PTUJ, 5. JULIJA 1969 LETO XXII., ŠT. 26 CENA 0,50 DIN luda obč. konf. SZDL Ormož epubliška konferenca naj aipravlja o manj razvitih ;a nerazvita področja v Iji, Afriki in na našem ju- že dolgo vemo in smo jim pravljeni pomagati. Vrsto že dajemo v sklade za ne- [vita področja, ko da je pri i življenje vseh ljudi le- lin dobro. Mogoče se bo b začudil, da imamo tudi i nas nerazvite pokrajine, :so dolgo čakale na uresni- tev parol, na primer te: »Za lakega enak kos kruha ...« daj pa ne morejo več. izkorak v razvoju z drugi- ' je postal prevelik. Zadnji je, da začnemo tudi pri odkrivati zaostala pod- 'fja. sicer bo prepozno. Po- ' gospodarskega in živ- '^j>kega, je to tudi moral- ' vprašanje naše družbe, i'' je kriv razkoraka v raz- iu? Prav gotovo bo treba ^ašati tudi, kje so bili pred '^'niki družbenopolitičnih organizacij, poslanci..., za- kaj niso pravočasno opozorili, da Slovenija nista le Ljublja- na, Maribor in drugi razvija- joči se centri. Zakaj so pusti- li neraz. predele v lenarški, ormoški, ptujski, slovenjebi- striški... občini tako dolgo ča- kati? Pomagati območjem, ki smo jih pustili ob strani, bo sedaj mnogo težje. To je bilo videti tudi na nedavnem raz- govoru Janeza Vipotnika, predsednika RK SZDL v Or- možu s tamkajšnjimi pred- stavniki OK SZDL. V razpra- vi so namreč ugotovili, da je ormoška občina kmetijska. V tej panogi pa položaj ni la- hek. Težave te panoge so še bolj onemogočile družbeno e- konomski razvoj občine. Re- čeno je bilo tudi. da bi v do- govoru z gospodarsko zbor- nico lahko našli kako rešitev. Tu je mišljeno, da bi katero od večjih podjetij iz centrov postavilo v Ormožu kak o- brat ali kaj podobnega. Ugo- tovili so. da ormoška občina težko nudi kaj več kot ce- neno delovno silo. saj skoraj 50 odstotkov učencev ne kon- ča niti osnovne .šole. Kljub temu se ne smemo prenagliti. Glede kooperacije ali kako bi imenovali sodelovanje, je treba napraviti poglobljeno študijo o tem. kaj lahko or- moško območje ponudi za so- delovanje, kaj bi bilo tisto, kar bi dalo ormoškemu raz- voju poglaviten pečat. Vlado Ožbolt. predsednik OK SZDL Ormož je medtem, ko je seznanil navzoče z družbeno ekonomskim sta- njem v občini dejal, da zad- nja leta ni zaslediti bistvene- ga napredka. Na mnoga vpra- šanja ne najdejo odgovora, niti za tiste, ki vprašujejo, ali naj gredo s transparenti na cesto in tako zahtevajo boljši položaj. Sprejeli so nje- gov predlog, po katerem naj republiška konferenca po- stavi na dnevni red proble- matiko nerazvitih v Sloveni- ji. Sodelujejo naj vse obči- ne. Predvsem pa je poudaril, da je nujno začeti načrtno reševanje kmetijstva, pred- vsem zasebnega. V Ormožu bodo ustanovili kmetijske sekcije. Zasebni kmetovalci so tam družbenopolitično najbolj aktivni. Socialistično zvezo imajo za svojo organi- zacijo. Menijo, da bodo z nje- no pomočjo rešili najbistve- nejše probleme. Ce he bomo dciiili s kmetovalci, bomo iz- gubili vpliv med prebivalci, je med drugim dejal V. Ož- bolt. Govoril je še o proble- matiki zapo<;lovanja, šol- stva ... Matija Ratek, direktor or- moškega kombinata, je opisal razvoj in stanje družbenega in zasebnega kmetijstva v zadnjih letih. Zaradi nesta- bilnih cen krr-etijskih proiz- vodov je težko usmerjati proizvodnjo. Neprimerno po- višane cene reprodukcijskega materiala pobira plodove več- je produktivnosti, onemogo- ča akumulacijo in možnost razširjene reprodukcije ... Franc Borko, republiški po- slanec je med drugim dejal, da kmetijstvo naj ne bo le vreča, iz katere jemljejo vsi in dajejo tja, kjer je pač tre- nutno potrebno. Namesto kmetijskih pridelkov uvažaj- mo kmetijske stroje, ki jih pri nas ne izdelujemo, in ki bi jih lahko kmetovalci upo- rabili. Kmečki mladini je treba izenačiti pogoje življe- nja in jo zadržati na kme- tijah, kjer je potrebna. Silvo Beclrač, analitik pri OK SZDL in ZK Ormož je naštel mnoge nepravilnosti v šolstvu. Drago Zabavnik, sekretar OK SZDL: 2e pred leti je bi- lo jasno, da bo nastopila se- danja situacija v kmetijstvu, Konec na 2. strani . iido O/bolt, Janez Vipotnik in Mati,ja Ralek na poli ormoško klet 2a čas do nedelje, l?>. juli- ' 1&69. ^^dnii krajec bo v nedeljo, ■julija ob 14.17. "APOVED: nevihte ali plo- * bodo predvsem okrog 4., ■ in 8. julija. Nato bo le- |^.^'reme, ki bo trajalo naj- dva dni. Dnevne tempe- ^'^''o bodo močno nihale 20 in 28 stop. C. Alojz Cestnik Pomoč železničarjem Akcij.i železničarjev, s katero so pLinirali zbrati sredstva za modernizacijo jugoslovanskih železnic, ni stekla tako, kot je bilo zamišljeno. Beseda je o po- sojilu, ki so ga razpisale železni- ce, da bi zbrale 200 milijonov novih dinarjev za potrebe mo- dernizacije. Treba je priznati, da so re- zultati te akcije v raznih pre- delih države kaj različni. V Sloveniji smo doslej zbrali 16,8 milijona dinarjev, v vsej državi pa 89,6 milijona dinarjev. Toda upoštevati je treba, da je želez- niško transportno podjetje Ljubljana neprimerno manjše od podjetij v Beogradu, Zagrebu ali Sarajevu. Slovenci smo torej vpisali sorazmerno več kot dru- ^ VARČEVANJE Posojilo, ki ga je v imenu železniških podjetij razpisala skupnost jugoslovanskih želez- nic, dejansko ni drugo kot ob- lika varčevanja, le da je za var- čevalca koristnejša kot varče- vanje drugje. Slovenci so trdo- vratni varčevalci, zato je odziv v Sloveniji najboljši. Državljanom in podjetjem da- je železnica za posojilo 6-odstot- ne obresti. Delovnim organiza- cijam zagotavlja železnica še komercialne popuste pri prevo- zu blaga, državljanom pa orga- nizira loterijsko žrebanje ob- veznic z zelo lepimi dobitki. Med njimi je 100 Izletov v razne dežele Evrope (plačan prevoz in bivanje), 100 deset- dnevnih letovanj v železniških letoviščih, 200 kart za potova- nje na katerikoli relaciji v dr- žavi in 100 legitimacij za ne- omejeno število potovnaj na že- lc/:nici s popustom 30 "/o. Razen tega dobijo državljani, ki vpišejo najmanj 500 dinarjev, brezplačno karto prvega razre- da za eno potovanje na kateri- koli relaciji v državi, državljani pa, ki vpišejo 1000 dinarjev, tri takšne karte. Pomembno je tudi, da lahko državljani vplačajo vpisani zne- sek v 24 obrokih, delovne or- ganizacije pa v desetih. Železnica bo posojila vračala v obrokih, začenši z letom 1972. USPEH Posojilo je naletelo, kar je ra- zumljivo, na nanajboljš! uspeh pri železničarjih. Od 150.000 že- lezničarjev jih je vpisalo doslel posojilo 93.628 v skupnem zne- skpu 61 milijonov dinarjev. De- lovne organizacije so vpisale 21,2 milijona dinarjev, drugi , državljani pa 7,2 milijona di- narjev. Akcija torej ne poteka naj- bolje. Vsekakor železničarji pri- čakujejo določeno solidarnost delovnih organizacij in držav- ljanov v tem njihovem naporu za modernizacijo, ker so v mi- nulih dvajsetih letih marsikaj prispevali za razvoj naše dežele. Z. Z. Slov. Biširica Za repoblišklm poprečjem Dolga leta so bili rezultati o gospodarskem poslovanju, o osebnih dohodkih, o rasti družbenega standarda itd. v slovenjebistriški občini stal- no pod republiškim popreč- jem. Niti za letos ne moremo trditi, da imamo v slovenje- bistriški občini višje popreč- je kot v republki. Lahko pa po prvih petih oziroma še- stih mesecih opazimo mnogo večjo rast v gospodarstvu kot v dvigu standarda v ob- čini kot v republiki. V družbenem planu za le- tošnje leto je bilo predvide- no povečanje osebnih dohod- kov za pet do šest odstotkov. Toda že prvi trije meseci so presegli vsa pričakovanja. Ce primerjamo rast osebnih dohodkov v letošnjih mese- cih januar—april z lanskimi, lahko zabeležimo porast za 15,4 odstotka. V republiki je to poprečje za 40 stotink manjše. Ce pa primerjamo stvaren porast osebnih do- hodkov ob primerjavi cen na drobno, vidimo, da so se osebni dohodki v slovenje- bistriški občini povečali za 8,2 in v republiki za 7,4 od- stotka. Kljub višji rasti v slove- njebistriški občini nasproti republiškemu poprečju v tempu prvih mesecev letoš- njega leta še dolgo ne bodo dosegli v tej občini takšnih osebnih dohodkov, kot je re- publiško poprečje. -b BISTRIŠKA ZASTOPNICA NA KONFERENCI ŽENA V BEOGRADU Članica komisije za posnoč društvom in organizacijam pri OK SZDL Slovenska Bi- strica Pavla Petrač se je u- deicžila konference za druž- beno aktivnost žena. ki je bi- la te dni v Beogradu. O vtisih in delu konferen- ce bomo poročali. STRAN 2 tednik — Četrtek, 3. juiija. (Nadaljevanje) Navedena načela so edini te- melj programske usmeritve v naši socialistični družbi in nam je katerikoli alternativni pro- gram, ki bi to načelo zani- kal nemogoč. V nadaljnjem družbenem razvoju so v tern okviru možne in potrebne naj- različnejše pobude in zamisli. Na tej platformi lahko v iska- nju najboljših rešitev za kon- kretna družbena vprašanja e- nakopravno in odgovorno so- delujejo vsi ljudje ne glede na to, kateri socialni katego- riji pripadajo, kateremu sek- torju, družbenemu ali zaseb- nemu, ne glede na to, kakšen je njihov svetovni nazor, ver- sko prepričanje itd ... Socialistična zveza je naj- širši subjekt političnega in sa- moupravnega odločanja na vseh ravneh. Bistveno v po- litičnem pluralizmu v okviru SZDL jc dejstvo, da si ta or- ganizacija ne