iTR BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJA - METLIKA w B.' LETO IV ŠTEVILKA 6 tASIlO DELOVNE SKUPNOSTI »SETI«, METLIKA 8, KONGRES ZMS Predstavniki mladinske organizacije Slovenije smo se zbrali v Velenju* da.bi sprejeli odločitve o nadaljnjem razvoju ZMS in opredelili svoja politična stališča do najbolj aktualnih vprašanj našega družbenega razvoja. Smo v času izredno velike politične aktivnosti in slovenska mladina stoji pred odločitvami, ki bodo imele dolgoročnejše posledice tako za mladino, kot za naš družbeni razvoj v celoti. Z gospodarsko reformo, katere smisel je izboljšanje 21vijenske ravni delovnega človeka, krepitev materialne osnove samoupravljanja in ustvarjanje možnosti za hitrejši in kvalitetnejši razvoj proizvajalnih sil ter s IV. plenumom CK ZKJ, na katerem so birokratsko etatistične koncepcije družbenega razvoja doživele enega najteraeljitejših porazov, dobivajo v slovenski družbi novo demokratično vsebino. Zveza mladine se bo uveljavila kot eden nosilcev družbenega razvoja, če jo bomo razvijali v zvezo aktivnih, samostojnih in odgovornih borcev za socialistične družbene odnose v razvijajočem demokratičnem samoupravnem sistemu. 8. kongres Zveze mladine Slovenije ugotavlja, da so v naši družbi zelo zaostreni problemi družbenih neenakosti, ki slonijo na okori šč-v1 ju s tujim delom ali na špekulaciji. Potrebna je enotna in odločna akoija Zveze mladine, da bi se te neenakosti odpravile. Z vso ostrino jo treba ožigosati vse tiste, ki bogatijo na račun tujega dela. V samem pravnem sistemu še vedno nismo ustvarili dovolj možnosti, da bi stališča posameznikov, posebno neposrednih proizvajalcev prišla do veljave. Mladina je v samoupravljanje slabo vključena. Zveza mladine se mora zavzeti za hitrejši razvoj™neposrednih oblik samoupravljanja, za razširitev možnosti splošnega' in družbenoekonomskega izobraževanja zaposlene mladine, kerso to pomembni pogoji za njeno hitrejše vkljub čevanje v samoupravljanje. Zveza mladine s svojem delovanjem podpira in razvija vsa prizadevanja, ki vodijo k večji raci- -oAalizaciji, produktivnosti in modernizaciji proizvodnje. Težimo k hitrejšemu uveljavljanju strokovnosti in znanja ter vključevanju naših delovnih organizacij v jugoslovansko in mednarodno delitev dela. Zveza; mladine se mora v delovnih organizacijah zavzemati s konkretno aktivnostjo in povezovanjem z vsemi naprednimi silami, za hitrejši prodor znanja, kvalitete dela, boljše organizacije in modernizacije tehnološkega procesa. Bojuje se tudi za merila, ki bodo pri delitvi osebnega dohodka in pri sistematizaciji delovnih mest bolj vrednotila prizadevnost, kakovost dela in znanje. V delovnih organizacijah se mora Zveza mladine zavzeti za takojšnjo izdelavo pravilnikov o rocionalizatorstvu, novatorstvu in izumiteljstvu.,* .Družbeni položaj človeka naj določajo dela, prizadevnost in strokovnost, delovni človek naj zavzame tisto delovno mesto, na katerem bo lahko razvijal svojo ustvarjalnost. Nezaposlenost je pereča predvsem za mladino, ki ni končala osnovne šole in nima strokovne izobrazbe , išče za zaposlitev, ker nima možnosti za nadaljne šolanje. Pri nezaposleni nekvalificirani mladini se zavzemamo predvsem za to, da bo vključena v delovne,vzgojne in izobraževalne procese. Pripravništvo, ki je bilo sprejeto le kot trenutna možnost za hitrejše urejanje problema nezaposlenosti strokovnih kadrov, bi morali v delovnih organizacijah pojmovati kot sestavni del-kadrovske politike* 8. kongres ZMS poudarja, da je uresničevanje nalog predvsem dolžnost zaposlene mladine, ki je uresničila pravico do dela in ima možnost, da se v samoupravnem sistemu neposredno bori za uveljavljanje načel in teženj družbene in gospodarske reforme in socialističnih vrednot v naši družbi. • ' • .trt': v!’;-: r ■ Kmečki mladini, ki je prepuščena sama sebi, je treba zagotoviti tudi širše možnosti delovanja v najrazličnejših organizacijah in društvih. 8. kongres ZMS izraža prepričanje, da mortr biti mladina' najodločnejši nosilec sodobne proizvodnje v kmetijstvu. Zato mora skupno z drugimi naprednimi silami na vasi, predvsem v SZDL, povečati zanimanje za spreminjanje odnosov v kmetijstvu. - • Zveza mladine Slovenije moravv Bvojih vrstah odločneje nastopiti proti pojavom malodušja - pesimizma. Stanje, ki ga razkriva reforma, pa čeprav je marsikdaj še tako črno,, mladine ne sme razorožiti. Menimo, da je nastopil ugoden trenutek za socialistično politično akcijo in angažma mladine, saj so se izkrist-lizir li novi obrisi, kar nas vodi naprej in na čemer smo mladi življenjsko zainteresirani, Z ''' vsemi silami se je potrebno boriti za izpopolnjevanje in prilagajanje ekonomskega sistema samoupravnih družbenih odnosov in krepitvi vloge delovnega človeka v celotnem siste- mu družbene reprodukcije. To je prvi pogoj, da se bo lahko samoupravljanje razvilo, da bo mogoče njegovo celovito funkcioniranje. Zato smo življenjsko zainteresirani za dosledno uresničitev reforme, saj to je proces, kateri ustvarja sodobno produktivno družbo, v kateri bo mogoče razvijati samoupravne odnose na višjem nivoju materialnega temelja družbe. Kovačič Nada Poročilo o kadrih, osebnih dohodkih, štipendistih, o nezaposlenih ter o honorarno zaposlenih delavcih po stan.iu 3o.6.19&8 v občini Metlika. Referent za plan pri odseku za gospodarstvo je v sodelovanju s predstavnikom občinskega odbora SZDL Metlika zbral podatke delovnih organizacij o osebnih dohodkih, kadrovski strukturi, štipendistih ter honorarno zaposlenih delavcih občine Metlika v času od 12. - 16. tega meseca, in stanju 30.6.1968. Pri tem smo ugotovili stmje kot je razvidno iz tabelarnega delo tega poročila. Ob tej priliki so ti podatki zanimivi, ker nam povedo kadrovsko strukturo delovnih organizacij, gibanje osebnih dohodkov ter ostale različne primerjave. Sedanja kadrovska struktura nam ni zadovoljiva predvsem zaradi tega, ker no eni strani imamo veliko število zaposlenih z nižjo strokovno izobrazbo in