromejnik G Sukič, Čarda Martijanci -Odranci; NEDELJA ob 17.00: Agroservis Beltinci - AHA EMMI Bistrica, Grad - Šmarje pri Jelšah LIGA U-14 VZHOD 25. KROG: NŠ Poli Drava -Mura 05 (sobota ob 11.00), Žalec -Aluminij (sobota ob 13.30) SUPER LIGA MNZ PTUJ PARI 22. KROGA: 1A Gerečja vas - Boč Poljčane, Hajdina - NŠ Drava Ptuj, Carrera Optyl Ormož - Bukovci; NEDELJA ob 17.00: Središče - Podvinci Betonarna Kuhar 1. LIGA MNZ PTUJ PARI 17. KROGA: PETEK ob 17.30: Skorba - Majšperk; SOBOTA ob 17.00: Rogoznica - Podvinci DS Galun, Dornava - Tržec; NEDELJA ob 10.30: Lovrenc - Markovci; NEDELJA ob 17.00: Gorišnica - Apače 2. LIGA MNZ PTUJ PARI 14. KROGA: SOBOTA ob 17.00: Pragersko - Cirkulane, Slovenja vas - Makole, Polskava Avtoprevozništvo Grobelnik - Leskovec, Podlehnik - Hajdoše, Zgornja Polskava - Grajena VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ VETERANI 35 PETEK ob 17.30: 17.30: Borovci - Videm, Pohorje Oplotnica - Pol-skava, Apače - Boč, Skorba - Hajdina; PETEK ob 18.00: Cirkulane - Dornava VETERANI 40 PARI 14. KROGA: PETEK ob 17.30: Lovrenc - Pragersko, Leskovec - Ormož, Tržec - Podvinci, Zgornja Polskava - Gorišnica, Markovci - Podlehnik TURNIR ZA OTROKE U-6 V soboto, 11. maja, bo v Dolini Winettu pri Majšperku izjemno zanimiv nogometni turnir za otroke do 6. leta starosti - U-6. Začetek turnirja bo ob 12.00, zaenkrat pa je prijavljenih devet ekip, med njimi Drava, Aluminij, Mura, Rudar, Olimpija ... Rokomet • 1. A SRL (m), Liga za obstanek 8. KROG: Sviš - Jeruzalem Ormož (sobota ob 19.00) 1. B SRL (m) 21. KROG: Moškanjci Gorišnica - Damahaus Cerklje, Grosuplje -Velika Nedelja (obe tekmi v soboto, 11. 5., ob 19.00) Plavanje • 9. Pokal Terme Ptuj 2013 Plavalni klub Terme Ptuj v soboto, 11. 5., pripravlja 9. mednarodni plavalni miting Terme Ptuj 2013. Dopoldanski del tekmovanja se prične ob 9. uri, popoldanski pa ob 16. uri. 12. Ptujski triatlon Tekaški klub Maraton v nedeljo, 12. 5., v Termah Ptuj in v njeni okolici organizira 12. Ptujski triatlon. Od 9.30 naprej bodo na sporedu Triatlon za vsakogar, Super sprint triatlon in Sprint triatlon. Glavni del dogodka bo Sprint triatlon, ki se prične ob 11.50 in vsebuje 750 metrov plavanja, 20 kilometrov kolesarjenja in 5 kilometrov teka. 1. UNESCO ASP tek mladih V sredo, 15. maja 2013, bosta Gimnazija Ptuj in MO Ptuj gostili šole in vrtce slovenske UNESCO ASP mreže, povabljene šole iz tujine in osnovne ter srednje šole Spodnjega Podravja, ki se bodo zbrale na 1. UNESCO ASP teku mladih. Tek poteka v soorganizaciji UNESCO mladinske platforme in pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. S tekom bodo počastili 60-letnico svetovne UNESCO ASP mreže šol ter povezali kulturo športa in zdravja s kulturo miru s poročilom, da kot člani UNESCA spreminjamo svet v smer, ko bo vsak otrok tega sveta imel pravico, da svobodno teče svoj tek življenja. Start in cilj teka bosta pred Mestno hišo. Trasa teka bo speljana po naslednjih ulicah: Ulica Heroja Lacka, Slomškova ulica, Cankarjeva ulica, Prešernova ulica, Dravska ulica, Vošnjakova ulica, Jadranska ulica, Aškerčeva ulica, Krempljeva ulica. V času teka, med 9. in 13. uro, bodo ulice zaprte za promet. Tek bo potekal v več kategorijah: 400 m (vrtec), 600 m (1. triada), 1200 m (2. in 3. triada), 2500 m (srednješolci) in 2500 m (profesorji). V teku bo sodelovalo preko 800 tekačev in 1000 navijačev. Dogodek bo imel vse tekaške elemente: štartni in ciljni prostor, štartne številke, tekaško malico, čeprav ne bo tekmovalnega značaja. Spletna stran: unesco.gimptuj.si DK, JM petek • 10. maja 2013 Od tod in tam Štajerski 15 Slovenija • Plagiatorstvo tako in drugače (2.) Družbe, ki sprejemajo plagiatorstvo, niso zdrave V prejšnji številki smo pisali o plagiatorstvu v zvezi s primerom nekdanjega mariborskega župana Franca Kanglerja. Ker pa se o tej temi veliko govori, smo se odločili še nekoliko razširiti pogled na plagiatorstvo in plagiatorje. Če želiš biti del akademskega sistema, potem ne moreš sprejemati plagiatorstva. Tudi družba, ki sprejema plagiatorstvo, ni zdrava družba, pravi kolumnist Štajerskega tednika Laris Gaiser, ki je tudi profesor. Na univerzah, s katerimi je sodeloval, mentorstvo študentom izredno dobro deluje. Mentor se mora na koncu procesa počutiti zadovoljnega zaradi prispevka, ki ga je neka raziskava podarila svetu, ne pa imeti slabo vest, ker dela ni dobro opravil. Kako razširjeno je plagiatorstvo v svetu? Gre za nov pojav ali se z njim srečujemo že dolgo, a vse do danes javnosti ni zanimalo, dokler tega vprašanja ni odprla politika? »Če bi pregledali vse magistrske ali doktorske naloge po svetu, sem prepričan, da bi našli veliko primerov pla-giatorstva. To govori o površnosti nekaterih akademskih sistemov, o pomanjkanju primernega mentorstva in glede na dejstvo, da ne moremo pričakovati, da bodo mentorji lahko opazili vse napake neke naloge, o etiki kandidatov. Politična uporaba akademskih izdelkov pa je precej nov pojav v svetu. Postalo je orodje za obračunavanje in diskreditacijo, sredstvo za izsiljevanje.« Slovenska praksa v zvezi s plagiatorji kaže na dvoja merila: z enimi je treba obračunati takoj, z drugimi s počasnimi koraki oziroma postopke vleči tako dolgo, da bo javnost pozabila, da so bili nekateri še včeraj osumljeni plagiatorstva. »Glede dvojih meril mislim, da je v vašem vprašanju tudi odgovor. Glede ukrepanja je preverjanje preko komisije normalen postopek, ki bi moral biti toliko hitrejši in učinkovitejši, kolikor je večja politična teža osebe pod lupo, ampak vedno in vse pod pogojem, da je celoten postopek pošten in neodvisen od politike. Navedeno pomeni, da lahko imamo zagotovo velike dvome o poštenosti postopka v primeru gospoda Kanglerja. Po informacijah, ki krožijo, naj bi se pred odločitvijo namenoma spremenil senat. Takšna dejanja mečejo slabo luč na celoten izobraževalni sistem v Sloveniji. To je nepotrebno in nesmiselno.« Ali se je v sodobni družbi kljub možnim oblikam nadzora mogoče ogniti plagiatorstvu? Kdo naj bi ga preprečeval? »Kot prvo sam avtor, sledi mentor, ki nosi soodgovornost ... če ne drugo, akademsko, etično soodgovornost. Plagiatorstvo pa bo žal vedno obstajalo, bodimo realni.« Ali je mogoče plagia-torstvo tudi posledica vse večjega »hlastanja« po nazivih, manj pa po znanju? »Mislim, da v hlastanje deloma vodi sam sistem, ki temu daje pomembnost. V večini tujih držav akademske titule nabirajo tisti, ki dejansko živijo in delajo znotraj akademskega sistema.« Kako kot profesor gledate na plagiatorstvo? Kako je to vprašanje rešeno na univerzah, kjer poučujete? »Če želiš biti del akademskega sveta, potem ne moreš sprejeti plagiatorstva. Lahko govorim le iz osebnih izkušenj: na univerzah, s katerimi sem sodeloval, mentorstvo izredno dobro deluje. Mentor se mora na koncu procesa počutiti zadovoljnega ob opravljenem delu in novih dosežkih, ki jih raziskave podarijo svetu.« Ali ni vse, kar se danes dogaja v družbi, neke vrste plagiatorstvo, zlasti še, ko gre za iskanje odgovorov na aktualne probleme sodobnega časa in družbe, vključno z iskanjem poti iz družbene in gospodarske krize. »V zgodovino, tako so me naučili, se vpišejo le tisti, ki ne sledijo že začrtani poti, ampak tisti, ki prinesejo, dodajo nekaj novega. Pla- Rajko Fajt, ravnatelj in državni svetnik: »Moja ocena je, da je razvoj tehnologije, interneta in dostopnosti do podatkov šel hitreje, kot je temu sledila zakonodaja, predvsem pa zavest pri ljudeh. Priložnost se je ponudila, ljudje so to zagrabili. Tisti, ki bi morali tovrstna dejanja preprečiti oziroma nadzirati, pa temu niso sledili dovolj hitro. Ko še ni bilo interneta, ni bilo toliko možnosti za plagiatorstvo, kot je zdaj. Danes je tako, da ljudje zgrabijo, če je le priložnost za to, da bi se lahko kaj poenostavilo in hitro naredilo. Sheme pri svoji diplomski nalogi sem sam moral risati še ročno, danes jih je mogoče prekopirati. Takrat niti nisi razmišljal o plagiatorstvu. Povedati pa vendarle velja, da je področje tehnike, kar zadeva plagiatorstvo, bolj omejeno, družboslovje je bolj odprta koda, mogoče si je več privoščiti. O tej temi sem se pogovarjal s kar nekaj pravniki, ki so se spraševali, kaj naj novega pogrunta-jo. Na tehniki se je lažje dokopati do nekih novih spoznanj, zato je tudi plagiatorstva manj. Je pa zdaj ta tema postala orožje političnega obračunavanja, čeprav gre za čisto strokovno temo. Prav zanimivo bi bilo pogledati diplome tistih, ki so sedaj krvniki nekaterim oziroma presojevalci tem, ki so sedaj na nekih političnih funkcijah. Po moje gre za nek fini instrument vnašanja nemira in diskreditacijo tistih, ki so politično izpostavljeni. Prepričan sem, da je kar nekaj magisterijev in doktoratov, ki so zreli za presojo, a je ne bodo nikoli dočakali. Današnji presojevalci sumov plagiatorstva na nek način pljuvajo tudi v lastno skledo. Kje so bili takrat, ko so naloge nastajale? V šolstvu delamo številne analize, ankete, vprašalnike, na koncu pa to nekdo zbere in diplomira ...« giatorstvo ne prinese nič novega. Osebe, ki so k temu nagnjene, niso rojeni voditelji. Družbe, ki to sprejmejo, niso zdrave, niso inovativne, kar pomeni, da so usojene na propad.« Tudi mediji plagiatorje obravnavajo različno Kaj pa o plagiatorstvu s stališča svoje stroke meni mag. Bojan Šinko, specialist klinične psihologije, pa smo poskušali izvedeti v nadaljevanju našega pogovora. Kako lahko kot strokovnjak, ki se ukvarja s problemi odnosov med ljudmi, razložite fenomen plagiatorstva, ki smo mu priča danes? Kako to, da se v Sloveniji tudi plagi-atorji delijo po politični pripadnosti oziroma po strankah? »Morda ta fenomen ni od danes in je zaradi vse večje odprtosti tako pri govoru kot pri pisanju dostopen javnosti tudi zaradi sodobnih medijev, ki jih ne more nihče usmerjati in nadzorovati iz ozadja. Zdi se mi, da vsaj nekateri ljudje iščejo vse možnosti in načine, da bi čim lažje prišli do nečesa, kar jim omogoči večjo verjetnost, da pridejo do denarja, ker jih imajo za sposobnejše, več vredne ipd. Zelo se je ta težnja izrazila prav pri politikih, saj se tam za opravljanje funkcij ne zahteva nobena izobrazba, vsekakor pa jim akademski nazivi pripomorejo k večji veljavi. Za političnega funkcionarja se prav tako ne zahteva nobenega posebnega funkcionalnega znanja, temveč le, da uspe dobiti ustrezno pozicijo v strankarskem vredno- Ptujska zgodba o plagiatorstvu Verjetno ga ni okolja, kjer se ne bi srečevali z zgodbami o plagiatorstvu. Ptuj ni nobena izjema. Njegovi politiki so se pri levitvi v gospodarstvenike pogosto posluževali izdelkov mladih diplomantov oziroma pripravnikov v občinskih službah, ki so se skušali dokazovati tudi s projekti. Ko je pred nekaj desetletji ena od občinskih pripravnic spisala dolgoročni plan razvoja turizma v občini Ptuj, ni niti slutila, kaj vse se bo dogajalo z njim. Brez vednosti svoje predstojnice ga je izročila takratnemu najvidnejšemu lokalnemu politiku, predstojnica pa veljaku Socialistične zveze. Oba sta z identičnim dokumentom (v večini je bil popisan z zelenimi črkami, v manjšem delu pa z vijoličnimi, ker je pri kopiranju dokumenta zmanjkalo ciklostil-nega črnila) kandidirala za prvi položaj v ptujskem gostinsko-turističnem podjetju. Posledic za politika ni bilo: eden se je usedel na direktorski stolček na Ptuju, drugi v knežjem mestu. Tudi nobenih sankcij ni bilo, ker sta se oba veljaka predstavila s tujim delom. Vse je ostalo v ozkem krogu ljudi, ker je to bila tema, o kateri se ni smelo govoriti na glas. Šele čez čas je pričela počasi kapljati v javnost. stnem sistemu, lahko zaradi kapitala, ki ga ima, moralnih vrednot, ki jih izkazuje, ali pripadnosti določenemu ožjemu krogu ljudi, ki imajo tako ali drugače možnost vplivanja na aktualno dogajanje. Medijsko vrednotenje posameznika ima tudi tu pomembno vlogo, pa če je to objektivno in realno ali pa ne. Zdi se sicer čudno in to pravzaprav tudi je, da imajo mediji izrazit vpliv na to, kako posameznega pla-giatorja ovrednotijo glede na strankarsko pripadnost. Temeljita analiza števila negativnih konotacij in objav v medijih o plagiatorjih s t. i. desne opcije pri nas močno presega število tovrstnih objav plagiatorjev s t. i. leve opcije. Le-ti se pojavijo le kot informacija, nato pa izginejo z naslovnic (npr. primer Kangler in primer Bratuškove).To je resnično posebnost Slovenije, saj če pazljivo spremljamo podatke, ki so v medijih objavljeni, sta v tem oba pola (leva in desna) plagiatorjev dokaj uravnotežena.« Kaj človeka sili v to, da se posluži plagiatorstva pri pisanju diplomske ali drugih nalog. Je to v glavnem posledica pomanjkanja znanja ali pa so posredi drugi razlogi? »Verjetno je ob pomanjkanju znanja razlog tudi v tem, da v šolskem sistemu ni ničelne tolerance do neznanja ali šibkega znanja ter vsi napredujejo na višji nivo in se zaradi znanega nepisanega pravila iz prejšnjega sistema »znajdi se« pač znajdejo, da prepisujejo, ne navajajo virov in plačajo za izdelke: diplome, magistrska ali doktorska dela, ponarejena spričevala itd.