IZ SONČNE ZAMBIJE LETO 10 5t. 2 LUSAKA 13 APRIL 1979 SPET V KIZITU Ko sem se vrnil v Župnijo Kizito (Lusaka), sem se znašel sredi zelo razgibanega farnega življenja. V božični številki sem omenil, da je prebivalcev v župniji zelo veliko (nihče ne ve,koliko jih je, gotovo pa čez 70.000) in da bo treba misliti na graditev cerkve v novih predmestjih. Nikoli se nisem smatral za gradbenika in nisem mislil,da bom kdaj gradil cerkev.To bi raje prepustil Kokalju ali Tomažinu.Toda potreba je prevelika in sem zagrabil za delo. Dobil sem gradbeni prostor,kupil ogrodje za streho in nekaj gradbenega materijala.Začel sem se pogajati z vodno upravo. Z elektriko ne bo telav, ker je napeljana do bližnje gostilne. Graditi bomo začeli,ko bo voda napel¬ jana . Rad bi videl,da bi cerkev v glav¬ nem zgradili ljudje sami. Potem jo bodo tudi cenili in obenem cenili vse, za kar bo cerkev pričevala. Naša župnija je razdeljena na 30 malih krščanskih občestev. Vsako občestvo je kakor župnija v malem. Voditelji občestev so se dogovorili, da bo vsaka družina prispevala svoj dar vsak mesec.Tudi katehumeni so del občestva.Letos imamo okrog 500 odras¬ lih pripravnikov na krst. Zelo me veseli,da ljudje tako radi molijo.V postu napolnijo cerkev za križev pot.Sami so organizirali duhovne vaje.Pet fantov sem poslal v semenišče,več deklet k sestram. Težko je,da sem edini duhvnik na tej veliki župniji. Trenutno je pri meni hrvaški jezuit Ivica Gerovac,ki je na dvomesečni praksi pred odhodom v Mumbwo,kjer bo misijonaril s Stan¬ kom.Ivico sem poznal ze v Zagrebu,kjer sva se navduševala za mišijone.Najprej bova z mašno daritvijo obiskala vse naše male krščanske skupnosti. Vse prijatelje pozdravlja Janez Mlakar POGOVOR z br.Jožetom Rovtarjem je vedno prijeten.Jože je nasmejan, preprost, poln dobrote in se pogovarj a,kakor da nima večjih problemov.Ob prazniku sv. Jožefa je prijel v Lusako,kjer smo se zbrali k praznovanju godov in rojstnih dnevov,ki jih praznujemo v marcu. Nič se ni pr itoževal, 6 eprav vsi vemo,da ni lahko biti ekonom bogoslo¬ vja in skrbeti za sto ljudi v dneh ekonomske stiske.Povedal je,da so po dveh letih dobili nazaj deset krav,ki jih je ukradel eden od delavcev v bogoslovju.Zdaj premišlju j e,kako bi zavaroval kokoši,da jih ne odnesejo, predvsem pa,kako bi povedal in preuredil kuhinjo za družino,ki je vsako leto vedja- septembra pričakujejo kar petdeset študentov prvega letnika bogoslovja. Posebno težko je dobiti dovolj veliko posodo.Staro ped popravlja že tri leta, ker ni nadomestnih delov.Potrebovali bi velik hladilnik.Nabavi j a cevi za vodovod, spet brez uspeha,ker jih - ni nikjer.Vodo pa nujno rabijo tudi za vrt in sadovnjak, saj je Jože nasadil banane»pomaranče in drugo sadje. Pri svojem delu se srečuje z vsemi zambijskimi škofi:sedem je Zambij¬ cev, dva sta evropejca.Veseli ga,da bodo letos imeli 20 bogoslovcev,ki bodo prejeli nižje redove.S posebnim zadovoljstvom pa se spominja potovanja v Sveto Deželo skupaj z br.Dilberjem, hrvaškim misijonarjem v Lusaki. Trije mišijonarji,ki so najbolj oddaljeni od Lusake,bolj redko pridejo v glavno mesto: Bariča Rous,Radko Rudež in Miha Drevenšek.Radko je na področju,kjer