nekvalificiranih delavcev, na drugi strani pa majhno število kvalificiranih in delavcev z višjo in visoko strokovno izobrazbo. V zvezi s tem je izdelan predlog republiškega zakona o ob-vdznem sprejemanju pripravnikov in to po hitrem postopku, da bi se rešil in ublažil problem nezaposlenosti in izobraževanja. Po tem predlogu omenjenega zakona so dolžne delovne organizacije do 3o.9.1968 uvesti pripravništvo v svojih delovnih organizacijah. Zato, ker je ta problem nezaposlenosti pereč v vsej državi, so v predlogu za neizvrše-vanje zakonskih določil tudi predpisane visoke kazni za delovno organizacijo in direktorja. Tudi pri naših delovnih organizacijah se čuti potreba po spremembi kadrovske strukture , zc.to je ta predlog sedaj zaposlenega kadra samo dobrodošel. Brez dobrega strokovnega kadra ni mogoče uspešno poslovati na kateremkoli področju sedanjega družbenega delovanja. Nagli razvoj znanosti narekuje nujno potrebo za spremembo kadrov. Zato naj bi bil zakon o obveznem sprejemanju pripravnikov samo opozorilo, do pravočasno za&demo ukrepati in drugo je smatrati problem nezaposlenosti pri slehernem zaposlenem kot družbeno obveznost za izboljšanj®. sedanjega položaja. Ugotovili. smo, da so nizki osebni dohodki za prvih šest mesecev v odnosu na slovensko povprečje. To je odraz nizke kadrovske strukture in sedanjih gospodarskih težav, predvsem0--' okrog plasmaja gotovih izdelkov* Bolj realna ocena osebnih-v dohodkov bi bila pri popolni kadrovski zasedbi. Takrat bi ° imeli realno ocenjevati samo problem proizvodnje in prodaje, sedaj imamo pa poleg tega še kadrovsko strukturo. Ve- • ^ mo, da nepopolna kadrovska zasedba ne daje enake poslovne rezultate kot popolna, tj. ni tako učinkovita. Pri osebnih dohodkih da realno sliko damo popolna kadrovska zasedba. Sedaj ugotavljamo, da so v povprečju nizki osebni dohodki, vendar ne moremo loofi trditi, da pri tem niso delno krivi sedenji kadri. Pri štipendistih ugotavljamo, da so delovne organizacije imele do te vrste pomoči za izobrazbo razumevanje in da je bilo pred lo.leti' veliko štipendiranih učencev srednjih in višjih;., šol. Na drugi strani pa ugotavljamo, da je sorazmerno malo . zaposlenih Štipendistov pri posameznih delovnih organizacijah. To je dokaz, da ni bilo za njih zaposlitve in so jo drugje iskali. Da se povrnemo na kadrovsko strukturo, nam to pove, da nismo imeli dober odnos do zaposlovanja kadrov, bolje rečeno, do vseh štipendistov. Tako smo pred dejstvom, da je treba tudi štipendistom omogočiti po končani šoli zaposlitev, saj so zato štipendirani in imajo obvezo do podjetja. Če se to ne bo izvajalo, bodo koristi od tega imeli drugi ali pa kar je najbolj žalostno, inozemci. Tudi letos imamo precejšnje število štipendistov na različnih šolah, kar je vsekakor prav. - . Pri zbiranju podatkov smo ugotovili, da imajo nekatere:dot-lovne organizacije honorarno zaposlene ljudi. Mislim, da je pri tem važno oceniti, kdo je upravičen do honorarnega dela, a kdo ne in odločno preprečiti nadaljna honorarna dela. Tukaj so anomalije in jih je treba čimprej odkloniti tako, da se ve, kdo je upokojenec in kdo je stalno zaposlen in vsakemu dati po zakonu ali po delu njegov osebni dohodek. . 0 Število in struktura nezaposlenih na zavodu zn zaposlo-vanje v Metliki po stanju na dan 30.6.1968. . 'o Na zavodu za zaposlovanje je bilo na. dan 3o.6.1968 prijavljenih 9o ljudi od tega 39 moških in 31 žensk. a) kvalificirani delavci 12 nekvalificirani " .75 pedag.akademija 1 upravni tehnik 1 doktilografka 1____ b) kvalificirani delavci: obrtni pletilec 1 " predilec 1 ključavničar 4 mizar 1 sedlar 1 pečar 1 frizerka 1 šoier 1 prodajalec 1 Skupaj: 12 Od teh 12 kvalificiranih delavcev so trije invalidi. Denarno nadomestilo dohi 6 ljudi ( cca 15o,oo din mesečno). Od skupno prijavljenih 9o ljudi je 26 brez delovnega razmerja. Honorarno zaposleni: del." priimek ih del. del. ’ osebni org._________ime________________mesto čas doh. opomba Muzej Drobnič Ivan arhivar 3 h 400,00 upokoj. " Mihelič Ana čuvajka 12o,oo na Vinici Pekarija Malešič Pavla blagaj. 3 h 265,00 upokoj. Hotel Dimič Obrad direktor 4 h 16oo,oo " " Štimec Angela kuharica 3-4 600,00 sezonska Mercator Vrtačnik Anton kalkulant 4 h 771,00 Kom,pod. Vučkovič Djuro čuvaj 4 h 500,00 " Zupanič Niko 4 h 2oo,oo usl.SOb Met. Šola Met. Mozetič Jože pred.uč. 8 h 92o,oo » Fajfar Albina učit.mat. 8 h 960,00 Komet Kremesec Pepi del. v sk. 4 h 800,00 " Polak Rudolf " " 4 h 5oo,oo ZD Meti. Dr.Kambič Vinko zdravnik 2oo,oo «' " Horvatin Borut 11 okulist 35o,oo Beti Jaklič Niko oskrbnik 4 h 800,00 '» Štupar Ignac HTV teh, 4 h 75o,oo Marmor Kovačič Milan računov. 35o,oo 02 tv P >0 P CJ. 4 3 o 4 g O N |D GQ tf P'* < g P 0 « fD e+ P' 0 CD< p 4 O JV (!) HP 01 P P -O P bd W S 0 0 O o tv P 3 O* P} C v» 4 P P 3 o g p p O<0 * N H* e+ 0 . P Vri O Vri 00 rovo ono o OJ tv p ~d p p o -v Vri p cn Vri P VriChVOCnvjD ro cnio t ropa i -pp ro-4 p m rop m-Pvp p ..Vri ea -p ip! i i p i irop-vjro; i ovco ! oo Jri tv Vri rv ro uppvhp -p ro i i i ro : j v>vo vDVri-^vnvn'00 p-p tv •BJ -P I IPS X I I 1 i 3-P^PI -> Vri Vri £ 00 tv O5 ro Vri ro pvo p p-rip-pvnooo-op cnvDVJ i rop ! -F* en ro-3-ri|vd pvnvn vnvo 05 tv p rJ P oc Vri VO ro p> o -p ro pro p oo rovnrrii oo rovo o P] Vri Vri-o vn-p-O Oo-O Ul-v O P Vri 00 O VJ1 vri <4 p 0 p p I rn xr ? KADROVSKA STRUKTURA PO * PODJETJIH PO STANJU 3o06.19oO UJ tSJ Hri fcj Q O H3 Q W h i 44 O 4 O 3 P M ' fV 4 O N< CQ N ® & 03 03 03 c+ O P^d-P P <<*< H’H’CQ 03 CD • £5 H- 4 CJ. c+ >tJ c+c+O ffl c+£ ffl CD 4 ro u> uicrva>u> ro 00 O 1 Ul-O O —-3 I U1U) M ui h ro oo o vo-ovi i -P^uivoui ui -P*-o H rovi-J-F* m -P* U)U>u> l trvo ui mui ro ro-^iuiHroH i i ro h ro ro -F=> o -4- oo-o o ui oj ui o o oo H o vo -O H-> I U) cr\ vo o oo m ro rn-F* ro o eri -0-0 | CPi-p* M Ul O'! eri cr\ m ro ro® I—1 M I I I 4* ui hh ro o ro &\ C-I. <2 7) 4 <; ai £5 c+ O 0) 03 H- P-M o o v_o ro -O -F* 00 HOl ro roro i U3U3-o i ui oo ro r—1M m-p»oo ro m OO -F* 00 I ~J-F=* or I VD Ul ro H 4=> MII I I -M -F* ro oo i i oo ui i i vdu> ^ M M MU) Or M M I M O -M Ul CD ro -F* M —4 M U) 00 M -pa- Ul M oo u>ro i ooooCDOMiu) ui rou) ui~juio o ro .. « fesi xs. c+ 4 o FT O < J3 (33 M N O U 4 (13 N cr 03 PF <1 03 M H- H; H- Pr 03 o M 03 W' KADROVSKA STRUKTURA PO VRSTAH DEJAVNOSTI II 03 0 td pmtdCDpOOOČDOOOCDtSICD OOO CD 4 CD ii k n hip« ivn g tf r=rra3P3.'P g cd h! 0 P H P S d ct c+« p <1 n 4 O c+ p O CD ch M O« ch CD « « • S s s> 11 >0 « H h-1 P OCd-HO.