130
Veljko Obradov: Pesnik fra Grga Martid.
Pesnik fm Gt*ga JVIartič.
Ob osemdesetletnici njegovega rojstva dne 5. februarja. Za »Ljub. Zvon« spisal Veljko Obradov.   (Bosna.)
I.
es južnoslovanski svet se pripravlja, kako bi dostojneje proslavil osemdesetletnico rojstva svojega dičnega pesnika fra Grge Martiča. Tudi Slovenci naj se pridružijo temu slavju pesnika, čigar delovanje je bilo posvečeno slogi južnih Slovanov. To je kulturni ideal, za katerim težimo, odkar smo se literarno probudili.
Kakor so veliki možje vseh narodov in časov sami sebi postavljali spomenike, veličastuejše in krasnejše, nego bi jim jih mogla postaviti človeška roka umetnica na izpodbujo zahvalnega potomstva, tako je i hrvaški pesnik, oduševljeni blagovestnik sloge med Hrvati in Srbi, fra Grga Martič, izgotovil sam sebi spomenik, kateri mu bode razširjal slavo in ponos po vseh krajih hrvaškega naroda. In ravno radi tega je vredno, da se nekaj napiše in priobči v sloven-venskem kulturnem glasilu »Ljubljanskem Zvonu« o življenju in delovanju tega hrvaškega pesnika v XIX. veku, kateri spada v vrsto prvih mož posestrim dežel hrvaških. Tako bode bratski slovenski narod, dasi le v malih črticah, spoznal moža, katerega je porodila tema, ali katerega je blaga usoda in njegova darovitost in energija vendar o pravem času osvobodila teme in ga razsvetlila, da sam zasveti i vrstnikom   svojim i potomstvu.
Nestor-pesnik Martič se je porodil dne 5. februarja leta 1822. v selu Rastovači blizu Posušja, to je v Ljubuškem kotaru. Očetu mu je bilo ime Grga, a sam je dobil na krstu ime Mato in je to ime zamenil z očetovim, ko je stopil v red svetega Frane.
Pesnik Martič ni zagledal prve svetlobe v naobraženi in bogati obitelji, ampak v preprosti kolibici kot kmečki sin. Toda tej kolibici je Bog podaril srečo, da je iz nje izšel človek, kateri si je s svojim neumornim trudom in delom pridobil za hrvaški narod več zaslug negoli mnogi sinovi hrvaških velmož. Leta 1834. je prišel Martič v samostan Kreševo, kjer je ostal do leta 1837. Ker je bil zelo nadarjen pa tudi marljiv, so ga sprejeli v red franjevski, in tako je prišel leta 1837. v požeški gimnazij, da bi nadaljeval svoje nauke. Ko je tudi  tukaj   dovršil  z   odličnim   uspehom vse do šestega gim-
Veljko Obradov: Pesnik fra Grga Martic.                       131
nazijskega razreda, so ga prestavili v Zagreb, da se ondukaj uči modroslovja. To je bilo leta 1839. V Zagrebu je pridno izpolnjeval svoje dolžnosti, to je dolžnosti dijaka; a poleg svojih naukov se je živo zanimal tudi za ilirsko gibanje. Občeval je, kadar je le mogel in utegnil, z možmi,   kateri so bili na čelu temu   gibanju, a osobito
v
z Ljudovitom Gajem, Babukičem i Sulkom, kateri so kazali največ naklonjenosti in ljubezni do dijakov iz Herceg-Bosne in se trudili sprijateljiti jih z novimi idejami, katere so do onih dob bile tuje in neznane tudi v samih svobodnih hrvaških in srbskih deželah, a kako da bi bile znane v Bosni in Hercegovini, koder je gosta tema neznanja prekrivala vse stanove. Ilirstvo tako prešine in pridobi zase mladega Martiča, da je takoj, kakor je bil od narave pesnik, začel zlagati pesmi s podpisom »Ilir iz Hercegovine«, »Ljubomir Hercegovac«, »Radovan« itd. Prvo svojo pesem je priobčil v »Danici« pod naslovom »Z a hvalnica bosanskih fratara maršalu Lavalu Nu g en tu«, ko je ta-le ponudil bosanskim fratrom za semenišče svojo grajščino Dubovac pri Karlovcu leta  1840.
Dasi Martic ni ostal dolgo v Zagrebu, ker je že leta 1840. po zaključku ogrskega sabora (consilium Hungaricum) moral zapustiti Zagreb in oditi v Stolni Beli grad, da se posveti bogoslovskim naukom, vendar se je toliko oduševil za narod in delo i z besedo i dejanjem, da je od onega časa pa do današnjega dne, ko se je izmučen od dolgotrajnih in težkih naporov moral zateči v samostanske zidine Kreševa, vedno bedel in deloval za blagor zapuščenega naroda svojega v tužni mu domovini Herceg-Bosni. Martic je dovršil bogoslovske nauke leta 1844. Že leta 1847 je postal duhovni pomočnik župe v Zepču, a izza treh let — 1850 — je bil premeščen v Sarajevo kot župnik. Zares, to je bilo veliko odlikovanje za mladega fra Martiča, da bode katoliški župnik v glavnem mestu Herceg-Bosne, a to v času, ko je Omer paša Latas gospodoval Bosni in Hercegovini. Martic je razumel pridobiti si z diplomatskim delom svojim simpatije tega poturčenjaka (poturice) ter tako uspešno do-lovati za svoj red in svojo čredo.
V Sarajevu je ostal Martic do leta 1854., toda že leta 1856. se je zopet povrnil v Sarajevo kot župnik. Ves čas ni zanemarjal svojega privatnega dela in se je trudil, da se čim bolj utrdi osobito v francoskem jeziku. Ko pa so mu začele dohajati vesti o raznih nezgodah raje v Hercegovini, o junaštvu tlačene raje, navdahnjen po vili pe-snikinji, začel je tudi on v duhu narodne junaške poezije opevati junaška dela svojih rojakov.   V tem času je izpeval prvi svoj epos:
132
Nataša: Večerna romanca.