prilašča pravice sprejemati odločitve v imenu ljudi, brez njihovega soglasja, pač pa je to organizacija, ki omogoča delovnemu človeku, da postaja subjekt in da po- stajajo subjekt tudi različne of)/ifce njeqovega družbenega organiziranja. Socialistična zveza je torej sredstvo delov- nih ljudi, da povezujejo po- samezne interese v celoto, združujejo napore vseh tvor- nih sil v družbeno akcijo in prepreČTijejo stihijnost. V pri- merjavi z večstrankarskim si- stemom., ki je v bistvu pred- stavniški in odt7ijevalni, je to bistveno drugačna, je izvirna socialistična samoupravna kva- liteta. Razvejanost samoupravnih interesov in oraanizacijskih o- blik, vestrost družbenopolitič- nih siibiektov omopočata. da prihajajo na družbeno vovrš- je vsa vodročjn družbenih de- javnosti, tvdi vodročja. ki so sirerv ozadju. T->id.i v okviru SZDL se bo morala — zaradi usmerjenosti in tudi kot vo- sledica roTvitega pluralizma subjektov, še vorenati širina delovanja, razširiti krog za- vzemanja stališč tvdi nn taka vrtrašnnia. ki Hh vsakdanje žii>ljennc ne nolnna zmerom na. otivliivn površje. V naši <>P(fnnii riraksi 7a ka- tero sta 7P značilni velika ši- rina in odnrtoKt. se še zmerom srečujemo s hibo. ki n lahka rečemo — pomanjkljiva kultu- ra dialoga. Izraža v sekta- štvu. v veliki nestrpnosti do drugačnih mnenj, in v tem da je premalo pripravljenosti za to. da hi upoštevali realne možnosti in ob njih izdelovali sktipne. v danem času ures- ničljive rešitve. Družbeni dia- log mora temeljiti na svoboda nem boju mnenj in na vseh drugih kvalitetah visoko raz- vitih humanih in demokratič- nih odnosih. V njej torej tu- di ne more in ne sme hiti pro- stora za demagogijo, laži. pod- tikanje, za blatenje ugleda lju- di itd ... Socialistična zveza si mora prizadevati, da bodo delovni ljudje pravlno in pra- vočasno seznanjeni z vsem po- trebnim gradivom in dejstvi, da bodo spoznali različne vi- dike, možne rešifre in njihove posledice, da bodo lahko loče- vali napredno od nazadnjaške- ga, da bodo lahko primerjali svoje želje s stvarnimi mož- nostmi. To bo tudi edino pra- va demokratična pot, ki ho z njo Socialistična zveza prepre- čevala, da hi kdo demagoško zavajal ljudi. Za vse to pa je potrebna določena politična kultura, zanj pa ni izoblikovan u.'itrezen postopek. Pravila o pravicah in dolžnostih delov- nih ljudi, o načinu uresniče- vanja teh pravic (v sekcijah, v odnosu do političnih foru- mov itd.) so zelo pomembna za potek. vsebi7io in rezultate de- mokratičnega procesa. (Nadaljevanje prihodnjič) IZVLEČKI IZ DIPLOMSKE NAI>OGE TONCKA PRAPOT- NIKA, SOCIALNEGA DELAVCA PKI SKUPŠČINI OBČINE ORMOŽ VZHOKI POJAVA PROBLEMA OST^KELIH KMETOV (Nadaljevanje) Precejšnje število lastnikov posestev se je tako zaposlilo zunaj kmetijstva v občini, ali zunaj nje ter se tako vključilo v vrste polproletariata. Ti so sicer še obdelovali zemljo, po- leg tega pa so se vsak dan vo- zili z lastnimi ali javnimi pre- voznimi sredstvi na svoja de- lovna mesta. Povsem drugače je bilo s tistimi mladimi kmečkimi ljudmi, ki so se po- polnoma odtujili od zemlje, zapustili starše in si v indu- strijskih središčih ustvarili svoj dom. Ti so prihajali do- mov samo na obisk ter se bo- gato obloženi vračali nazaj v mesto. Precejšen je bil tudi odtok mladine v šole vseh vrst, ki so se v skladu s trenutnimi potrebami gospodarstva in družbenih služb javljal^ ,] gobe po dežju. '•'j Da je bil iz ormoškega moč j a beg iz vasi izredne Ji lik, nam nazorno kažejo Jf slednji podatki: Prebiv;,im letu je imel KK ,v, Bistrica 400.000 1 izgube v živino- j5k i proizvodnji. ;ckoliko drugače je s po- lelsko proizvodnjo. Ta se v družbenem sektorju po- ala za enajst in v zaseb- n selilorju kmetijstva za jdsiotkov. Sadjarska pro- MJnja pri KK se bo pove- :a za 20, vinogradniška za odstotkov itd. •:i.ADITEV OBEH SEK- »RJEV KMETIJSTVA pot usklajevanja obeh •:}qv kmetijstva bo po- l.:.c' uvesti več novih repov. Nekaj ukrepov vse- lor sodi v pristojnost ob- e, nekaj pa jih je sploš- na pomena in politika ob- i ne more na njihovo iz- ;anje vplivati, imetijski kombinat se bo ral usposobiti v sposobne- organizatorja proizvodne- sodelovanja. Urejati bo ■:i zemljiško posest, ker v naslednjem obdobju akujemo še nadaljnje slojevanje. Zagotoviti bo :ba boljše in ugodnejše ■iiitiranje. Z ustrezno davč- ipolitiko bo treba podpi- '■ preusmeritev kmetij v ,'fnzivno pridelovanje. V . ivenjebistriški občini bodo ■ali vztrajati pri obstan- ■:netij v hribih in odroč- !)redolih. Takim kmeti- bi bila potrebna tudi 'iiejša pomoč v speciali- ■ji proizvodnje. :, INVESTICIJE f ^'sekakor bo treba kon- ^^'trirati Investicijska sred- '*'a in kar je najvažnejše: •'''Otrno nalagati. V f 'Jesticijskem planu za le- "^'^ie leto je kmetijski kom- ;^at KZ Slov. Bistrica pred- f^val 4.820.000 dinarjev in- ^^^ticij. Vprašanje nastaja, bodo vsa sredstva dobili ■izkoristili. V glavnem so J *'Cnjcna za obnovo vino- ■5dov in sadovnjakov, za |^'0vo nasadov hmelja in ^^"§a ribeza, za melioracij- dela, adaptacijo klavni- za druga manjša inve- ;■' ^^ijska vlaganja. '<■ }^ pospešitev individual- ■f ..J^ftietijske proizvodnje je : .J^i^a izdelala predlog, po ; Ji^^fem bi se določena sred- ''^ iz davščin kmetov ste- kala nazaj v kmetijstvo v obliki dolgoročnejših inve- sticij v sadjarstvo, vinograd- ništvo ter v obnovo gospo- darskih poslopij. Urejanje kmetijskega tr- žišča bo še ena glavnih na- log. Ne samo v občini, am- pak v širši jugoslovanski skujinosti. Mnogo tega lahko naredijo tudi v občini. Pred- vsem bi moral biti kmetij- ski kombinat tisti, ki bi naj zagi)tovil odkup, trgovska mreža pa bi morala stremeti za tem, da bi odkupovala domače pridelke ter jih spravljala na trg, ne pa da hoče predvsem prodajati uvožene kmetijske proizvode. -b Opekarna v Ormožu REKONSTRUKCIJA: NOVA UMETNA SUŠILNICA, BOLJŠI POGOJI ZA DELO V ormoški opekarni smo se pogovarjali z Milanom Sivi- lotijem, vodjem delovne eno- te. Proizvodnja teče po planu. Večjih težav ni. Povpraševa- nje po izdelkih je veliko. Ne morejo zadovoljiti potreb. Lani in letos so se preu- smerili v proizvodnjo porolit- ne opeke za oblaganje zidov. podov, za vmesne stene ... Glina je mešana z žagovino, ki pri pečenju zgori. Opeka ostane porozna. Ima dobro toplotno, zvočno... izolacijo. Največ teh izdelkov prodajo v Ljubljano. Obrat se pripravlja na re- konstrukcijo. Potrebni ela- borati so že v izdelavi. Po re- konstrukciji bi povečali pro- izvodnjo za 100 odstotkov; od sedanjih 4,5 na 10 milijonov opečnih enot. Rekonstrukcija predvideva novo umetno su- šilnico. Proizvodnja bi lahko tekla tudi v doslej mrtvi se- zoni. Z novo umetno sušilni- co ne bodo več odvisni od vremenskih prilik. Z njo bi proizvajali sodobne opečne materiale. Izboljšali bi kvali- teto. Uredili bodo tudi trans- port po avtomatiziranem si- stemu. Trdo kurivo za krož- ne peči bodo zamenjali z ma- zutom. S tem bodo izboljšali pogoje dela. Opekarna ima sredstva za prvo fazo rekonstrukcije. Druge faze bi izvršili s kre- diti. Opekarno bodo začeli re- konstruirati prihodnje leto. Izvedli jo bodo v etapah v treh letih tako, da proizvod- nja ne bo trpela. Surovinska baza je raziskana. Po raziska- vi, ki ni zajela vsega področ- ja, bo surovine po rekon- strukciji opekarne dovolj za 30 let. V opekarni je v Iclni sezo- ni zaposlenih okoli 86 delav- cev, v zimski pa okoli 40 de- lavcev. Po rekonstrukciji bi bilo zaposlenih okoli 90 de- lavcev. Novih ne bodo spre- jemali. Stanje bi se izboljšalo glede na to, ker bi sezonska delovna sila delala tri mese- ce več na leto v boljših po- gojih dela. ZR Stro.) za kop ilovice za izdelavo opeke v ormoški opekarni SkJad za pospeševanja kmetijstva: 172 000 DfNMJEV ZA OBNOVO V!NOGiADO¥, MAKOP MERJASCEV, fZOBRAŽEVAriJE iM RAZSTAVO Sklad za pospeševanje kmetijstva so v ptujski obči- ni ustanovili že februarja le- tos z namenom, da zbira sredstva in jih uporablja za financiranje kmetijske pospe- ševalne službe. Za leto 1969 je [)redviden dotok sredstev v sklad iz proračuna in drugih skladov občinske skii-pščine. Do zdru- ževanja sredstev kmetijskih in drugih organizacij v kme- tijske namene ni prišlo. Vsa razpoložljiva sredstva za le- to 1969 znašajo 172.000 din. Po sklepu upravnega odbora sklada za pospeševanje kme- tijstva so predvidena slede- ča opravila, ki bi jih finan- cirali ali sofinancirali iz sklada. Za pogodbene obvez- nosti do strokovnih kmetij- skih zavodov, ki jih je že v prejšnjih letih pokrival ob- činski proračun, je predvide- no 8000 din. Pogodbe so skle- njene s kmetijskim zavodom Maribor in poslovnim združe- njem za sadjarstvo in živi- norejo Styria za prognostič- no službo o razvoju in za- tiranju rastlinskih bolezni in škodljivcev ter za poizkusna dela za borbo proti toči. Za regresiranje mleka je predvideno 50.000 din Za regresiranje obrestne mere kreditov za obnovo vi- nogradov je predvideno 5000 din. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo ter občinska skup- ščina prejšnjega sklica sta že razpravljala o regresiranju obrestne mere pri kreditih za obnovo haloških vinogradov v zasebni lasti. Kreditna banka je za obnovo namenila 1.000.000 din. Po predlogu kreditne banke in sklepu u- pravnega odbora sklada za pospeševanje kmetijstva bo obrestna m.cra razdeljena ko- ristnikom na tri kategorije: 7—8 "/o za interesente (brez regresa), ki jim kmetijstvo in vinogradništvo ni osnovni poklic in ki imajo tudi dru- ge vire dohodkov. S"/« za vi- nogradnike, ki obnavljajo manjše površine vinogradc>v od 20 arov navzgor in jim je kmetijstvo osnovni poklic Za te primere bi sklad regresiral 2«/o; 3«/o bi bila obrestna mera za vinogradnike kme- tovalce, ki b: združevali po- vršino najmanj 2 ha. V tem primeru bi bila obrestna me- ra najstimulativnejša in bi re- gres znašal 4 *,V Regres za nabavo merjas- cev je predviden v znesku 21.000 din. Svet za kmetijstvo in gozdarstvo je ugotovil, da je kvaliteta prašičev v seda- njih tržnih razmerah izred- nega pomena. Zaradi po- manjkanja strokovno prizna- nih plemenskih merjascev je v ptujski občini mnogo de- generiranih plemenjakov, ki vplivajo na skromna gnezda slabe kakovosti. Za izboljša- vo razmer v prašičereji je treba nabaviti že v tem letu vsaj 70 merjascev. Za pospeševalno službo, iz- delavo študij in načrtov, je predvideno 50.000 dinarjev Upravni odbor sklada je raz- pravljal o oblikah najučinko- vitejše pospeševalne službe v občini. Sklenil je, da bo zbral predloge kmetijskih organi- zacij in zavodov in se na os- novi teh predlogov odločil za vrsto pospeševalne službe. Za izobraževanje kmetov in kmečke mladine je predvide- no 12.000 din za sofinancira- nje predavanj, demonstra- cij in dopolnilno izobraževa- nje mladine, ki je končala osemletko in bo ostala na do- mači kmetiji. Sklad je namenil 20.000 di- narjev za sofinanciranje kme- tijske razstave. Upravni od- bor sklada meni, da bi med prireditvami ob 1900-letnici Ptuja morali dati primeren poudarek tudi dosežkom kmetijstva. ZR Padla je iz kabine in se poškodovala 29. junija je vozil Anton Koser tovorni avto. Na poti med Rogoznico in Desterni- kom je med vožnjo izpadla iz kabine Manfika Palfi iz Sa- rajeva. Poškodovano so jo pripeljali v bolnišnico. Prekratka varnostna razdalja Na križišču Mariborske in Kidričeve ce.ste v Hajdini je 27. junija ob 17.30 Ciril Cvet- ko iz Čvetkovc zaradi pre- kratke varnostne razdalje za- del s tovornjakom v drug to- vornjak Agrotransporta Ptuj, ki ga je vozil Albin Kamen- šek iz Ptuja. IZVOZ ŠTIPENDISTOV IZ PTUJSKE IN ORMOŠKE OBČINE v materialu, ki so ga do- bili odborniki ptujske občine za današnjo sejo občinske skupščine, je tudi poročilo o delu občinskega javnega pra- vobranilstva Ptuj v letu 1968. Med drugim piše: »Od pravd, ki so v minulem letu konča- ne, bi predvsem omenil prav- de, vodene na podlagi vlože- nih tožb na vrnitev štipendi- je zoper štipendiste, ki po končanem šolanju niso izpol- nili obveznosti iz pogodb o štipendiji in se niso zaposlili na območju Ptuja in Ormo- ža. Ker večina bivših štipen- distov stalno ali začasno živi v inozemstvu, so postopki za- radi uporabe določil proces- nih zakonov in mednarodnih pogodb o pravi pomoči, pre- cej dolgotrajni... Ko človek čita take stvari, mu zapre sa- po, saj vemo, da posebno v ormoški in ptujski občini pri- manjkuje kvalificiran kader, da je v teh območjih najmanj denarja za štipendije... V inozemstvu s nam zaradi te- ga verjetno smejejo, ker jim vzgajamo kvalificiran kader. Vlomila sta v osebni avto v Dražencib pri Mariji Vi- dovič so vlomili v osebni av- to avstrijskega državljana, ki je bil na obisku. Poruiči, 22. junija ob 11. uri sta ho- tela vlomilca ukrasti a\'tora- dio, a ga nista zna odmonti- rati. Ukradla sta več otroških oblek. Vlom brez uspeha V nočeh od sc'b(-te na po- nedeljek, od 28. do 30. junija so neznanci vlomili v upravo GP »Haloškega bisera« na Ljutomerski cesti. Vlomilci sn iskali denar, a ga niso našli. V stavbo so prišli skozi neza- prto kletno okno. Razbili so tudi podboje. STRAN 6 TEDNIK — ČETRTEK, 3. julija j Že na delu Pretekli ponedeljek so se zbrali v Ljudskenn vrtu pri Ptuju brigadirji brigade — Dušana Kvedra — 1900. Na- slednjega dne smo jih obi- skali. Pred svečano predajo prapora smo se z njimi po- govarjali. Tabor z osmimi velikimi šo- tori stoji na jasi ob ribniku v Ljudskem vrtu. V sredi je opaziti jambor z zastavo in mize ter klopi. Kuhinje ni v taboru. Hrano jim dovažajo. Pri vhodu je šotor dežurne- ga. V njem so ojačevalne na- prave, lahko bi rekli mala radijska postaja za tabor. V njem smo našli tudi dežur- nega. Žarka Kolariča iz Ki- dričevega. Je komandir pr- ve čete. Končal je ptujsko gimnazijo. Ker je bil dežur- ni, smo ga podražili, če nam lahko preda raport. Brez obo- tavljanja je povedal, da je tabor očiščen, pripravljen na slavnostno predajo prapora. V taboru je trenutno 48 bri- gadirjev. Pride še 12 »rezer- vistov«, ki spijo doma. Po- poldne bodo že prijeli za o- rodje. Treba je bilo napeti žico. Dežurni je poklical pet pro- stovoljcev. Ce se bodo vedno tako radi odzvali kot tokrat, ne bo težav. Med prostovolj- ci so bili Stjepan Hanzek iz Koprivnice. Študira na višji tehnični v Splitu. Povedal je, da bo izpite opravljal komaj v jeseni. Na morju je bil ce- lo leto in zaželel si je spre- membe. Stjepan Herceg iz Varaždina obiskuje obrtno šolo. Dejal je, da mu že prve dni ugaja in da je vesel, da spijo pod šotori na svežem zraku. Bojan Makovecki iz Velike Nedelje je končal pr- vi razred gimnazije v Ptuju. Dejal je, da je preložil po- čitnice na poznejši čas. Druž- ba je. lepo se imamo. Pred večjim šotorom sem videl skupino fantov. Predvi- del sem. da morajo biti v njem dekleta. Nisem se zmo- til. Njihov prešerni smeh se je čul po taboru. Razgovora ni bilo težko pričeti, saj je nekdo v ozadju dejal: »Briga- dirji pozor, treba bo dati in- tervju za ptujski BBC!« Na- smejali smo se in Marjana Granda, šef šotora, kot so jo imenovali, je povedala, da so dobro spale. Marjana je do- ma iz Rač. Obiskuje gimna- zijo v Ptuju. V šotoru spi 13 deklet. Ko sem jih vprašal, če so jim starši branili iti v bri- gado, so dejale, da ne. Ksenija Tramšek iz Mi- klavža pri Ormožu obiskuje gimnazijo. Stanuje v Ptuju. V brigadi dela, spi pa doma. Dejala je, da še nima žuljev na roki. Namesto obvezne prakse se je odločila za bri- gado. Ko je Ivan Santerivič nekaj pripomnil, hotel jih je podražiti, mu je Ljuba Fu- rin hitro odgovorila, da bi bil tudi on verjetno bolj srečen, če bi bila v brigadi tudi Ki- ti... Šalili so se, da jih je bilo veselje poslušati. Smeja- la se je tudi Srebrenka Dvorščak iz Varaždina, ki se je že privadila in našla prija- teljice med Slovenkami. Pri šotoru sta bila tvidi Zmago- slav Kmetec in Marija Vau- potič iz Grajene. Povedala sta, da sta se za brigado od- ločila, da bi spoznala briga- dirsko življenje. Zal jima je le to, da ni brigada v odda- ljenem mestu, da bi spoznala druge kraje, ljudi, običa- je... V šotoru so si dekleta prekrojevale obleke. Dejale so. da so jim predvsem hlače prevelike. Pogovarjali smo se tudi z Jurijem Jakabom in Jadra- nom Vučetičem, ki sta zadol- žena za kulturno dejavnost. Povedala sta, da poleg radia dobijo v tabor še televizijo. Imeli bodo letni kino. Ob praznikih: 4., 22. in 27. julija bodo prireditve. Med dru- gim bodo povabili prvobor- ce, ki jim bodo pripovedovali o partizanskih letih. Ob po- poldnevih bodo imeli »čestit- ke brigadirjev« prek svojega radia. Čestitke bodo v šalji"- vi obliki. Na drugi strani tabora so bili v večjem šotoru tudi tri- je Franci iz markovške šole (osmi razred): F. Kukovec, F. Janžekovič, F. Lozinšek in Marjan Muršec. Dejali so, da so spali zelo dobro. Ker še niso taborili, so prvič doživeli in culi prijeten šum dežja po šotorskem platnu. Ker so med najmlajšimi brigadirji, so po- tožili, da so dobili prevelike delavske hlače. Med kramljanjem nas je zmotil glas Alojza Gojčiča, komandirja brigade: »Briga- da zbor!«. Brigadirji so se urno postrojili okoli jambora in dvignili zastavo. Brigadir- je je pozdravil in jim spre- govoril Stanko Lepej, pred- sednik OK ZMS Ptuj. Govoril je o pomenu mladinskih bri- gad, ki so v naši domovini že veliko zgradile. Brigadirsko življenje ima tudi velik vzgojni pomen. Franc Tetičkovič, sekretar OK ZKS Ptuj je brigadirjem predal prapor. Med drugim je dejal, da brigada ni samo zaradi fizičnega dela pri u- rejevanju mesta, temveč tudi zaradi krepitve tovarištva, spoznavanja fizičnega dela, krepitve bratstva med naro- di... Seznanil jih je s tradi- cijo ptujskih brigadirjev, ki so se prejšnja leta udeleže- vali brigad po vsej domovi- ni ter vestno in častno izpol- njevali svoje naloge. Domov so se vračali kot udarniki. Alojz Gojčič, komandir bri- gade je ob prevzemu prapora dejal, da bodo izpolnili vse naloge. ZR Mladinska brigada v Ljudskem vrtu ob dviganju zastave Žagarski obrat v Ormožu POTREBNA JE REKONSTRUKCIJA Kljub razvijajoči se žagar- ski dejavnosti v sosednjih občinah (ptujski, ljutomer- ski ...), je opaziti na žagar- skem obratu v Ormožu ve- like skladovnice hlodovine in lesa. Zaradi vedno večjih ka- pacitet sosednjih žagarskih obratov je povpraševanje po hlodovini vedno večje. Or- moška žaga jo dobiva iz oko- lice pa tudi iz Hrvatske. V glavnem predeluje listavce. Izdelki so vseh vrst žaganega lesa, neparjena in