« PgOd-CCgSci) 11 11 p n II CJ. OP« » M H* P O cj« ffl b H P ® ® d-4 » f5?1 pj •, e+. H* P «+ ch • |U p, ‘ P ra tS3 II '• • h-1 r*r p II M DO M O P *d II 00 4s.r0 H ro .0 h cd ro'vn-4 00 ioud 0 0 II \£> M hoj-»4ui4s.^i cd-Moim 0 1-'oj 00 0 on ro p m II O II c_i. M O II II H II O OOOOOOOOOOOOOOOOOO II O II II CD 0000000000 00. 000000 :•' ra« M II OJ vn M h-1 M CP* OO DO d- II ^ fOMrOMOJCDM4=>Doroo en-M covovo rooj • 0 CTi II 4=> 10 h h cnur \ji no mob oooj roM oj cn 0 II —3 II 03 00-400 4* O -4 4=> O 00O0-4OOJVJ1VOMMD0 ro w< 0 II Ul , s DO D04=* H VD-OU1 ch P-- m ro vn ro 1 1 1 -D>P I H=HPMO O Cn4=.DO4^ • CT\ 0 1 : ^ n ro —4 DO OJ M D0OJHViJVJ1H4^OJ do 1 II \D n D0VJI I ! I VOOJ 1 4=*MJOJ O voui pOJ-OVn 00 0 n 11 r\o 11 -j H 10 M OJUOM M' ch 00 11 4* n I -4 OH 1 M I -0 H DO 4=3 4* I MOD DO-4MM! © 0 ‘J M 0 II II H 4=. ro ro DOMroro iom mvtk. 11 vn 1 H ro 1 0 J cnoo ooMon I 10 ro 10-4 0 cd 0 11 11 i-1 h H MOJ CQ< c+ M 11 M 4=« CD4=* 1 DO-4JOO F04=* DOMOJVn M D0 4» O 0 0 11 ro 11 1 0 1 M II 11 OJOJVJ1 H |OOJ DO fO IOVJ1 £r\-4 H OV-40J ■cS II CT\ 1 -m on 00 1 4=» cn-4 co-o« 4. on . 0 II 4* h-1 ra« 11 O I H Ml HHI Pl I HfOHJ HMOrn c+ II O M II 4. II OJ OJ M ro H DO 0 II 1 oj 0 4=* 0 1 mi 1 ov* on 1 m 1 oj4=* ro I II V1 ro 0 ra« 0 II 4* I I I IM I 1 | 1 I I I i J 1 I MM IN? «rh DO • II 0 . * 0 II M •< šli I II I II II 1114=. ro ra« OH 0 II II H II 1 1 m , . c+ » DO II II 0^ CJ1 0 II ! II II 114=. , , . I OJ 0 ra< ^ l i ch 0 II II p p II MM • • OJ —3 co ro do 00 cr\U3 00 Oo u> cnui cnoo cn 0 ^ 00-4 4=. CD>vx> roOJMJ ro 0 mi 0 vn cn co 0 M 0 0 4=.O4=*OO0O0O»JaO0OOM0C.0-M td M II II v* v# V* v* V ■> v® Mioooooooooooooer»oo4> 0 < II II II OOOOOOOOOOOOOOOOOO 0 » OSEBNI DOHODKI PO RAZPONIH V DELOVNIH ORGANIZACIJAH IN STANJU 3o0 6„1968 h* P *CJ • H CD VP O H O O CD VP m 4» VJI ro ro VP ro —3 4> H vji m vn o OJ M O <4 03 P • C < CD OJ HDD H M Cd rovjioj I Hill I OJ I I I H I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I OJ H ro oj ro I OJ l H I l i l I H p. «=! p 4 C_J. CQ P c+ <5 « P 03 N te1 P P P O • ra • w< P c+ * o c o 0)< cr c+ o • 1 a o P< a c+ o • i r- o o W< H c+ O » 0 1 H 4= O 0)< H c+ -F*! • 0 1 IV o o M< IV c+- o • 0 1 IV V! o < W< rv o c+ VT o • 0 1 o S. 03 o te o P H* W< te c+ te • p p o. o o 8 S te! H O O o o te! H tel O C/3 H3 fe O tel H > < HH -5-r o 03 H H - io - MNENJE K PODATKOM V TABELAH A) PLET IBM IC A V juniju je imela pletilnica povprečni OD za izdelavne delavce 595,2o in za režijce 892,oo din. Povprečje za vso pletilni-co pa je "bilo 672,75-. V primerjavi z majem je povprečni OD izdelavnih delavcev večji za 53 din, režijskih za 9o din in povprečje za obrat za cca 6o din. V primerjavi z OD po pravilniku je dosegla pletilnica povprečen OD za izdelavne delavce večji povprečni OD za 31$, za re-'i žijske delavce 27$ in za ves obrat skupaj za 3o$. B) BARVABNA ... > , Barvarna je imela v juniju za izdelavne delavce povprečni OD 641,28 din, za režijske 9o6 din in povprečje za ves obrat 742,95 din. V primerjavi z majem so povprečni OD izdelavnih delavcev večji za cca 2o din, režijski za cca 6o in povprečje za ves obrat za cca 4o din. V primerjavi z osebnimi dohodki po pravilniku je povprečni OD izdelatnih delavcev ve-čji za 32$, režijskih za 34$ in za obrat skupaj za 33$. 0) KROJILNIGA Krojilnica je imela v juniju povprečni OD za izdelavne delavce 577,92, za režijske delavce 728, in za ves obrat skupaj 614,98 din. V primerjavi z rjavem je povprečni OD nižji, saj imajo izdelavni delavci manjši OD za cca 3o din, režijski za cca 9o din in ves obrat za cca 6o din. Na zmanjšanje je vplivalo (v primerjavi s prejšnim mesecem) v znatni meri dejstvo, ker je obrat v maju koristil razliko OD iz prvega tromesečja. Povprečni OD obrata je v primerjavi z osebnimi dohodki po pravilniku večji pri izdelavnih delavcih za 19$, pri režijskih za tf$ in za obrat skupaj za 16$, D) ŠIVALNICA V juniju je imela šivalnica povprečne osebne dohodke za izdelavne delavce 539,52 din, za režijske 838 din in za obrat v celoti 569,35 din. V primerjavi z majem je povprečni OD izde* lavnih delavcev manjši za cca 2o din, za režijce je večji za 7o din, za obrat 3kupaj pa je ,manjši.za cca lo dinarjev. V primerjavi z OD po pravilniku je povprečni OD šivalnice večji pri izdelavnih delavcih pq. 19$, pri režijskih za 29$ in za obrat skupaj za 21$, E) ČRNOMELJ '"-'j V- ' V juniju je imel ta obrat povprečni OD za proizvodne delavce 535,68 din, za režijske 838 din in za obrat skupaj 559,7o. V primerjavi z majem je povprečni OD za proizvodne delavce skoraj enak, pri režijskih, delavcih je večji za cca 14o din, za celoten obrat pa je večji za cca 2o din« V primerjavi z OD po pravilniku je povprečni OD večji pri iz-delavnih delavcih zc 11$, pri režijskih za 18$ in za obrat skupaj za 15$. E) MIMA PEČ Proizvodni delavci tega obrata so imeli v juniju povprečni OD 497,25 din, režijski 716 din. Povprečni OD obrata pa je bil 53o,4o din. V primerjavi z majem so povprečni OD v juniju rahlo višji in sicer za obrat skupaj za cca lo din. Odnos povprečnih OD v primerjavi z OD po pravilniku kaže, da so bili povprečni OD izdelavnih delavcev večji za lo$, režije za 14$ in za obrat skupaj za 13$. G) DOBOVA Ta obrat je imel v juniju za izdelnvne delavce povprečni OD 554,88 din, za režijske 73o din in za celoten obrat 573,21 din. V primerjavi z majem so povprečni OD večji ^a■izdelavne delavce cca 2o din, za režijske 5o din in zc obrat kot celoto za 2o din. Povprečni OD v odnosu z osebnim dohodkom po pravilniku