« Če bi morali opisati plagiatorja, kako bi ga osebnostno opisali? »Menim, da moramo razlikovati osebnosti tistih, ki sami ponaredijo svoje diplome in druga dela z namenom, da se okoristijo; ti očitno izkazujejo osebnostne lastnosti, kot so: nezmožnost ravnati se po pravilih okolja, imajo pomanjkanje vesti, so brezobzirni in čustveno hladni. Druga skupina pa so tisti, ki so manj sposobni in imajo pomanjkljivo znanje, imajo pa denar, prijatelje in znance, ki jim pomagajo, da brez posebnega truda pridobijo spričevala in diplome ter se tako znebijo pritiskov staršev in okolja, ker s temi ponaredki 'dokažejo', da so nekaj dosegli.« Ali se človek, ki se odloči, da bo večji del svoje diplomske naloge prepisal, zaveda možnih posledic svojega dejanja? Kakšen je izobraževalni sistem, ki to sploh dopušča? »Menim, da se nekateri, predvsem, tisti iz prve skupine, ki se zavestno odločijo za ta dejanja, zavedajo možnih posledic, saj večinoma poznajo predpise o avtorskih pravicah in kazenskih sankcijah, ki sledijo. Tisti iz druge skupine pa se žal teh posledic zaradi lastne nesposobnosti in neznanja niti ne zavedajo. Izobraževalni sistem, ki to dopušča, je pomanjkljiv v tem, da so opuščene nadzorne aktivnosti, ki so verjetno zapisane v aktih izobraževalnih institucij, ponekod morda celo zavestno, sploh če je plagiator v svojih stališčih blizu politični opciji, ki je habilitirala posamezne profesorje, ki so mentorji in člani komisij.« MG Foto: arhiv 16 Štajerski Nasveti petek • 10. maja 2013 Kuharski nasveti Govedina Dobri poznavalci tega mesa dobro vedo, da so najokusnej-še jedi iz govedine pečena govedina v ponvi ali na žaru. Foto: Črtomir Goznik Najsočnejši in najprimernejši kosi govedine, ki so primerni za pečenje na žaru, so kosi mesa, ki jih narežemo iz govejega fileja ali pljučne pečenke in iz rostbifa ali očiščenega govejega hrbta. Od govedine uporabljamo še tanke zrezke, ki jih narežemo iz govejega stegna, prsni kosi ter v zvitek oblikovano meso iz prsnega dela. Govedina, ki jo bomo pekli na žaru ali v ponvi, mora biti dobro ule-žana. Če je meso, ki ga kupimo, še preveč sveže, ga prelijemo z oljem ali ga zavijemo v alu folijo in damo v hladilnik, da se uleži, za nekaj ur ali dan, dva. Kose govedine pa zmehčamo tudi tako, da ga damo v kva-šo ali ga globoko zamrznemo in ga kasneje otajamo, vendar se je kot najustreznejši način za peko pokazal mehčanje s pomočjo maščobe. Meso mladih govedi je primernejše za peko na žaru kot meso starejših živali, čeprav so ponekod v tujini cenjeni velikanski zrezki s težo okrog enega kilograma. Tem zrezkom pravijo T-zrez-ki, ker ima kost, ki se jih drži, obliko črke T. Prav tako ponekod pečejo velike volovske za-rebrnice, ki prav tako veljajo za kulinarično posebnost pečenja na žaru. File kot najokusnejši kos govejega mesa je na žalost precej drag, zato ga le redki pečejo na žaru. Še bolj kot cena pa je pomemben način rezanja in Vzrok nenadnemu in agresivnemu grizenju psa na hrbtu so lahko močno polne in zato boleče obanalne vrečke in vsekakor tudi bolhe, ki se na tem mestu najraje zadržujejo. Oba-nalne vrečke ležijo ob zadnjični odprtini, ena na desni in ena na levi strani. Njihovo izvodilo vodi v analni sfinkter. Vsebina, ki nastaja v omenjenih vrečkah, je izrazito močnega prodornega vonja in je včasih služila psom, da so na tak način označili svoj teren in ga zavarovali pred vsiljivci. Psi so lahko hote izločili vsebino vrečk in jih na tak način tudi izpraznili. Danes lahko le redkokateri pes hote izprazni vsebino pe-rianalnih vrečk, do njihovega praznjenja pride bolj spontano ob odvajanju blata, ko blato pri prehodu skozi analni sfingter mehansko pritisne na vrečke in jih izprazni. Seveda je pogoj za omenjeno praznjenje oba-nalnih vrečk, da ima pes trdo, kompaktno blato. Pogosto ni tako in vrečke se polnijo in pravilna peka govejega fileja na žaru. File režemo vedno z velikim, tankim nožem, rezati pa začnemo na tankem oziroma koničastem delu govejega fileja. Iz tega dela narežemo do dva centimetra debele zrezke, od katerih je vsak težak 8 do 10 dekagramov. Iz naslednjega dela še vedno tankega dela file-ja režemo dva do tri centimetre debele in približno 12 dekagramov težke kose mesa in jih imenujemo turnedoji (tournedos). Tako oblikovani zrezki morajo tudi med pečenjem ostati lepe okrogle oblike, zato jih pred peko lahko povežemo s kuhinjsko nitko ali za boljši okus s suhimi tankimi rezinami slanine. Iz srednjega dela narežemo približno dva do dva in pol centimetra debele zrezke, ki tehtajo 18 do 20 dekagramov, tak zrezek imenujemo biftek, tudi tako oblikovano meso pred peko na žaru za lepšo obliko povežemo s kuhinjsko nitko ali z rezinami suhe slanine. Iz najdebelejšega kosa fileja odrežemo še nekaj večjih zrezkov, debelih dva centimetra, ali pa kos spečemo v celoti. Vsi omenjeni načini rezanja mesa pri govejem fileju pa zahtevajo tudi pravilen način pečenja na žaru. To pomeni, da mesa ne zapečemo preveč ali premalo, saj je okus tega mesa odvisen tudi od pravilne peke. Rostbif, ki leži nad filejem, ima na eni strani značilno glad- začnejo psu povzročati bolečino na tem mestu. Pes bi si rad sam pomagal in se prične gristi okoli repa. Vsebina perianalnih vrečk je polna najrazličnejših bakterij, ki stimulirajo imunski sistem k obrambi in zaščiti organizma. Ker lahko traja tako stanje dolgo časa in je imunski sistem precej aktiven, po navadi tudi precej burno odreagira v primeru drugih insultov, ki vplivajo na organizem. To se manifestira v burnih reakcijah ko maščobno plast. Zrezki, ki jih narežemo iz rostbifa, se imenujejo ramsteki. Rezine mesa, ki jih narežemo iz govejega fileja in rostbifa, so že same po sebi tako kakovostne, da so jedi po toplotni obdelavi okusne, pa če so pripravljene na žaru ali kako drugače pečene. Če imate goveji file ali rostbif shranjen v zamrzovalni skrinji za kakšno posebno priložnost, je zrezke, steke in druge omenjene oblike rezanja priporočljivo rezati, ko meso še ni popolnoma od-taljeno. Tako lažje narežemo gladke in enakomerne rezine mesa. Biftek iz kvaše si pripravimo tako, da za vsako rezino mesa vzamemo eno žlico olja, eno žlico vinskega kisa, pol žličke paradižnikove mezge, kapljico sojine omake ali kapljico wor-cesterske omake, dodamo še malo gorčice, sesekljano čebulo, malo peteršilja, po želji česen v prahu in majaron. Vse sestavine za kvašo dobro premešamo in z njo premažemo narezano meso ter ga pustimo vsaj eno uro pred peko v hladilniku. Ko meso pečemo na žaru, ga med pečenjem večkrat premažemo z oljem. Meso solimo šele, ko ga že ponudimo. Ome- psov na alergene bolh ali alergene okolja. Karakteristično je, da že samo stiskanje oziroma praznjenje obanalnih vrečk umiri alergijo pri psu in ta se neha praskati po koži telesa. Pogosto pa je treba uporabiti tudi terapijo s protialergičnimi zdravili in antibiotiki. Če postane problematika perianalnih vrečk prepogosta in prehuda, se odločimo za operativni poseg odstranitve le-teh. Ker ležijo na zelo občutljivem me- njeno kvašo lahko uporabimo tudi za ostale dele govedine, ki je primerna za peko na žaru, le da podaljšamo čas kvaše. Zelo okusno spečemo tudi govedino, če damo zrezke, preden jih damo peč na žar, v omako, ki jo pripravimo iz strtih brinovih jagod, vinskega kisa, gina ali brinjevca, olja in soli. V tako pripravljeno omako zrezke pomočimo tik preden jih damo na primerno ogret žar. Brinove jagode pa lahko zamenjamo tudi s strtim česnom, sojino omako, mleto papriko ali začimbno mešanico. Najboljši pečeni kosi mesa iz govedine morajo tudi po peki ostati v sredini sočni in rahlo rožnati. Ali je biftek primerno pečen, se lahko prepričamo tako, da s konico prsta rahlo potisnemo na zrezek; če se površina rahlo vda pod pritiskom, je zrezek primerno pečen oziroma rahlo rožnat. Če je zrezek zelo mehak, je v sredini meso še rdeče, ko pa je meso na pritisk trdo, je popolnoma preprečeno. Želim vam sočno in okusno pečeno meso na žaru, ki ga te dni zagotovo pripravljate. Vlado Pignar Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke. stu glede bolečine in možnosti infekcije, je poseg kar zahteven za psa in zahteva nekajdnevno postoperativno terapijo z antibiotiki in protibolečinsko terapijo. Lastnika psa poučimo tudi o vodenju higiene pri psu po defeciranju in razkuževanju operativnih ran, ki so tik ob analni odprtini. Drugače pa je prognoza po operaciji zelo ugodna, saj večina omenjene simptomatike izgine in se ne ponavlja več. Prav tako pes v bodoče manj intenzivno odre-agira na alergene iz okolja in hrane. Operativnega posega ne izvajamo v poletnih mesecih, razen če je res nujno, saj je zelo težko voditi primerno higieno in vsakodnevno razkuževanje rane v poletni vročini, ko vnetni procesi potekajo bistveno hitreje in tudi muhe pridno obletavajo rano. Emil Senčar, dr. vet. med. Tačke in repki Težave psov z obanalnimi vrečkami Lastnik 7 let starega nemškega ovčarja, gospod Jože iz okolice Ptuja, sprašuje, kako naj pomaga svojemu Rexu? Ima neprestano težavo s obanalnimi vrečkami, pes se grize po koži nad repom, vozi se po zadnjici in praska po telesu. Psa pelje k veterinarju, ki mu izprazni obanalne vrečke, hkrati dobi tudi injekcijo proti praskanju in simptomi se za nekaj časa umirijo. Potem pa ponovno izbruhnejo v vsej silovitosti, tako da si pes z zobmi do krvi poškoduje kožo nad repom, dobesedno si puli dlake, se grize in je zelo nervozen. Lastnik sprašuje, ali je možno dolgoročno pomagati njegovemu psu, preprečiti izbruhe grizenja in praskanja. Uničevanje muh v hlevih Velika prisotnost muh v hlevu onemogoča dobro počutje živali, povzroča živalim nemir, zmanjšana je ješčnost in posledično proizvodnja. Muhe so tudi prena-šalci bolezni med živalmi in tudi z živali na človeka. Nadležnost muh zmanjšuje učinkovitost in kako- Najbolj razširjena v hlevih je domača muha (Musca domestica). Domača muha je črne barve in dolžine 7 - 8 mm. Črv je okrogle oblike, bele barve, dolg do 12 mm in se levi trikrat. Buba je rjavo obrobljena. Samica muhe izleže do 2000 jajčec v razpadajočo snov organskega izvora. Pomembna je dovolj velika masa in vlažnost, kar je idealno pri hlevskem gnoju in plavajočem sloju gnojevke. Pod dobrimi pogoji pri temperaturi 30 °C traja razvoj od jajčeca do muhe samo 7 dni. Teoretično ima lahko ena muha skupaj s potomkami znotraj treh mesecev skupno 250 milijonov in več potomcev. Zato je zelo pomembno, da začnemo zatiranje muh pravočasno že v aprilu. Muhe, ki jih vidimo, predstavljajo 20 %, ostalih 80 % je v zalegi. Higienski ukrepi za zmanjšanje števila muh Zagotavljanje optimalne hlevske klime, preprečevati visoko vlažnosti hleva in vzdrževanje čistoče v hlevu. Neočiščeni hlevi in dvorišča, umazani koti, neurejena gnojišča hlevskega gnoja, skladišča gnojevke so idealni za odlaganje jajčec muh. Plavajoči sloj gnojevke je idealen za razvoj muh, zato nikoli ne pozabimo na zatiranje muh pod rešetkami. Večkratno mešanje gnojevke in izpust gnojevke v zunanje skladišče gnojevke je mehanski način uničevanja muh v hlevih. Biotehnični ukrepi Vdor muh v hleve lahko preprečujemo z zamreženjem oken in vrat in drugimi oblikami preprečevanja vhoda v hlev. V hlevih namestimo različne oblike lepljivih ali hranljivih vab za uničevanje muh. Kemični ukrepi Poznamo različne preparate, ki učinkujejo na odrasle muhe (insektici-di) in na ličinke (larvicidi). Kombinirana uporaba insekticida in larvicida daje primerne rezultate. Pri insekticidih so preizkušena sredstva, ki jih nanesemo na stene in strope kot oblogo, pri tem moramo vso pozornost nameniti čistoči (umazanija, prah, vlaga na površini - vse to škoduje učinku sredstev). Sredstva v obliki aerosolov (pršila) imajo kratkotrajni učinek delovanja, zato potrebujejo pogosto ponavljanje in hitro prihaja do odpornosti. Strupeni praški so prekriti z vabljivo snovjo in imajo dober učinek, nastavimo ga na okenske police ali v posebne vabe, s katerimi znižamo pozornost muh na nevarnost. Pri teh načinih je nevarnost, da pridejo do strupa tudi ostale živali (psi, mačke) ali celo otroci. Insekticidi imajo zanemarljiv učinek na ličinke. Specialni strupi, tako imenovani larvicidi, zavrejo sintezo citina in s tem uničijo možnost nastanka bube in zato ličinke propadejo. Brez uporabe larvicidov je učinek kemičnega uničevanja muh slab, saj zalega muh predstavlja 80 % muh v hlevih, zato je treba v program zatiranja muh zajeti uporabo insekticidov in larvicidov. Pri uporabi insektici-dov je pomembno to, da menjujemo vrsto insekticida znotraj ene sezone. Muhe imajo lastnost, da si ustvarjajo odpornost na učinkovine insekticidov in odpornost celo prenašajo na potomce. Biološki ukrepi Biološki ukrepi temeljijo na delovanju naravnih sovražnikov domače muhe. Za ta namen lahko naselimo v hlev muhe ali osice. Gre za okolju prijazne rešitve za nadzor nad hlevskimi muhami. Vzgojene »biološke muhe« in »mini ose« so primerne tudi za ekološke reje, njihova učinkovitost je dobro poznana številnim živinorejcem po Evropi pa tudi nekaterim pri nas. BIOLOŠKE MUHE (Ophyra Aenescens) so specialna vrsta naravnih muh - umetno vzgojene v danskih laboratorijih - namenjene zlasti rejam v hlevi z rešetkastimi tlemi. Te muhe so precej manjše in precej manj agresivne od hlevskih, iščejo temna in vlažna mesta (v kanalih pod rešetkami) in jih sploh ni opaziti. Zalegajo v skorji gnojevke, njihove ličinke pa se prehranjujejo z ličinkami hlevskih muh in tako prekinjajo njihov razvojni krog. Zalega bioloških muh (ličinke in bube) je skupaj z nekaj organskega materiala zapakirana v posebne PVC-vrečke in vse, kar je potrebno storiti, je vrečko odpreti in jo obesiti v hlev. Eno pakiranje zadostuje