»Drago Ob r en o v«. Nato je spisal svoj drugi epos »Luka Vu-kalovic i boj na Grahove u« in veliko epsko pesem »Boje vi turški i črnogorski«. Težavnejši dnevi so napočili za Martiča, ko je moral mirno selško življenje zameniti z bučnim in nesigurnim v sedežu turške uprave za Bosno in Hercegovino — leta 1863. Od tega leta pa do konca leta 1878. je ostal Martic v Sarajevu. Martič je tacaš bil cesto v smrtni opasnosti, a osobito leta 1867., ko si je nakopal nemilost vezira Topal-Osman paše. Ker se je bal hišne preiskave, je skril v žitnico epsko pesem »Osmanido«, v kateri je verno opisal kakor slaba tako tudi dobra svojstva tega vezira. Te pesmi ni več našel. Obžalovati nam je to izgubo, ker je to po mnenju samega pesnika njegovo najboljše pesniško delo in bi, da je imamo pred seboj, bilo še večji svedok njegove pesniške veličine nego je zbornik njegovih eposov, kateri se imenuje »Osvetnici«.
Martičevim junaškim pesmim, katere so spevane v duhu narodne junaške poezije, zagotovljena je slava v hrvaški književnosti. Te vrste pesmi so, kakor rečeno, »Osvetnici«. Ostala dela Martičeva so znana po svojih posebnih imenih. Nesmrtnost so pa Marticu iz-vojevali edino njegovi »Osvetnici«, dočim bi po ostalih svojih delih bil samo »mediocris poeta«, a ne veliki pesnik ali, kakor nekateri hočejo, svetovni pesnik. Kakšni so torej »Osvetnici«, ki so temelj Martičeve nesmrtne slave?
(Dalje prihodnjič.)
L>
Večerna romanca.
avi tam na tihi vasi                  Druga deva črnooka
peli fantje so glasno.                smrti čaka  in želi —¦ —
Trije fantje, mladi fantje         mi pa jo že naučimo
tako pesem si poj6:                 ljubiti mladostne dni . . .
»Tam za gričem, za gozdičem   »Tretja deva, deva bleda
hiša bela nam stoji,                  plaka po zgubljenih dneh —¦
v hiši beli osameli                    mi pa damo ji odvezo
bivajo nam ljube tri.                za njen ne storjeni greh . . .
»Prva deva plavolaska             »Tam za gričem, za gozdičem
hoče iti v samostan,                 hiša bela nam stoji,
a mi fantje, mladi fantje,         v hiši beli osameli
se postavimo ji v bran.           naše bodo ljube tri!«
Nataša.
160                         Veljko Obradov: Pesnik fra Grga Martič.
Pesnik fra Grga JVlartič.
Ob osemdesetletnici njegovega rojstva dne 5. februarja.
Za »Ljub. Zvon« spisal Veljko Obradov.   (Bosna.)
II.
atinski pregovor pravi: »Inter arma silent musae«. To je sicer istina, ali to se ne more reči o našem narodnem junaškem pesništvu, ker tega ne bi nikdar ne bilo, ako ne bi bilo v našem narodu junakov, kateri so si z junaškimi deli pridobili na bojnem polju ali kako drugače nesmrtno slavo. Tako je tudi Martič opeval dela junakov v onem času, ko je bila, kakor narodni pregovor pravi, človeška glava draga kakor glava zelja. Poleg »Osvetnikov« priobčil je Martič v raznih časopisih sila mnogo pesmi, katere še žal niso doslej zbrane in izdane. Nadalje je zložil še več pesniških del, kakor n. pr.:
Prihod niča kao poziv u bratinsko kolo. Izšla v »Bosanskem prijatelju« leta 1850.
Pjesničke kitice svetoga Frane Asiskoga po A. T. Ozanamu.
Muka Isusova. Uskrsnuvšemu Isukrstu, čestitka imendanu sv. oca pape Lava XIII. Vse troje po italijanskem od F. Pešce.
Spomenica fraAndriji Kačiču, pjesniku Milovanu, pri podignuču njegova spomenika u Makarskoj god. 1890. u ime bosanskih franjevaca.
Krštenik spjevan u 13 glava po pripovijedanju grofa Lava Tolstoja (recte Tolstoga, opomnja prelagatelja).
Obrana Biograda god. 1456. u slavu sv.Ivanu Kapistranskomu.
Nadalje je zbral s pobratimom Jukičem velik zvezek narodnih pesmi po Herceg-Bosni, a izdal jih je Kuriič u Oseku 1. 1858. Poleg tega je poskusil sestaviti celoto od junaških pesmi, katere pojo o boju na Kosovem. Kritika je to delo pohvalila. Naposled je spisal epos o Topal-Osman paši, kateri je bil vezir Sarajevu 1. 1868. Temu eposu je bil naslov »Os man i da«. Ali, kakor smo že omenili, skril je ta epos v žitnico, kjer so mu ga zgrizle miši na drobne kosce.
Preobširno bi bilo, ako bi hoteli podati vsebino vseh Martičevih pesniških del, zato recimo katero samo o »Osvetnikih«.
»Osvetnici« obsegajo sedem delov. Po vsebini uvrščujemo to delo   v   epsko-junaško   pesništvo.   Posamični deli niso med seboj
Veljko Obradov: Pesnik fra Grga Martic.                       161
spojeni, tako da bi se dogodba enega dela razvijala na podlagi drugega dela, nego vsak del je zase samostalna, neodvisna celota. Deli »Osvetnikov« imajo te-le naslove: 1) Obrenov, 2) Luka Vuka-lovič i boj na Grahovcu, 3) Boj turški i črnogorski, 4) Kiko i Zelič, 5) Ustanak u Bosni i Hercegovini, 6) Hadži-Lojina krajina, 7) Po-sjednuče Bosne i Hercegovine po cesarokraljevskoj vojsci.
V  prvem delu nam pripoveduje pesnik dogodbo iz Hercegovine
v
1. 1857., kako je neki Arnavt, po imenu Sahinaga, katerega je turška uprava baje poslala:
Da uhodi po kršnu Drobnjaku,
v
Po Zubricih i po Pivi ravnoj, Po Banjanih i po Rudinami, Da se česva šteta neogradi, Jali šteta, jali zadjevica, Jali zulum sirotinji raji; Jer car kune i za glavu prieti Sa svetceva stola u fermanu, Tkogod čini sirotinji krivo.