je bil v juniju večji pri izdelrvnih delavcih za•21$, pri režijskih za 18$ in za obrat skupaj za 2o$. Ta porast je nastal predvsem zaradi tega, ker je obrat delal manj artiklov in je imel sorazmerno dobro preskrbo z delom. Če primerjamo povprečne OD v posameznih mesecih I. polletja vidimo, da so v porastu v primerjavi z januarjem. Tako stanje je toliko bolj razveseljivo, če upoštevamo a kakšnimi težavami smo se srečevali; na -domačem in tujem trgu. Martin Štefanič fcr tv- 11 co II a f tol S Qd © »d H H* P p p *3 © e_u o p. © p- II (0 03 0< © O O © © II C_J. II •• d II o II —J —jr>3 ooaoaoooaoeso—3 TO O II H —3VT1 H IVOVO VT1 00—3 o H td II CD roo 00VT1 103 O -3 MO © <: r ’ II H* Pl II H © • N H' II u. P © II CD 00—3—3<=»3-=43 00 —3M3 00 © n r\o 4^4=»VDHVJlV0r\3OV0 C_l. II OO oo roo ooo oo oo aoro O © II O P m tv H* II H H> H H M P P M H II -M o ©MHHroo w w 11 VT1 II MOMO 00 4^ CDVP—3 4*—3 10 4 9 II 4* 4=» 4^ 4» 4^ 4* 4^ 4^ © w n vn 1 I OOVTItflVn 00 00VJ3 ui vnvn aovn Cb M 4* I I vn MO V> 4^-3 4=* MO O © © II MO VD-3 00 O OOPVn tO c-J- || P m tv II H M H K* M H M M H* n ro 1 1 t\3 M h-1 P P VO VO II o H O VD MO MO rO M n n n O n n o n vn -j-^4^4^4^4^Mnvjivn n rv> —3VH —3—3 00—3 VOVJI O © *d II TO O COP\n l\3 1—J MO 00 «3 O cc n H* M g • d n © •j, n v II oo Oo—3^1 vri vri vji po—3 oo P* n N> 4a»45.**d P P3 $<££<£ g w H J3 vo • •••••••• Ul HO HHVH->VHVH HOO U-H-VOHlVHHrP»HlvO O VOVOUI mUl ■£* U5H) OUIOUIČ o o oo Ul VH H! VH H H Ul o ^vji-^-VH uh • •••••• O UO HI Ul-F* H I l vn u pOvH-uvovn VH-P> 00HI r\o -H o 5* 5« ' M M M «4 V VH UUIVD« 00 00 o o vo o o o o Ul^ 00Ul H VHVD 00 HH-dvo O o H 00 —J H o -2 Ul I O VH H! H ro -VI. H vh po povohj ro o M V V 5* M « o ui vn o o o o po po-ProiovnuiHVHU vnvnno -H vnvn h vn oo o vn o o^o uh: 03O PO O O -HO Cbcv h h i\o-h H UH)-H-H XX1 I )•«••••* vhvh oo vn ui-od m -HHI oovn O HVfl O Ul H -H-H-H m HHWUI ro vnuio uctiOocn J ]•••••■ *\ U1VH POVH O O -fVO VHHl 00VH O 00«5i| PO Ul h 00-H PO CD. OoH-o-O-viOOHivnCp -H-t^VHHUlVHPOOvD :co poo U o OOOOUPO ooooooooo ooooooooo Ul 4> Ul Ul Ul UU1 ui vn vn vn -o -f* vn -p* H) Ul VOH) H Ul | J m m u v v >a v oo po uuivn po po 00 00 00 PO PO 00 o CD-U ui Ul Ul Ul UH) U oo povh o vn vn -P« po po o po-HH covnvnHi O H o O Ul 00 Ul Ul pol VH u u co vn H o o u 4 ffl cP H ps CD CD N< c+ H- c+ C_l. o • P N CD 05 H 03 05 H 1-3 a H c; te« H vn u CD ►d o o < OPJ Delo organov samoupravljanja V - Odobri se letovanje v našem počitniškem domu desetim otrokom revnih staršev. Cena penziona je ista kot za otroke naših sodelavcev. - Tov. Vidovič Stevotu in Divjak Ivanu, borcema NOV se omogoči letovanje v našem'počitniškem -domu v Seči. - Zadolži se tov. Vrviščarja, da preveri pravilnost izračuna OD za celotno upravo za' 1'eto 1968 in to na prihodnji seji poroča. - Potrdijo se nove cene artiklov: "Marina, Majda, Dora in Tatjana", ki so bili znižani s 1.4.1968. Za omenjene artikle se prizna tudi regres v trgovini. - Potrdi se znižanje cen kbmbihdžam: "Gaby iz 15,5o din na 11,5o din, Irena iz 14,56 din na 12,oo din, art. lo8 iz l6,oo din na lo,5o din. Ti artikli se bodo delali še naprej v drugem polletju. Prav tako se prizna regres trgovini. - Poveča se provizija potnikov za o,5%, nočnine do 5o din brez predložitve računa,'prav tako se poveča kilometrina in sicer na 8o din/ Ta stimulans dobijo potniki le v primeru, če dosežej-o skupen mesečni promet 45o milijonov S/din, če je promet manjši, se sorazmerno zniža tudi procent. S potniki se sklene pogodba za dobo treh mesecev. - V komisijo za prehod-na -42-umi delovni teden so imenovani naslednji: • • 1. MRVAR Stane 2. MALEŠIČ Ivan 3. ŠTEPANIČ Martin 4.;ŠILAR Slavko 5-. •• JANKOVIČ Jože m - Spremeni se delovni čas v naši trgovini in sicer bn trgovina odprta od 7 - 15 ure. - V komisijo za prodajo starih strojev, ki se nahajajo v skladišču surovin šo bili imenovani naslednji člani: 1.-' ŠILAR Slavko 2. VARDIJAN Karel 3. STAREŠINIČ Polde ?: 4. ŠTAMPELJ Alojz - Bluzice, ki so ostale^od izvoza, to so: Liljana, art. 2o26 in 2o74/G se znižajo za 5o%, ker so kroji za naše tržišče neprimerni in je večina teh bluzic v črni barvi. - Pristopi, se k izdelavi analitične ocene vseh delovnih mest. ' Obvestilo bralcem " Trikotažerja” Uredniški odbor ” Trikotažerja” se opravičuje in obvešča bralce, da so nastale težave pri izdaji in tisku "Triko-tazerja”. Zaradi tega smo za dve številki v zamudi. Naš list smo tiskali pri časopisnem podjetju ” Delo ” Ljub- ' ljana, katero pa nam je odpovedalo usluge, odnosno zavlačevalo tiskanje in s tem onemogočilo redno izdajo lista. Povedali so nam tudi, da nismo več zaželjeni. Poskušali smo^tiskanje "Trikotažerja” rešiti pri kateri drugi tiskarni,- toda povsod je zadeva ista, nekateri so bili pripravljeni tiskanje prevzeti po ceni, ki je za nas nesprejemljiva (35o.ooo S/din). Sedaj smo se odločili, da bomo tiskali list sami, sicer bo nekoliko slab-se kvalitete, toda za več kot polovico cenejši in upamo, da bomo z njim zadovoljni. V bodoče bo list redno izhajal. Uredništvo ) Mnenje k podatkom v tabeli ZADEVA: Analiza odpadka za junij 1968 - krojilnica Iz priložene tabele je razvidno, kako se je gibal $ odpadka v krojilnici v juniju 1968. Podatki kažejo, da je bil odpadek v povprečju manjši od kalkulirnnega za 1,5$. V večini primerov je pri posameznih artiklih pletiva manjši odpadek od planiranega« Pri tem je treba zaradi realnosti obravnave $ odpadke upoštevati predelane količine pletiva. Tako je pri art. pletiva 1452 večji odpadek za 14,1$ pleteva pa je porabljeno samo 28,5o kg, pri artiklu 22ol je večji odpadek za lo,3$ predelano.pa je le 13,3o kg pletiva. Pri art. 24o6 je manjši odpcdek od vkalkulironega za 18,8$ pri porabi 246,75 kg pletiva itd. Ne moremo verjeti podatkom, da je n.pr. pri moških in otroških pulijih manjši odpadek od vkalkuliranega, ker te artikle še vedno delamo iz neprimernih širin pletiv. Pripominjamo,da smo pri izračunu odpadka izpustili vse primere pri posameznih artiklih, ker