parjena bukev, hrastov žagan les ... Zaga je imela že veliko šte- vilo gospodarjev. So jo le iz- koriščali, v rekonstrukcijo niso dosti vlagali. Spadala je nekaj časa tudi h ptujski ža- gi. 1963. leta jo je prevzel »Marles« iz Maribora. Kot žagarski obrat še vedno spa- da k omenjenemu podjetju. Zadnja leta so zgradili nove parilnice in dobavili še neka- tere novosti. V glavnem je žaga zastarela. Delo v njej je zelo primitivno. Eno žago — pasovko — bodo morali za- menjati ker je že dotrajala, Urediti bi bilo treba tehno- loški proces na tekočem tra- ku. Glede na to bi morali po- daljšati žagalnico. Potrebna je nova stavba. Skratka, žaga je potrebna temeljite reU strukcije. Delavci žage tnej jo, da bo to mogoče urej, čiti, če bi »oni«, se pravi prava »Marlesa« za rekj strukcijo namenila potrei] sredstva. Na obratu je zaj slenih okoli 30 delavcev, delajo v precej neugo^ pogojih. Kot kaže, so poj, no pozimi izpostavljeni mj zu, prepiha pa tudi poleti manjka. V gostilni ukraden v noči od 23. na 24. jui so ukradli v gostilni »Pri; biču« iz predala 300 dinarji Kradel je verjetno gost, ki izkoristil nepazljivost nal karja. TUS Gost se začudi visoki cei hotelske sobe. Portir: V ceno je zarači nan tudi tuš s toplo vodo i hladno vodo. Gost: Tuš mi ni potrebe: pišem s črnilom. KMEČKA TORISTIČNA PRIREDITEV NA GOMILI Predzadnjo nedeljo je bila pri razglednem stolpu na Go- mili kmečka turistična pri- reditev, kakršnih je malo: tekmovanje žensk v košnji. Ob številni udeležbi doma- činov in gostov so pozdravili tekmovalke predsednik kra- jevnega turističnega društva ter še Mariborčana Karel Ra- kuša in Franjo Novak. Sedem tekmovalk je zavze- lo svoja mesta na zelen« travniku, ki ga je bilo trei v tekmovanju pokositi. Toi preden so tekmovalke opr. vile svoje delo, je bilo trel večkrat nabrusiti koso. Gl dalci so jih pri tem živahi spodbujali . Prvo mesto je zasedla brk ka 17-letna Lizika Zmavi drugo pa 35-letna Hedvili Kolmanič. Po tekmovanju se je raa lo ob razglednem stolpu pf' jetno veselje, ki je trajalov! do večera. FH NEZAKONITO IZKLJU- ČENI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE V poročilu o delu službe pravne pomoči SO Ptuj smo zasledili tudi podatke o prav- dah zaradi nezakonskih iz- ključitev iz delovne organi- zacije. V enem primeru je tožnik imel nad 30 razprav pri občinskem in okrožnem sodišču ter raznih zaslišanj. Sele po večletnem postopku je tožnik uspel. Delovna or- ganizacija je morala plačati nad milijon starih dinarjev osebnega dohodka, poravnati otroški dodatek ter druge stroške. V drugem podobnem primeru pri isti delovni or- ganizaciji je tožnik sprejel po vloženi tožbi tudi nad mi- lijon starih dinarjev. Več de- lavcev, ki so jih zastopali za- radi nezakonitih izključitev, je prav tako prejelo ves do- hodek za čas, ko niso bili na delu. V vseh teh primerih so predhodno skušali doseči po- ravnave. Bilo pa je premalo razumevanja pri delovni o ganizaciji, ki ni upošteva zakonitih predpisov, zlasti v mnogih primerih, ko je' za težke socialne primere d lavcev. ZH »TRANSPARENT NA PTUJSKI ULICI« V zvezi z našim zapisoit prejšnji številki pod gornj naslovom nam je poslalo d! štvo cvetlic v objavo nasl' nje pojasnilo: »Pisanje transparenta društvo prijateljev cve naročilo ustno pri podj^ Pleskar. Ob prevzemu predstavniki društva ta ugotovili napako ter jo izdelovalcu reklamirali, ^ dar za popravilo oziroma delavo novega transpar^ ni bilo več časa. Priredi je torej moral izobesiti tf sparent, čeprav se je zaV< napake v tekstu. Društvo i jateljev cvetlic, torej za pako ni odgovorno.« Trčili kolesorka in rs" opeci i sika 27. junija je kolesarka Ma- rija Petrovič iz Ptuja pripe- ljala s stranske poti na Za- grebško cesto. Zaprla je pot Angeli Metličar, ki se je pri- peljala z mopedom. Kolesar- ka je po trčenju padla. Po- škodovano so odpeljali v bol- nišnico. CEZ 50 IFT TURISTIČ- NA POTOVANJA NA MESEC Von Braun. ameriški stro- kovnjak za vesoljske polete napoveduje, da bo čez 30 ali 40 let mo?ore turistično po- tovati na Mesec Prevoz bo stal približno toliko, kot ve- lja sedai letalska vozovnica prek Atlantika. Po napovedih von Brauna bo že čez deset let mogoče po- tovati na Mesec brez dolgo- trajnega astronavtskega tre- ppIlK — ČETRTEK, 3. julija 1969 STRAN 7 TEDEN V REPUBLršKI SKUPŠČINI V NEKAJ MESECIH VIDEN NAPREDEK r fepubliški skupščini se ta sestanejo samo nekateri ofi, zakonodajno-pravna ko- jjj in komisija za družbeno jjbor za socialno pohtiko m ,ystvo republiškega zbora jvnava poročilo o poslova- socialnega zavarovanja de- j£V in zdravstvenega zavaro- jj kmetov v letu 1968 in pfavlja o problematiki po- jiiiskega zavarovanja kme- ) tem problemu je letos že ijjrat razpravljal izvršni od- [ skupščine republiške skup- ni kmetov in tudi sprejel na- 5j stališča, ki med drugim jil poudarjajo potrebo, da fi biti pokojninsko in inva- ilio zavarovanje kmetov ob- [no, ker ga zaradi starostne ioclalne strukture kmetov ni ^oče speljati na prostovoljni lOvi. Obvezno zavarovanje j bi se uvedlo s prispevkom, bi bil enoten za posamezno ipodarstvo, prav tako pa naj se določila enotna pokojnina, tfostna pokojnina naj bi bila im na kmetijsko gospodar- roin ne na osebo. Zavarovan bil lastnik kmetijskega po- m, njegova žena in nasled- il pod pogojem, da niso po- iiinsko zavarovani že po dru- I pravnih predpisih. Prav ta- naj bi bila invalidska pokoj- U predvidena le pri polni imožnosti nosilca zavarovanja delo, družinska pokojnina pa bi bila predvidena pri ena- [si krogu zavarovalnih oseb, pri delavskem zavarovanju, idivo oziroma izračun o po- |iiskem zavarovanju kmetov dan po sklepu republiške konference SZDL, ki ga je prav tako obravnavala v širšo raz- pravo na zbore občanov. Odbor za zdravstvo in zdrav- stveno zavarovanje socialno- zdravstvenega zbora obravnava varstvo pri delu in medicino dela. Podatki iz letnega poro- čila republiškega inšpektorata dela namreč kažejo, da se je v letu 1968 v naši republiki po- škodovalo pri delu nad 41.000 aktivnih zavarovancev in da je bilo 68 smrtnih nesreč ali 33 "/o več kot v letu 1967. Prav tako je bilo lani prijavljenih 1929 pri- merov poklicnih bolezni v de- lovnih organizacijah, kar po- meni tudi občuten porast v pri- merjavi z letom 1967. Odbor za prosveto in kulturo republiškega zbora med drugim obravnava predlog odloka o prenosu sredstev, ki se zbirajo z odplačili posojil iz sredstev proračuna SR Slovenije za gradnjo osnovnih šol na izobra- ževalno skupnost SR Slovenije in o zaključnih računih za leto 1968 in finančnih načrtih za le- to 1969 Prešernovega sklada in sklada za pospeševanje proiz- vodnze in predvajanje filmov. Prav tako obravava zakonski predlog o odpravi komisije SR Slovenije za telesno kulturo. Naloge, pravice in dolžnosti te komisije prevzame republiški sekretariat za prosveto in kul- turo. O tem predlogu razprav- lja tudi odbor za telesno kultiiro prosvetnokulturnega zbora. Skupščinska komisija za druž- beno nadzorstvo Ima na dnev- nem redu informacijo o vpra- šanjih odgovornosti pri projek- tiranju, izgradnji In prenehanju izgradnje EKK Velenje. Dogodki v lanskem avgustu na Češkoslovaškem so pokaza- li, da ne smemo zaupati niko- mur. Nam Jugoslovanom svo- boda mnogo pomeni, saj vemo, kaj vse smo morali zaradi nje prestati. Zato jo bomo znali tudi braniti (po Titu). Takoj po avgustovskih do- godkih so se tudi v slovenje- bistriški občini začele pripra- ve na vseljudsko narodno obrambo kot po vsej Jugosla- viji. Kako je tek?l razvoj v slovenjebistriški občini, nam je povedal referent za civilno zaščito in obrambno vzgojo pri skupščini občine Sloven- ska Bi.strica, Peter STEFANIC. Organizirati smo se začeli v dveh smereh: po delovnih or- ganizacijah in na terenu. V vseh enajstih krajevnih skup- nostih smo organizirali štabe civilne zaščite in narodne obrambe. Prizadevnost, ki so jo pokazali naši ljudje ob tej akciji, je presegla vsa priča- kovanja. Tako je bila prva fa- za našega dela končana. Ob tem smo naše delo že nadalje- vali 2 izobraževanjem ljudi na terenu v obliki raznih preda- vanj. Na teren smo razposlali tudi precejšnje število knjiži- ce Kako se zaščitimo v vojni. Vse to je našlo pri ljudeh ši- rok odziv. Dvorane so bile ob predavanjih polne in tudi knji- žico ljudje berejo. Nato smo pristopili k formi- ranju teritorialnih enot civilne zaščite in narodne obrambe. V zadnjem časa smo imeli tudi tu več vaj in akcij, ki so po- kazale izredno prizadevno.st naših občanov, kar pa je bil tudi eden glavnih namenov. Drugi del priprav teče po delovnih organizacijah. Kot ljudje na terenu, so tudi tukaj pokazali izredno razumevanje, predvsem v reševanju finanč- nih problemov celotne akcije. Seveda ni obramba pred na- padom edina naloga teh pri- prav, ampak je njihova nalo- ga tudi pomagati ob večjih elementarnih nezgodah. Izred- no pohvalno je dejstvo, ki so jo ob tem pokazale vse druž- benopolitične organizacije in društva. Izredno važno vlogo so pri tem izkazale krajevne organizacije ZZB NOV in Z ROP. Te so s svojimi izkuš- njami mnogo pripomogle k uspešni organizaciji. Edini problem, ki ostaja še nadalje, je financiranje in s tem tesno povezana opremlje- nost teritorialnih enot. Sred- stva iz občinskega proračuna za narodno obrambo ne zado- stujejo, zato bomo morali naj- ti še druge vire, predvsem v delovnih organizacijah, da bo- mo naše enote tudi tehnično zadovoljivo opremili, kar je v naslednjem obdobju ena naših najvažnejših nalog. -b lasa pomoč ■inko Vrabl, avtoprevoz- Ptuj: Po zakonu o var- iti v cestnem prometu «lahko šofer amater 0,05 ■mila alkohola v krvi, po- Sni pa nič. Zakaj ta raz- Ce poklicni voznik vo- I 'Jsebno vozilo, ali lahko ■ ^ 0,05 promila alkohola v '^^ličino alkohola v krvi ' '!iikov motornih vozil do- ^ta tretji in četrti odsta-i ^12. člena temeljnega za-, ■^^ o varnosti v cestnem, ■'iietu (U. 1. SFRJ, št. 14/65- ■'^etu (U. 1. SFRJ, št. 14/65) . ^ak. o spr. in dopoln. za- ■*a (U. 1. SFRJ, št. 20/69), ; se glasita: ,'^teje se, da je pod vpli- za kogar so z analizo :! ali urina ali s kakšno t {'^o znanstveno metodo za ^"■jenje količine alkohola i; *ganizmu ugotovi, da v krvi več kot 0,05 pro- c''^ alkohola, ali se pri ne glede na vsebino i /"^ola v krvi z zdravniš- ti pregledom ugotovijo ^y'^'^nja alkoholnih motenj. i ,'^znik nnotornega vozila, pi|^terim se opravlja jav- il i^^.