Obrenov, str. 22.
V  Banjanih, v hiši nekega starca Obrena, je onečastil ženo Obre-
v
novega sina Drage. Da bi se Sahinaga izognil osveti, katere se je bal od Drage, je vrgel Drago v temnico kraj Trebinja, da mu v njej živemu kosti trohne. Ali zgodilo se je, da je za neke strahovite nevihte udarila strela v kulo i), pod katero je bil zaprt Drago, in zažgala kulo. Turki so bežali iz kule in niso nič pazili, ali bode iz podzemeljske ječe pobegnil Drago z drugimi sužnji. Drago se je res okoristil s to priliko in   je   pobegnil  iz temnice.   Vrnivši se   domov, je našel
v
četo   osvetnico,   in Drago   otide   h   kuli, v kateri   je bil Sahinaga, v
v
pravem času nameri na Sahinago, izproži puško, a aga se zgrudi mrtev na tla. Tako je Drago krvno osvetil razžaljeno čast  svoje žene.
V  drugem delu se pripoveduje, kako Luka Vukalovič odhaja v gore med hajduke, ker se je naveličal turškega nasilstva, ter jih hoče osvetiti. Luka ima srečo v svojem junaškem podjetju. Raja noče dajati Turkom njihove tretjine, a Turki se ne smejo ganiti iz Trebinja, ker se boje oborožene raje. Turki se posvetujejo v Trebinju
') Kula, pl. kule, to je turenj, turris. V Hercegovini se imenuje vsaka »kuca« od kamena kula, torej hiša; v pesmih je kula tudi hiša, katera ni od kamena. Kula je torej hiša ali utrjena hiša, v kateri se človek lahko brani.
Ofiomnja prelagateljeva.
»Ljubljanski Zvon« 3. XXII. 1902.                                                                                                   12
162
Veljko Obradov: Pesnik fra Grga Martic.
in sklenejo, da je treba pregnati Luko Vukaloviča, voditelja ustaške raje. Turki so se zagnali za Luko, ali slabo so imeli srečo. Mnogo jih je poklala raja v 'gozdu, a mnogi so se zopet jedva živi povrnili domov. Luka se je tudi povrnil domov v svoje selo Zupec in je pregovarjal rajo, da ostavi svoje dome, da se skrije v goro in da začenja Turkom zadavati strah in trepet. Tukaj zbira hrabro četo kakih dveh stotin duš. Istodobno se zopet posvetujejo Turki Trebinjci, kako se osvoboditi svojega nesigurnega položaja. Sklenejo zaprositi pomoči pri Turkih v Mostaru, Sarajevu in vseh glavnih mestih Bosne in Hercegovine, koder prebivajo Turki v mnogobrojnem številu. In Turki se   zares   začenjajo   zbirati  na odločilen   naval.    Ali  tega noče
v
mirno gledati Črna gora, nego tudi ona zbira vojsko, da zajedno s hercegovaško rajo junaški navali na turško vojsko. In zares je prišlo do krvavega boja med turško vojsko in sinovi kršnih krajev Hercegovine in Črne gore, in to na polju Grahovcu na Spasov dan leta 1858. Tu je bila turška vojska grozovito poražena, a največjega junaka v samem boju se je pokazal Luka Vukalovič, kateri ima, kakor pripoveduje pesnik, glavno zaslugo, da se je Grahovac obilno napojil s turško krvjo.
Kar se tiče tretjega dela, mislim, ni treba, da mu tu vsebino podam, ker to ni nikaka poezija, nego zgodovinsko izvestje v stihih. Od te dogodbe pesnik ni niti mogel ustvariti pesniškega dela, ker je dogodba tega dela silno zamotana; boji se bijo ne na enem mestu, ampak na več mestih, a ni osebe, katera bi zaslužila biti glavni junak, središče cele te bojne situacije. Ti boji so se vršili leta 1862. za Omer paše Latasa in so se završili s premirjem. Za teh bojev je izgubila Turška sila vojakov, a tudi v finančnem pogledu   je občutila silno neugodno premeno.
Dokaj več nam je pripovedovati o četrtem delu »Osvetnikov«. Pesnik nam opisuje, kako sta se dva mlada junaka odločila oditi od doma v gorske hajduke, da na Turkih osvečujeta turško nasil-stvo. Ta junaka se imenujeta Kiko in Zelič, sinova ravnega bosen-skega Posavja. Nekaj časa sta hajdukovala v Vučjaku, potem na planini Črnem vrhu, in tukaj je Kiko smrtno pogodil besnega Turka, po imenu Urem ago. Pobesneli Turki so se radi tega odpravili na Dubico in v bližnje vasi, da bi se osvetili na raji, ker je Kiko, sin raje, pogubil Urem ago. Največ sta tu trpeli vasi Potočani in Bu-kovac, rodni mesti hrabrih hajdukov. Turki so stražili Dubico, da ne bi hajduki v njo mogli, ker jim je nedostalo hrane in streliva. Tedaj   navalijo   hajduki na   Turke  in poskusijo rešiti se smrti.   Po-
Veljko Obradov: Pesnik fra Grga Martič.                       163
bijejo prvo stražo pri Dubici, razburijo in prestrašijo vse Turke, da so se ti le razbežali. Tako so hajduki zopet v Dubici. Malo časa potem je prišlo zopet do krvavega boja. Ko so namreč hajduki odšli črez Savo, da bi se malce porazveselili v svobodi, in so se zopet vračali v Bosno, pričakovali so Turki Kiko in Zeliča ravno na Savi. Hajduki so jih nekoliko posekali, nekoliko pometali v Savo, a ostali so se razkropili bogvedi kam. Pozneje so hajduki spet ubili nekega Pašago, kateri se je bil pohvalil, da bode pobral vse davke in davščine od raje in da se bode zdrav povrnil domov, samo je zaprosil, da mu dade še katerega druga. In dali so mu za druga cigana Huso. Ko je potoval Pašaga s Huso skozi Vučjak, je ubil Kiko Pašago; Zelič mu je ubil konja kulaša, a neki njiju pobratim Lubina je strelil na cigana Huso, ali ga ni pogodil. Tedaj je še enkrat ustrelil Kiko in pogodil Huso v hrbet, ko je bežal na konju. Cigan Huso je pobegnil v Odžak in se je tu zlagal nekaterim ljudem, da so oni napadli Pašago in nanj ter Pašago ubili, a ni omenil ni Kike ni Zeliča. Radi tega je pretrpela raja grozne muke in nekateri od njih so umrli na vešalih. Nekoliko potem je prišel derventski sodnik v malo vasico, Fočo blizu Dervente, k Juriču in Zeliču in je rekel, da jima derventski kapetan daje besedo, da bode i oblačil in hranil oba na državne stroške, ako se odrečeta hajdukovanju. Hajduki so verovali tem besedam in tako so se predali. Ko so Turki Derven-čani videli, kako oblast spoštuje in ščiti njih sovražnike, zaprosili so Kara-Mahmud pašo v Sarajevu, da naj ali hajduke pobije ali pa jih izžene iz sultanove dežele. Kara-Mahmud je dal dovesti hajduke v Sarajevo in tukaj jih je imel v časti in varnosti, kakor tudi derventski sodnik. Ko pa so se tudi v Sarajevu spuntali Turki in rekli, da bodo ubili vezirja, ako vezir ne da pobiti hajdukov, popustil je vezir, prelomil je svojo mož-besedo in je dal pobiti junake na Bend-baši, to je na iztočni strani Sarajeva. Njih kosti so pokopali pod nekim oskorušem, ki jim je bil kot grobni spomenik gotovo do okupacije leta 1878.