je bilo iz podatkov obrata razvidno, da je neto teža večja od bruto teže. Upoštevajoč dejstvo, da se posamezni artikli v mesecu večkrat ponavljajo v proizvodnji in da so nekateri delani iz ved pletiv navajeno primer, da je krojil-nica v juniju krojila 25 artiklov in je bilo pri ten 23 primerov, ko je bila večja netto teža od brutto teže. V pretežni meri se ti primeri pojavljajo pri tistih izdelkih, pri katerih se deli krojijo iz koristnega odpadka. Teh primerov je veliko in zar_di njih izgubimo pregled nad dejanskim odpadkom. Ta pa je pri krojenju koristnega odpadka dosti večji kot pri krojenju iz rednega pologa. Ker je krojilnica bremenjena za vso težo prejetega pletiva, je nujno potrebno voditi točno evidenco o gibanju končnega odpadka in koristnega odpadka do dokončnega odpadka. V vsakem primeru morajo imeti skrojeni komadi končni odpadek z morebitnim neznatnim odstopanjem enako težo kot pletivo, ki ga je obrat prejel. Šele tako bomo lahko ugotovili, kolik je dejanski odpadek pri posameznih artiklih. Iz navedenih podatkov je razvidno, da je stanje evidence odpadka tako kot je bilo do aprila 1968. Dokler se evidence ne uredi, se ne moremo zanesti na noben izračun o gibanju odpadka. Vse to nas opozarja, da moramo že enkrat zavzeti ustrezne ukrepe, da bo evidenca točna, ker drugače nikomur ne koristi in se je ne moremo zanesljivo poslužiti. Ved ja plansko anclitskega Martin Štefcnič Seznam delavcev, ki zapadejo v selekcijo in onih, ki ne dosoga j~o'loču? norm - konfekcija Delavski svet delovne enote je na svoji seji, dne 28.5.1968 potrdil predlog komisije o izbiri selekcije delovne sile, katera ne dosega ustreznih delovnih učinkov na 3vojih delovnih mestih. Upoštevajoč vse elemente, ki vplivajo na rezultate doseganja norm so delavke, ki dosegajo slabše rezultate, razporejena v dve grupi. V prvi grupi so delavke, z najnižjim doseženim procentom norme upoštevajoč njihov odnos do dela. Za delavke v tej grupi velja, da se razpravlja o odpustu z dela, če v mesecu maju niso pokazale posebnega napredka, odnosno boljše rezultate. Za drugo grupo velja isti proces kot za prvo s tem, da se razpravlja o dopustu z dela po doseženih rezultatih v mesecu maju in juniju. Spodaj navajamo seznam obeh grup. (glej tabelo na strani 17) gHPWNb (33 H P CD H’ O f3 (D C cr* H {3 {3 P P » - tam 03 P P P O t3 H {3 e+ fi. 53 d4 P H’ P • etra" • O F-1 c+ • 43 H ro ro P no oj p -p* o o -P* ro c+ O OS On O OJ H' onw oj 3) pr > > p M on • CJ> U> -P* O t3 !xl f£ O O P P P P PP> p p fr fr o o BO^f P O P H-4 PTC-i* Oj H' H P H* O • C_i. P OJ OJ WWHH ro-p*H-o O O CD-CJ H €33 O O pr o 43 p H pr p oj HHPro N)-0 t\3-P-H—3 OJ O H O O P WSWOOOOOOSOggSg^ ......p. J—J © « • 9 H09 43 43 43 43 P H- p p p p O H H H M P H- H’ H- H* h m ra P (D P P P P fr H- H- p C-J.C-). P P ct* H- ct- c+43 43 p p p p p p O O O O ct- et- rac ra< ra< rac h* h* pt'pt pt tr vpv^CDroo-P»noro- oj 00—3 oj on-p* ro ro o fo« anoo i—• co m i—1 oj \x> oo-=«1-p* cd cn-p> mvji ro f-^ojoocooo—30J—30 mho HUi03uivo-oanF-,oouo---3CD—3f-’o3vcjo -*0 \ji O O 6 O O Ul CD C* U O |—‘VTl-F^O O CMOIOUIO OJOUlCOUlUJVOO o j—i ro F-*OJ-P»on ro ro g^nooj oj hvx> modoo h nofo h1 u>-p» o -p* roo h- h on-p* »čs-j-p*-p- o onco roo -p* onu—3 uj«o ov» 4^-o-jp>ojrocrvO CDno-^i-GO-f^-P^o—3—looojouiuivoon—3—3CO vd-ooj o anoo.p»onr\3ano o oo o 00-3-3 io.od-Jooui ^uuuu hp^fo N> _p 0^oj uiOJUiHH onro on ro—3-3-3—3 rooJooHanHoncooniop^o ui oo on M F-> Os 00 I « » I oo no ro o I I I I I i OJ ro r->~J I CTnOO -P--3vn O m ro -P* -3 H-P=--P* w | j J ] OJ <33 Ul O Ul O 03 OJ—O O OJ-F* ] l* U W J J oso cnoo o 00 O O M O Oj • Ul OOVjI CPOD Ul no to oj no rOHOH ro iji_ii_ii_ji_iro-F^r-,rororooJHronooJror-jrotororoi-,rop‘i-'nor-)Hroro 4* vo VO po-P* CD 00 o ro o v?*™ ro Hiorauiujco vn ro i—> ro roon od oj u oj ui ui -p* r—1 no oo o ro oj h1 r—1 -P» ro J^O U OVP^OJUIUI O 03 on—J 00 M C0 03 rOOJO hoopomuiHoovdp . . -T ./O « « ~ m—irr\tV)—31—'CDCDF-'OOUIO OJIOO 03 00 OH O —3 Ul tO OJ OJ no -F^ CT> (O On O OD $ ©S> HU 00 00 OJ PO OJ 03 HP> O)-^tOUJ O MOJOJPO-P- o Vo VdT-1 Vro Vno Vh m OJ ro h Covo-j-p* an-3-3 ui o -p> ro ooui-P* os a(SeS5iS^SSffiS^iSSKJ?3S!S!SISISSSa5iSIS!S!SfSK v-> o O I I I i l ~ > » I OJ no-p* u v OJ P-* M OFH I I ** ** 'J PHffl o I I - -P* lil'* I 1 I I I I I Ul cp p- tr p r-> ra 4 cF • 43 H p c+ u 4 ra cF ct* o ra p cF c+ o fr o 4 m c+ • o p 43 ra p r o 4 H- ra et- ra H- 43 I—1 p ra 00 on CD **3 S^UJ op 0 'VoVvi’vd Vvoro vo^ u on Oo no ui an-F- 4 p N H* H* tr p ANALIZA ODPADKA V MESECU JUNIJU 1968 T. grupa: Priimek in ime — —,— ŠVAJGER Mij.ena PLUT vIvanka ŽUNIČ Marjana KOLENAC Anica • MIKESIČ Anica ŠUS Milica del,mosto ' povpVmes , povp.^ 'norme II, Grapa POTOČEK Cirila ŠEGINA Anica SEDLAR Marija STARIHA Olga MARŠIČ Slavica ŠAVOR Marica GOVEDNIK Anica LUZAR Anica BEKELJA Slavica stroj - siv, likam j e stroj, šiv , ročno siv, stroj,šiv, stroj,šivo stroj ročno stroj stroj .stroj stroj stroj stroj stroj o s IV , šiv, . š iv „ „ šiv, .šiv, , e iv, 0 .šiv, , šiv, ,šiv» 4 4 .4 3 4 4 4 4 4 4 3 4 4 4 4 47 58 59 67 71 74 68 68 71 71 76 77 77 77 79 V spodnjem seznamu so' delavke, katerih povprečni preseg norme ne dosega mejo loo%. Te delavke pa DSDE javno opozarja, odnosno opominja, da popravijo lz. izboljšajo svoje rezultate. LADESIC Zlata ' ŽUGELJ Milena NEMANIČ Kristina KOVAČ Pavla VVEISS Nada MALERIČ Jožica MATKOVIČ Majda ŽUGEČIČ Dragica VARDIJAN Rezka SUŠANJ Ana RAJAKOVIČ Mira STIPANOVIČ Zorka MALERIČ Vida DJURAŠEVIČ Mara MRAVINAC Štefka MUŽE Ljubica F1UŠ1EVič Marta VOK Marija JAKLJEVIC Olga IVANČIČ Zofija LUCIJANKU Ljubica CERJANSC Zdenka MATELJAN Ahica VETRIH Majda GORNIK Marija stroj,šiv. 4 81 stroj.šiv. 4 81 stroj.šiv. 4 81 stroj,šiv. 4 82 stroj.šiv. 4 82 stroj»šiv. 4 82 stroj.šiv. 4 83 3 tr o j , š iv o 4 83 stroj,šiv. 4 83 stroj.šiv, 4,- 83 stroj 0šiv„ 4 83 3troj,šiv. 4 84 stroj.šiv. 4 85 stroj.šiv, 4 8fe stroj.šiv. 4 86 stroj„šiv. 4 86 stroj.šiv, 4 86 likanje 3 86 stroj.šiv. 4 87 s tr o j . š iv, 4 87 stroj.