se je pojavila nevarna spalna bolezen,ki ni prizanesla celo nekaterim na mišijonu.Mihi so dali veliko župnijo (40.000) v mestu Ndola, ki je drugo najpomembnejše mestro v Zambiji .Nj egov naslov: Fransiscan Centre Box 992 NDOLA - Zambia Miha DrevenSek Janez Mujdrica se v Torontu pripravlja na raasnifto posvečenje, Jože Groželj pa na vrnitev v Zambijo. Z njima je tudi Lojze Podgrajček,ki vneto študirat teologijo. Jože nam zeli miru:"Naj se pre- pode. vsi oblaki vsaj ava tisoč milj naokoli in naj bodo nemiri od tam pregnani."Jože žtudira metode javnega obveščanja,obisku je predavanja o ‘priprav¬ ljanju radijskih programov in se zanima za delo -pri TV. Vse tri bo obiskal Lovro Tomažin, ki preživlja svoj oddih pri mami v Buenos Airesu.V maju bo na obisku pri svoji sestri v Sloveniji,nakar se vrne v Lusako. Lojze Podgrajsek VRAČ V ZADREGI IN ŠE NEKDO Bralcem SZ ja znano,da je župnija Mumbva zelo razsežna.Morda vedo tudi to,da je v njej del narodnega parka Kafue.Lahko si tudi mislijo,da imano kakšnega vrača.Vse to je res.Ne vedo pa še,kako je ta vrač prišel v zadrego.Takole se je zgodilo. Poglavar ...,ki je tudi poglavar mesta ..,.,je zbolel.šel je k zdravniku,toda zdravila niso pomagala. Zato se je obrnil na vrača C....Ta je res prišel,saj sta se že od nekdaj poznal a.Predpisal. mu je razna zelišča, bral iz sv.pisma ,čeprav sam ni krist¬ jan.Bolezen pa se.ni vdala.Pa predpiše vrač poglavarju,da mora svoje žene (je mnogoženec)pustiti na miru za določeno dobo,Ta zadnj.i nasvet, skupaj z vsemi drugimi, je pomagal.Poglavar se je bolje počutil in ozdravel. Medtem ko je poglavar 'živel samotarsko življenje,v želji da ozdravi,je ena od njegovih žen dobila otroka.Vrač je bil v zadregi... Poglavar je sklical sosednje poglavar 3 e,j im razložil svoj položaj, na koncu pa jih je žaprosi1:"Pomagaj - te mi ,da se rešim vrača C...."Pomagali so mu.Vrač je odšel lansko jesen. Novembra meseca pa so začeli levi ubijati poglavarjeve krave,vsak tedeo po kakšno.Leve so slišali in tudi v časopisih so pisali,da so levi ob mestu.Trije policaji in štirje lovci so šli oboroženi nad leve.O levih pa ne duha ne sluha, čejirav so krave kar naprej izginjale.Tudi sledovi levjih cap in krempljev so bili očitni. Ljudje so začeli govoriti,da je leve poslal duh izgnanega vrača. Vračev duh jih ščiti in skriva.Dva j set krav so levji kremplji razmesarili do februarja letos.Po maši pa pride k meni eden od župljanov in mi pove,da je lev napadel junca,ga odnesel in v grmovju za vasjo požrl.Kmetje so v strahu za živino.. Ponoči kurijo ogenj ob stajah in trepetajo pred zvermi. Poglavar se boji in lovci tudi, saj vsi verjamejo v vračevo skrivnost¬ no moč.obljubil sem,da grem nad leva,če mi preskrbijo primerno puško. Kako se bodo dogodki razvijali - pa prihodnjih. Stanko Spomin na obisk p. Šafa v Lumki. odtava: Loiaa Pod&aitak, Stanko Roman, Jota Rovtar, Varijan Šef, Jota Kokoti, hrvatki mhijonarki Srnica in Ivanka PRAČI PRIJATELJI . ko sem bila na oddihu,sem srebala veliko dobrih ljudi - vsem prav prisrbna hvala in Bog naj vam obilo poplaha! Po vrnitvi sem potrebovala kar precej basa preden sem nabla trdna tla.Ne vem,kaj je bilo krivosali