O petem in sedmem delu bi mogli reči isto, kar smo poudarjali o tretjem delu,
O šestem delu pa nam treba priznati, da mu je predmet sam dosti prikladen za epsko junaško pesem. Hadži Loja je s svojimi ljudmi zadaval smrtni strah ne samo muslimanom, nego tudi drugo-vernikom. Toda vse to opeva pesnik nekako stlačeno, brez sistema. Ali tudi v taki obliki treba to pesem uvaževati radi njene vsebine, katera je zelo znamenita za zgodovino mesta Sarajeva.
12*
242
Veljko Obradov: Pesnik fra Grga Martic.
Pesnik fm Grga JVlartič.
Ob osemdesetletnici njegovega rojstva dne 5. februarja.
Za »Ljub. Zvon« spisal Veljko Obradov.   (Bosna.)
(Dalje.)
brenov« je Martičev prvenec. V tem epu je pesnik jako dobro pogodil dikcijo hrvaške narodne pesmi; dogodke pripoveduje po narodnem pojmovanju, razni pogovori okrašujejo ep in mu podajejo dramatsko živahnost; naposled ga je okrasil z narodno frazeologijo in prispodobami. Osobito krasno nam je orisal vnanjščino Turka Smailage in njegov značaj, ko nam pripoveduje,  kako zajezduje Smailaga svojega konja:
Paripx) hrže,2) a aga se vrže, ter posjede vilu osedlanu. A kakav je, nebilo mu traga 3) i s koliena ljubila ga   majka! 4) Ako njega vidit mogo nisi, vidio si poturicu5) mladu. Črna oka,(i) a rasta visoka, dva su brka dva pramena vrana,") a obrve ko u mrka8) vuka, zamašita9) i boka i struka;10) pleča bi mu za mlinara bila, a u ruke nemoj sam mu iči, ako te je kad groznica u) tresla.
In dalje:
Obrenov, str. 36.
Arbanaska rodila ga majka i turskijem zadojila mliekom; ali nista nežna turkovanja,12) nit za svoju  otačbinu13) mari;
*) Parip, navaden konj, sicer pa at. — 2) Hrzati. — 3) Trag = sled. — 4) I s koliena ljubila ga majka. Kadar človek umrje, ga poljubljajo mrtvega »s koliena«, t. j. klečeč. — 5) Poturica, nepristni Turek (zaničljivo). — 6) Črna oka = črnega očesa. — 7) Pramen ali pram = šaka, n. pr. šaka (pest) volne. Vran = črn. — 8) Mrk — črn, temen, strašen. — 9) Zamašit ali zamašan, tako težak, da moraš zamahniti, ako hočeš dvigniti. — 10) Struk = rast. — 11) Groznica = ognjica, mrzlica. — 12) Turkovanje: kdor živi kakor Turek, življenje po turškem običaju. — 1S) Otačbina, očevina, domovina.
Veljko Obradov: Pesnik fra Grga Martic.
243
puška mu je i otac i majka,
pivo piti i goniti raju.
Tudje1) mu je cielo turkovanje ...
Al' mu nije poginuti žao,2)
kad se zgodi do tijesna glavi,3)
il' obrazu žar od riječi gorke,4)
i kad kome tvrdu besu5) dade
nije mu je prekršiti6) drago.
Str. 37.
v
Nadalje zelo slikovito in v narodnem duhu predočuje Sahin-agovega proroka, kako prorokuje iz plečke,7) kaj vse ima v hiši stari Obren (stran 28.), a še lepše je pogodil narodno žilo, ko prorok napoveduje iz plečke, da bode Drago iz svoje diljke8) smrtno pogodil
v
Sahinago. Evo, kako to opisuje:
Losa9) kob10) je, poglavico11) harna!12) Sa zle kobi nigda dobra nema: Grahovo je zamračilo 13) kleto,14) uz njeg zjaje15) njekoliko rakah,1(i) pa dosta je zlijeh, aga, znakah!
V                                                                                                                              4 -\
Sto j' poljana pomrknula tavna,1() to je raja s nama bit se spravna;18) što rja do nje njekoliko rakah, to zla sreča za glavnih junakah; a što konji podvis kuju tovni.19) I što bridka podzvekuje20) čorda21). To su njeci naprečniji jadi.22) Konj ti veli: jasi gospodaru, čorda hoče, da je paseš, ago, za  ti velim, da bježimo, ago, ako nam je odniet glavu drago!