^^oz, ne sme piti alko- '^^'^^ pijač, dokler vozf ''■'^^no vozilo, in ne nasto- piti dela, če ima v organiz- mu alkohol ali kaže zname- nja alkoholne motnje.« Zakonodajalec (zvezna skupščina SFRJ) s prvotnim besedilom 12. člena zgoraj navedenega zakona ni razli- koval amaterskih in poklic- nih voznikov motornih vo- zil v javnem prometu. Z do- polnitvijo zakona (sedanji četrti odstavek 12. člena) pa je poostril določbe o količi- ni alkohola v krvi poklicne- ga voznika motornih vozil tako, da je prepovedal tudi najmanjšo količino alkohola v krvi poklicnega voznika. Vprašujete, zakaj ta razli- ka. Avtentično pojasnilo bi vam lahko dal edino zakono- dajni odbor zvezne skupšči- ne, ki je pripravljal spre- membe in dopolnitve zako- na. Mislimo, da je zakonoda- jalec poostril te določbe predvsem zaradi same nara- ve dela poklicnega voznika — ta je vsak dan in skoraj ves oziroma celo več kot ves delovni čas na cesti, uprav- lja večja vozila in je od njegovega dela odvisna var- nost večjega števila ljudi (voznik avtobusa!), medtem ko je pri vozniku amaterju stvar ravno obratna. Glede vašega drugega vpra- šanja pa naslednje: četrti odstavek 12. člena dovolj precizno navaja, ko pravi: »Voznik motornega vozila, s katerim se opravlja javni prevoz, ne sme piti alkohol- nih pijač, dokler vozi...« itd. Ce torej sicer poklicni voz- nik ne vozi takšnega vozila, velja, vsaj po našem mnenju, da je izenačen z voznikom- amaterjem. Ne glede na to pa tudi mislimo, da mora poklicni voznik iz lastnih izkušenj vedeti, da ima vsaka, tudi zelo mala količina alkohola v krvi na voznikove sposob- nosti negativen vpliv in da bi se moral poklicni voznik docela izogibati alkohola tu- di takrat, ko vozi kot voz- nik-amater. DOKAZ — Dragi, ti si popolnoma pozabil na me. IVIisli.š samo na nogomet, ne pozabi.š na noheno važno mednarodno srečanje, slavim pa. da si pozabil na dalum najine po- roke! — Nikakor drasa, to je bi- lo takrat, ko je Francija pre- magala Španijo z rezultatom 4:2! ZGODOVINSKA Profesor: — Kaj so delali stari Slovani, ko so prepla- vali Donavo in Savo? Mirko: — Sušili so si spod- nje hlače. NEZVESTOBA — On ti ni zvest? Vrni mu zaročni prstan! — Bi mu ga že vrnila, pa ne vem, kateri je njegov ... NESPORAZUM Fotograf: Želite, da vam povečam otroka? Oče: Ne. naj raje kar sam raste! DELO — Tovariš direktor, koliko ljudi dela v vašem podjetju? — To je odvisno od tega, sem jaz v podjetju ali ne! V ptujskem parku so po škodo voli pred kratkim luči, sedaj pa še klopi in mize Pretekli ponedeljek so nam sporočili v uredništvo, naj pogledamo v ptujski park. Obeta se lepa priložnost kaj napisati in fotografirati. Zve- deli smo še to, da so (tedaj še neznanci) polomili klopi in mize v parku. V parku smo res našli raz- dejane klopi in tri mize. Iz- ruvani cementni podporniki miz in klopi so ležali na tleh, lesene klopi so bile poomlje- ne. Vsi, ki smn se zbirali o- koli posledic nerazumljivega početja, smo vpraševali, kako je kaj takega mogoče. Ker so bile klopi in mize trdno pričvrščene in zakopane v zemljo, smo ugotavljali, da je moran to storiti več brezob- zirnežev Polomili so celo ce- mentne podpornike in zvili železne palice, ki so bile v notranjosti. Prišli so tud; ptujski upokojenci, ki najra- je posedajo na teh klopeh, večkrat pa na teh mizah vr- žejo karte Eden izmed njih je v ogorčenju ponudil 5 sta- rih tisočakov za tistega, ki bi izsledil storilca. Povedal je še eno pikro na račun ptuj- skih huliganov. Neko nedeljo zjutraj pred nedavnim je na sprehodu skozi park opazil na vsaki mizi kup človeških odpadkov. Da bi rešil Ptuj pred veliko sramoto, ker so prihajali prvi turisti, je pla- čal čistilko. da je očistila mi- ze. Seveda je bilo čuti še marsikatero, ki jo huligani zagodejo v mestu. Ko so opazili, da sem od časopisa, so mi naročali, naj to početje pošteno »obde- lam«, saj so pred kratkim razbili v parku tudi luči. V prvi ihti sem že zbiral naj- bolj strupen besedni zaklad, da bi »obdelal« storilce. Ven- dar se mi je zdelo, da je ško- da časopisnega papirja za be- sede, ki bi jih bilo treba u- p--rabiti Ker so stirilce že prijeli, upam. da iih bodo po- šteno, pa ne samo »za uše- sa«. za Polomljene klopi in mize v ptujskem parku «:.TRAN 8 TEDNIK - ČETRTEK. ,3. (ob 160-letnici rojstva) v lan.ski številki /godovln- skega časopisa Kronike je letos umrli Jan Sedivy ob- javil na novo odkrito sliko slovenskega slovničarja An- tona Janeza iVIurka, ki se je rodi! pred 160 leti. Srednji izobraženci, pa še celo neka- teri vi.šji, ki so pozabili na svoje šolsko znanje, ga av- tomatično zamenjajo z nje- govim znanim soimenjakom Matij:) Murkom. ki je bil tu- di slovničar. Vendar pa ne moremo molče mimo te ob- letnice, ker lahko verjame- mo njegovim življenjepis- cem, da je pomen Antona Murka v slovenskem merilu prav tako velik, kot je po- men Matije Murka (1861— 1952) v slovanskem svetu. Oba sta tudi Slovenjegoriča- na, čeprav ne iz iste vasi. Ce pogledamo v kratkem njegovo življenje, vidimo, da se je rodil 8. junija 1809 v Crmljenšaku pri Sentruper- tu srednjemu kmetu. Za raz- liko od mnogih drugih, ki so imeli pred sabo cilj po- stati duhovniki, je želel on študirati medicino. Iz hiše sta se šolala še dva brata. Njegova študijska pot je bi- la zaradi revščine posuta z lakoto in pomanjkanjem. Gi- mnazijo je končal v Mari- boru, kjer je veljal za »naj- hujšega« Slovenca in se na- to kljub odporu vpisal na filozofijo, ker za študij me- dicine ni imel denarja. Ne- kaj časa je zaradi težkih gmotnih razmer sploh moral opustiti, stopil kot brat v samostan, a od tam kmalu izstopil in se nato preživljal tako, da je za štajerskega rojaka in cerkvenega pisca Vida Rižnerja (1793—1861) prepisoval in prevajal raz- no nabožno in slovarsko lite- raturo. Nato je sprejel po- nudbo od graškega založnika Greinerja, naj izda nemško- slovenski in slovensko-nem- ški slovar s predgovorom in ki bi naj s svojim delom zajel celotno jezikovno pod- ročje Slovencev. Murko, ta- ko rekoč še mladenič, se je lotil izredno težavnega dela, saj se je v tem času že pri- čel razcep med Štajerci in Kranjci oziroma točneje re- čeno, pojavila sta se Metelko in Dajnko s svojima pisava- ma. Fran Metelko (1789— 1860), ki je »izumil« metel- čico, je vzel za knjižno osno- vo v svoji slovnici dolenj- sko narečje, medtem ko se je Peter Dajnko (1787—1873) s svojo dajnčico naslonil na vzhodnoštajerski dialekt, ki se govori okrog Velike Ne- delje. Murko je svoje delo opravil nadpoprečno dobro, dal Slovencem slovnico (The- oretisch-praktisch Sloweni- sche Sprachlehre, Gratz 1832) in v naslednjem letu obširen 900 strani debel nemško-slo- venski slovar. V tako gmot- no težkem stanju — njego- vo edino sredstvo za preživ- ljanje je bil skromen hono- rar, ki ga je sproti med pi- sanjem sUjvnice prejemal od Greinerja — je stopil v bo- goslovje in ga kmalu končal. Se preden pa je postal du- hovnik, se je še enkrat po- tegoval za posvetno službo, to je za stolico slovenskega jezika na graškem vseučili- šču, a so ga odklonili, vsi dajnčičarji so bili proti nje- mu (Dajnko Rižner, Kvasi in stolico je dobil Kvas. Po ne- kaj letih službovanja na gor- njem Štajerskem je postal dekan v Zavrču v Halozah, kjer se je posebno boril pro- ti ptujski gospodi, ki je ne- usmiljeno izžemala prepro- stega haloškega kmeta. V tem času je tudi dobil zlati križec za zasluge pri obram- bi prebivalstva v času veli- ke dravske poplave. Iz Za- vrča je odšel kot dekan v Hoče, kjer je 31. decembra 1871 umrl. Zakaj je še danes pomemb- no ime Antona Murka? Nje- gova največja zasluga je, da je sprevidel, kam pelje Dajn- kova pot. Slovenski narod, ki se je začel komaj prebu- jati, je hitro začiatil posledi- ce svoje stoletne pokrajinske ločenosti in nerazumevanja med njimi. Zato je Murko pisal svojo slovnico s težnjo najti skupna težišča, ne pa se nasloniti na en sam di- alekt. In ker je imela osred- nja književnost že največjo tradicijo in že večstoletno rast, je smatral za razumlji- vo, da se kot na tako na- sloni, ne pozabi pa na narečja. Zato podaja pri ne- katerih besedah po dve ali še več različnih oblik. Pri tem upošteva svoje predhod- nike in tu mu je posebna avtoriteta Kopitar. Tudi pri slovarjih temeljito zbere be- sede s prejšnjih slovarjev, si jih izposoja pri ostalih slovenskih narodih in marsi- katera od njih preide prav po njegovi zaslugi v sloven- ski jezik. »Bistra pronicavost duha, jasna in trezna pre- udarnost ter smisel za stvar- nost in praktično vrednost so ga pri tem čuvali znatnej- ših stranpotic, v enem oziru pa mu je porhanjkljivost po- drobnega znanja bila morda celo v prid: silila ga je, da se je izogibal malenkostnega pikolovstva in neodjenljivega doktrinarstva, ter vtisnila na ta način njegovemu delu značaj širokopotozne sprav-. Ijivosti in radi tega sprejem- ljivosti za vse.