to,da se mi je predobro godilo med vami,ali pa to,da ste me toliki vabili,naj ostanem doma.No,zdaj sem spet tu med svojimi gimnazijci in sem vesela,da sem se vrnila. Iskreno pozdravljeni od Kristine. SPALNA BOLEZEN V litanijah vseh svetnikov prosimo Boga,da nas rebi kuge,lakote in vojske.'V dolini Katondve,kjer misijonar! Radko Rudei, bi molitev lahko takole spremenili: Ce-ce muhe,lakote in vojske - resi nas,o Gospod! Dolina je 300 km oddal- jena od Lusake in delno odrešena od prestolnice zaradi sovražnosti v sosednji Rodeziji.Tudi misijonarji so v nevarnosti zaradi min,ki so položene na nekaterih poteh.Dolina je če nekajkrat doživela rodezijske vdore in postala področje oboroženih spopa¬ dov . Vojska prinaša pomanjkanje,v dolino Katondve pa je zadnje 6 ase vdrl če en sovražnik - muha ce-ce,ki prenaša spalno bolezen.Veliko ljudi je zbolelo,med njimi tudi del misijonske¬ ga osebja. Muh ce-ce sem se zelo bal,ko so me pikale na poti po misijonu Mumbva, dokler me zdravnik ni potolažili"Od tise«? muh je le ena res nevarna.Mene so opikale,da je bilo Joj.i« jo dobiš, te bomo pa pozdravili." Spim sicer rad,ne bi pa rad tekel v gozd in tam za vedno zaspal.Tako se baje godi tiskim.ki zbole in ker se ne sdravijo,jim bolezen uniči mišična tkiva.V polsnu tečejo na "varno" in v samoti umro. Radko Rudai med rukvinami prve cerkve v Kapoche V dolini Katondve se je spalna bolezen nekoč redno pojavijala.Po drugi svetovni vojni je oblast ukazala, naj se prebivalstvo doline preseli drugam. Poljski misjonar p.Maligura pa je. bil zaljubljen v dolino in je hotel pomagati ljudem.Zaobljubil se je,da bo zgradil Mariji v čast kapelo na hribčku in tam vsako soboto maševal. Pridobil je lovce,da so postreljali opice v misijonu (opice so namreč prenašalke bolezni) ,.s pomočjo domači- nov je požgal travnato savano,dolarjem je dajal žkatrice od vžigalic in kdor mu je vrnil škatlico napolnjeno z muhami ce-ce,je dobil denarno nagrado. Nevarne muhe so se tako redili in oblast je prebivalstvu dovolila,da ostanej o.Pater je zgradil kapelico na gričku,ki so ga imenovali Kalvarija, in tam maševal vsako soboto do svoje smrti. Nasledniki so mažo opustili (p.Rudež pravi,da moramo stare navade spostovati).Opice so se spet razmno¬ žile.Zaradi nemirnega obmejnega podrodja je dolina manj zavarovana pred muho ce-ce. Stanko Cerkev sv. Ignacija KAJ JE NOVEGA PRI IGNACIJU? V maju bosta minili dve leti,odkar sem prevzel skrb za župnijo sv.Ignacij a.Pomaga mi amerižki sobrat p,Peter.Nas prijatelj g.Skoda z Bleda, p.Berden in drugi me spodbuj aj o,na j pisem o svojih doživetjih in načrtih... Ko bom prihodnje leto prižel na odd ih v domovino, bi rad izdal drugo knjižico "Iz sončne Zambije" (prva je izžla 1972 ) .Hva1ežen bom prijateljem, ki mi bodo svetovali,o dem naj pižem, na katera vprašanja odgovor im,da bodo s knjigo zadovol j ni .Tore j se priporodain za nasvete. Dvanajst let sem že v lusažki nadškofiji.Ko spremljam delo na župni¬ jah, sem vedno bolj prepridan,da ima vsaka župnija svojo posebno podobo,da so torej župnije zelo razlidne. Podeželjske so razlidne od mestnih, predmestne od onih v sredižcu mesta. Zelo težko je pisati o župniji sv.Ignacija,ker se bojim,da bi njene probleme bralci lahki? posplošili in si tako ustvarili napadno podobo o misijonskem delu. Pri Ignaciju - v srcu Lusake - ni muhe ce-ce,ni 500 katehumenov, ni 30 malih obdestev,ni potrebe po gradnji novih cerkva,ni posebnih materijalnih problemov in podružnic,ni krav in kokoši in sadovnjaka,ni Babilona jezikov.... Ko sem prišel k Ignaciju,sem našel župnijo,ki je zelo drugadna kot vse druge v nadškofiji.