*) Tudj = tuj. — 3) Žao = žal. — 3) Kad se zgodi do tijesna glavi. To pomenja: kadar je človek v veliki, skrajni opasnosti. — 4) Gorak = bridek. Pomen: kadar je človek razžaljen z nepošteno besedo. — 5) Besa, tuja beseda (albanska), znači to, kar vjera, beseda (mož-beseda). — 6) Prekršiti = prelomiti. — 7) Plecka — pleče: Mnogi ljudje prerokujejo to in ono, n. pr. iz pleč od pečenega brava. — 8) Diljka, dolga puška. — 9) Loš = slab, zel. — 10) Kob = sreča, usoda: losa kob, zla sreča. Pozneje: zla sreča. — u) Pdglavica ali poglavar. — 12) Haran= hvaležen. -- 13) Zamračiti, potemneti. — u) Klet = proklet. —ib) Zjati ali zijati. — 16) Raka ali grobnica, grob. — ") Tavan ali taman, temen. — 18) Spra-van ali spreman, pripravljen. — I9) Tovan = dobro rej en. — ao) Podzveknuti, odmevati. — 2l) Corda = sablja; a čorda = čreda. — w) Jad = žalost, gorje.
244                            Veljko Obradov: Pesnik fra Grga Martič.
Z živimi bojami nam je pesnik naslikal grozovito trpljenje sužnjev v temnici pri Trebinju, s čimer je namerjal predočiti nam tužno stanje tlačene raje po vseh turških ječah v Herceg-Bosni (4. spev). Zelo iskreno pa Martič opisuje slavo »krsnega imena« 1) pri pravoslavnih Jugoslovanih. Mnogo čistega narodnega kolorita izgublja ta ep, ker je pesnik vplel vanj dokaj staroklasičnih oseb, o katerih narod ničesar ne ve, in tako ni dosegel, kar je namerjal, namreč, da bi mu ep bil dovzeten narodu in da bi se razširil v najnižje stanove hrvaškega naroda, kakor je s svojim »Razgovorom ugodnim naroda slovinskoga« zaslužil to slavo v XVIII. veku pesnik Fra Andrija Kačič Miošič.
x) Krsno ime. Ker Slovencem ni znano krsno ime, hočem ta običaj opisati. Vuk opisuje krsno ime jako obširno. Vsak Srbin ima po eden dan v letu, katerega on slavi, in to se imenuje krsno ime, sveti, sveto in blag dan. Domačin, to je gospodar, se pripravlja celo leto, kako proslavi krsno ime. Zvečer pred krsnim imenom izide eden iz hiše in gre po vasi ter kliče na krsno ime vse seljake, kateri onega krsnega imena ne slavijo. Ta pred vsako hišo sname kapo in govori: »Božja kuča i vaša! pozdravio je otac, da dodjete doveče na času rakije; da se razgovorimo i da malo noči potkratimo; sto bude sveti Nikola (ali kateri drugi) donio, ne četno sakriti; dodjite, ne mojte da ne dodjete«. Povabljeni gostje prihajajo, prinašajo darove in žele gospodarju dober večer. Prijatelji iz drugih vasi prihajajo i nezvani. Domačin streže stoje in gologlav, gostje večerjajo, pijo, se pogovarjajo in pojo do neke dobe noči. Po noči odhajajo, a domačin jih zopet vabi: »Dodjite i sjutra na času rakije«. To gostovanje traje tri dni in še dalje in je priča stare slovanske gostoljubnosti in dobrosrčnosti naših prednikov. V Hercegovini sede gostje, dokler je kaj piti in jesti. To je svet običaj. Tudi največji siromak proslavlja svoje krsno ime, četudi mora prodati živinčc. Največ slave Nikolj dan, Jovanj dan, Gjurgjev dan, Arangjelov dan itd. To se ne menja, to prehaja od kolena do kolena, zato se smatrajo kot sorodniki vsi, kateri slave enega svetnika. Za kulturnega zgodovinarja je najvažnejše pri tej slavi, ko pride drugi dan pop, da blagoslovi »koljivo«. Pri obedu, to je sredi obeda, prižgo voščeno svečo, prineso tamj an in vino, vstanejo v slavo: pomolijo se Bogu, jedo koljivo in pijo vino, napijajoč: »Za slave nebeške, koja može da nam pomože«, in si dele »krsni kolač«. Koljivo je pšenična jed, kuhana pšenica. V predkrščanski dobi so prinašali stari Slovani jedi in pijačo na grob svojih rajnikov in so te jedi uživali na grobu. Srbi in Bolgari so imenovali to jed koljivo, a ta obred še danes imenujejo dačo. To, kar je pri nas sedmina, imenujejo Srbi dačo. Krsno ime je torej star običaj, ki sega daleč v predkrščansko dobo, ko je še vladala na našem jugu večja rodna in zadružna zavednost in vzajemnost. Se danes se smatrajo za sorodnike vsi, kateri slave eno krsno ime. Ta stari običaj pa nas tudi spominja, dasi mu je danes vtisnjen krščanski značaj, one stare dobe, ko so še naši predniki v zadrugah prinašali žrtve domačim bogovom.                                                                              Pojasnilo firelagateljevo.
Veljko Obradov: Pesnik fra Grga Martic.
245
Ep o Luki Vukaloviču je dokaj dovršenejši od prvega. To je ep, kateri je razširil slavo pesniku Martiču po vsem slovanskem jugu. Marticev Luka Vukalovič je znan v vsaki selški hiši, in ni ga Hrvata, kateri ne bi znal kaj o njem pripovedovati. To je pristna narodna pesem. Tako opeva narod svoje junaške dogodke, tako izraža narod svoje misli v onih divnih pesmih, katerim ne veš za pesnika. Vzemimo v roke samo prvi spev in prečitajmo, kako se Luka poslavlja od svoje žene, in občutili bodemo, s kako silo deluje na našo dušo ta krasni prizor iz obiteljskega življenja. Malokje pa nahajaš nežnejšo lirsko poezijo, nego je v onem prizoru, ko se Lukova žena obrača na gore in vile, kamor je odšel njen Luka, ter pravi:
Sinje gore, vi nebile puste, *) ni mojemu neobične vojnu,2) ni njegovoj  od zle kobi glavi: Nežal'te mu hlada 3) bukovga, ni kladenca4) vrela5) studenoga, nek umoran 6) nije željan hlada neka mojih neosjeca7) jada. A vi biele po gorama vile, hranite ga a i branite ga, i drugujte,8) al' nemamite ga, jer, ako mi zamamite vojna, ja ču ici za goru na vodu. Pa ču mutit9) bistricu vodiču, gdje sjedate, pa se ogledate, ter zabludne10) mamite junake na jabuke11) i na črne oke i na zlatne vlase očešljane, to ču vama vrelo pobuniti,12) neče vam se lisce13) sjenovati14)
') Pust, zapuščen. — 2) Vojno, dragi. — 8) Hlad, tudi slovenski hlad, senca.