za 100 m2 površine gnojevke. Po priporočilih proizvajalca je biološko muho priporočljivo naseliti zgodaj spomladi, na začetku dvakrat v presledku 14 dni, nato pa ponoviti vsakih 7 do 10 tednov. MINI OSE - 3 specialne vrste: Nasonia Vitripennis, Muscidifurax Za-raptor, Spalangia Cameroni - pa so namenjene rejam z nastiljem. Ti insekti živalim in ljudem niso nadležni, prehranjujejo pa se z bubami hlevskih muh in na ta način preprečujejo, da bi se te preveč razmnožile. Tudi mini ose je treba naseliti zgodaj spomladi, nato pa vsaka 2 tedna, še zlasti v poletnem času. Vsebina ene vrečke zadostuje za 100 m2 talne površine oz. za do 10 konjev, 20 govedi, 100 prašičev ali 2000 glav perutnine. Vsebino vrečke z osjo zalego se enostavno raztrosi po nastilju ob robovih. Zaključek Pomladanski čas je čas za ureditev načrtnega programa zatiranja muh s ciljem, da bo muh manj in da bo tudi strošek uničevanj muh v hlevih manjši. Zamujen rok začetka zatiranja muh se težko popravi, ker namreč uničena muha v aprilu pomeni na tisoče uničenih muh v sezoni. Uničevanje muh v hlevih je treba skrbno načrtovati, se držati programa uničevanja, skrbeti za higieno v hlevu in opraviti vse preventivne ukrepe za zmanjševanje možnosti razvoja muh. Peter Pribožič, univ. dipl. ing. zoot, KGZS Zavod Ptuj - Kmetijska svetovalna služba vost same oskrbe živali. petek • 10. maja 2013 Tednikove akcije, nasveti Štajerski 17 Nagradno turistično vprašanje Rimski tabor in obletnica vstopa v EU Ko se na Ptuju dogaja, se dogaja v polni meri. Tudi to soboto se bo. Na Mestnem trgu bo potekala prireditev TD Ptuj in MO Ptuj ob 9. obletnici vstopa Slovenije v EU, na kateri bo letos poudarek na spoznavanju držav EU, njihovih glavnih mest in državnih simbolov. Dogajanje bo potekalo na odru in na stojnicah, ki jih že tradicionalno pripravljajo mladi iz osnovnih šol in srednjih šol, dijaškega doma Ptuj ter vrtcev. Po nastopu mladinskega pihalnega orkestra Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj bo o projektu govorila koordi-natorica in mestna svetnica Tatjana Vaupotič Zemljič, slavnostni govornik pa bo letos evropski poslanec Ivo Vajgl. Društvo Poetovio LXIX, ki mu predseduje Andrej Kla-sinc, pa vabi na veliki rimski tabor pri prvem Mitreju, ki ga bodo odprli ob enajsti uri in bo z dogajanjem vabil do večernih ur. Predstavili se bodo vojaki, rokodelci, sena- torji in gostinci, ki bodo prikazali običaje starega Rima. Za otroke bo še posebej zanimiv otroški tabor, v katerem bodo le-ti izdelovali predmete iz gline, vadili mečevanje in ustvarjali na temo starega Rima, lahko pa se bodo tudi preizkusili kot arheologi, ki raziskujejo zgodovino. Sestal se bo tudi senat, ki bo sprejel glavne smernice za letošnje VI. Rimske igre, ki bodo od 22. do 25. avgusta, določili pa bodo tudi davke in morebitno razdelitev presežka denarja med prebivalstvo. Tabor bodo obiskali tudi dijaki iz partnerskega mesta Kalisz iz Poljske, s katerim društvo Poetovio 69, skupaj z mestom, sodeluje pri projektu Jantarjeva pot. Ogled tabora je brezplačen, obljubljajo bogato dogajanje za vse generacije, predvsem pa za družine. Del dogajanja bo tudi na mestni tržnici, pričakujejo okrog tisoč udeležencev, od tega 300 gostov iz drugih krajev Slovenije in tujine, je pred jutrišnjim prvim rimskim taborom ob I. mitreju povedal Andrej Kla-sinc. VI. Rimske igre bodo letos potekale pri I. mitreju, del rimske zgodbe pa ostaja vezan na dosedanjo lokacijo rimskih iger v Termah Ptuj. Za pravilen odgovor na predzadnje nagradno turistično vprašanje bo nagrado prejela Marija Peklar, Zav-čeva 6, Ptuj, ki je pravilno odgovorila, da bo BD Ran-ca letos staro 40 let. Danes sprašujemo, kako se imenuje letošnji projekt mladih ob obletnici vstopa Slovenije v EU. Nagrada za pravilen odgovor je knjiga Sodobna zgodovina Ptuja v karikaturi in besedi (tretja petletka), ki je izšla v založbi družbe Ra-dio-Tednik Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 16. maja. Foto: Črtomir Goznik Zgodbo starega Rima bodo letos prvič oživili v rimskem taboru ob I. mitreju. Nastopili bodo vojaki, rokodelci, senatorji in gostinci. Zdravstveni nasveti Mišja mrzlica Lani je bilo pravo mišje leto. Iz vseh koncev Slovenije so poročali o velikem porastu števila mišk v naravi. Med sprehodom po gozdu ni mogel skoraj nihče preslišati šelestenja z dreves odpadlih listov, saj so ti majhni glodav-ci urno švigali sem ter tja. S porastom števila mišk in vo-luharic pa je bil povezan tudi porast števila bolnikov, obolelih za mišjo mrzlico. Hemoragična mrzlica z renalnim sindromom je oznaka za skupino bolezni s podobno klinično sliko, ki se pojavljajo po Evropi in Aziji. Bolezni so znane pod različnimi imeni: korejska hemoragična mrzlica, ende-mična hemoragična nefroza, nefropathia epidemica ... Ali po domače - mišja mrzlica. Mišjo mrzlico povzročajo hantavirusi, ki so razširjeni povsod po svetu. Obstaja več tipov hantavirusov. V Evropi in tako tudi v Sloveniji sta najpogostejša virus Puumala in virus Dobrava. Naravni rezervoarji, v katerih se ti virusi ohranjajo, so mali sesalci, predvsem poljske in gozdne miši ter voluharice. Kot zanimivost naj omenim, da ima vsak tip hantavirusa navadno točno določenega naravnega gostitelja. Le-ta je pri virusu Puumala gozdna voluharica, ki je razširjena povsod po Sloveniji, pri virusu Dobrava pa rumenogrla miš. Od gostote populacije glodavcev je odvisno, kako razširjen bo virus. Več kot je glodavcev, večja je možnost, da se bodo med seboj okužili. In večje kot je število okuženih glodavcev, večja je količina njihovih izločkov. Število teh živalic po navadi naraste v toplejših pomladnih, poletnih pa tudi jesenskih mesecih. Takrat se tudi ljudje največ zadržujejo v naravi ali delajo na poljih, zato so v tem času epidemije mišje mrzlice tudi najpogostejše. K veliki gostoti populacije glodavcev pripomorejo tudi mile zime in izobilje hrane, predvsem žira in želoda. Pozimi je gostota populacije glodavcev manjša, vendar se virus kljub temu lahko ohrani. Miši namreč gnezdijo skupaj in tako olajšajo prenašanje virusa med njimi. Ko je miš enkrat okužena, ostane virus v njej doživljenjsko, vendar sama nikoli ne zboli. To je razumljivo. Če bi miši zbolele in poginile, virus ne bi mogel obstati. Kadar pa se okuži človek, ki je naključni gostitelj, pride do izbruha bolezni. Okužba človeka pomeni za preživetje virusa slepo ulico, saj se iz človeka na človeka ne prenaša. Človek se s hantavirusom najpogosteje okuži z vdihavanjem aerosolov iz okuženih izločkov glodavcev (urin, iztrebki). Možna je tudi okužba z ugrizom, saj se virus izloča tudi s slino. Do okužb tako najpogosteje prihaja zlasti ob dvigovanju prahu v kleteh, lopah, shrambah, skladiščih, zapuščenih stavbah, pa tudi pri delu na polju in taborjenju. Najbolj so torej izpostavljeni gozdni delavci, kmetovalci, vojaki in ljudje, ki veliko časa preživijo v naravi ali živijo v slabih higienskih razmerah. V Sloveniji se mišja mrzlica pojavlja v dveh oblikah. Blažjo povzroča virus Puumala. Drugo, ki ima dosti težji potek in pri kateri je smrtnost lahko kar 16 %, pa povzroča virus Dobrava. Bolniku, ki se je okužil s hantavirusom, se prvi klinični znaki pojavijo po dveh do štirih tednih inkubacijske dobe. Spekter simptomov in znakov je zelo širok in se razlikuje od bolnika do bolnika. Bolezen navadno poteka v petih fazah. Prva faza je vročinska. Prične se z nenadnim porastom temperature, mrzlico, glavobolom, bolečinami v mišicah in ostalimi simptomi, ki spominjajo na gripo. Sledijo težave s prebavili, kot so slabost, bruhanje, bolečine v trebuhu, driska. Lahko se pojavijo tudi motnje vida. Druga faza je hipotenzivna (hipotenzija= znižan krvni tlak). Pojavita se hitro utripanje srca in padec krvnega tlaka. Traja približno dva dni. Na koži in sluznicah so lahko prisotne krvavitve. Nato sledi tretja, tako imenovana oligurična faza (oligurija = zmanjšano izločanje seča), ki se kaže s simptomi in znaki akutne odpovedi ledvic. Sledi četrta, diuretična faza, za katero je značilno povečano izločanje seča - bolnik ga na dan izloči kar tri do šest litrov! Zadnja faza je faza okrevanja, ko se stanje postopoma začne izboljševati. Prične se nekje po drugem tednu od začetka bolezni, do popolnega okrevanja pa lahko preteče tudi mesec dni. Večina, ki preboli mišjo mrzlico, nima trajnih posledic. V redkih primerih pride do trajne okvare ledvic. Bolezen je lahko tudi smrtna, še posebej, če ni pravočasno zdravljena. Zdravila proti okužbi s hantavirusi še ni, prav tako ni učinkovitega cepiva. Učinkovitost zdravljenja bolezni je v veliki meri tako odvisna od zgodnje diagnoze in pravočasne hospitali-zacije. Bolnika se nadzoruje, zdravi s podporno terapijo in preprečuje zaplete. Tiste bolnike, pri katerih pride do začasne popolne odpovedi funkcije ledvic, se začasno zdravi s hemodializo. Mišje leto, kot je bilo lansko, se po navadi ponavlja na vsakih 3-5 let. Ker je bila letošnja zima tudi izredno dolga, je odveč bojazen, da bi se lanska epidemija mrzlice ponovila. Tudi sami lahko marsikaj postorimo, da se okužbi izognemo. Pri delu na polju lahko uporabimo zaščitne rokavice in masko. Kadar taborimo v naravi, se izogibaj-mo postavljanju šotora tam, kjer so v bližini mišji iztrebki ali celo vonj po urinu. Primerno moramo zaščititi tudi hrano. Kadar čistimo stare zapuščene stavbe, ali če v prostoru najdemo iztrebke glodavcev, njihova gnezda oziroma mrtve glodavce, najprej odprimo vsa okna in zapustimo prostor vsaj 30 minut, da se dobro prezrači. Nato vse stene in tla poškropimo z dezinfekcijskim sredstvom in ponovno, da 30 minut zapustimo prostor. Kot sredstvo za razkuževanje lahko uporabimo varekino, ki jo pred tem razredčimo z desetimi enotami vode. Mišja gnezda in iztrebke prav tako poškropimo z razkuži-lom za 30 minut in jih šele nato odstranimo s pomočjo zaščitnih rokavic v plastične vrečke. Vse površine je treba temeljito razkužiti, nato pa še mokro očistiti, saj glodav-ci imenu primerno marsikaj glodajo in tako s slino prenesejo virus na razne povr- šine. Po končanem čiščenju je treba rokavice spraviti v vrečko za smeti, le-te pa vreči med splošne komunalne odpadke. Nato si je treba še temeljito umiti roke z vodo in milom. Barbara Frank, dr. med. Duševno zdravje Nadziranje čustev Blaž bi rad vedel, kako naj kontrolira svoja čustva, saj ga mnoge stvari v vsakdanjem življenju čustveno vznemirjajo. To je res in temu se ljudje ne moremo izogniti in tudi ne bi bilo prav, če bi se takim stvarem poskušali izogniti, saj sta prav pestrost in globina čustvenega odzivanja znak zrele osebnosti. Seveda pa se po drugi strani ne sme človek preveč prepuščati svojim čustvom, saj nas lahko preveč zavedejo in izgubimo sposobnost za razumsko presojo. Čustva in razum si ne stojijo vedno nasproti, oziroma se med seboj ne izključujejo, toda socialno življenje zahteva, da sta vendarle v nekem pravem medsebojnem razmerju. Zdi se, da pa je še vedno premalo pozornosti posvečene učenju sposobnosti kontroliranja svojih čustev. Naštel bi nekaj osnovnih splošnih načel čustvene kontrole: - Nikoli ne smemo zanikati lastnih čustev in vedno moramo priznati sebi, da smo npr. jezni , žalostni ali užaljeni. Vse drugo je samoprevara. - Ker vsako čustvo spremlja telesna napetost, se moramo vedno telesno sprostiti, kar prinese za sabo tudi večjo ali manjšo čustveno sprostitev. - Izogibati se moramo čustveno kritičnim situacijam, seveda pa tega ne smemo početi prepogosto. - Moramo biti aktivni, saj telesna in duševna aktivnost pomagata pri premagovanju bolečih in neprijetnih čustev. - Premisliti moramo o nastalem položaju in poiskati rešitev. - Na vsako življenjsko situacijo moramo gledati skozi prizmo humorja in strpnosti. - Nekateri se pretirano bojijo neprijetnosti v prihodnosti, te skrbi pa lahko zmanjšamo, če pomislimo, da se večina skrbi sploh ne uresniči v taki obliki, kot jih pričakujemo. Na ta način se lahko naučimo, da lahko prenašamo konflikte med svojimi impulzi in željami ter socialno resničnostjo ter hkrati povečamo svojo odpornost do tujega manipuliranja z našimi čustvi. mag. Bojan Šinko 18 Štajerski Odraslim prepovedano petek • 10. maja 2013 Slo glasbene novice Po več kot letu dni se na rock glasbeno sceno vrača skupina Momento. Novo upanje je naslov njihove nove skladbe, ki jo kot vedno zaznamujejo udarni, a melodični ritmi. Avtor glasbe in besedila pesmi je Boštjan Levičar. Po lanskoletnem nastopu na Rock Otočcu so se fantje odločili, da si za naslednji album vzamejo dovolj časa za raziskovanje večplastnosti življenja, glasbe in njene vloge v družbi. Prvi plod s tega popotovanja je skladba Novo upanje, ki jo je Momento tudi grafično lepo ponazoril z regratovo lučko. Vsak njen del namreč v sebi nosi potencial, da zgradi in zaživi svojo zgodbo. Zato besedilo poslušalca ne pusti praznega, ampak spodbuja k razmisleku o moči povezovanja, o tem, da smo dolžni razmišljati s svojimi glavami. Momento so v zadnjih mesecih sicer v polnem delovnem zagonu, saj snemajo novi album, ki bo nasledil prvenec Era. Izid albuma napovedujejo v zadnji četrtini letošnjega leta, podpreti pa ga nameravajo tudi s klubsko turnejo. •kifk Rock zasedba DreamOn je marca izdala skladbo z naslovom Asiti. Trenutno se štiričlanska skupina intenzivno pripravlja za nastop na Tednu mladih v Kranju, kjer bodo 15. maja igrali v rock pubu Downtown. Vadbene prostore skupine DreamOn pa zadnji mesec prevevajo tudi nostalgija, mehki toni in zasanjani pogledi. Konec maja namreč izide videospot za njihovo prvo priredbo - lotili so se zimzelene slovenske klasike Orion v izvedbi Marjane Deržaj. DreamOn je mlada, sveža rock skupina iz ljubljansko-gorenjske regije. Igrajo retro rock, ki jim je tako blizu, da so ga poimenovali Dream rock. MZ Glasbeni kotiček D ■ET I 1 O -A Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj. 1. ŠPELA GROŠELJ - ČEŠNJA NA TORTI 2. JAN VEČJA OD NEBA OVŠIN - DEKLETA 3. KING """" 4. CARPE DIEM - PESEM O TEB 5. HAMO & TRIBUTE 2 LOVE - ROŽICE 6. AVTOMOBILI - BAR POZABE 7. PAPIR - OBJEM 8. KATIJA M - POIŠČI ME 9. DAVID GROM - DINAMIT 10. SOULGREG - RAD RAZUMELBI Glasujem za pesem: Moj predlog za Desetico: Ime in priimek:. Tel:_ Davč na: Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. 