« (Janko Gla- zer). Zato ni čudno, da je ob izidu slovnice in poseb- no slovarja naletel na odo- bravanje Kopitarja, Slomška, Prešerna, Copa, od zunaj pa Jana Kollara in največjega ruskega romantika Puškina, ki si je celo njegovo slovni- co nabavil in en stavek o kmetu iz nje uporabil v svo- jem delu. Se celo dajnčičar- ji, proti katerim je bilo Mur- kovo delo naperjeno, so mu morali priznati veljavo, če- prav so trdili, da so ga Kranjci kupili. V svoji slov- nici je objavil tudi dve Pre- šernovi pesmi in s tem pri- znal Prešernov pomen za vse slovenske pokrajine. Kakor je v svojih prvih delih žel odobravanje, tako so ga leta 1936 napadli zara- di izdaje Volkmerjevih pe- smi, ki so jih imenovali ne- okusne »čenče« (Prešeren) ali »ščrbekarije« (Vraz) in Prešeren mu v epigramu na- dene najhujšo psovko, 'kar se je lahko da, in sicer »iz- dajavec«, ali »Iškarijot«, kar je lahko besedna igra za iz- dajatelja, vendar pomen v negativnem smislu ostane. In te trditve je za njim spre- jela slovenska literarna zgo- dovina in šele dosti pozneje so to omilili, češ, da je Pre- šeren pretiraval. Razmislimo malo o Murku, ki nastopi proti slehernemu regionaliz- mu, ki se ne prikijuči niti ilircem kot mnogi ostali Šta- jerci, ki zanje pohvalo do- mačih in tujih pomembnih osebnosti, sedaj pa ga oba vodilna predstavnika. Preše- ren in Vraz. eden goreči Kra- njec, drugi Ilirec, napadeta in se lahko po pravici vpra- šamo, ali je Murko s to iz- dajo Volkmerja padel res ta- ko nizko, ali pa je tu kaj drugega vmes? Prešeren, ki je bil resničen umetnik, je bil po drugi strani preveč ozko vklenjen v svoj Ijub- Ijansko-gorenjski svet; razu- mel je sicer, da rabijo ob- robne pokrajine duhovno- kulturno življenje na viš- jem nivoju kot so razne mo- ralistične in kmečke bukvi- ce, ni pa razumel, da ima vsaka pokrajina svoje jezi- kovne značilnosti in zgodo- vinsko tradicijo in ne more porajati drugačnih ljudi, kot so. Vraz pa je bil nasprotno že preveč nagnjen v ilirsko idejo in čeprav je sam ne- koč zb«ral narodno blago in celo v svojem delu objavil nekaj Volkmerjevih pesmi, ni več razumel starega ne- rodnega Volkmerjevega je- zika. Poleg tega pa je bil to že nov čas. nov umetnostni nazor romantike, a Volkmer spada še v moralističen in poučen klasicizem. (Volkmer je živel od 1741 do 1816.) Murko, ki je Volkmerjeve pesmi objavil 20 let po pe- snikovi smrti, je s tem ohra- nil slovenstvu neobjavljene pesmi prvega štajerskega pesnika, oziroma enega prvih slovenskih pesnikov sploh, polog tega pa se s tem ni odpovedal svojim načelom o enotnem slovenskem knjiž- nem jeziku. To se je poka- zalo skoraj v istem času, ko mu je sekovski ordinariat naročil, naj da svoje mnenje o dajnčici, saj so njeni pri- staši do 1836 izdali že več kot 50.000 zvezkov v tej pi- savi. Tu je iMurko v svojih dveh »razpravah« še enkrat poudaril, da se naj sloven- ščina gradi na že ustaljeni knjižni osnovi in da ne po- trebuje ne metelčice in dajn- čice do bohorčica zadostu- je, če pa se že Slovenci lo- tijo reforme črkopisa, naj prevzamejo gajico, ki jih bo s tem približala bratskemu hrvatskemu narodu. Vlada je njegovo mnenje upošte- vala in dajnčico prepoveda- la, medtem ko je že prej iz- ginila tudi metelčica. Ponov- na izdaja njegove slovnice je že izšla v gajici in je bi- la to sploh prva slovenska slovnica, pisana v novi roma današnji pisavi. ' Ce pomislimo, da je let star, ko je napisa) tak rekoč skoraj vsa svoja d^' se čudinKj, kako da-je ^ zneje umolknil. Eden govih biografov, Janko of zer sicer trdi, da je Muft ustvarjal le po sili zun?,ni razmer, da se je vedno oo\ sil, ko je bil izzvan, vend;. so vzroki za ta molk Vf>'. jetno kompleksnejši, saj j bil z izvrševanjem svoje ri^^ hovnopastir.ske službe p'f,, več zavzet za skrb do svo;, ovčic, posebno kot dekan i bil obremenjen z vrsto •£ veznosti, hkrati pa je bil rezan od kulturne sred.:< in ostalih prednosti, ki \ ta nudi. Vendar pa je 7 il lom, ki ga je napravil, zaf;. tal pomemben mejnik v rs;, voju slovenskega jezika ; ga s svojim načelnim ; treznim odnosom rešil pv- notranjo scparacijo. Zato ■ potrebno, da se z upoštev;. njem spomnimo na tega p. membnega moža, ki je k: Slovenjegoričan trdil, i »slovenščina neje doma r. na Kranjskem, niti na roškem al Štajerskem, n?« le v vseh skupaj« in nr: govo desetletno služb v Zavrču, kjer se je 1,:. vso zavzetostjo težkih sociai- nih problemov. El Anion .lancz Murko Kcfko očiivciiiio zgodovinske incimeriitostl mesta že v letu 1947 je republiški zavod za spomeniško varstvo zavaroval bistriški grad in njegovo bližnjo okolico, pred- vsem grajski park z okolico, kot kulturnozgodovinski spo- menik. Kljub temu so v neposredno bližino parka pred leti prese- lili EMMI iz Zg. Bistrice. Ze takrat je bila ogrožena kultur- noz,godovirska dediščina naših prednikov. Vse takratne inter- vencije zavoda za spomeniško varstvo niso pomagale. Pred- vsem se je postavljalo vpraša- nje, zakaj se podjetje EMMI ne bi razvijalo dalje v indu- strijski coni, ki je za Sloven- sko Bistrico predvidena. Ker pa ima obrtno podjetje še nadalje težnjo po razširitvi, je zavod za spomeniško var- stvo zavrnil pristanek k na- daljnji razširitvi EMMI v tem delu stanovanjsko-šolske cone v Slovenski Bistrici s predlo-. gom, da se začne raimišljati prestavitvi tega podjetja v ii dustrijsko cono. Kakorkoli gledano, je ?effl nja lokacija obrtnega ! ■ EMMI dejansko pon^^ Težko pa je zahtevati ou p jetja. da se preseli, saj veir* kako težko ustvarimo vsak i nar, odkod pa sredstva za F slopno preselitev celega P jetja? Na dru,5i strani pa' prav tako razumi j i\-a zaht«' zavoda za spomeniško varsh' Bistriški grajski park ?i je" vredno pogledati in bi v.* nadaljnje širjenje EMivII re.if no pokvarilo celotno okolje »Po toči zvoniti je prepozi' pravi star ljudski prcgovo Zato bosta morala podj';'^ EMMI in zavod za spomenic varstvo najti skupni jezik.' zato, da bi bil volk sit in k'^; cela, ampak zato, da bi l^l" ohranili zapuščino r;a.ših V^' nikov, ki je res enkratna. Obvestilo plujske knjižnice Uprava Ljudske in študij- ske knjižnice v Ptuju obvešča bralce, da bodo zaradi prese- litve študijske knjižnice od 7. julija dalje ZAPRTI VSI ODDELKI KNJIŽNICE. Knjižnica bo zaprta za bralce verjetno 14 dni. OTROŠKA USTA Gcstilničar je za Ireni'' zapustil gostilno in pus^i' točilno mizo svojega "^'"^^ ga sina. V gostilno pride in naroči kozarec vina i" zarec vode. — Voda vam ni polrel' saj jo je že očka primes*' vinu — odgovori niJadi r.^ kar. STRAN 9 Letos se Ptujčani lahko po- hvalinio z lepim turističnim orospektom. Priredil ga je Jože Maučec, izdalo pa ptujsko turistično društvo, prva dva prospekta sta žc po- -^a Novega so natiskali v 100.000 izvodih v barvah. K temu so pripomogla ptujska (rguvska in gostinsko podjet- jih" Prospekt je med najlep- v Sloveniji. Vse prizna- nje 30 mu izrekli poznani tu- ristični delavci. Fotografije ie izdelal Jože Gal, klišeje pa dunajska firma. Tiskala ga je tiskarna v Murski Soboti. Poudarek prospekta je na kulturnozgodovinskih in go- stinskih značilnostih Ptuja in okolice. Najpomembnejša jc kulturnozgodovinska stran. Petnajst slik prikazuje naj- pomembnejše kulturnozgodo- vinske spomenike Ptuja in o- kolice zaradi katerih je to območje turistično mesto in privlačno tudi za zgodovinar- je, arheologe... Na slikah so najdražji kulturnozgodovin- ski spomeniki, ki jih hrani- jo v ptujskih m.uzejih in v gradu. V barvah so upodob- ljeni gotski krilni oltar iz ptujskega muzeja iz leta 1455, mitrej na Bregu pri Ptuju, notranjost proštijske cerkve v Ptuju, oltarni relief na Ptujski gori iz začetka 15. stoletja. Jurjev kip iz 15. sto- letja, gobelin iz ptujskega muzeja, stenske tapete iz ptujskega gradu, slikar Kazi- mir: Pogled na Ptuj, panora- ma Ptuja, fasada nekdanje- ga dominikanskega samosta- na v Ptuju, ptujski grad — renesančne arkade, magi- strat v Ptuju, Ptujska gora — cerkev, biser slovensko go- tske. Druga stran prospekta ima 1') slik, ki prikazujejo go- 5^'nske objekte v Ptuju in oko!:oi, prirodne lepote vi- "IJrodnih Haloz in Slovenskih §^'r;c. Trije motivi prikazu- bogato ljudsko folkloro ftuja in okolice, ki jo prika- ^^rno na kurentovanju v Ptu- Na prospektu so lepi barv posnetki ptujskega hotela, ^^ristična trgovina »Jasmin*, oaročni grad v Dornavi pri ^lu, kurent, klopotec-sim- goric, mestni stolp v Ptuju, grajska restavracija, vinska klet '^Slovenskih go- ric«, !ctovi.