—   4) Kladenac, studenec. — 5) Vrelo ali vrutak, vir, izvirek. — 6) Umoran, truden. — 7) Osjecati, čutiti, občutiti; neka ne osjeca mojih jada, naj ne čuti moje žalosti. — 8) Drugovati, s kom cesto občevati, družiti se. — 9) Mutiti, motiti (vodo bistro). — 10) Zabludan, zaveden, zamamljen skrajno. — ll) Mamiti na jubuke. Jabuka, jabolko je znak ljubezni. Osobito je v Hercegovini običaj, da dekleta (cure) darujejo od ljubezni fantom (momkom) jabolka; tega sadja je v Hercegovini malo. Jabuke so tudi narodna igra, v kateri drug drugemu mečejo jabolko.   —   Vi) Pobuniti, spuntati, tukaj skaliti.   — 18)   Lisce, n.,   ličce.
—  14) Sjenovati  ali zasj eni vati __ zasenčevati;   sjen = senca.
246
C. Golar: Kaj se mi je sanjalo . . .
ni zlačene kose-1) prelievati,2) pa nečete mamiti   momakah.3)
Luka, str. 94—95.
Potem opisuje pesnik hajdukovanje Lukovo in pripoveda, kako je živel Luka. Tako kakor on je živel  pač vsak hajduk:
Jeo4) hajduk sita kruha suha,
pio vode sa kladenca hladna,
i postio i Boga molio.
To mu hrana i od glada brana.r>)
Kuča jela,(i) rudina7) prostierka,s)
suložnica9) okovana diljka,
drug kosovic ptica nekajana,10)
što ga budi prije jutra rana
i uspava njekad preko dana11) . . .
Str.  122.
Takih krasnih pesniških mest bi m ogli še sila navesti iz tega epa, ali to bodi dosti. Govoreč o drugih delih »Osvetnikov«, imeli bodemo priliko, seznaniti se še natančneje in obširneje z Martičevo muzo.                                                                               (Konec prihodnjič.)
') Kosa, lasje. — 2) Prelievati, svjetlucati, svetlikati se. — 3) Momak, mladenič, fant. — 4) Jeo, jedel, jel. — 6) Brana, obramba: to mu od glada brana = to ga brani glada. — 6) Jela, jelka; kuca (hiša, dom) mu je jela. — ') Rudina, trata, ledina. — 8) Prostierka blazina, matraca. -- 9) Suložnica, pri-ležnica. — 10) Kajati, okajati, osvetiti, maščevati; tovariš je kos ptica nema-ščevana. — ") Preko (prijeko) dana, po dnevi.
Kaj se mi Je. sanjalo . . .
Ji^aj se mi je sanjalo, slušaj, draga ti: Vsa poljana od cvetlic se kot sneg beli, a iz srca mojega kaplja rdeča kri. In krvave rožice sahnejo in mro, srčni jad moj  otroval cvetje je mlado.
C. Golar.
Veljko Obradov: Pesnik fra Grga Martic.                          305
Pesnik fm Grga JVlartič.
Ob osemdesetletnici njegovega rojstva dne 5. februarja.
Za »Ljub. Zvon« spisal Veljko Obradov.  (Bosna.)
(Konec.)
v
petem spevu opisuje pesnik boj na Grahovem. Človeka pretresa strah, koliko se je prelilo tu drage slovanske krvi za »krst časni i slobodu zlatnu«. Diviti se moramo samo junaštvu obupane raje, katera se bori proti ne-človeštvu svojega vecstoletnega sovražnika. Ali dajmo zopet besedo pesniku in čujmo, kako nam slikovito predočuje sokob raje s Turkom:
Dvie se ljute zakvačile1) guje,2)
dva se k' kraju izturila3) druga,
goloruka oba, neoprana.
Zar4) oružja ni imali nisu,
ili su ga iztrunili5) kleta,
ter se grle6) po pleča junačka,
i kako se tiste") na srdašca,
sve jim vite8) popucuju grude;
koliko T se mašu9)  milovanjem,
sve jim zglavci10) u povoru u) škriplju.
Gonaju se po ledini ravnoj,
zubma sieku, rukom sažimaju,12)
a nogama zemlju prioraju.
Obe ljute pocikujul8) guje,
obe pjenam zapjenile gustim;
jedna biele uzriguje same,
druga hripa biele i krvave;
onoj  težko, koja obe mieša,
i s golom če skoro hroknut14) krvlju.
x) Zakvačiti se, spoprijeti se; kvaka ali kuka (kljuka). — 2) Guja ali zmija, kača. — 3) Izturiti, ausstossen. —¦ 4) Zar (v vprašanju), ali, kaj. — 5) Iztruniti, herausstobern. — 6) Grliti se, objemati se. — ') Tištati se, tiskati se, stiskati se. — 8) Vit = vitek. — 9) Mašiti se, greifen. — 10) Zglavak> vka> pl- zglavci = člen, členek. — u) Povor, lednica ali hrbtenjača, hrbtišče. — 12) Sažimati, die Achseln zucken, ožimati. — ls) Pocikivati, pociknuti, vpiti, kričati. — 14) Hro-knuti, hrokati, čem, grunzen, u grlu bljunuti.
»Ljubljanski Zvon« 5. XXII. 1902.                                                                                                   22
306
Veljko Obradov: Pesnik fra Grga Martič.
Goniše se ravno i prijeko;
al' se neče nijedan da svali,
jer se svaki svojom majkom hvali.
Al' jim majke nebile jednake:
Kakvu koji sisu1) podojio,
onako se zemlji poklonio.