20 let Srečne mladine Glasbena zasedba Srečna mladina si bo za svoj 20. rojstni dan podarila ekskluzivni koncert, na katerem bodo kot gostje nastopili še ključni nekdanji člani, kot so Tomislav Dem-šer, Dado Sheik, Tim Kostrevc in Jure Pohleven. Kot posebni gostje bodo nastopili tudi člani gledališča ŠODR teater. Omenjeni koncert bo načeloma retrospektivne narave, kar pomeni, da bo program obsegal skladbe z vseh velikih plošč, predstavljenih pa bo kar nekaj utrinkov z novega albuma in še kakšno presenečenje. Ljubljanski glasbeniki so v dveh desetletjih izdali šest studijskih albumov, sodelovali na številnih kompilacijah, odigrali zavidljivo število koncertov tako doma kot v nekdanjih republikah Jugoslavije ter v drugih državah, predvsem vzhodne Evrope. Svojo glasbo so prispevali za filme in predstave domače in tuje produkcije ter druge umetniške zvrsti. Omeniti velja dokumentarec o desetletnem delovanju benda v produkciji produkcije Benjamin, festival Animateka, na katerem so ustvarjalci animacijskega filma uporabili njihove skladbe za svoje izdelke, film Listen to Srečna mladina, ki je izšel na albumu z enakim naslovom, in kabare Navajeni na šok, istoimenski nov album z avtorskimi skladbami, ki so nastale v okviru predstave. »Zelo veliko nam pomeni, da smo imeli možnost spoznavati umetnost ob boku velikih, za naše dojemanje zelo pomembnih ljudi na področju kulture,« so izrazili hvaležnost člani glasbenega kolektiva Srečna mladina, ki se je razvijal od punker-skih začetkov do čisto svoje- Zasedba Srečna mladina je na glasbeni sceni že 20 let. vrstnega izraznega sloga. Med drugimi so sodelovali z Maži-jem Koširjem, Katarino Miro-vič, Damjanom Kocjančicem, Benjamin produkcijo, Ivanom Kanom Mujezinovičem, Juretom Engelsbergom, Rajkom Bajtom, Janijem Mujičem, Bo-banom Burasacem, Žaretom Pakom, Emilom Kozamerni-kom, Rokom Podbevškom, Julijem Zornikom in drugimi. Novi album Navajeni na šok, ki je nastal v okviru istoimenske predstave v sodelovanju s ŠODR teatrom, zajema 12 novih avtorskih skladb in ni le glasbena kulisa za performans, temveč gre za glasbo, ki lahko živi tudi brez gledališča, kot lahko živi glasba iz muzikala, kabareja ali filma. Drugače je le to, da so za potrebe predstave imeli za vzor predvsem glasbo iz 70. let, uporabili so kar nekaj produkcijskih prijemov iz tistega časa in upoštevali načelo »takšno glasbo bi naredili takrat, če bi imeli znanje in tehnologijo, ki ju imamo danes«. Prva skladba z omenjene plošče z naslovom Kdo smo je nastala v sodelovanju s članom ŠODR teatra Matevžem Brecljem, ki se predstavlja kot solist. MZ Filmski kotiček Dvigni Vsebina: Leta 1995 so se trije ameriški bodibilderji odločili ali pa morda čisto po kardelje-vsko spoznali, da je vsak svoje sreče kovač, zato so stvari vzeli v svoje roke: ugrabili so bogataša in ga prisilili, da je vse svoje imetje prepisal nanje, nato pa ga neuspešno ubili, zaradi česar je vsa zadeva ušla izpod nadzora in se na koncu seveda končala na sodišču. Michael Bay, sicer hlevski režiser bombastičnih razčefu-kov, kot so Transformerji, se je na vrhuncu kariere odločil za intimni filmček, ker ga je, zanimivo, pritegnila zgoraj opisana resnična zgodba. Film Dvigni je zato pomenljiv na več načinov, kot se sprva zdi. Prvič, Bay je dokazal to, kar smo poti-homa vedeli vsi: v Hollywoodu lahko tehnično vrhunski film Pain and Gain Igrajo: Christopher Markus, Stephen McFeely po člankih Peta Collinsa Režija: Michael Bay Žanr: komična kriminalna akcijska drama Dolžina: 130 minut Leto: 2013 Država: ZDA poljubnega žanra posnameš za vsega 20 milijonov dolarjev, če so le plače enake vloženemu delu, ne pa zvezdniško prena-pihnjene. Bay sicer slovi kot tehnološki perfekcionist, zato je nenavadno, da je še do nedavna prisegal na filmski trak. Ta film je njegov prvi, ki je v celoti posnet z digitalnimi kamerami in rezultat je osupljiva pisana vizualna podoba, ki film skupaj s simpatično spačeno igro dviguje na raven lahkotne črne komedije, čeprav gre v resnici za zaskrbljujočo zgodbo o človeku kot bolni živali. Namreč, trije glavni junaki prav po filozofsko ugotovijo, da ameriška mantra o trdem delu, ki neizogibno vodi do (finančnega) uspeha, ne drži, saj se je nekje počasi prelevila v slepilo za suženjsko delo. Hkrati fantje ugotavljajo, da prav tako ne drži reklo, da denar ne prinaša sreče. Prej nasprotno, denar omogoča zadovoljitev osnovnih materialnih potreb, ki jih imamo v različnih stopnjah prav vsi ljudje, zadovoljene materialne potrebe pa so osnova čisto duhovnemu pojavu, občutku posameznika, da ima svoje človeško dostojanstvo. Kaj torej storiti, ko se zaveš, da ga nimaš, za družbeni sistem pa se nenadoma izkaže, da ti ga hoče odreči, ne pa omogočiti? Preprosto, vzameš si ga. Osnovno dostojanstvo je (ali pa je vsaj nekoč bilo) nekaj, kar je družba človeku omogočila že z rojstvom, zato se vsi trije fantje, že povsem vročični od tovrstnih socialističnih idej, odločijo za pravičnejšo preprazporeditev bogastva od bogatih k revnim, torej k njim, seveda. Prerazporeditev bogastva je seveda tudi v interesu kapitala, le da si zanj prizadeva v obratni smeri. Ko se fantje lotijo prepričevanja, naj svoje finančne smernice obrne za 180 stopinj, ni prav nič čudno, da bogataša ne morejo in ne morejo ubiti, kljub številnim dovršenim po- skusom, saj kapitalizma vendar ne moreš ubiti. V svoji preteklosti je namreč pokazal izjemno sposobnost preživetja in prilagajanja, zato na koncu vedno zmaga, kljub obdobjem, ko se je zdelo, da je poražen. Zato ima zgodba lahko samo en možen razplet, ki bi se zgodil tudi, če ne bi bili prav vsi liki v filmu, vključno s statisti, popolni cepci in retardiranci naphani s predsodki. Zato se film Dvigni do neizogibnega razpleta s suvereno režisersko roko odpelje v globel krvave komedije, ki je na trenutke tako absurdna in za lase privlečena, da se mora film ustaviti in gledalce znova opomniti, da je vse to žal posneto po resničnih dogodkih. Matej Frece Foto: arhiv ' ■ ¡Lj J OVEN (21.3. - 20.4.) V ljubezni vas bo spremljala romantika. Jasno bo, da bi lepa beseda lepo mesto našla. Na drugi strani boste imeli mnogo priložnosti v komunikaciji in boste več na poti. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola. Kreativni izzivi bodo priložnost za uspeh na delovnem mestu. BIK i, (21.4. - 20.5.) * Občutek čustvene varnosti vas bo pomiril. Pridobili boste zaupanje in se skozi pogovor odprli. Prednost pred obveznostim bodo imeli prijatelji. Obdobje bo prineslo harmonijo in potrebo po romantiki. Modro bo, da se boste v ljubezni pogovorili in izpostavili svoje želje. im DVOJČKA (21.5. - 20.6.) Popaziti boste morali na svoje zdravje. Izogibati se bo treba slabih navad in razvad. Pozitivne učinke bo imel počitek in prosti čas. Srčni izvoljenec bo opazil vašo magnetično energijo in tako boste v ljubezni dosegli več. Resnica se bo skrivala v tem, da je sreča na hk RAK (21.6. - 22.7.) Kreativna energija bo tista, ki vam bo dala krila. Veliko boste razmišljali in se odločali po temeljitem premisleku. Pozitivno bo, da boste svoje občutke zapisovali. Intuitivnost bo vaša prednost in tako boste korak pred ostalimi. Na delovnem mestu bo dinamično. Sprostite se! w LEV (23.7. - 22.8.) Odprle se vam bodo nove poti. Dinamična energija vam bo v pomoč pri odkrivanju tistih reči, ki so drugačne in pionirske. Pravilno bo, da boste stopili na delovnem mestu v ospredju. Nihanje energije bo posledica stresa. Sprostile vas bodo športne aktivnosti in narava. H DEVICA f& (23.8. - 22.9.) Notranji mir boste iskali in ga poskušali zadržati zase. Obdobje bo nekoliko stresno in pomembno bo, da boste znali opazovati malenkosti. Kocke usode se bodo v ljubezni zasukale v vašo korist. Obstaja povečana verjetnost, da boste našli na delovnem mestu nov izziv. Sprostitev bo v naravi. petek • 10. maja 2013 Za kratek čas Štajerski 19 UGANKARSKI SLOVARČEK: EKSAMEN = izpit, GATER = strojna žaga, jermenik, KABALIST = spletkar, intrigant, MAKALU = gora v Himalaji, NUNSKA GRABA = naselje pri Ljutomeru, PAGON = slovenski matematik (Dušan, 1955-), SOMAN = tekoč bojni strup, UJMA = naravna nesreča. ■o|eu} 'eomdo '^uiuey 'ueiuos '^ojean 'eo|oj3 'ßjjrnod 'waiel" rniag %ieqiv 'n|e>je|/\| 'yy 'eai 'ezens Tieg 'goiu 'Qd 'eqoi§ e>jsunN 'je>j3 'eiuzuoie 'Aapo '0>j0>j0J 'sjdovjdn 'ojodojd '}sefluo>j 'eSauo 'J9ie§ 'eiuoje 'uo§od :ouAejopoA '3>jNVZId>l 31 A31IS3d liCRADIOPTUJ 89,8-98,2»I04,3 SOBOTA, 11. maj: 5.00 SOBOTNO JUTRO: 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 17.30 in 19.00). 6.15 Kmetijski nasvet (ponovitev). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.45. Sobotni športni napove-dnik. 9.00 Oddaja za male in velike. 10.00 OBVESTILA (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Kuharski nasveti (ponovitev).12.00 SREDI DNEVA: Pogovor ob kavi (Tjaša Mrgole Jukič). 13.10 Šport. 13.45 Po študentsko (Aleks Horvat). 14.00 SOBOTNO POPOLDNE NA RADIU PTUJ in ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 Sobotni večer na Radiu Ptuj. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). NEDELJA, 12. maj: 5.00 NEDELJSKO JUTRO: 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 in 19.00).6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 8.40 Svetloba duha. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.15 Kuharski nasveti z Vladom Pignarjem. 10.00 Vrtičkarije (ponovitev). 11.40 Kmetijska oddaja (Marija Slodnjak). 12.00 Opoldan na radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), 12.30 Komentar tedna (pon.). Z zimzelenimi melodijami v nedeljski popoldan. 13.00 NEDELJSKO POPOLDNE NA RADIU PTUJ: Čestitke poslušalcev. 18.00 Pregled tedna (ponovitev). 19.00 Lestvica Naj 11. 20.00 do 24.00 ure GLASBENE ŽELJE s Tonetom Topolovcem. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Velenje). PONEDELJEK, 13. maj: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00. Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 GOSPODARSKI IZZIV (Mojca Zemljarič). 11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA: 12.40 Napovednik tedenskih dogodkov. 13.10 Šport. 14.15 Melodija dneva. 13.45 Aktualno v Podravju. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 POROČILA. 18.00 ODDAJA O KULTURI (Majda Fridl). 19.10 Z glasbo v ponedeljkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 VEČERNI PROGRAM. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). TOREK, 14. maj: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA. 5.15. NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 08.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak).11.30 POROČILA. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podrav-ju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Pomoč sočloveku. 19.10 Z glasbo v torkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič) 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Velenje). SREDA, 15. maj: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NA DANAŠNJI DAN. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva: Slovenija in Evropska unija. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.10 Utrip Podravja. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije z Mišo Pušenjak in Ka- rolino Putarek. 19.10 Z glasbo v sredin večer 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Večer na Radiu Ptuj: Modne čvekarije (ponovitev) in Pogovor ob kavi (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Slovenske gorice). ČETRTEK, 16. maj: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.10. Gost Štajerske budilke. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.30 POROČILA. 12.00. Sredi dneva. 12.15 Komentar tedna. 13.10 ŠPORT. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija dneva. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija Radia Ptuj. 19.10 Z glasbo v četrtkov večer: Te domače viže (ponovitev) 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 Skupni nočni program (Radio Slovenske gorice). PETEK, 17. maj: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA do 9.00. 5.15. Na današnji dan. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 19.00 in 22.00). 6.45 Horoskop. 7.45 ROJSTNI DNEVI. 8.00 Odprti telefon. 9.15. Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.05 Minute za rekreacijo. 12.00 Sredi dneva: Napove-dnik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Aktualno v Podravju. 14.15 Melodija tedna. 18.00 PREGLED TEDNA. 19.10 Z glasbo v petkov večer. 