šiv. 4 88 s tr o j , š iv. 4 89 stroj,šiv. : • 4 • 89 pis.etiket 4 89 stroj,š iv o 4 9o Priimek in ime del.mesto povp.mes. povp.% norme KOZAR Ljubica KONDA Tončka KOČEVAR Marija ŽVAB Angela REBA Marija BRADICA Ana MRŠIČ Dragica KRAŠEVEC Neža. JERŠINOVIČ Zofka LIPOŠČAK Štefka KRIŽAN Jožica LIPOŠČAK Katica ŽNIDARŠIČ Martina VARDIJAN Marica RAZUMIČ Ana NOVAK Dragica MATKOVIČ Vera RAKAR Milica LONČAR Ana VUKŠINIČ Ivanka LONČARIČ Marica ŠVAJGER Malka RAMUTA Tončka KOČEVAR Martina JAKOBČIČ Ana DAMJAKOVIC Danica VUKČEVIČ Ljubica PR IS EL AC Bariča DRAGOVAN Marija JUŽINA Ana ZURO Marija BAJUK Marija LOGAR Marija VRBANEK Zdenka STRUGAR Jožefa MLINARIČ Ljubica JAKLIČ Angela Spodaj navajamo seznam tistih delavk, ki so v zadnjem času delale po normi le dva ali en mesec. Za njih velja isti sklep DSDE kot predhodni grupi s tem, da se jih še posebej opozarja, predvsem tiste, ki imajo zelo slabe rezultate. HUD OR OVAC Panika GIMPELJ Zdenka ŽUNIČ Ljubica BELANEK Marija VRTIN Ivanka ČRNUGELJ Martina STARIHA Stanka PEREŠKO Nada stroj .šiv. 4 9o stroj.šiv. 4 9o stroj.šiv. 4 9o stroj.šiv. 4 9o ročno šiv. 4 9o stroj.šiv. 4 91 stroj * šiv. 3 91 stroj.šiv. ■ 4 92 stroj.šiv. 4 92 stroj.šiv. 4 92 stroj.šiv. 4 92 stroj.šiv. 4 92 stroj.šiv. 4 92 likanje 4 92 stro j. šiv. 4 92 stroj.šiv. 4 92 stroj.šiv. 4 92 stroj.šiv. 4 93 stroj.šiv. 4 94 stroj.šiv. 4 94 strbj.šiv. 4* 95 stroj.šiv. 4 95 stroj.šiv. 4 95 stroj.šiv. 4 96 stroj.šivo 4 96 r 6 črto. šiv. 4 96 stroj.šiv. 4 97 stroj.šiv. 4 9? adjust. 4 97 stroj.šiv. 4 98 s tro j . š iv. 4 98 stroj.šiv. 4 99 stroj.šiv. 4 99 stroj.šiv. 4 99 stroj.šiv. 3 99 stroj.šiv. 4 99 pregled 4 ‘ 99 stroj.šiv. 1 35 stroj.šiv. 1 59 ročnb šiv. 1 69 stroj.šiv. 2 73 stroj.šiv. 1 74 stroj.šiv. 1 81 stroj.šiv. 1 84 stroj.šiv. 2 84 Matekovič Marija stroj.šiv. 2 93. VATOVEC Karlina stroj.šiv. l 95 BRAJKOVIC Zora stroj.šiv. 1 QS KOŠELE Jelka stroj„šiv. ' 2 97 DSDE^ponovno poudarja, da so zakoni .ekonomike predvsem v današnjem casu povsem nepopustljivi zakar moramo biti v celoti zelo pozorni^ Mnenja smo, da nobena delavka ne bi smela imeti v povprečju aadnjih at.tcib^meseaev.doseženo mani kot nf-i "“S10 7? 31 zainteresiranosti za del!. Ha Sj osi novi naj delavke, ki se nahajajo, v teh grupah razmišljajo o delain V ajni 3ili tudi upoštevajo mošnost odpustitve iz Stane Mrvar IZ EVIDENCE SODNIKA ZA PREKRŠKE Prekrški so z zakonom in drugimi predpisi določene kršitve javnega reda, za katera so predpisane kazni in varstveni ukrepi. Za storjeni prekršek se lahko kaznuje samo takrat, če je bil s predpisi določen in'če je bila zanj predpisana kazen še predno je bil storjen. Z vidika te določbe mora sodnik za prekrške samostojno presojati predloge upravnih organov in inšpekcijskih služb, ko uvede postopek o prekršku. Ce za določen prekršek ni kazenske sankcije, postopka ne bo uvedel, pač pa o tem obvestil predlagatelja. V našem družbenem sistemu sodnik za prekrške spremlja in proučuje družbene pojave in odnoset ki nimajo pomen za uresničen vanje njegove funkcije in obvešča občinsko skupščino o uporabi predpisov o prekrških in o problemih, ki se pojavljajo pri njegovem delu. V letu 1967 jo oodnik ca prekrške obravnaval prekrške b področja prometa ter s. področja javnega reda in mira, kot najznačilnejše vrste prekrškov. Predvsem je zabeležiti porast prekrškov s področja prometa, posebno pro voznikih motornih koles (mopedov) brez vozniškega dovoljenja. Nagel porast teh prekrškov je pripisati dejstvu, da si je določeno število delavcev in dalavk kupilo mopede in se z njimi iz oddaljenih vasi vsakodnevno vozi v službo in domov, deloma pa tudi ostrejšem kriteriju pri opravljanju izpita, saj so ga nekateri opravljali tudi po petkrat in celo večkrat. Pri navedenih prekrških je bilo več povratnikov, zoper katere so bile izrečene ostrejše kazni, vendar se ti prekrški tudi v tekočem letu še stopnjujejo. Tudi prometne nezgode voznikov motornih vozil so v porastu. Eri teh nesrečah velikokrat botruje prehitra vožnja in žal, vinjenost. Dasiravno so bile vinjenim voznikom izrečene visoke denarne kazni in zopet 9 takih voznikov je bil izrečen varstveni ukrep - začasen odvzem vozniškega dovoljenja, se te vrste prekrškov nadaljujejo tudi v tekočem letu in so celo v porastu, zato sem mnenja, da bo treba te vrste kazni še poostriti z obveznim odvzemom vozniškega dovoljenja, kajti priča smo večkratnim poročilom prometnih nezgod, katerim botruje vinjenost voznikov. Pri tem pa se povzroča velika materialna škoda in žal takšne prometne nezgode terjajo včasih tudi človeška življenja. S predpisom je določeno, da je pod vplivom alkohola tisti, ki ima v krvi več kot o,5 /oo alkohola. Ta izvid je nepporen do- . kaz o kršitvi prometnega predpisa in sodniku za prekrške podlago za izrek denarne ali zaporne kazni z odvzemom vozniškega dovoljenja za določen čas. Vendar se sme analiza krvi odvzeti pri vozniku le v primeru, če taji, da je vinjen, ali če sam zahteva analizo krvi. Analizo po se obvezno odredi, ko gre za prometno nezgodo, v kateri kdo izgubi življenje ali je težje poškodovan, ali nastane večja materialna škoda, podan sum, da je voznik pod vplivom alkohola. Kot rečeno so bile vinjenim voznikom izrečene dokaj visoke denarne kazni, poleg tega pa je bilo od skupno 12 vinjenih voznikov, devetim izrečen varnostni ukrep - odvzem vozniškega dovoljenja9~ za določen čas. Poleg prekrškov s področja prometa so se stropnjevali tudi prekrški s področja javnega reda in mira, posebno surovo in nedostojno vedenje na javnem kraju, nazaždiranje, klateštvo ter pijanost na javnem kraju. Skladno s priporočilom občinske skupščine z dne 26.7.1967 so bile zoper kršitelje javnega reda in mira izrečene ostre denarne in zaporne kazni. Klatežem in drugim kršilcem javnega reda in mira so bile v 14 primerih izrečene zaporne kazni v skupnem trajanju 23o dni ali v povprečju 15 dni na storilca. To so pretepači in klateži ter cigani, ki potujejo iz kraja v kraj. Značilno je pri tem