Hrdnu2) njeki o ledinu tvrdu
i kako je upao lagahno,
pola3) rake sebi izkopao.
Ja sam mnio da je besa bila,
do prvoga na tlc pohrvanja,4)
pa da če mu ostaviti glavu;
al' oni se i prili5) o nju.
Da si mi se prigodila (i) vilo,
gdje suparnik ukla7) suparnika.
Bijelijem zubma izpod vrata,
i tvom bi se sgrstilo s) srdašcu . . .
Nek hrvanje, pa neka i klanje;
Ma kako se ne poplaši kivan,9)
da se groznom neotruje  krvlju
od pogani10) protivnika svoga,
kada mu je poloka11) iz vrata
ko iz tikve12) dušak vina rujna;
i to mu bje napojnica trudu,
da mu nije hrvanje zaludu.13)
Tko bijahu te dvie guje ljute,
dva hrvača i delije14) krute?1')
Za dolnjega neka pita majka,
a gornjega Lovčenlf)) zna junaka.
Str. 229—231.
J) Sisa, sesek. — 2) Hrdnuti, hrnuti, hrdati (hrdnu je aorist): biti, tolči, lupnuti (lopniti), udariti o zemlju, povaliti. — 3) Pola, f., polovica; pol groba si je izkopal. — 4) Hrvati se, rvati se, rvem se, ringen; rvač der Ringer. — 5) Preti se, prijem se, parbiti se, inaditi se; prepirati se. — 6) Prigoditi se, prikazati se, (dogoditi se, slučiti se). — 7) Ukla je aorist od glagola uklati, zaklati. — 8) Sgrstiti se ali sgaditi se; bilirn movere. — 9) Kivan, vna, vno, der etwas wider einen auf dem Herze hat, iratus alicui. — 10) Pogan, ni f., blato. — ll) Polokati, poločem, posrkati, posrebati, kakor pes popiti. — ''-') Tikva buča, der Flaschenkiirbis, posoda, iz katere pijo vodo, vino. Nekdaj so Srbi v takih tikvah tudi nosili smodnik ob pasu. — 13) Zaludu, badava, zaman. — 14) Delija, Leibsoldat des vezir, vojnik, junak. — 15) Krut — debel. — 16) Lovcen je planina v Črni gori.
¦
Veljko Obradov: Pesnik fra Grga Martič.                            307
V vsej svoji pesniški veličini pa se je pokazal Martič, ko nam
v
predočuje bojno polje Grahovo po tem krvavem boju. Sesti spev je najkrajši, pa tudi najlepši. V tem spevu opisuje Martič smrt kot osebo, in sicer takole:
Po pol dola črna baba šeta, baba črna u črnilu crnu, ona šeta, nista joj nesmeta. *) Kosu nosi2) o ramenu svome, da što s kobi, da pokosi njome, ruke grablje,3) da grabi za njome i vrč ijeda4) za lijeka prieka.5)
Str. 266.
Evo kaj dela ta baba:
Baba vreči, a dolina ječi; baba lese °) po ledini valja, mniš ona je vidarica"') stara, pa junakom težke rane blaži, ali ona, ima 1' j oš tko, traži, da mu gorcih trebuje ponudah, s) pa ga žučju i čemeromy) davi i kosierom 10) oko vrata gnjavi.
i. t. d.                             Str. 266.
Poleg babe gredo še volkodlaki, da izpijo krv iz junakov; gredo volkovi, da se najedo konjskega mesa; na polje so prileteli orli in gavrani, da se tudi nasitijo; prilezle se strupene kače, da se tudi one najedo junaških src; a vse to se vrši v temni, črni noči. Hvaležni narod se je spomnil svojih mučenikov, pokazal je svojo hvaležnost in je postavil na tem bojnem polju cerkev Trisvetnico.11) Pesnik pravi:
Nije slava konju ni junaku,
več' čestitu Spasovomu danku,l2)
x) Sraetati, ovirati. — 2) Kosa, f., pomenja tudi lase, — s) Ruke grablje, roke so grablje. — 4) Ijed, ijeda, m., jed, m., otrov, gnev, — 5) Prijeki, a, o, nachste, na pr. prijeki lijek (zdravilo). — 6) Les, m., to se pravi o mrtvem človeku, osobito ako leži kje na polju, n. pr. može se preči s lesa na leš. — ') Vidarica ali ljekarica, vidati = lečiti, zdraviti. — 8), Ponude f. pl., kar se bolniku ponuja za jesti. — 9) Čemer, m., strup, venenum, ira, aegritudo. — 10) Kosijer, m., vinjek, (das Rebenmesser). — ll) Spasov dan, Spasov danak, Vnebohod. — 13) Nebog = siromašen, ubog.
22*
308                         Veljko Obradov: Pesnik fra Grga Martič.
gdje nebogu1) sjerotinju spasi,
i vitežtvo vitezovah glasi.
Str. 271.
S šestim spevom se završuje bojno delo, zato je treba sedmi spev odstraniti iz tega epa. Sedmemu spevu je namreč naloga, da spoji ž njim naslednji ep.
Prihajam sedaj k tretjemu epu, kateri zavzema v izdaji »Osvet-nikov« četrto mesto. Ta ep se razlikuje od prvih dveh v tem, da je pesnik poskusil v njem zvezati stihe z rimami, in sicer jako enostavno in enoglasno, kar bi se dalo predočiti s črkami: aa, bb, cc, čč, dd itd. Navzlic temu pa je ta ep, kar se dostaje epske tehnike, najdovršenejši, ker iz njega ni treba odstraniti ni enega speva, dočim nepristranski ocenjevatelj mora iz prvega epa izpahniti prva dva speva, a iz drugega poslednjega. Omenjene, rekli bi, prisiljene rime so zavedle pesnika, da je bil primoran ravno radi tega navadni jezik nadomeščati s pretiranim umetnim jezikom.