šče grad Borl,Gor- ca — gostišče v Halozah, fol- klorni plesi,... Prospekt ima prilogo v pe- tih jezikih. Razposlali so ga že avstrijskim, nemški.m, švedskim, francoskim, itali- janskim ... turističnim agen- cijam. Poslali so jih tudi na- šim turističnim agencijam, na obmejne prehode, kjer jih zastonj delijo turistom. Po- slali so jih tudi na graški se- jem, kjer so jih delili obisko- valcem sejma.. Lep pfospekt bo pripeljal še marsikaterega turista v Ptuj. Te dni so se v Ptuju poja- vile tudi nove barvne raz- glednice z barvnimi mr^tivi iz pr;i5pekta. Razglednice so le- pe. Želimo, da bi Ptujčani segali po njih in z njimi se- znanjali znance, prijatelje, so- rodnike, ... z lepotami naše- ga mesta in okolice, z našimi kulturnozgodovinskimi spo- meniki... S tem bodo zbu- dili večje zanimanje tujih turistov za našo lepote. ZR OB ZAKLJUČKU ŠOLSKEGA LETA V BISTRIŠKI GLASBENI ŠOLI Minuli četrtek je glasbena šola v Slovenski Bistrici s koncertom v domu kulture končala letošnje šolsko leto. Na koncertu je nastopil tudi pevski zbor otroškega vrtca iz Slovenske Bistrice pod vodstvom Malke Veler. 'čenči glasbene šole so na- ; pili najprej samostojno in nato v zboru. Polna dvorana kulturnega doma je bila za- dovoljna nad prikazanim zna- njem gojencev, ki jih vodi Aleks Stakul st. V programu so nastopili tu- di varovanci otroškega vrtca. Ti so imeli v zadnjih dneh v Slovenski Bistrici tri javne nastope. Zapeli pa so tudi v Laporju, kamor jih je pova- bila na zaključno prireditev oanevna .šola .Gusta.va. Siliha,. fišici je jspikcipolonica« - glasilo piorifriev In mladincev posebne os^iovne šole v S!ov. Bistrici že pred leti se je med pe- dagoškimi delavci posebne o- snovne šole v Slovenski Bi- strici rodila misel o izdajanju glasila učencev te šole, ven- dar je vsled objektivnih vzrokov — šola je bila ko- maj v razvoju formiranja po- polne osemletke —, ostalo glasilo samo v zamislih. Ob pripravah in sprejetju programa dela pionirske in mladinske organizacije potr- dil zamisel svojih učiteljev o pričetku izdajanja lastnega glasila. Kmalu za tem so že pričeli z zbiranjem prvih se- stavkov in risb, istočasno pa so izmed številnih predlogov izbirali tudi ime lista: PIKA- POLONICA . Pod skrbnim vodstvom mentorice pionirske in mla- dinske organizacije na šoli Vide Lipovnik kakor tudi vseh ostalih učiteljev in vzgojiteljev je bil led prebit in PIKAPOLONICA je med mlajšimi tako tudi med sta- rejšimi bralci doživela prvi uspeh. Posvečena je 50-letni- ci ZK in SKOJ. Glasilo po- sebne osnovne šole v Slov. Bistrici se uvršča med redke tovrstne izdaje, zato so vsi nanjo zelo ponosni. Prepriča- ni so, da bo sedaj, ko so pre- hodili prve težave, veliko laž- je pri izdaji naslednje šte- vilke, za katero predvidevajo, da bo izšla 29. novembra. Viktor Horvat Obiici¥o socliiega poslopja vedno cfrožla Poslopje občinskega sodi- šča je bilo grajeno na neizo- liranih temeljih, zato je vlaga prodrla že do prvega nad- stropja, hišna goba pa je za- čela razjedati vse lesene de- le stavbe in pohištva. Lani je ptujska občinska skupščina namenila 20 milijonov starih dinarjev za popravilo poslop- ja, 35 milijonov starih di- narjev pa so zagotovili s po- sojilom SR Slovenije za gradnjo sodnih poslopij. Asanacijska dela, med ka- terimi je horizontalna izola- cija in vbrizgavanje strupa v zidove do prvega nadstrop- ja, pa so uničila precejšen del fasade in povzročila raz- poke in odpadanje ometa v notranjosti prvega in druge- ga nadstropja. Zaradi tega bodo morali opraviti še več del, ki jih niso planirali (po- pravilo fasade in ometa ter beljenje in pleskanje prvega in drugega nadstropja, nado- mestitev in izravnavo oken na stopnišču ter premestitev ene predelne stene zaradi boljše funkcionalnosti). Pred- računska vrednost dodatnih del znaša nad 15 milijonov starih dinarjev, ki jih bo ob- čina zagotovila s posojilom pri ptujski kreditni banki. Skupna predračunska vred- nost asanacije sodnega po- slopja se povečuje od 55 na 70 milijonov starih dinarjev, udeležba občine pa od 20 na 35 milijonov starih dinarjev (50 Vo skupne predračunske vsote). Mnogi menijo, da je v staro stavbo »vtakniti« 70 milijo- nov, mnogo preveč. Stavba je kljub obnovi stara. Ne vidijo opravičila za to v nekaj kul- turnozgodovinskih značilno- stih, ki so na stavbi. Stavba sega tudi v sredo ulice in tr- ga. Skratka, za 70 milijonov starih dinarjev (verjetno bo jih treba še več) se lahko že veliko novega zgradi. ZR OBVESTILO SLOVE- NJEBISTRlSKIM OB- ČANOM! NA DAN BORCA, CFTRTEGA JLLI.IA, BO PRI OSANKARICl NA BO.TISCU »'OHORSKEGA BATALJONA SVEČANA PROSLAVA OB 10. URI I^OPOLDAN. VABLJENI! Nagrajena naf ve- dela, da zato, ker je v vasi ne marajo. Tudi jaz sem šel večkrat mimo njene hišice, toda ustavil se nisem nik Ai. Neke pomladne noči pa smo vendarle potrkali na vrata hišice, v kateri je sta- novala Kovačeva mama. Bili smo trije: Janez, Mirko, ki je bil ranjen, in jaz. Nemci so nam bili za petami in prav zato smo potrkali na njena vrata. ,Ježešmarija!' je dejala. .Kdo pa ste?' ,Partizani. Ranjenca ima- ,No, potem pa stopite v hi- šo!' Takega sprejema nisrno pričakovali. Takrat sem šele spoznal njeno srce in njo v resnici. Ponudila se je, da bo stregla Mirku, ki bi naj ostal kar pri njej. Pustili smo ga, sami pa smo po kratkem od- dihu odšli. Kako je skrbela zanj! Kct- da je njen lastni sin! Pove- dala mu je marsikaj iz nje- nega žalostnega in težkega življenja. Mirko pa ji je pri- povedoval, kako bo lepo v svobodi. Takrat ji je dejal: ,Veste, mamica, ko bo svo- boda, bova midva korakala v prvi vrsti povorke, ki se bo vila skozi mesta in vasi in v roki bova imela rdečo zasta- vo na kateri bosta srp in kla- divo — simbol vseh delovnih ljudi.' Ves dan sta se pogovarjala o tem. Mirko pa je kmalu nato ozdravel. Prišli smo prmj. Kovačeva mama je ( b slovesu jokala toda Mirko jo je potolažil. ,Ne jočlte mami- ca, 'ji je rekel, ,če ne prej, se bova videla, ko bo svobo- da.' Zasijala je svoboda. Takrat Kovačeva mama ni strpela v bajti. Sla je v vas, da bi tam pričakala Mirka. Vsi so pri- hajali, njega pa ni bilo. Gle- dala je naokrog, da bi ga morda kje uzrla. Tedaj me je zagledala. Stopila je k meni in me vprašala: ,Tovariš Ivan, ste morda videli Mirka?' Že sem ji hotel odgovoriti, ko mi je dejala: ,Veste, Mirko mi je dejal, da bova takrat, ko bo svobo- da, skupaj nosila rdečo zasta- vo." Nenadoma je privlekla na dan majhno rdečo zastavo, na kateri sta bila našita srp in kladivo. Vedel sem, da mo- ram spregovoriti: ,Mamica, toda ... Mirka ... Mirka ... ne bo!' Začudeno me je pogledala, nato se je tiho obrnila in od- šla. Hotel sem steči za njo, toda prijatelji so me ustavili. Naslednjega dne smo jo našli mrtvo pri potoku. Po- kopali smo jo in na krsto po- ložili njej tako priljubljeno rdečo zastavo s srpom in kla- divom, ki jo je sama sešila in hranila za svobodo.« Umolknil je in me pogledal. »Ali ni žalostna zgodba?« »Žalostna, da, in zdi se mi, da je zapisana tudi na spo- meniku v podobi srpa in kla- diva. Toda. kdo vam je to zgodbo povedal?« »Povedal mi jo je Mirko, preden je umrl. Bilo je nekaj dni pred osvoboditvijo.« Nato se je Ivan tiho dvig- nil in odšel. Tudi jaz sem šla. In zdelo se mi je, da v dalja- vi plapola v vetru rdeča za- stava, na kateri sta se raz- ločno videla srp in kladivo. Tita Koren, 7, b OS Miklavž sTRArrio TEDNIK — ČETRTEK, 3. julija J SLOVENrJALES v prostorih osnovne šole »Toneta Znidariča« v Ptuju razstavlja in prodaja pohi- štvo »Slovenijales«, enota po- hištvo iz Maribora. Razstava bo odprta do 15. julija. Ob otvoritvi so predstavni- ki podjetja povedali, zakaj so se odločili za razstavo v Ptu- ju. Prostori ptujskih trgovin niso primerni za predstavo pohištva in druge opre. Raz- stava mora biti estetska. Že- lijo pokazati Ptujčanom in to čim bolj nazorno, uspehe pohištvene industrije. Za pro- dajo so se odločili, da jim ne bo treba v Maribor. Nakupo- vati pohištvo v oddaljenih krajih ni tako enostavno. Razstavili so sprejemmice, spalnice, kuhinje in druge stvari, ki jih potrebujemo za opremo stanovanja. Z raz- stavljenimi predmeti so u- stregli predvsem najzahtev- nejšim kupcem. Vsem oku- som je težko ustreči. Nakup se večkrat ustavi tudi zara- di premajhnih sredstev. Gospodinje še kupujejo ku- hinjske kredence, vendar iz- podriva klasično kuhinjo »švedska kuhinja«. Njeni e- lementi se lahko racionalneje namestijo. Pri spalnicah in sprejem- nih sobah, vseh vrst, in veli- kosti je kaj videti in izbrati. Vsak komplet ima svoje prednost: Pri obiskovalcih je bilo videti, da so izbirali po ukusu in ceni Primerjali so tudi prostore .svojega stano- vanja z velikostjo pohištva. Zanimali so se tudi za pre- proge, namizne prte in dodat- no opremo. Ugodno je tudi to, da lahko kupijo na potro- šni.