Župnija za izobra¬ žene Zambijce in predstavnike oblasti,za belce,Azijce in Afridane iz drugih držav.Župnij a s šestimi nedeljskimi mažami (pri eni nastejež ved kot 200 avtomobilov),z dvema liturgidnima jezikoma (angleždina in latinždina),z enim pevskim zborom, z dvema organizacijama (katoliška ženska liga in dobrodelna organizacija sv. Vincencija Pavelskega),z osmimi jezuiti, ki so pripravljeni ob nedeljah maševati in pridigati.Župnija,ki sprejema vernike iz vseh drugih mestnih župnij. Župnija,ki jo duhovniki kritizirajo,ker je pad posebne vrste in se ne zmeni preved za pastoralne in liturgidne predpise,ki se jih držijo druge fare. Župnija,ki je bogata,konzervativna in ne pozna sodelovanja z drugimi župnijami.Vseh 20 let so jo obskrbovali le jezuiti - Irci,ki stanujejo v rezidenci ob cerkvi. Provincijal me je poslal k Ignaciju z besedamis"Vem,da ti dajem težavno nalogo." Kaj se je dogajalo v teh dveh letih v nažem farnem zivljenju?Naj na kratko omenim nekaj znadilnih novosti. Najprej smo uvedli nedeljsko mašo v domadih jezikih in organizirali pevski zbor,ki pri tej maži vodi petje domačih pesmi.Ta masa je že pritegnila veliko preprostejših vernikov in katehumenov,tako da se tudi revni in iskanj izobraženi lahko počutijo "doma"v župnijski cerkvi.Večina izobraženih Zambijcev ne prihaja k tej maži. Mladina je prevzela petje pri novi (sedmi) masi,ki smo jo začeli, da bi uvedli tudi moderne pesmi (s kitarami) in dali mladini možnost,da se uveljavlja. Za mladino smo zadeli mladinski klub. Zaročenci imajo sest tečajev na leto. (Porok 50) Zaposlili smo katehista,ki ga prej ni bilo pri Ignaciju.Odrasle katehumene poučujemo trikrat tedensko v angleščini in domačih jezikih. Uvedli smo nekatere liturgične spremembe: pozdrav miru med mašo (prejšnjim župnikom to ni uspelo!), trenutke tišine po evangeliju in obha¬ jilu , slovesen vhod v cerkev pri mašah s petjem,oznanila bereva pri vseh mašah le jaz ali Peter,bralca beril imata svoja sedeža pri oltarju,redno krščujemo le dvakrat mesečno (krstov 240),vsak mesec imamo spokorni obred, skoraj vsak dan pa koncelebracijo... Eden od izobražih vernikov nas je zapustil z besedami:"Vatikanski cerkveni zbor in kar zdaj delate v župniji je hudičevo delo." Doslej smo organizirali 6 malih krščanskih občestev.Šestajajo se enkrat mesečno.včasih imam mašo v hiši,kjer se zberejo. Molitvena skupina moli vsak torek od 6 - 7 zvečer.Za izobražence organiziramo teološke tečaje. Nije se takav rodio,koji bi svima ugodio. Vaš Jože Br. Dilber in Janez Mujdrica Stanko v svojem vrtu CVETNA NEDELJA List izdajajo SLOVENSKI ZAMBJISKI MISIJONARJI Naslov: ST IGNATIUS CHURCH E O. Box 125 LUSAKA - ZAMBIA - AFRICA Printed by Baptist Printing Ministry, Lusaka