V rečenem epu nam opisuje pesnik silno izprijenost turških sodnikov in njih nečloveško postopanje s tužno rajo. To nam pred-očuje pesnik toli verno in živo, da človek gotovo misli, da ne čita mrtvih besed, nego da gleda žive osebe in da posluša žive besede. Kako tužna je bila raja, vidimo iz naslednjih stihov:
Črno nosi porušenik 2) ruho,3) lakti vire,4) vjetri5) mu pazuho, proz(i) opanke pukla peta zija, a proz kapu gnjidav  pram se vija, crieva steze, da na glad ne reže,') i obraz mu blied i škoravs) kaže, ko li kruha bez prismake n) smaže.10)
Str. 469.
Potem opisuje derventskega sodnika, Mahmud kapetana, človeka, v čigar srcu ni nobenega človeškega čustva ni za svojo obitelj a kamoli za bedno rajo. Evo, kakšen je ta sodnik:
^'Trisvetnica, cerkev na Grahovcu, namenjena od trojne osvete; ne vem, ali je bila sezidana. — 2) Porušenik, ožaloščenik; porušiti, in Trauer versetzen, potem pomenja zerstoren. — 3) Ruho, n., tudi ruo, ruvo, obleka. — 4) Viriti, im; komolci gledajo skozi raztrgano obleko. — ~°) Vjetriti, veter piha (duha). — 6) Proz, kroz, črez. — 7) Reziti, ein wenig angenehm beissen. — 8) Škorav runzelig, n. pr. platno, preja. — 9) Prismaka (prismakati, zubeissen zum Brote), t. j. omršaj, m., košček mesa. — l0) Smazati, pojesti; n. pr. smazao čitavo jagnje.
Veljko Obradov: Pesnik fra Grga Martič.
309
Sjedi srda *) u svili i zlatu,
na stoljištu srebrom populatu'2)
krupna :?) glava kanoti 4) bundava, °)
iz nje vrieju dvije oči vrane,
a njih kriju vedje neubrane; —
gledaš lava, gdjeno zubi škripa,
strah te tuši, 6) groza dušu štipa . . .
Str.  469.
In kakšno zabavo ima ta sodnik:
Kad krv čudne7) tad mu bave s) sluge
iz tavnice kojeg mučenika,
ja T dužnika, ja li pizmenika,9)
turi10)) vrelo v njedra mu jaje,
prži11) jaje, sužanj poigraje,
pržar njemu sladak smijeh gradi, 12)
dok se vruče jaje ne ohladi.
Str.  475.
Ta nečloveški sodnik je lovil rajo, a sama raja mu je morala pri tem pomagati. Ako pa ni mogel ujeti kristjanov, jezil se je neizmerno Mahmud kapetan, dolžil je rajo in jo kaznoval. To so bile redne gonje, kako so Turki lovili hajduke. Mahmud kapetan je dal enega hajduka obesiti strmoglavce. Mojstrski nam pesnik slika junaštvo krščanskih hajdukov Kike in Zelica; živo nam predočuje njiju hajdusko življenje v gozdovih, proslavlja njiju plemenitost, s katero sta zaupala »turški« besedi, ter nam naposled opisuje njiju tragično smrt, kateri je iskati primera v zgodovini. Kiko in Zelič sta morala propasti in umreti, ker sta hotela osvetiti na Turkih na-silstvo, katero je zadavala raji turška — pravda! Radi tega pa sta vredna ta hajduka junaka, da ju slave potomci kot požrtvovalna narodna mučenika.
To se pripoveduje v šestem spevu. V sedmem spevu pa pripoveduje pesnik, kako nesrečno je poginil derventski sodnik Mahmud kapetan, kateri se je   po   narodni   pripovedki pretvoril v volkodlaka.
*) Srda, f. (laskavo) die Erziirnte. — 2) Na drobno urešen. — 3) Krupan, pna, pno, debel. — 4) Kanoti, kakor. — 5) Bundava, f., tudi bundeva, buča. — 6) Tušiti, moriti, ubiti. — ') Cudnuti, concupiscere, zelo želeti; ta beseda se nahaja samo pri Martiču. — 8) Baviti pomenja tu prjgnati, priganjati. — 9) Pi-zmenik, m., maščevanja željni. — 10) Turiti, vreči, položiti, potisniti. — ") Pržiti, na ognju peči (pražiti); pržar, tisti, kdor kaj na ognju peče. — 13) Graditi smeh, vzbujati smeh.
310
C. Golar: Vesna. —   A. Gradnik: Glej, zvončki so že vzklili
To bi bil na kratko životopis in izvestje o književnem delovanju
v
pesnika Martica in o vsebini poedinih delov »Osvetnikov«. Želimo, da nam kdo obširneje opiše  življenje in temeljiteje   oceni delovanje
v
pesnika Martica. Skoda, da izginja zmisel za narodno junaško pesništvo, kakor tudi za epsko poezijo sploh, katera je osnovana na tem vzoru, in se Martič, kar po pravici trdimo, ne uvažuje toliko, kolikor za-služuje. Mi smo govorili samo o L, II. in IV. delu »Osvetnikov« in smo rekli, da so ti trije deli najznamenitejši umotvor Martičeve muze. Iz teh epov si je spletel Martič lovor-venec, kateri nikdar ne uvene; ž njimi si je sam postavil spomenik stalne vrednosti in zaslužil slavo prvega hrvaškega epskega pesnika v narodnem duhu.
(Iz hrvaškega rokopisa prevedel in predelal A. Trstenjak)
Vesna.
2-^e zelena je ledina, že zeleno vse je polje, in na njivi brazde reže, seje kmetic zlate volje.
Na poljane, na dobrave vesna cvetk je natrosila in drevesa je svečano z venci belimi ovila.
Vesna sveta, sij v srce mi kamor sejem zrna zlata, da vzkale, se oplode mi, da bo žetev mi bogata!
C. Golar.
$
Glej, zvončki so že Vzklili . . .
lej zvončki so že vzklili
na beli dan, vzklili so in zazvonili
črez širno ravan:
Za nami črez polja zelena
ljubezen gre, in topli nje dihi v življenje
rože bude . . .«
»Za nami, za nami življenje
silno šumi, za nami so svetli dnevi
in jasne noči.
In dalje zvonijo . . . zvonijo, črez tiho plan . . .
Jaz čakam te; pridi, ah pridi, moj lepi san!
A. Gradnik.
-*—+-