pripomniti, da se cigani zaporne kazni zelo boje, posebno cigani s stalnim bivališčem v občini. Slednji predstavljajo poseben problem. Priložnosten zasližek takoj zapijejo, v pijanem stanju pa so nevarni in se nikogar ne boje. Stalno zaposleni cigani pa sko-raj ne delajo prekrškov. Živijo umirjeno življenje in lepo skr-be za svoje družine. Razveseljivo pa je dejstvo, da je bilo v letu'1967 glede na porast prekrškov zelo malo obravnavanih mladoletnih prestopnikov s področja javnega reda in mira« Obravnavani prekrški mladoieti* nikov pa so milejšega značaja, največ mladoletnih prestopkov je z vožnjo mopeda brez izpita. Pripomniti je še, da med prekrški zopbr: javni red in mir ni bilo prekrškov s političnim obeležjem. Statistični prikaz dela občinskega sodnika za prekrške v letu 1967. V letu 1967 je bilo izrečenih 533 pravnomočnih kazni in sicer: - pretepi in surovo vedenje na javnih krajih - nedostojno vedenje (vinjenost) na javnem kraju - omalovaževanje uradnih oseb - vdajanje klatenju in beračenju - igranje hazardnih iger - krošnarjenje brez dovoljenja - kršitve predpisov o osebnih izkaznicah - ostali prekrški s področja JMR - kršitve predpisov o cestnem prometu - kršitve predpisov o voznikih motornih vozil - kršitve gospodarskih predpisov - kršitve ostalih predpisov Skupaj pravnomočno izrečenih kazni: 533 Pravnomočno je bilo ustavljenih 83 predlaganih postopkov o prekrških zaradi: -uneodgovornosti storilca zaradi neprištevnosti - mladoletnosti - izpolnitve obveze - zastaranja pravice do pregona - pomanjkanje dokazov - smrti storilca - neznanega bivališča - tega, kar dejanje ni prekršek Skupaj Razčlenitev nekaterih jhrometnih prekrškov: - vožnja z motornim vozilom po vplivom alkohola 12 - vožnja z vozilom pod vplivom alkohola 1 - vožnja z motornim vozilom brez jhzpita I08 - povzročitev prometne nezgode v nasprotju a prometnimi pravili in drugimi pfometnimi predpisi 27 Zaradi prekrška pod alinej o je bilo 9 voznikom izrečen varstveni ukrep odvzem vozniškega dovoljenja, povprečna višina denarne kazni pa znaša 24.000 S/ din. 1 8 4 2o 35 1 5 9 "ST 42 45 14 lo 29 14 12 45 lo4 171 25 22 Prejeti predlogi po vrstah predlagateljev: - občinski organi za notranje zadeve 17 . - postaja milice ' • • - ' -533 - - javno .tožilstvo 24 - inšpekcijski organi - v 31 - drugi organi občinskih skupščin 13 - 0-;'^ *?T ■ Skupaj: 638 Prejete ovadbe po vrsti predlagateljev: - gospodarske organizacije - v • 18 -zavodi in druge delovne organizacije 8 Skup a j s 26 Iz prikaza sledi, da je v letu 1967 prejel v Obravnavo sodnik. za prekrške 664 predlogov in ovadb. .. Kot je bilo uvodoma povedano, je priliv predlogov^ža uvedbo postopka o prekršku v nenehnem porastu,, tako beležimo: . .. - v letu 1963 2o7 zadev : : -•" : lotu 1964 363 H 1 : i .■ -'v letu 1965 315 11 - v letu 1$66 488 11 'P , , .? • - v letu 1967 664 11 i:-b O.L ' v Jz piokazat.eljev priliva gredlagov v tekočem letu je povzeti, da bo priliv v tem letu se mnogo večji, saj je prispelo k .sodniku za prekrške do konca meseca junija že 35o' predlogov za uvedbo postopka o prekršku, iz česar je zaključiti, da bo do konoa leta mnogo višji od lanskega. Iz nakazanih podatkov je zaslediti, da so prekrški ,v neneh-mem porastu, kar naj bo uvod k razmišljanju, kako. zajeziti ta porast in kakšne oblike ukrepanja uporabiti, da bi se 'p-stanje na tem področju kaznovalne politike čimpreje izboljša- . lo. ;• • ' . ... Prodajni oddelek se pritožuje. Pri prevzemu blaga iz obratov se' pojavljajo razne nepravil-,, nosti, kot so: . -r ; • ■ : • ;■ j .... - količine blaga se ne ujemajo s količino navedeno v dokumentu - dobavnici. Pojavljajo se razlike, tako viški kot , rman j ki, - ugotavljajo se razne1 zamenjave med klasami, tako da je na dokumentu označena I.klasa, v resnici pa prispe II. ali III. klasa in obratno. - nekaj primerov je, da so artikli nepravilno označeni, tako. da je na :hlačkoh etiketa telovadna maja in podobno. - poleg vsega tega se čestokrat opaža, da so etikete nepravilno in- površno izpolnjene*(da ni označena temperatura* da je skoraj" nečitilj ivo napisana teža* da je slabo vidljiva velikost na etiketi). ,h • - ravno tako ugotavljamo, pri prevzemu blaga v skladišče nepravilnosti pri adjustiranju, da je blago zmečkano, da so bundi premočno ali prenarahlo zvezani, da so vrečke premajhne, tako da del artikla ni zavarovan proti poškodbi' (volnenj izdelki itd.) x '- adjustiranje z varilnim strojem in varnolepllnimi etiketami je v nekaterih primerih dokaj površno in neokusno, tako do se hund nekajkratnem premetavanju odpre, da so etikete nalepljene no neprimernem mestu in jih je včasih več, kot jih je sicer potrebno. • i I - v nekaterih primerih je bilo ugotovljeno, da na izdelek ni bila pripeta pravilna etiketa n.pr. no bombažni izdelek -etiketa od'šint etike ali obratno« Znano vam je, da je plasman izdelkov zelo težaven, posebno še takrat, kadar ima artikel, zarodi spredaj navedenih površnosti in napak slab izgled in da so še površno izpolnjeni podatki na obosnih etiketah. r ,, Ob tej priliki smo navedli le nekatere nepravilnosti, ki se opažajo pri prevzemu blaga v skladišče in nadoljni odpremi. Mnenja smo, da so to stvori, ki se dajo z lahkoto odpraviti in niso vezane s kakršnimi koli stroški. Prosimo obratovodje in vse odgovorne, da temu vprašanju posvete več pozornosti, kajti v bodoče skladišče ne bo moglo prevzeti blaga, ki bo nepravilno označeno in površno adju-stirano. Jure Plajnik on ‘ . i O 6'J j. Težko se je odločiti ob tako velikih željah in potrebah Posredujemo seznam prosilcev za stanovanja in stanovanjsko izgradnjo, katere je obravnavala stanovanjska komisija in upravni odbor podjetja ter odobrena posojila za izgradnjo zasebnih stanovanj* Priimek in ime Kraj bivanja Stanovanj e 1« PLANINC Andrej Črn omel j družinsko 2„ LISAK Vlado Metlika družinsko 3. ŠTULAC Vera Komanj e družinsko 4. MATJAŠIČ Koviljka Metlika družinsko 5. DUPOR Marija Črnomelj garsonjero (S* SELAN Viktor Metlika