19.50 Z naših odrov (Davorin Jukič)20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahber-ger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice). Pregled tedna na Radiu Ptuj. Vsak petek med 18. in 19. uro. TEHTNICA ctr- (23.9. - 23.10.) Čas bo ugoden za izobraževanja in za dela, ki so vezana na tujino. Od sebe boste oddajali magnetično energijo in tako prejeli ogromno pohval. Več časa boste namenili sebi in urejenosti. Vabili vas bodo tudi nakupi. Partnerjevi namigi bodo dobrodošli in žal ne more biti vse po vaše. ŠKORPIJONOV STRELEC (24. m. - 22.11.) \ V (23.11. - 21.12.) (24.10. - 22.11.) Igra usode se bo obrnila v vašo korist. Končno boste našli pravo ravnovesje in določeno skladnost. Prejeli boste tudi neko ugodno rešitev. Poslovni uspehi se bodo stopnjevali in pozitivno bo, če boste znali opazovati. Ljubezenska sreča bo naklonjena tako vezanim kot samskim. Razpeti boste med dvema zadevama. Odločitev ne bo lahka, toda bo pravilna. Sprostili vas bodo prijetni pogovori in izmenjava mnenj. Iskanje bližnjic na delovnem mestu bo vaša strast. Omenjeno vam bo pomagalo prebroditi neugodne čeri. V ponos in oporo vam bo srčni izvoljenec. KOZOROG (22.12. - 20.1.) ' Čas prinaša neko posebno energijo. Notranje se boste osvobodili in hrepeneli po novostih. Omenjeno boste pridobili korak za korakom. Privlačile vas bodo skrivnosti in naredili boste tudi prerez, kdo vašo pomoč potrebuje. V ljubezni bo čas za prijetnosti in zapihal bo svež vetrič. VODNAR (21.1. -18.2.) Svoje mnenje boste znali povedati na pravilen način. Zrno modrosti se bo skrivalo tudi v vaših šaljivih pripombah. Dinamika časa bo v odnosu z ljudmi in spoznavali boste tudi takšne, ki vam bodo polepšali življenje. Vezane predstavnike čaka romantičen in nenavaden vikend. RIBI (19.2. - 20.3.) Združili boste notranjo moč in intuicijo. Pridnost, vestnost in marljivost se bo pričakovala na delovnem mestu. Popazite le, da si ne boste zadali preveč nalog in da jim boste kos. Točke usode se bodo obrnile v vašo korist na tistih področjih, kjer si boste to želeli. Poučna so pota duhovnosti. 20 Štajerski TEDNIK Od tod in tam torek • 14. maja 2013 Maribor • Na policijski upravi več kadrovskih sprememb Miran Šadl - nov predstavnik za odnose z javnostmi Na Policijski upravi Maribor so sporočili, da za odnose z javnostmi odslej skrbi 41-letni mag. Miran Šadl, nov komandir Postaje mejne policije Zavrč je Srečko Artenjak, komandir PP Rače pa je postal Jože Šprah. Kot je na tiskovni konferenci v torek, 7. maja, v sejni sobi Policijske uprave Maribor pojasnil njen direktor Daniel Lorbek, je bil po odhodu dosedanjega tiskovnega predstavnika Bartola Lampreta za novega predstavnika Policijske uprave Maribor za odnose z javnostmi imenovan mag. Miran Šadl. V policiji je zaposlen že od leta 1992, ko je začel delo na PU Nova Gorica. Poleg tega je na območju Policijske uprave Maribor, predvsem na območju Spodnjega Podravja, že v aprilu in začetku maja prišlo do nekaterih drugih kadrovskih sprememb, ki so predvsem posledica upokojevanj starejših sodelavcev in sodijo v okvir rednih fluktuacij. Že 1. aprila je vodenje postaje mejne policije Zavrč prevzel dosedanji pomočnik komandirja na policijski po- staji Šentilj Srečko Artenjak, 15. aprila pa je vodenje policijske postaje Rače prevzel Jože Šprah, dosedanji pomočnik komandirja na policijski postaji za izravnalne ukrepe Maribor. Z 22. aprilom je vodenje policijske postaje vodnikov službenih psov in konjenikov prevzel Stanislav Čurič, vodenje oddelka za splošno kriminaliteto v sektorju kriminalistične policije je prevzel Andrej Kolbl, dosedanji vodja skupine za prepovedane droge v oddelku za organizirano kriminaliteto, medtem ko je vodenje oddelka za cestni promet prevzel Boris Vebe-rič, dosedanji policijski inšpektor v oddelku za cestni promet. Kot je pojasnil Daniel Lor-bek, so skoraj vse kadrovske spremembe na Policijski upravi Maribor posledica upokojevanja, ob tem pa do- Foto: M. Ozmec Na tiskovni konferenci PU Maribor: na levi novi predstavnik za stike z javnostjo Miran Šadl, ob njem Bojan Kitel, desno direktor PU Daniel Lorbek. dal, da se število zaposlenih na upravi zadnja leta znižuje. Od maja 2009, ko je prevzel vodenje policijske uprave, do danes se je namreč število zaposlenih na PU Maribor znižalo za več kot 70 policistov. Kljub temu pa z razmeroma ugodnimi rezultati po njegovem mne- nju še vedno dokazujejo, da je stanje varnosti na območju PU Maribor razmeroma ugodno. Kot kažejo analize njihovega dela v prvem četrtletju letošnjega leta, je bilo sicer zaznati rahlo povišanje kaznivih dejanj, raziskanost kaznivih dejanj pa je nekoliko ugodnejša kot v enakem obdobju lani. Na področju javnega reda in miru uspešno zagotavljajo red na vseh večjih in tudi izrednih množičnih prireditvah, pa tudi na področju prometne varnosti je stanje v primerjavi s preostalo Slovenijo zelo ugodno. Nekoliko se je povečalo število ilegalnih pre- hodov meje, kar je posledica velikega pritiska na našo zunanjo mejo, a to samo potrjuje uspešnost policistov, ki svoje delo kljub stavki opravljajo vestno in odgovorno. Sicer pa se policisti z območja PU Maribor te dni pripravljajo na nov velik dogodek, že to soboto bo namreč v Mariboru nogometni derbi med Mariborom in Olimpijo. Pred skorajšnjim vstopom Hrvaške v Evropsko unijo pa načrtujejo v obmejnih občinah še informativne sestanke, na katerih bodo občane seznanili s predvidenimi spremembami v maloobmejnem gibanju med obema državama. Vsekakor pa za policiste to ne bo pomenilo bistvenih sprememb, saj bodo ob meji tudi v bodoče opravljali svoje delo podobno kot do sedaj, ukinjena bo le carinska služba. M. Ozmec Obrež • Odkrili spominsko ploščo Težka odločitev na pragu vojne V Obrežu so se s priložnostno slovesnostjo spomnili na julij 1991, ko sta takratni vo(|ja varnostnega okoliša Središče ob Dravi miličnik Jožef Cvetko in takratni komandir policijske postaje v Ormožu Jurij Ferme v strogi tajnosti organizirala prevoz orožja in streliva na tri rezervne lokacije. Ena od njih je bila domačija družine Borko v Obrežu 61, kjer so te dni odkrili spominsko ploščo. Jožef Cvetko je kot slavnostni govornik povedal, da je bila leta 1991 v Središču ob Dravi postavljena mejna kontrolna točka na meji z Republiko Hrvaško: „Ob koncu junija 1991 je JNA zasedla mejne prehode s sosednjimi državami, tudi kontrolno točko v Središču ob Dravi. JNA je nameravala izolirati Slovenijo pred ostalim svetom, kar bi bistveno otežilo procese osamosvajanja. Temu smo se takrat odločno uprli, JNA pa ni izbirala sredstev in z uporabo vojne tehnike je popolnoma uničila mejno kontrolno točko v Središču in krepila vojaški pritisk na mesto Ormož." Prav zaradi grožnje zasedbe mesta se je vodstvo odločilo, da prestavi orožje na druge lokacije izven mesta. Cvetko je s sodelavcem in svojim osebnim avtomobilom s prikolico prepeljal orožje iz PP Ormož v Obrež. Pričakal ju je Vlado Borko in jima pomagal razmestiti orožje v kletnih prostorih stare stanovanjske hiše. O skladiščenem orožju ostali člani družine niso vedeli nič, izvedeli so šele takrat, ko se je po vojnih dogodkih spet varno odpeljalo na milico. Cvetko je povedal, da so se policisti pri Borko-vih vedno čutili dobrodošli, še posebej povezani pa so tudi zaradi dveh policistov v družini. Vlado Borko je bil kot občan vreden zaupanja izbran za hrambo orožja za sestav milice, rezervni sestav milice in organe državne varnosti. Dogodkov se spominja takole: „26. junija 1991 sem bil v službi na železnici. Popoldne so prišli tanki. Pripravljena smo imeli dva vlaka, s Foto: Viki Ivanuša Na slovesnosti se je poleg domačinov zbralo tudi precej predstavnikov policije in veteranskega združenja. katerimi smo jih zadržali, da so lahko v Ormožu v mestu dokončali izdelavo barikad. Ko so šli tanki mimo nas, smo se umaknili v klet. Potem so pripeljali orožje. Lagal bi, če bi trdil, da me ni bilo strah, ker v tistem času v hiši hraniti orožje ni bilo preprosto. Takrat nismo vedeli, da se bo vse končalo tako, kot se je. Na srečo ni bil nihče poškodovan. Hranili smo kratko-cevno in dolgocevno orožje, protitankovske mine, ročne magnetne mine, bombe, več tisoč nabojev in drugo orožje. Spominska plošča za nas, ki smo to doživeli, ni tako pomembna, bo pa spominjala zanamce, da se tukaj nismo ustrašili agresorja." Na območju UE Ormož so skupno tri takšna obeležja -poleg domačije Borko še pri Žalarjevih in na PP Ormož, na območju PU Maribor pa je bilo preko 30 takšnih tajnih lokacij. Darko Šorli meni, da takšna obeležja služijo spominu in zahvali zavednim domačinom, ki so v težkih časih stopili v pomoč milici in TO, pa tudi zato, da bodo mlajši rodovi vedeli, kaj se je takrat dogajalo. Odločitve niso bile tako enostavne, kot zgleda danes. Ljudje so tvegali tudi svoja življenja, in če bi se dogodki zasukali drugače, so tvegali tudi dolgoletni zapor, saj je bila hramba orožja Foto: Viki Ivanuša Ploščo sta odkrila predsednik policijskega veteranskega društva Sever Maribor Darko Šorli in domačin Vladimir Borko, ki je hranil orožje. hudo kaznivo dejanje." Da v Obrežu res niso vedeli za skladišče orožja pri Borko-vih, pa pove anekdota, da je soseda komaj dan pred proslavo, ko so jo prišli povabit na slovesnost, izvedela, da je bilo tukaj skrito orožje. Župan Jurij Borko je ob tej priložnosti povedal: »Naša naloga je, da osvetlimo te do- godke, še posebej pa, da otrokom in šolarjem povemo, kaj so ti dogodki pomenili. Vedeti morajo, da smo to državo dobili težko in da jo moramo ohraniti.« Za kulturni program so poskrbeli člani Komornega sestava orkestra slovenske policije in recitatorji OŠ Središče ob Dravi. Viki Ivanuša Smo podjetje za ravnanje z odpadki -^ iščemo kandidata/ko za naslednje delovno mesto SAMOSTOJNI RAČUNOVODJA, ki bo zadolžen/a za: • evidentiranje poslovnih dogodkov, načrtovanje, koordiniranje, mesečno poročanje, vključno s pripravo letnega bilančnega poročila, • vodenje, organiziranje in koordiniranje dela računovodsko finančne službe, • izvajanje plačilnega prometa, • nadzor nad terjatvami, • pripravljanje finančnih poročil in revizorsko pregledanih finančnih izkazov v skladu z računovodskimi standardi. Od vas pričakujemo: • najmanj visoko-strokovno izobrazbo ekonomske smeri, • najmanj 5 let delovnih izkušenj, • znanjenemškegajezika, • odlične organizacijske in vodstvene sposobnosti. Kandidati, ki se v zgoraj navedenih razpisnih pogojih prepoznate, vljudno vabljeni, da pošljete svoj življenjepis na naš naslov, najkasneje v osmih dneh od objave, na naslov: ČISTO MESTO PTUJ D.O.O. Dornavska cesta 26, 2250 Ptuj - za kadrovsko službo petek • 10. maja 2013 Poslovna in druga sporočila Štajerski 21 Prireditvenik Mali oglasi STORITVE PVC OKNA in VRATA, FASADE ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj - ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, telefon 041 250 933. IZVAJAMO adaptacije, inštalacije, vse vrste zaključnih gradbenih storitev v poslovnih in stanovanjskih objektih. Voh, d. o. o., Muretinci 65 a, 2272 Gorišni-ca, telefon 041 457 037. ŽELITE čim uspešneje končati šolsko leto? Izvajamo učno pomoč za osnovnošolske predmete in inštrukcije iz angleškega jezika za vse šole. MATEHER, d. o. o., tel. 040 571 313. NUDIMO hitro in ugodno strojno sekanje ter žaganje drv na terenu. Tel. 041 801 814. KAM NA PTUJU na kakovostno masažo, ko imate bolečine ali se želite znebiti stresa?V Milumed, d. o. o., Langusova ulica 8. Tel. 02 745 01 43, www.milumed.si. UGODNO: vse iz inoxa, ograje - deli, okovja za kabine, cevi, vijaki, dimniki, litoželezni kamini, gorilniki na pelete. Ra-mainoks, d. o. o., Kopališka 3, Kidričevo, tel. 02 780 99 26, www.ramainox.si. FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, pomoč pri subvencijah, vsa notranja slikopleskarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, telefon 041 226 204. IZPOSOJA IN IZDELAVA birmanskih, obhajilnih, poročnih ter svečanih oblek ... Šiviljstvo Ne-ja, Senešci 2a. Velika Nedelja. Gsm: 031 258 704 www. brunaricenadstreski.com POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba kanalizacijskih priključkov. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929. r^v m ROLETARSTVO ARNUŠ, PVC-okna, vrata, senčila, komarni-ki, garažna vrata. Ivan Arnuš, s. p., Mariborska cesta 27 b, 2250 Ptuj, 02 788 54 17, 041 390 576, fax 02 788 54 18, www.roletarstvo-arnus.si, info@ roletarstvo.arnus.si. KMETIJSTVO ŽAGA PTUJ odkupuje vse vrste hlodovine, tudi embalažno - topol, jelšo, brezo, lipo ... Opravi pa tudi sečnjo in spravilo lesa. Nudi žagan les, letve, morale, obloge in drva za kurjavo. Tel. 041 403 713. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursus ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaot, Babinci 49, Ljutomer. Tel. 02 582 14 01. PRODAM drva v hlodih, kamionska dostava. Tel. 041 767 760. NESNICE, rjave, 20-tedenske, v začetku nesnosti, prodajamo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23. NESNICE, rjave, grahaste, črne, stare 14 tednov prodam 4,20 € za žival, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71. KUPIM TRAKTOR Tomo Vinkovič, Zetor, Ursos, IMT, Deutz, univerza ali podobno, lahko slabše ohranjen. Tel. 041 680 684. PURANE in purice, petkilogramske, za nadaljnjo rejo po akcijski ceni 15 € za žival prodam. Možna tudi dostava. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23. PRODAM rdeče vino (jurka, kvinton), cca. 250 l. Tel. 041 485 927. PRODAM obračalnik pajek 350 Sip, dobro ohranjen, široke gume in kupim dve telički 100 kg - simentalki. Tel. 758 51 91. PRODAM bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, in visoko kakovostne pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Telefon 051 667 170. PRODAM avto prikolico, nosilnost 250 kg, in gumi voz. Tel. 041 728 945. PRODAM tri bikce, težke okrog 150 kg, in dve telici, stari eno in dve leti, pašni. Tel. 031 532 785. PRODAM 180-kg prašiča. Tel. 041 996 271. PRODAM telico simentalko, brejo, v devetem mesecu. Tel. 051 231 529. VIR na Hrvaškem pri Zadru, oddam apartma za 5 oseb in apartma za 3 osebe. Oba sta s klimo in oddaljena 100 metrov od peščene in kamnite plaže na morju. Gsm 041 748 327. PRODAM dve telici, eno brejo. Telefon 753 51 01. NEPREMIČNINE PRODAM več apartmanov v velikosti od 40 do 65 m2, otork Murter - Tisno, 30 metrov od morja, cena cca 2.500 €/ m2, telefon 00385 98 33 61 40. PRODAM hišo v okolici Ptuja. Inf. na tel. 031 483 071. DRUŽINSKO hišo 250 m2 s 14 ari zemljišča na odlični lokaciji na Ptuju prodam za 189.000 €. Tel. 040 300 555. PRODAM enosobno stanovanje, 45 m2. Tel. 031 669 145. PRODAM opremljeno trosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 041 474 148. PRODAM večjo parceli ali dve manjši na Ptuju (Langusova ulica). Tel. 041 588 137. PRODAM gozd na Rogoznici v velikosti 2,7 ha. Tel. 041 588 137. PRODAM parcelo z lepo brunarico 8.000 m2 ob gozdu in potoku na zelo lepi legi na Mestnem Vrhu. Cena 10.000 €. Gsm 070 270 130. OTOK Pašman; prodamo starejšo kamnito hišo z lepim dvoriščem in 2 vrtovoma, 450 metrov od morja, potrebna obnove. Cena 26.000 €. Gsm 070 350 853. DOM STANOVANJE V NAJEM DAJEM dvosobno stanovanje (lahko je manjši poslovni prostor, npr. frizerski salon), eno trosobno in eno štirisobno stanovanje, delno opremljeno, lokacija Bukovci, ob glavni cesti, vsa stanovanja so brez stopnic in imajo garaže. Tel. 040 213 122. PRODAM delno opremljeno dvosobno stanovanje v centru Ptuju, z uporabo kabelske TV, centralna kurjava in internet. GSM 041 428 673. SV. FILIP I JAKOV, oddamo sodobno opremljene apartmaje za 2 do 6 oseb blizu plaže. Opis, cene in slike na www. sincek.de, kontakt: sincek@t-online.de ali pa 0049 171 744 33 31. VIR PRI ZADRU, oddam dvosobno apartma za štiri osebe, pred sezono, v sezoni in po sezoni, oddaljenost od morja cca. 150 m. Tel. 031 742 714. V NAJEM oddamo ali prodamo poslovni prostor v velikosti 65 in 100 m2 (bivša trgovina PCS compjuters) na Os-ojnikovi 22, Ptuj. Tel. 041 647 745. V NAJEM dam enosobno stanovanje starejši ženski za 50 €/mes. Tel. 779 52 51. V NAJEM dajem dvosobno opremljeno stanovanje. Gsm 031 623 079. Petek, 10. maj 9:00 Poljčane, Razvojni center narave: brezplačni dnevi energetskega svetovanja za občane 14:00 Majšperk, Breg - sedež podjetja Albin Promotion: Chicken feet party ob 23-letnici podjetja 17:00 Majšperk, Galerija AP: odprtje razstave Ane Krajnc 19:00 Slovenska Bistrica, OŠ Pohorskega odreda: 38. območna revija odraslih pevskih zborov 20:00 Ptuj, DomKULTure, Muzikafe:predavanje dr. Maje Gašperšič, Savanski šimpanzi Sobota, 11. maj 9:00 Gortina-Muta, splavarski pristan: Na Koroškem je fajn, srednjeveški spektakel, splavarjenje, ogled znamenitosti Podlehnik, motel: 14. tradicionalni pohod do Rodnega Vrha in Gorce; 14:00 zaključek pri etnografskem muzeju, kulturni program, podelitev priznanj vinogradnikom, TD Podlehnik Poljčane, Dom športa in kulture, Dom krajanov: Varnost v prometu, naša skupna skrb, Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, Vrtec Ptuj, Vrtec, enota Zvonček: Šport Špas - 6. dan druženja in gibanja vseh generacij, pohod in meritev srčnega utripa in krvnega tlaka Ptuj, pred Mestno hišo: prireditev ob 9. obletnici vstopa v EU in predstavitev projekta mladih Spoznavajmo države EU, TD in MO Ptuj 10:00 Ptuj, Mestni kino: Filmski teden Evrope 2013, Kino vrtiček, Rumeni slon na obisku 15:00 Žetale, igrišče OŠ: tekmovanje moških in ženskih članskih desetin za prehodni pokal Občine Žetale 17:00 Ptujska Gora, bazilika Marije Zavetnice: 9. Marijafest, p. Janez Ferlež in pevska skupina iz Vidma, ob 18.00 pričetek tekmovanja 20:00 Poljčane, Dom športa in kulture: predstava Divji Lovec, KUD Šmartno na Pohorju 9:00 9:00 9:00 9:45 Nedelja, 12. maj 8:00 Ptuj, Terme: 12. ptujski triatlon, Tekaški klub Maraton 8:00 Studenice, dvorana KUD A. Stefanciosa: merjenje holesterola, trigliceridov ... zbiranje rabljenih oblačil, obutve in igrač, RK Studenice 10:00 Ptujska Gora, bazilika Marije Zavetnice: maša v čast sv. Florjanu, PGD Ptujska Gora 15:00 Sp. Polskava: 36. regijsko srečanje godb na pihala, JSKD 19:00 Hajdina, cerkev sv. Martina: koncert učiteljsko-vzgojiteljskega zbora z gosti Ponedeljek, 13. maj 18:30 Lenart, avla Jožeta Hudalesa na občini: Likovni utrinki - razstava učencev od 6. do 9. razreda OŠ Sv. Trojica 19:00 Ptuj, Terme, grand hotel Primus, klub Gemina XIII: stand up Tadeja Toša 19:00 Slovenska Bistrica, knjižnica J. Vošnjaka: predavanje Nataše Čebulj, Postavitev družine po metodi Berta Hellingerja 20:00 Ptuj, Mestno gledališče: predstava Bartleby, pisar - Mini teater Ljubljana, za abonma Tespis, Orfej in za izven Mestni kino Ptuj Petek, 10., sobota, 11., in nedelja, 12. maj: 17:00 Jack, morilec velikanov; 19:00 Srečen za umret; 21:00 Django brez okovov. Sobota, 11. maj, ob 10:00: Kino vrtiček, film Rumeni slon na obisku ter filmska delavnica in ustvarjalnica MOTORNA VOZILA ■ RAZNO ELEKTRIČNI skuter (ESKUTER) Alpha prodam za 450 €. Tel. 041 696 139. PRODAM kolo na prestave, malo rabljeno. Telefon 746 11 31. IŠČEM privat negovalko - občasno, ostalo po dogovoru. Tel. 779 52 51. KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675. PRODAM kuhinjo Marles komplet z vsemi stroji. Tel. 040 268 650. KUPIM mizarsko delovno mizo (pank) in žrmlje. GSM 040 786 069. Podjetje z večletno tradicijo na področju nizkih gradenj, naravnano k uspešnosti in doseganju visokih ciljev, vabi k sodelovanju: NOVA SODELAVCA: za področje KOMERCIALE -KOMERCIALIST M/Ž • pričakujemo kandidate z najmanj 6. stopnjo izobrazbe, zaželeno gradbene smeri, in vsaj 5 let primerljivih delovnih izkušenj • prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z znanjem na področju komerciale (izdelave ponudb, kalkulacij in polkalkulacij, nabave materiala, trženja storitev in produktov, vodenje evidenc) • poznavanje dela z MS Office, MS Project • tržno-komunikacijske sposobnosti, timsko delo, fleksibilnost • strokovnost, samoiniciativnost in lojalnost • želja po osebnem razvoju in napredovanju • aktivno znanje slovenskega in angleškega jezika za področje OPERATIVE - VODJA GRADBIŠČA M/Ž • 6. stopnja gradbene smeri in vsaj 5 let delovnih izkušenj na primerljivih delovnih nalogah • delo zajema vodenje in koordinacijo del na gradbiščih, obračun izvršenih del, sodelovanje z nadzornim organom in naročniki del, evidentiranje, vodenje in posredovanje podatkov za spremljanje planov • poznavanje in delo z MS Office, MS Project, AutoCAD • lojalnost, timsko delo, komunikacijske sposobnosti, fleksibilnost • doseganje rezultatov • želja po osebnem razvoju in napredovanju • aktivno znanje slovenskega jezika in zaželeno znanje angleškega jezika Delovno razmerje se sklepa za določen čas 6 mesecev s poskusno dobo 2 mesecev. Če ste sposobni sprejeti izziv, nam posredujte pisno vlogo z življenjepisom, poudarjenimi dosedanjimi delovnimi uspehi in dokazili o izobrazbi do vključno 15. 5. 2013 na naslov: ASFALTI PTUJ, d. o. o., Žnidaričevo nabrežje 13, 2250 Ptuj ali mojca@asfalti-ptuj.si Na podlagi Zakona o glasbenih šolah - Ur. list RS, št. 29/00, 60/06 (20., 21., 22. in 23. člen) objavljamo RAZPIS PROSTIH UČNIH MEST ZA ŠOLSKO LETO 2013/2014 PREDMET STAROST UČ. ŠT. PR. MEST KLAVIR 7-9 18 ORGLE 11-18 2 HARMONIKA 7-9 15 VIOLINA 7-9 4 VIOLONČELO 7-9 1 FLAVTA 9-11 6 OBOA 9-11 2 KLARINET 9-11 2 SAKSOFON 9-11 4 TROBILA (trobenta, pozavna, bariton, rog, tuba) 9-18 8 KITARA 8-10 4 TOLKALA 9-18 1 PETJE 17-24 4 PLESNA PRIPRAVNICA 1 6 13 PLESNA PRIPRAVNICA 2 7 7 PLESNA PRIPRAVNICA 3 8 3 BALET 1. RAZRED 9 10 BALET 2. RAZRED 10 15 BALET 3. RAZRED 11 15 BALET 4. RAZRED 12 8 BALET 5. RAZRED 13 12 BALET 6. RAZRED 14 11 PREDŠOLSKA GLASBENA VZG. 5 15 GLASBENA PRIPRAVNICA 1 6 21 GLASBENA PRIPRAVNICA 2 7 30 PROSIMO STARŠE, DA UPOŠTEVAJO STAROSTNE OMEJITVE. Za vpis na programe: Predšolska glasbena vzgoja, Glasbena pripravnica 1 in 2, Plesna pripravnica 1, 2 in 3 NI SPREJEMNIH PREIZKUSOV - starši izpolnijo samo vpisni list v tajništvu šole v času uradnih ur. Preizkus glasbene nadarjenosti bodo novinci lahko opravljali v dvorani Glasbene šole Karol Pahor Ptuj v enem od naslednjih terminov: • ponedeljek, 20. maja 2013, med 15. in 17. uro • sreda, 22. maja 2013, med 15. in 17. uro • četrtek, 23. maja 2013, med 17. in 17.30 uro na OŠ Gorišnica • petek, 24. maja 2013 med 15. in 17. uro Naknadni sprejemni preizkusi za morebitna še prosta mesta: • sreda, 21. avgusta 2013 med 15. in 17. uro. PREIZKUS ZA PREDMET PETJE BO SAMO V PETEK, 24. MAJA 2013 POTEK SPREJEMNEGA PREIZKUSA (trajanje 5 min) • otrok v spremstvu staršev pristopi pred tričlansko komisijo, • učiteljica naveže govorni stik z otrokom in ga vzpodbudi, da zapoje pesmico po lastni izbiri, • učiteljica otroku zapoje več kratkih melodičnih motivov, ki jih otrok ponovi, • učiteljica otroku zaploska več kratkih ritmičnih motivov, ki jih otrok ponovi. JAZZ ODDELEK - NADSTANDARD PREDMET ŠTEVILO PROSTIH MEST JAZZ KLAVIR 5 JAZZ SAKSOFON 5 JAZZ TROBENTA 5 JAZZ KITARA 5 JAZZ BOBNI 5 JAZZ KONTRABAS/BAS KITARA 5 JAZZ PETJE 5 NA SPREJEMNEM PREIZKUSU SE PREVERJA GLASBENO PREDZNANJE, PRIMERLJIVO S ŠTIRIMI LETNIKI OSNOVNE GLASBENE ŠOLE. KANDIDATI ODIGRAJO 2 SKLADBI NEKLASIČNEGA ZNAČAJA (blues, swing, funk ...). Preizkus glasbenega predznanja bodo kandidati opravljali v dvorani Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj v soboto, 15. junija 2013, od 11. do 12. ure. Poleg glavnega predmeta so učenci jazz oddelka dolžni obvezno obiskovati še predmete: • jazz teorija • rhythm & reading • big band • combo zasedbe Učiteljski zbor na podlagi uspešnosti sprejemnega preizkusa in razpoložljivih mest izbere učence - novince, ki bodo o rezultatu sprejemnega izpita obveščeni po pošti do petka, 14. junija 2013. NOVINCI - VABLJENI V ČUDOVITI SVET GLASBE IN PLESA! 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila petek • 10. maja 2013 AVTOMOBILI P.R.& AVTO FILIPIČ 1 Industrijska 9, MARIBOR f 02 2283020, 031 658 679 | -NOVA VOZILA FORD 1 - POOBLAŠČENI SERVIS VOZIL FORD S - KREDITI NA POLOŽNICE J BREZ POLOGA 1 - ODKUP VOZIL & ODPLAČILO LEASINGOV & MENJAVE o pMiklavž). C. C. ODKUP. PRODAJA. MENJAVE VOZIL, UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com www.avtomiklavz.si ZNAMKA LETNIK CENA « OPR. BARVA BMW M3SMG COUPE AVT0MA1IC. SU 2002/2003 17.990,00 USNJE.ŠP.PODVOZJE ZIATAK0V. CHEVR0L£TLACETT11.416V 2007 4.190,00 EL PAKET, 1. LASTJVIR.SERVI SREORNAKOV. MC11.0 SX 6 VRAT 2011 0.990,00 GARANC. 12/2013,1.1AST. BELA CimOEN XSAHA 2.0 HDI EXCLUSIVE 2002 1.190,00 KUMA, 2IAST..B. POMIK SIEK. SRERRNA KOV. DAEWOO lANOSIJi SERVO, 4IIRATA 1999 640,00 CENT. ZAHL, SERV.V0L, ELP0M.ST. SV2ELENAK0V. FORD HESTA 1.25 TKEM), S VRAT, SLO 2009 7.990,00 AOT.KUMAJW.RAÙ.IAST. ZELENAKOV. FOHD 0MAX1J0TDCITÜEHD 5 VRAT NOVO 0016.090,00 POPUSnVODLA NA ZALOGI ČRNA, SRERRNA KOV. FORD RESTA 1.4 COMFORT, 6 VBAT 2000 5.790.00 AUI PLAT, HUMA, 1.1AST., MEGL MODRA KOV. FORD HESTA I.2S TTTAHIUM, 5VRAT 2012 10.995,09 TEMPOMAT, CONTROL PAKET HOT MAGENTAVUOLKOV. FORD FOCUS I.^SVRAT 2003 2690,00 2JAST,P0mSERV. KNJIGA SREORNAKOV. FORD FOCUS ECOBOOST TREND - AVTO LETA NOVO 0013.110,011 ZELO NIZKA PORABA!!! ČRNAjREBRNAKOV. FORD FOCUS KARAVA« I.S 2001 5.110,00 D0D.4ZIMGUNENA PLATTSQH SREORNAKOV. FORD FUSION 1.6 TREND, SIO 2009 699619 KUMA, RKGL, 1.LASINIK TEMNO SIVAK0V. FORD KAMNIH, 12 2010 7.110,01 ALUPLAT., MEGL, P0T.RAČ ČRNORDEČA FORD KUGA TREND 26 TDCI4X2 NOVO 0019.526,00 PODALJŠANO JAMSTV0+ 2 L£I1 BELA.LUNARKOV. FORD MONDEO 1.3I.4VRATA 2001 1.110,0« KUMA, EL MKT, MECIERE «KOV. FORD SMAXI.fi STO NOVO OD 20.(f 5,1 VOZILO IIA ZÍL0CI ČRNA KOV. FORD SMAX 2.01 TITANIUM, SLO 2009 6.696,00 PANORAMSKA STREHA, AUIPIAI. SREORNAKOV. HONDA ACCORD 10,5VRAT 1099 1.990,00 NAVIGACIJA. USNJE, ALU PLAT. ČRNA MAZDA SEDAN 3231.41, SIO 1999 1.150,00 ZELO LEP, ADS, LE 1D8JD0 km RDEČA MITSUBISHI L200 2.50,4X4, SLO 1999/12 670010 ALUPLAT., VIEÜNA NAPRAVA KOV. SIVA-ČRNA 0PE1 ASTRA l.415Va,4VI1ATA 1999 IM,01 EL POMIK SIBŒL, DAUXENTRL BORDORDEČAKOV. OPEL MERIVA HI, SLO 2004 4.111,0» KUINA, VLEČNA RAPA., 1.LAST. SREORNAKOV. PEUGEOT 1061.1 POP ART, SVRAT 2002 1.310,01 ELP0MIK STEKEL CENTRZAKL ZIATAK0V. PEUGEOT RCZ COUPE 1.6 2010 19.501,0» RIXENON, PARK SENZORJI ČRNA RENAULT IAGUNA M DCI DYNAMIC, KARAVAN 2002 2490jl0 ALU PLAT., MULT1F. VOLAN TEMNO SIVA RENAULT NEGANE 1.5 DCIGRANDTOUR PRIVILEGE 2004 3.510,01 AVT.KÜMA,SENZZADÉ,MEíL TEMNO SIVA KOV. RENAULT MODUS U DCI EIAN, 5 VRAT 2000 5.311,01 KURIA, REGL, OBVOLKOHIRHE SV. MODRA KOV. SEATLEON U5VRAT, SIO 2903 3.711,0« KUMA, ABS, 1.LASTWK. ARS ZIATAK0V. VW PASSAT 1.9 TIN KARAVAN 2004 5.711,01 (ÍT0P.MENJ, TEMPOMAT SV. MODRA KOV. ŠE VEČ VOZIL NAJDETE NA : www.avta.nat/avtomobilipr ZNAMKA LETNIK CENA« OPR. BARVA AUDI A4 AVANT 2.0 TDIDPF BUSINESS 2010 15.680,00 KUMA KOV. SREBRNA BMW SERIJA 1:116D C0NF0RT 2010 11.780,00 KUMA KOV. ČRNA BMW SERIJA 3:318D TOURING 2004 4.980,00 KUMA KOV. ČRNA CITROEN C31,4 HDI C0NF0RT 2010 7.750,00 KUMA BELA CITROEN C4 GRAND PICASS01,6 HDI BUSINESS 2010 10.680,00 NÄVI, PARK KOV. SIVA FORD FOCUS 1,6 TDCI TREND 2010 7.980,00 KUMA BELA OPEL ASTRA KARAVAN 1.3 CDT1 ENJOY 2008 5.980,00 KUMA BELA OPEL C0RSA COSMO 1,216V 2009 6.680,00 48.000 KM PREV. KOV. SIVA PEUGEOT 407 C0NF0RT 1,6 HDI 2009 8.580,00 KUMA KOV. SREBRN RENAULTCU01,5 DCI 2010 6.280,00 KUMA BELA RENAULTGRAND SCENIC 1,5 DCI DYNAMI0UE 2011 10.450,00 NÄVI, TUM TUM KOV. RJAVA RENAULT MEGANE GRANDTOUR 1,5 DCI DYN. PLUS 2008 6.280,00 KUMA ČRNA RENAULTSCENIC 1,5 DCI EXPRESSION 2011 10.770,00 KUMA KOV. ČRNA SEAT ALTEA XL STYLANCE 1,9701 2008 8.880,00 KUMA KOV. ČRNA ŠKODA OCTAVIA COMB11.9 TDI ELEGANCE 2009 10.280,00 SL0V. KOV. SIVA VOLKSWAGEN PASSAT 1,9 TOI SP0RTUNE 2005 8.280,00 KUMA KOV. SREBRNA nUTOMOBfU : GARANCIJO Hajdoše 22,2288 Hajdina (ob glavni cesti Ptuj - Maribor), GSM: 031 341 092 041 500 760 ESnmH 3Ä [MMHËΠC^ÄÖT^MÖP WoVJ I MtTil 3M1 f «M O ODKUP, PRODAJA O MENJAVE VOZIL O UGODNA FINANCIRANJA (DO 7 LET BREZ POLOGA) O UGODNA ZAVAROVANJA LETNIK CENA OPR. BARVA FORD C-MAX 1.6 TDQ 2005 5.490,00 AVT. KLIMA KOV. MODRA CITROEN XSARA PICASS01.6 Hdi 2004 3.990,00 AVT. KLIMA kov. SIVA PEUGEOT PARTNER 1.6 Hdi 2011 10.490,00 AVT. KUMA-SLO KOV. RDEČA BMW 520 d 2011 33.990,00 VSA OPREMA KOV. MODRA CITROEN C4 GRAND PICASS01.6 Hdi 2008 8.990,00 AVT. KUMA KOV. SIVA OPEL ASTRA KARAVAN 1.7 COT 2007 6.490,00 PRVI LASTNIK KOV. SREBRNA OPEL INSIGNIA SPORTS TOURER 2.0 CDTi 2010 13.490,00 VSA OPREMA BISERNO BELA CHEVROLET AVE01.4 2007 2.990,00 KUMA-SLO KOV. SREBRNA CITROEN C3 PICASS01.6 Hdi 2010 9.490,00 AVT. KUMA BISERNO BELA VW PASSATVARIANT1.9Tdi 2008 10.490,00 1.LASTM-SLO KOV.MODRA PEUGEOT 307 KARAVAN 2.0 Hdi 2003 2.990,00 AVT. KUMA KOV. SIVA RENAULT SCENIC 1.9 Dci 2005 4.490,00 AVT. KUMA KOV. SREBRNA BMW318dT0URING 2009 13.990,00 VSA OPREMA KOV. ČRNA FORD C-MAX 1.6 TDQ 2009 8.990,00 1. LASTNIK BISERNO BELA OPEL VECTRA 1.9 CDTi 2006 6.990,00 COSMO KOV. ČRNA PEUGEOT 206 CC1.4 2001 2.990,00 KUMA-SLO KOV. SREBRNA RENAULT MEGANE 1.5 Dci 2008 6.490,00 1.LASTNIK-SLO KOV.SREBRNA ODKUP VOZIL V ENI URI Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550 UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI Vso zalogo vozil najdete na: www.topavtomobili.si GOTOVINSKI ODKUP VOZIL - IZPLAČILO TAKOJ www.avto-prstec.si Ob menjavi vetrobranskega stekla PODARIMO BON 20 EUR za nakup v trgovinah Spar in Interspar. PRODAJA VOZIL PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com ROLETE, SENČILA ABA PVC OKNA, VRATA PTUJ Smer Grajena Roletarstvo ABA Štuki 26a Gsm 041 716 251 Znamka Letnik cena Oprema Barva peugeot 3081.616v confort pack 2011 9.800,00 € 12.000 prev. kov. srebrna renault expression m0dusutce grand 2010 7.500,00 € serv. knjiga bela chevrolet kal0s 1.2 se 2005 2.350,00« klima kov. srebrna skoda 0ctavia 2.0tdi 4 x 4 c0mf. 2007 7.800,00« serv. knjiga kov. siva hyundai i301.4cwt air 2010 7.990,00« prvi last. kov. črna aixam 400 sl evolution 1998 2.990,00« aluplat. k0v.b0rd0 peugeot 2071.416v sw trendy 2007 6.400,00« 35.900 prev. kov. peščena mazda 31.6 te 2004 4.990,00« serv. knjiga kov. srebrna peugect4071.6 hdi confort limu. 2007 6.950,00« prvi last. kov. črna opel corsa 1.216v club 2004 2.350,00« serv0 volan kov. srebrna renault œ01.416v exception 2007 4.900,00« serv. knjiga kov. t. siva volkswagen polo 55 1995 580,00« centr. zaklep. kov. viola fiat grande punt01.4 8v active 2006 4.850,00« 39.000 prev. kov. sv. zelena peugeot partner 2.0 hdi furg0n 2006 2.990,00« prvi last. bela peugeot m0n0space 3081.616v premium pack 2008 6.990,00« serv. knjiga kov. srebrna volkswagen beetlfl.6 2000 3.350,00« serv. knjiga Črna volkswagen variant passat 2.0 tdidsg 2009 11.800,00« avt. dell kuma kov. srebrna renault grand espace 2.0 dci initiale paris 2008 10.900,00« serv. knjiga kov. srebrna mercedes-benz cabri0 320 clk avantgarde 2003 10.900,00« usnje kov. srebrna chevrolet lacetti 1.416v se 2009 4.950,00« serv. knjiga kov. srebrna LCD TV gratis ob nakupu novega vozila na leasing Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000 Program TV Ptuj r PTUJSKA TELEVIZIJA Petek 10.5. 9:00 Dnevnik TV Maribor-poo 9:25 Kuhinjica - pon. " 50 lirfo kanal 10:00 Ptujska kronika 10:20 Modro - pon. pon. 21:25 Cista ometnost -19. oddaja - pon. 50 Motoscena.- 20. oddaja - pon. 10:50 Info kanal 12:00 Reei TV Ormož 13:00 Info kanal 15:35 Kuhinjica 16:00 Info kanal 17:00 Povabilo na kavo - pon. 17:35 Jana - zdrava In vitalna hrbtenica-pon. 18:05 Info kanal 18:45 Komandant Stane - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Lokacija Slovenija - pon. 20:55 ¿port(no) -16. oddaja^ pon. 21;____________________ 22:10 Reei IV Gorišnica - pon. 23:10 Inlf kanal Sobota 11.5. 9:00 Ptujska kronika - pon 9:20 Info kanal 10:25 Modro - pon. 10:55 Info kanal 11:30 Zemlja In mi-17. oddaja 11:55 Info kanal 12:00 Ptujska kronika 12:20 Povabilo na kavo - pon. 13:00 Pregled tedna 13:20 Rem TV Ormož - pon. 14:20 Infokanal 15:15 Kuhinjica - pon. j5:40 Info. karal ^ IŠffitanir113 l"in' 17:30 Jana o zdravju - zdrava in vitalna hrbtenica - pon. 18:00 Ptujska kronika-pon. 18:20 Cista umetnost -19. oddaja - pon. 18:45 Pregled tedna - — 19:05 Delček sekunde - pon. 19:30 Indija v očeh Evropejca 20:00 Ptujska kronika - pon 20:20 Zemljam ml-17. odd; 21:00 Povabilo na kavo - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon PROGRAMSKA SHEMA PeTV Nedelja 12.5. I Ptujska kronika - pon Kuhinjica 10:10 info kanal 11:00 Cista umetnost -19. oddaja - pon. 11:25 Info kanal 13:00 Preded tedna -non. 17. oddaja - pon. 13:20 Zemlja in mi _______r. 14:00 Sport(no)-16. oddaja -pon 14:30 Info kanal 15:15 Gostilna pr Francet - 28. oddaja 16:15 Infokanal !nfo'Stanai0ni'(a l""1' 18:30 Igor in zlati zvoki-pivih 20 20:00 Ptujska kronika - oon. 20:20 Kimavčevi večeri 2011 - por. 20:50 Sport(no) -16. oddaja - pon 21:20 Motoscena - 20. oddaja - jion. -pon. i -pon. irropejca - pon. 17. oddajnp^ lo - pon. / 20:50 Sport(no) -16. oddaja 21:20 Motoscena-20. oddaj. ,_... 21:45 Cista umetnost -19. oddaja - pon. 22:10 Info kanal Ponedeljek 13.5. 9:00 Dnevnik TV Maribor-pon. 9:20 Kuhinjica - pon. 9:45 Modro - pon. 10:15 Infokanal 10:45 Pregled tedna - pon. 11:05 Infolianal 15:00 Pomurski tednik 15:40 Kuhinjica 16:05 Info kanal 17:00 Povabilo na kavo - pon 17:35 Pregled tedna - pon. 17:55 Info kanal 19:25 Jana o zdravju - zdrava in vitalna hrbtenica - pon. 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:20 Motoscena - 20. oddaja - pon. 20:40jSport(no) -16. oddaja-pon. 21:10 Cista umetnost -19. oddaja - pon. 22:28 Info kanlrnilia"POn' www.petv.tv Spremljate ias lahko tudi ni T2 in SIOLIV PTUJSKA TELEVIZIJA PETKOV VEČER Bodite nocoj O družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom Sobota ob 21:00, nedelja ob 10:00: Vabilo na 24. državno razstavo Dobrote slovenskih kmetij; Pogovor s Petrom Pribožičem, predsednikom organizacijskega odbora razstave; V minoritskem samostanu na Ptuju na ogled 1173 kulinaričnih dobrot od 16. do 19. maja; Koncert Alfi Nipič in njegovi muzikanti - prisluhnimo najlepšim melodijam Alfija Nipiča. www.radio-tednik.si Naročite Stajers, z brezplačno prilogo mF Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! ________________ Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCIl.NICA ZA v Štajerski Ime in priimek: Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka: Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d... Raičeva 6 2250 Ptuj Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. www.ted nik.si torek • 7. maja 2013 Oglasi in objave Štajerski TEDNIK 23 Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin nate še živi. SPOMIN 13. maja bo minilo eno leto, odkar nas je zapustila naša draga mama, babica in tašča Angela Šegula IZ DORNAVE 136 E Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njenem grobu in jo ohranjate v lepem spominu. Sin Franc z družino a OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da je v 57. letu nenadoma umrl naš dragi mož, oče, sin in brat Ivan Bezjak soboslikarski mojster IZ ZABOVCEV 24 A Od njega se bomo poslovili danes, v petek, 10. maja 2013, ob 16. uri na pokopališču v Markovcih pri Ptuju. Žalujoči vsi njegovi Ni smrt tisto, kar loči nas. So vezi močnejše kot razdalje, kraj in čas. Saj kar je najbolj dragoceno, je večno, ostaja s tabo zmeraj v nas. OSMRTNICA Mnogo prezgodaj je prestopila v večnost naša ljubljena Dragica Krajnc IZ REGENTOVE 9, MARIBOR nazadnje stanovala v Hrastovcu 85, Zavrč Slovo od drage pokojne s pogrebno sveto mašo bo jutri, v soboto, 11. maja 2013, ob 11. uri na pokopališču v Zavrču. Žara bo pripeljana v vežico danes, v petek, ob 18. uri. Vsi njeni www.tednik.si 3 P Televizija Skupnih Internih Programov NOTESDENT zobozdravstvo Trajanova 1, Ptuj (ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 67 10 Popolna zobozdravstvena oskrba, sodobna protetika, beljenje zob, neboleče zdravljenje s povdarkom na zobni estetiki. Mostičak, protezB in bela zalivka s popustom najcenejši na Ptuju. ASFALTIRANJE CEST, Zg. Hajdina 129b, 2288 Hajdina GSM 051 626075, e-mail: vilko.gerecnik@siol.net ILIRIKA Zaupanje, ki bogati www.ilirika.si 00:00 Vldeo strani 8:00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 9:10 ŠKL 10:00 Mesečna kronika iz Občine Lenart 11:00 Utrip iz Ormoža 12:00 Polka in Majolka 13:00 Ujemi sanje 14:30 Video strani 18:00 20. Let godbe Mol Lenart 19:35 Glasbene novičke z Ingrid 20:00 Gorlšnica - Iz naših krajev 21:00 Utrip Iz Ormoža 22:00 Glasbena oddaja 23:00 Vldeo strani 00:00 Video strani 08:00 Osrednja prireditev Občine Markovci 10:00 20. Let godbe Mol Lenart 11:30 ŠKL 12:2019. Redna seja Sveta občine Destmik 16:00 Video strani 18:00 Oddaja ŠKL 18:50 Glasbena oddaja 20:00 Kronika Iz Občine Markovci 21:00 Ujemi sanje 22:30 Polka Majolka 23:30 Video strani 00:00 Video strani 8:00 Otroška oddaja 9:00 Koncert vokalne skupine Snažet 10:10 Ptujska kronika 10:30 Glasbene novičke z Ingrid 11:00 Koncert Mili z gosti - 2. del 13:00 Revija otroških pevskih zborov 2. del 15:00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 16:10 ŠKL 17:00 NI vse pust-AFS Študent 18:30 20. Let godbe Mol Lenart 20:00 Revija otroških pevskih zborov 1. del 21:00 Glasbena oddaja 22:00 Video strani 00:00 Video strani 8:00 Koncert Mili z gosti -1. del 9:30 Oddaja ŠKL 10:20 Ptujska kronika 10:50 Ujemi sanje 12:20 Video strani 18:00 Koncert MIH z gosti - 2. del 20:00 Kronika Iz Občine Markovci 21:00 Osrednja prireditev Občine Markovci 22:50 Glasbena novičke z Ingrid 23:20 Video strani MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... V SPOMIN Mineva četrto leto, odkar sta nas zapustila draga Angela Letič Janko Letič IZ POPOVCEV 21 Hvala vsem, ki se ju spomnite, jima poklonite lepo misel, svečo ali cvet. Vsi njuni Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nihče več tvoj glas ne sliši, da zaman te čakamo, ne moremo dojeti, a spomini nate dajejo nam moč, da brez tebe učimo se živeti. Zdaj bivaš vrh višave jasne, kjer ni mraku, kjer ni noči, tam sonce sreče ti ne ugasne, resnice sonce ne stemni. SPOMIN 5. maja sta minili 2 leti žalosti, odkar nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, tast, dedi, brat, svak in stric Franc Pernek IZ ZG. GRUŠKOVJA 53 A 24. 11. 1952-5. 5. 2011 Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižigate sveče in poklanjate cvetje. Tvoji najdražji Ko bolečina je prevelika, se tudi solza posuši, le srce nemo kliče, zakaj tebe med nami več ni. ZAHVALA ob boleči, mnogo prerani izgubi ata, sina, brata, strica in svaka Zlatka Vesenjaka IZ MALE VASI 18 B Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem KAASS avto Ptuj in znancem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku, pevcem, molivkama, nosilcu križa, podjetju Mir, gasilcem Mala vas, govorniku g. Žumbarju za poslovilne besede. Hvala za darovane sv. maše in sveče. Posebej hvala bratrancu Slavanu Vogrincu in g. Arnejčiču za opravljene storitve. Vsem iskrena hvala! Tvoji najdražji Štajerski TEDNIK PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 0. URE TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRApJ DO 9. URE Življenje celo si garal, vse za družino, dom si dal. Sledi ostale so povsod od dela tvojih pridnih rok. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega Janeza Lipavška st. IZ HAJDOŠ 36 B se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga bodrili v času njegove bolezni, še posebej ge. Ireni Podhosnik in ge. Majdi Čuš za pomoč in nego na domu, dr. Branku Jerkoviču in zdravstvenemu osebju v njegovi ambulanti, zdravstvenemu osebju Splošne bolnišnice Ptuj ter g. Branku Horvatu za tedenska nedeljska srečanja in duhovno podporo. Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste pokojnika v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku ter darovali cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše ter nam izrazili pisno ali ustno sožalje. Hvala gospodu naddekanu Marijanu Feslu za opravljen pogrebni obred in darovano sv. mašo, cerkvenemu pevskemu zboru in zborovodju Danilu Jezi, nosilcem državnih in cerkvenih simbolov ter Pogrebnemu podjetju Mir. Posebno zahvalo namenjamo članom in pevskemu zboru PGD Hajdoše, članom okoliških gasilskih društev ter govornikoma ge. Silvestri Brodnjak in g. Francu Erlaču, ki sta njegovo življenjsko pot ob trenutku slovesa orisala z doživetimi mislimi in pesmimi. Žalujoči njegovi najdražji Ko ti življenje je čaša trpljenja, je smrt odrešitev, je tožba odveč... Le mir in pokoj mi dragi želite in zame prižgite svečke v spomin. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, tasta, dedka, pradedka in strica Ludvika Arnuša IZ KICARJA 45 A 2. 8. 1931 t 26. 4. 2013 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno ustno in pisno sožalje, za darovano cvetje in sveče ter svet maše. Posebna zahvala sosedom Vojsk, Majcen, Polič in Kekec za nesebično pomoč. Hvala patroma Klemnu in Marjanu za opravljen cerkveni obred, gospe Veri za molitev in besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke. Zahvala pogrebnemu podjetju ter sindikatu Taluma za darovane sveče in odigrano Tišino. Zahvala PGD Kicar ter ostalim gasilskim društvom, klubu Brigadirjev in Društvu upokojencev Rogoznica. Žalujoči: tvoji najdražji Zdaj ne trpiš več, mama, zdaj počivaš, kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. (S. Makarovič) ZAHVALA ob boleči izgubi naše ljube mame, tašče, babice, prababice, sestre in tete Anice Cafuta IZ SEDLAŠKA 2, PODLEHNIK se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše ter nam izrekli sožalje, hvala g. duhovnikoma za opravljene molitve in cerkveni obred, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Petru Fegušu za besede slovesa in pogrebnemu podjetju Mir. Vsem iskrena hvala. Z žalostjo v srcu: vsi njeni Kako je prazen dom, dvorišče naše. Oko zaman te išče, ni več tvojega nasmeha, le trud in delo tvojih pridnih rok v spominu nam ostaja. ZAHVALA ob boleči izgubi dragega moža, očeta, tasta, dedka, brata in botra Jožefa Mohorka IZ PODLEHNIKA 25 11. 3. 1942-22. 4. 2013 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli iskreno sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred, govorniku Janku Kozelu za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, nosilcu prapora in zastavonoši ter pogrebnemu podjetju Mir. Žalujoči: vsi tvoji najdražji Ni te več na pragu, ni te več v hiši, nič več tvoj glas se ne sliši. Molče s solzami se borimo, naj bo le mora, si želimo, a žal nebo nas ne posluša, od žalosti boli nas duša. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka Otmarja Murka *3. 7. 1940 t 19. 4. 2013 Z MESTNEGA VRHA 45 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili v tako velikem številu na zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za sv. maše in nam izrekli sožalje. Hvala gospodu župniku Andreju Fegušu za opravljen pogreb, gospe Veri Kokol za molitev in govor, pevcem za odpete žalostinke, DU Grajena za nošenje prapora in njihovemu govorniku Albinu Krambergerju za poslovilne besede, pogrebnemu podjetju Javne službe Ptuj. Zelo te pogrešamo: tvoji najdražji Ptuj • Upokojenka Terezija Mlakar išče svojo pravico »Želim, da poslovanje podjetja preveri kakšen inšpektor!« Zgodba upokojenke Terezije Mlakar s Zoisove poti 15 v Ptuju, ki nas je prejšnji teden obiskala v uredništvu Štajerskega tednika, je na videz preprosta, saj išče le svojo pravico, a je očitno pot do nje zapletena. »Imam težave s Podjetjem za stanovanjske storitve v Ptuju, ki je izdalo precej visok račun za sanacijo dimnikov v šeststano-vanjski zgradbi na Zoisovi poti 15, kjer sem lastnica manjšega trisobnega stanovanja. Kot so mi povedali, je dimnikarska služba ob pregledu dimovo-dnih naprav ugotovila, da je potrebna sanacija štirih dimnikov. Pri tem je zanimivo že to, da je dimnikarstvo Kamin iz Maribora samo za pregled di-movodnih naprav izstavilo račun v višini 91,80 evra. Ob tem moram opozoriti, da nobenega od teh štirih dimnikov ne uporabljam, saj imam za svoje stanovanje svoj dimnik iz nerjavečega materiala, ki so mi ga postavili pred leti ob izgradnji lastnega centralnega ogrevanja in za njegov pregled vedno plačujem posebej. »Podjetje za stanovanjske storitve (v nadaljevanju: PSS Ptuj) je na zahtevo dimnikarske službe dalo tiste štiri dimnike popraviti, za kar je izvajalec sanacije, zasebnik Janez Murko iz Vintarovcev, izdal račun v vrednosti 7.450,92 evrov. Znesek je precej visok in brez kakršne koli obrazložitve, za kakšna sanacijska dela je šlo, ne v kolikšnem obsegu, pa tudi ne, koliko ur in koliko materiala so za to porabili. Tega mi niso znali obrazložiti niti v PSS Ptuj. Za ta sanacijska dela sem prejela svoj račun v višini 1.475,44 evrov, čeprav še sedaj ne vem, na osnovi česa so za moje stanovanje določili prav ta znesek, saj ne uporabljam nobenega od tistih štirih dimnikov. In ker mi tega niso znali pojasniti, sem jim odkrito povedala, da bom poiskala pomoč v medijih, ker menim, da to se tako ne dela. Pa so mi rekli: 'Kar dajte v javnost, zato pa so mediji.' Če moram nekaj plačati, imam pravico izvedeti vsaj, kaj je bilo opravljeno, koliko ur porabljenih, koliko materiala, ne pa da enostavno napišejo znesek in ti postavijo rok, do katerega je treba račun poravnati. Tudi ko sem zahtevala, naj mi pokažejo zakon, na osnovi katerega so mi določili omenjeni znesek in zanj izstavili račun, so mi odgovorili le to, da delajo vse po zakonih in da sem znesek dolžna plačati. Prepričana sem, da to ni prav. Če želijo, da jim znesek plačam, so dolžni natančno navesti, na osnovi česa so prišli do njega. Navsezadnje smo vsi v krizi in tudi jaz s svojo nizko pokojnino imam pravico izvedeti, kaj in zakaj plačam. Na vsak najmanjši izdatek, na vsak cent gledam in hočem vedeti, za kaj ga namenim, saj imam za to vso pravico. Oni ti enostavno napišejo račun, jaz pa naj plačam, ker naj bi po njihovi presoji pač bila to dolžna storiti. Tako ne gre, ni pravično in prepričana sem, da bi podobno oceno dal tudi kakšen inšpektor ali vsaj urad za zaščito potrošnikov.« Kaj pa boste sedaj storili, da bi zaplet razrešili? »Računa ne bom plačala, dokler ne bom dobila vseh zahtevanih pojasnil in odgovorov. Šele če se bo pokazalo, da sem ta znesek resnično dolžna plačati, če mi bodo to lahko dokazali na osnovi pisnih argumentov in zakonov, bom to storila. Sicer pa si močno želim, če le obstaja kakšen inšpektor ali organ, ki to lahko stori, da bi pregledal poslovanje PSS Ptuj, saj vem, da imajo podobne pripombe in pritožbe tudi mnogi drugi stanovalci po Ptuju, le da se nihče ne želi izpostavljati. Do takšnega sklepa sem prišla tudi po tem, ko sem s to problematiko seznanila samega župana mestne občine Ptuj Štefana Čelana. Čeprav je imel zame le slabih 5 minut časa, tako da mu vseh podrobnosti nisem mogla pojasniti, mi je enostavno svetoval:' Če ste v vse to, kar ste mi povedali, res prepričani, zadevo enostavno predajte sodišču.' Tega pa ne bi rada storila, saj vem, kako je na sodiščih, po vrhu vsega pa za to niti nimam Maj ponudba lignjev 6,90 7,90 toriaranta, ob 4ravi 3a, pttj Ocvrti ali z žara, s prilogo Polnjeni s pršutom ali jurčki, s prilogo eur eur Foto: M. Ozmec Ogorčena Terezija Mlakar v svojem stanovanju na Zoisovi poti 15 je vse svoje trditve argumentirala z vsemi potrebnimi dokumenti. Foto: M. Ozmec Na vrhu te večstanovanjske zgradbe na Zoisovi poti 15 so štirje dimniki, ki so bili sanirani. dovolj denarja, saj prejemam le nekaj čez 400 evrov pokojnine, kar mi komaj zadostuje, da se prebijam iz meseca v mesec. Še enkrat poudarjam, da se nikakor ne izmikam plačilu, četudi nobenega od štirih saniranih dimnikov ne uporabljam, vendar imam pravico, menda je tako zapisano tudi v zakonih, da se mi natančno pove, kaj in zakaj plačujem. Prepričana sem, da se bo oglasil še kdo, ki je v PSS Ptuj naletel na podobne težave, vabim jih, naj se oglasijo.« Menite, da v PSS niso več za pogovore? »Na podoben način so me speljali na led že lani, ko sem morala plačati svoj delež za izgradnjo ograje ob tej večsta-novanjski hiši, ki jo je zahteval sosed. Nas, ki smo lastniki stanovanj na Zoisovi 15, ni nihče nič vprašal, enostavno so nam vzeli del zemljišča, ga zasipali z gramozom, ob meji položili betonsko osnovo, nanjo postavili stebre ter napeljali žično ograjo. In potem smo čez nekaj časa tudi mi v tej stavbi prejeli vsak svoj račun, ki ni bil majhen. Že tedaj sem želela izvedeti podrobnosti, zakaj in na osnovi česa so določili znesek mojega plačila, pa nisem dobila odgovora. Skratka, vedejo se, kot da so oni vse, mi pa nič, nobenih pravic nimamo.« O zgodbi Terezije Mlakar smo naslednji dan po telefonu seznanili Gorazda Belšaka, direktorja PSS Ptuj, ki pa nam je pojasnil, da je ta primer vodil njihov strokovni sodelavec Igor Vamberger, vendar pa je bil ta trenutno zaradi bolezni odsoten. Kljub temu nas je kmalu zatem poklical Igor Vamberger, nam pojasnil, da primer dobro pozna, in nam obljubil o tem pisni odgovor. V njem navaja: »Kot dogovorjeno v telefonskem razgovoru, vam pošiljam strnjen odgovor v zvezi s primerom sanacije dimnikov na Zoisovi 15, Ptuj, kjer stanuje tudi gospa Mlakar. Večstano-vanjski objekt Zoisova 15 je s strani koncesionarja za dimnikarske storitve Kamin, d. o. o., prejel odločbo z zahtevo po sanaciji dimnikov z natančno navedbo števila dimnikov, oziroma kateri dimniki se morajo sanirati. PSS Ptuj, d. o. o., ni upravitelj stavbe, ampak je samo eden izmed lastnikov stanovanj v objektu. Kljub temu smo na lastne stroške pripravili popis gradbenih del po navodilih oziroma skupaj s strokovnimi delavci Kamina, d. o. o., in pridobili več primerljivih ponudb. Ker nismo upravitelj objekta, smo se s preostalimi etažnimi lastniki (Suzana Cmrekar in Terezija Mlakar) dogovorili, da jim predstavimo nastali popis del (kaj torej sanacija zajema), zbrane ponudbe ter natančen prikaz stroška po lastniku. Opravili smo obiske v stanovanju po predhodni najavi. Lastnici sta se s predstavljenim strinjali, zato sta tudi podpisali soglasje, da se dela izvedejo. Poleg podpisa je natančno naveden tudi strošek, ki ga mora podpisnik, če se strinja, plačati! Obema lastnicama smo ponudili možnost obročnega plačila brez dodatnih stroškov, pri čemer se je gospa Cmrekar odločila, da plača v šestih obrokih, gospa Mlakar pa v enkratnem znesku po izvedenih delih. Kasneje smo ji še enkrat ustno ponudili obročno plačilo. Naj pojasnim, da se dimniki po zakonu štejejo kot skupni deli in naprave v stavbi, zato velja pravilo delitve stroška po lastniškem deležu v stavbi. Dimnik je skupen, tudi če se nahaja na drugi strani objekta oziroma ni povezan z določenim stanovanjem. Stroške sanacije plačamo vsi etažni lastniki po odstotkih etažnega lastništva. Torej tudi če bi se ga Mlakar ogrevala na elektriko (npr. ni priklopljena), bi morala plačati svoj del stroška." M. Ozmec Črna kronika Padla s kolesom 7. maja okoli 0.05 se je na območju Središča ob Dravi zgodila prometna nesreča. Policisti so z ogledom kraja prometne nesreče in zbiranjem obvestil ugotovili, da je 60-letna kolesarska kolesarila s kolesom po klancu navzdol z neprilagojeno hitrostjo, pri tem izgubila oblast nad kolesom in padla po vozišču. Z reševalnim vozilom je bila odpeljana v ZD Ormož in nato v SB Ptuj, kjer je zaradi hudih telesnih poškodb ostala na zdravljenju. Preizkus alkoholiziranosti, ki ji je bil odrejen, je pokazal, da je imela v času prometne nesreče v organizmu 0,52 mg/l alkohola. Policisti bodo kolesarki izdali plačilni nalog. Vožnja je trajala kratek čas V noči s 1. na 2. maj je neznan storilec izpred stanovanjske hiše na Žvabu ukradel osebni avtomobil VW Polo zelene barve, letnik 1999, reg. štev. MB HJ-074. Delo mu je olajšala lastnica, ki je pustila vozilo odklenjeno in v kontaktni ključavnici oba kontaktna ključa. Ukradeno vozilo so 2. maja okoli 14.50 v kraju Lešnica izsledili policisti PP Ormož. Vozilo je bilo poškodovano in prevrnjeno na bok. Materialna škoda znaša okoli 500 evrov. Okradel neprevidno voznico 1. maja okoli 8. ure je avstrijska državljanka točila gorivo na bencinskem servisu na počivališču Dravsko polje. Po približno treh kilometrih vožnje proti Dražencem jo je med vožnjo ustavil neznan voznik osebnega avtomobila BMW bele barve, neznanih registrskih številk, in ji dejal, da ji na zadnjem delu vozila nekaj gori. Pri pregledu vozila oškodovanka ni opazila ničesar, neznani voznik pa je to izkoristil in ji iz vozila odtujil torbico z dokumenti in 1.700 evri. Neznanec je bil star okrog 60 let, močnejše postave, oblečen v črno usnjeno jakno in temnejše polti. Požar zaradi strele 2. maja okoli 2.20 je v Gru-škovcu zagorela in nato skoraj v celoti pogorela stanovanjska hiša, velika 10 x 15 m. Materialna škoda znaša okoli 45.000 evrov. Policisti PP Gorišnica so z ogledom in zbiranjem obvestil ugotovili, da je vzrok požara udar strele v hišo. Napoved vremena za Slovenijo Če je pred Servacem (13.) poletje, mraz rad pritiska na cvetje. 02 788 00 28 Danes se bo postopno pooblačilo. Proti večeru se bodo v zahodni Sloveniji začele pojavljati padavine in se v noči na soboto razširile nad vso Slovenijo. Najnižje jutranje temperature bodo od 8 do 14, najvišje dnevne od 19 do 25 stopinj C. Obeti V soboto bo oblačno, deževno in hladneje. V nedeljo bo spremenljivo do pretežno oblačno, občasno bo še rahlo deževalo. Padavine se bodo v noči na ponedeljek znova okrepile. S! Obiščite naš prenovljen spletni portal www.tednik.si