družinsko 7» KLEMENČIČ Marija Metlika družinsko 8. ŽELEZNJAK Pranj o Svržaki družinsko 9. PETRUŠIČ Jože Metlika družinsko lo. ŽELEZNJAK Matijo Griče družinsko 11» KIKELJ Vera Ravnace družinsko 12. ŽLOGAR Jožefa Ravnace družinsko 13. STJEPAN Milka Ravnac e garsonjero 14. DAMJANOVIČ Danica Bereča vas samsko 15. MATELJAN Nada Brlog garsonjero 16. BARČIČ Danica Metlika družinsko 17/a DIMC Edi Metlika družinsko 18. ČEHAJIČ Slavica Metlika družinsko 19. POŽEK Anica Gradac družinsko 2o. BAJUK Marija Metlika samsko 21. MALKIČ Jožica Črnomelj garsonjero 22. ODANOVAC Dragica Metlika garsonj ero 23. KOKALJ Marjana Metlika družinsko 24. BUDAČKI Jo3ip Metiika družinsko 25. ŠTRUC EL J Anton Metlika garsonjero 26. VULETIČ Savo Metiika družinsko 27. VOLF Ana Metlika družinsko 28. PETRIČ Jožica Metiika družinsko 29. BAJUK Stana Radoviča družinsko 3o» HASIČEVIČ Štefka Metlika garsonjero 31. HAUPTMAN Zvone. MALEŠIČ Ivan Metlika družinsko 32. Metlika družinsko 33. PUHAN Karolina Metlika družinsko 34. JAKOBČIČ Anica Ribnik garsonjero Prošnje za stanovanjski kredit ' Pel im ek in ime Bivališče Višina zaproš.kred lo RAHIJA Sorica Klošter 5o,ooo oo 2. BUDAČKI Josip Me tlika 4o.ooo 00 3, MILAVEC Tončka Gradac 5o0 ooo. 00 4. NEMANIČ Anton Metlika 5. VRANIČAR- Štefka Metlika lo.000 00 6, PETRUŠIČ Jože ; Metlika 7. VIVODA Anica Meti ika lo.ooo 00 8. DIMC Edi Metlika 5o.ooo 00 9. H5ATEŠIČ Blaž Kamenj e 2o.ooo 00 lo. ŠVAJGER Anica Črnomelj 4o„ooo 00 11* SMREKAR Katica Črnomelj 2o.coo 00 12, ŽUNIČ Pepca Črnomelj 2o.ooo 00 13, VRBESfIČ Francka Črnomelj 2o,ooo 00 14. ROŽMAN Zorka Črnomelj 3o„ooo 00 15. ŠTERK Martina Črnomelj 2o.ooo 00 16. SIMONIČ Marija Črnomelj 15, ooo 00 17. RUŽIČ Mira Metiika 6.000 00 18,, MIHALJEVIČ Mato Črnomelj 3o oooo 00 19. ŽUGELJ J3 lavo Metiika 5o.ooo 00 2o, NEMANIČ Franc Me tlika 3o„ooo 00 21, BARBIČ Franc Metlika lo.ooo 00 22, JARNJEVIČ Malija Metiika 15.ooo 00 23. GOJMERAC Mi$o Jesenovica 5.000 00 24e KOČEVAR Anton Metlika 5o.ooo 00 25. ČANČAR Olga Dobova 30.000 00 26. JAKOVINA Štefka Dobova 15. ooo 00 27. MUHIČ Vera Metlika 50.000 00 28. B02IČ Ivanka Ljubljana 7,000 00 29. VRANIČAR Ivanka Slamna vas 7,ooo 00 3o. ŠPELIČ Ivanka Črnomelj lo.ooo 00 31. PIRKOVIČ Jože Metlika 32. HABE Vida Tribuče 5.000 00 33. VRAČUN Ivanka Dobova 15. ooo 00 34. SUŠANJ Ivanka Svržaki 50,000 00 35. VIDETIČ Anico Bereča vas 8;„ooo 00 36. JAKOVINA Marija Dobova 3o.ooo 00 37, CERJANC Marjan Gradac 2o.,ooo 00 38. GORENC Pavla Mirna peč 8.000 00 39. ZORE Lojzka Črnomelj 15,ooo 00 4o. VRANEŠIC Marija Črnomelj 2o„ooo 00 4.1. PETELINC Martina Dobova lo.ooo 00 42. KOČEVAR Anica Metlika 10,000 00 43. GRŠIČ^Joše Metiika 5o,ooo 00 44. KOPINČ Jerica Dobova 25.ooo 00 45. CESAR Emilija Mirna peč lo.ooo 00 46. MATEKOVIČ Jure Metlika 4o.ooo 00 47. PLUT. Marija 48. MAJZELJ Franc 49. AVBAR Ana 50. MALERIČ Nežka 51. NOVOSEL Jože 52. SPUDIG Tončka • 53. ZVONARIČ Anton 54. PEČARIČ Ankica 55. STARC Nada 56. ROMIH Marija 57. PEČARIČ Jože 58. MUHIČ Ana 59. HORVAT Marija 60. SMRAJC Marija 61. BRODARIČ Ivan 62.. PETRIČ ANGELA 63. BRINC Štefka 64. GRUBAČ Tomo 65. ŠTEFANIČ Martin 66. VARDIJAN Karel 67. JANKOVIČ Jože 68. FLAJNIK Jure 69. ŽABČIČ Nada 70. LOZAR Marica prošnje. Ugotovili smo, da imamo na razpolago le eno garsonjero in 133.oootoo din sredstev za zasebno stanovanjsko izgradnjo. Ce to primerjamo z zahtevki 31 prosilcev za stanovanja in Jo prosilcev za kredit v višini okrog I.600.000 din lahko sklepamo, da odločitev ni bila lahka in da se ni dalo rešiti najtežjih primerov. Komisija in upravni odbor sta bila mnenja, naj se dajo posojila predvsem tistim, ki bodo v letošnjem letu dogradili stanovanja last podjetja, da bomo a tem ustregli tudi tistim, sa posojila za stanovanja,, a jim materialna možnost ne dopušča, da bi si jih zgradili sami. Po daljši in vsestranski obravnavi so bila na upravnem odboru dodeljena posojila sledečim sodelavcem: 1. Plut Mariji, 7.000 din z odplačilnim rokom lo let s tem, da ne zahteva stanovanja od podjetja 2. Štefanič Martinu, 17.000 din z odplačilno dobo 12 let s tem, da izprazni stanovanje last podjetja do 31.11.1968. 3. Brine Branko, 8.000 din 4. Malerič Nežka,8.000 din 5. Avbar Ana, 5.000 din z odplačilno dobo 12 let vanja od podjetja. Ljubljana 10,000,00 Metlika 6.000,00 Mirna peč 8.000,00 Črnomelj 10.'000,00 Rosalnice 5.000,00 Metlika 40.000,00 Bukovac 2o.ooo,00 Črnomelj 15.000,00 Radoviči 15«ooo,00 Ljubljana 40.000 ,.00 Metlika lo.000,00 Dobovh Dobova lo.ooo,00 Ljubljana 40.000,00 Metlika 10.000,00 Metlika 10.000,00 Jurovski brod 15.000,00 Rosalnice 15.ooo,oo Metlika 20,000^.00 Metlika 3o.ooo,oo Metlika 3o.ooo,oo Metlika 3o.ooo,oo Metiika 2o.ooo,00 Gradac upravni odbor sta pregledala s tem, da ne zahtevajo stano- . • i.. * Jankovič ' Jože, 17,ooo din; ... , ..... Vardijan Karel, 17.000 .” Plajnik Jure, 17.000 " ,V .» • , v • • " * '' -P :> T • )>" •: r na odplačilno dobo 12 let, s tem da izpraznejo stanovanja do 31.11.1968. . . ' '• ■■ • '• ' • ' K 1 ") _ N ' . ' Matekovič Jure, 14.000 din v ' * • -1 z odplačilno dobo 12 let, s tem, da ne zahteva stanovanja od podjetja* . • ;.■■■: ... ;.v { r • .j'r ; •. < : j y.. T • / ;/ ; Majzelj ^Pranc,o.3.000 din - z odplačilnim rokom dve leti Brodarič Ivanci 5.00 din s tem, da-ne zahteva stanovanja : o;. > ■ od podjetja^ odplačilni rok 5 let Jarnjevič Matija, 2,500. din ;! Petrič Angela, 2.5oo " ■ o’ v z odplačilno dobo 5 let. Vraničar- Štfefka, 5.000 din Pečarič Ankica, 5.000 " / . z odplačilno dobo lo let. ' ' . '; J... ' % Upravni odbor je. sprejel priporočilo, da se reši še akutni problem iz Dobove in Mirne peči. Zahvala osnovne šole Podzemelj '■ Zahvaljujemo se vam, ker ste omogočili učencem naše šole ogled tovarne in vas obveščamo, da so bili učenci z ogledom tovarne zelo zadovoljni, še posebno pa z darili (spominčki), ki ste jih razdelili med njih, Upamo, da bodo naši .učenci obdržali ta obisk v trajnem spominu. 4 ■ - ■ -. ■ • - '...... 1. ‘ 1 ' ‘ - ' 1 ■ ■ • Osnovna šola Podzemelj