ški kredit. Razstavlje. je prikazal potrošnikom veliko in tako, da se prav lahko od- ločijo za nakup tega ali one- ga pohištva. Pri otvoritvi so predstav- niki podjetja seznanili obi- skovalce, da ima enota z gradbenim materialom vse vrste stavbnega pohištva, re- promateriala za obrtnike ... po konkurenčnih cenah. Gra- ditelji hiš lahko dobijo vse, kar potrebujejo. Informaci- je o stavbnem pohištvu bodo dobili na razstavi. Ko smo vprašali predstav- nike podjetja, kakšne načrte imajo za zadovoljevanje po- trošnikov tega območja, 30 povedali da bodo podjetje ši- rili tako, da bodo zadovoljili vse kupce tega območja. U- pajo na povezavo s tukajš- njimi trgovskimi podjetji. Ce tako ne bo uspeha, bodo za- dovoljili potrebe s svojo pri- sotnostjo. Njihova naloga je širiti podjetje. Kaj menijo o razstavi ptuj- ske gospodinje: Glatzova je povedala, da se bo ob naku- pu odločila za švedsko kuhi- njo. Je lepša. Zdi se, da bo v njej boljše kuhala. Na raz- stavi je vse lepo. Cene so ne- koliko visoke, a je v stanova- nje s takim pohištvom res lepo. Sarčeva: Razstava ji je zelo všeč. Razstavljeni so modeli, ki jih doslej še nismo videli. Ce hočemo kaj boljšega, mo- ramo kupovati v Mariboru, ZR Dnevna soba »Daniela« Naš dojenček že naziv »dojenček« za otro- ka do enega leta pove, kakšen je način njegove prehrane. Včasih niso dosti razmišljali o tem, kako otroki hraniti. Ma- ti je rodila otroka in ga dojila. Če je bila družina premožna in mati ni hotela dojiti ali ni mogla iz kakršnihkoli vzrokov, je prišla v hišo dojilja, ki je poleg drugih izpolnjevala tudi to »materinsko nalogo«. Mo- derni časi, kot jim pravimo, ki so spremenili mnogo stvari v življenju, so spremenili tudi to. Nekatere matere enostavno no- čejo dojiti iz različnih vzrokov. Mnenje, da zaradi tega trpi te- lesna lepota, ni na zadnjem mestu med vzroki. Pomanjka- nje časa in miru, ki je za to potreben, sta zopet važna mo- menta. Razmislimo malo, zakaj so nekateri zdravniki tako vneti zagovorniki naravne prehrane dojenčka Sestava materialm-ga mlek? je namreč takšna, da ga želodček malega dojenčka do- bro prebavi, medtem ko krav- jemu mleku nI kos. Zato ume- tno hranjenemu otroku ali za- llvančku razredčujejo kravje mleko 1:1 (z vodo). Tako mleko pa je po kalorijah manj vredno kot ista količina mate- rinega mleka in vsebuje tudi manj raznih koristnih sestavin, kot so beljakovine, soli in vi- tamini. To skušajo popraviti z dodajanjem raznih snovi, razni- mi kašami ind. ZravnIkI tudi domnevajo, j za normalen razvoj majhnj otroka nI na zadnjem mej dober duševni kontakt z m terjo. In ta se posebno pog|, blja pri dojenju. Te »ljubezni ki jo otrok pije Iz materii dojke, ne more nadoknaditi j tako razredčeno kravje mlei kakor trdijo nekateri zdravnij Z materinim mlekom dobj otrok tudi nekatere protisnoi ki ga ščitijo v prvih tedn žlvljei.ja, ko je še sam popa noma brez obrambe pred ni lezljiviml boleznimi (ošpij davice Ind). Teh protlsno otrok ne more dobiti v nobi nem primeru, če nima trnu rinega mleka. Danes nimamo več nekdanji dojilj. Ker pa je za nekatei dojenčke (nedonošenčke, slabi tne, težko bolne) žensko mlel nujno potrebno in ga od mi tere ne morejo dobiti, ie nuja posebno v zdravstvenih ustano vah vedno na razpolago dovo! materinega mleka. To se zbij v posebnih zbiralnicah (laktai um). Tu oddajajo žene, ki Inv jo preveč mleka za lastnq otroka, mleko tudi za drug Za naše matere ne velja i govor »nI časa«. Z zakonom urejeno, da lahko hrani otrol do 4 mesece v starosti pri prsi Na delu je samo polovico d lovnega časa, tako da je njene mu otroku potreben vmes naj več en obrok, ki ga dobi i; stekleničke. Za naše razmere j; priporočljivo, da dojijo i<- šestega meseca oziroma do ene- ga leta, če dobiva otrok vma že od 5. meseca dalje zelenjai in druge dodatke. Glede na vse te prodno* ki smo jih omenili, se bo tore; mati, ki želi, da bo otrok do- bro uspeval, da bo krepak ii odporen proti boleznim, odlc čila za dojenje. Včasih pa dojenje nI mogoče Vzrok je lahko na materini koi tudi na otrokovi strani. Pr materi pomanjkanje mlek^ vdrte bradavice, težje splosm obolenje, vnetje dojke itd. Tu' dl pri otroku so včasih motnje zaradi katerih ne more piti p'' prsih: nepravilnost pri razvoji rosu, ust In splošna slabost Nedonošenček včasih nima llko moči, da bi sesal ali pa nima tako imenovanega »sesal' nega refleksa« In mora dobit hrano po cevki naravnost v z*^' lodček. Ce pa še pomislimo. d> je način prirodnega hranjen)^ mnogo bolj preprost kot kuhi' nje vseh kašic In »papic«, 5' bomo pač odločile zanj. Po M Dr. S Simone" 20 LET GASILSKEGA DRUŠTVA KORAČiCE Gasilsko društvo Koračice je slavilo v nedeljo, 22. juni- ja t. 1. 20-letnico obstoja. Na svečanosti so prevzeli novo motorno brizgalko. Predsed- nik občinske gasilske zveze Ormož, Purane Pucko je po- delil 17 diplom gasilcem za dolgoletno sodelovanje. Ena diploma je bila za 30 let, 16 pa za 20 let v gasilskih vr- stah. Republiška gasilska pri- znanja sta prejela Janko Ko- kol in Ivan Kupčič. O razvoju gasilstva v 20 letih je poročal Alojz Ganza, predsednik gasilskega dru- štva. S težko pridobljenimi sredstvi so si tamkajšnji ga- silci zgradili dom. Največ sredstev so dobili s prosto- voljnimi prispevki. Gasilska četa šteje 26 članov. Društvo je eno najboljših v ormoški občini. V organizacijo je vključenih tudi več žensk Ženska desetina bo nastopila z gasilskimi vajami na ptuj- skem stadionu ob proslavi 100-letnice gasilstva na Slo- venskem in 1900-letnice Ptu- ja 13. julija letos. ZR V OBČINI PTUJ VEČJE ŠTEVILO KRONIČNIH ALKO^IOLIKOV Pri pristojnem organu smo zvedeli, da je problem alko-' hoiizma v ptujski občini zelo pereč. Je večje število kro- ničnih bolnikov zaradi alko- holizma. Nekateri povzročajo v vinjenem stanju težka kaz- niva dejanja in prekrške, 0- grožajo sebe in okolje, zlasti na delovnem mestu ali pa v pnmetu na cestah. Podatki kažejo, da je na območju dr- žave okoli milijon alkoholi- kov, prav tolikšno število pa naj bi bilo v nevarnosti, da postanejo kronični alkoholiki. Obvezno zdravljenje takih bolezni bi bilo nujno vseka- kor čimprej uzakoniti, posto- pek pospešiti in poenostavi- ti. ZR Vdrli so v upravo LES-a v nočeh od 21 do 23. t. m. je neznanec vlomil v upravo podjetja »Les« v Ptuju V po slopje je prišel skozi nezaprto straniščno okno. Vdrl je v mizni predal in odnesel roč- no blagajno, v kateri je bilo okoli 700 dinarjev. Vrnil se je po i.sti poti. Za storilcem poizvedujejck. TUDI UCEMCS SO PROSLAVILI JUBflEJ m. SKOJ IN SINDIKATOV Ob jubileju ZKJ. SKOJ in sindikata je ormoški odbor za proslavo razpisa! nagrad- ni natečaj za najboljšo, le- poslovno nalogo in likovno delo. Sodelovali so učenci sed- mih šol. Napisali in izdelali so 32 sestavkov in 12 likov- nih del Komisija je nagra- dila 19 izdelkov Za literarne naloge so bili nagrajeni u- čenci iz: OS Ivajnkovci: Maj- da H;^nže!. tretji razred (3): Vida Cagran (4); OS Kog: Slavica Pere (3): Darka Gre- šnik (4), Alenka Curin (5): 0.'5 Runeč: Emil Trop (4>. Majda Raib {5>; OS Tomaž: Terezija Verd-nek (8); OS Središče- Tone Prosnik (H); 05 V Nedelja: Sonja Prejac (7> OS Miklavž; Vlado Ci- mermar (4) Fr^nr Kolarič (61 Titr. Koren (7), Za likovna dela so sprejeli nagrade učenci iz OS Mi- klavž: Slavko Horvat (6), Stanka Žemljic (7), Marian Gerič (2); OŠ V. Nedelja: Slavko Pintarič (8), Franči- ška Horvat (7), Drago Roškar (6). Osnovni šoli V. Nedelja in Miklavž sta poslali največ izdelkov. Komisija je ugotovila, da so bili vs: izdelki dobri. Na- grade v enaki vrednosti bo dobilo vseh 19 učencev Pri- spevale so jih družbenopoli- tične organizacije Nagrade so podelili na zaključnih sve- čanostih ob koncu šolskega leta Pripravljani odbor ge za- hvaljuje vsem učencem za sodelovanje, učiteljem pa za pomoč Eno od najboljših na- log objavljamo. ZR TEDNIK — ČETRTEK, 3. julija 1969 STRAN U Zeleni rodster (Nadaljevanje) ^ Ob 10. uri sta ze sedela pn p, vem lotosu. Dekle je sre- bala svojo pijačo skozi sla- mico. Donald jo je med tem anešeno opazoval. Visoka frizura je še poudarjala njen epi vrat brez vsakega na- k'ta, le dvoje srebrnih uha- pv'je elegantno padalo na vsaki strani. Ob četrt na dva- najst je dobil telefonski po- ziv. _ Tu Jerome! — se je ja- vil glas z druge strani žice. Z Beti te čakava pri Ricu. prinesel sem ti denar, ki ti ie manjkal, da si boš lahko kupil avtomobil. Za vraga. Jerome, pa si res podoben polžu. Medtem, ko sem te čakal, me je že tu- di minilo veselje, da bi avto sploh kupil. Zmečkal sem prospekt, in šel, potem pa — pomisli — je prišlo dekle s pravim, pravcatim zelenim rodster jem. — Si zdaj z njo skupaj? — je vprašal Jerome. — Da, Jerome in imenitno se počutim. Jerome je zaklical v slu- šalko: — Sto strel, pusti to dekle, Donald, če se nisi že preveč zagledal vanjo. — Nemogoče, Jerome, — je odgovoril veselo Donald. Po enajsti uri se je že tež- ko držal na nogah, vendar ga to ni motilo. Rodster je stal pod nekim drevesom, nekje na cesti v okolišu, ki ga ni dobro poznal. V varstvu tem- ne sence je ljubil neznano de- i^le, a bil je preveč pod učin- kom alkohola, da bi mogel čutiti pravo zadovoljstvo. Petnajst minut pozneje je prižgala luči in si popravila lase. — Pozno je že — je rekla ~' Ali mi boste plačali s če- kom ali imate pri sebi dovolj "^"narja? Petindvajset dolar- jev, prosim. — Kaj, — je vzkliknil Do- nald. — Ali ste ob pamet? 25 dolarjev, zakaj? Ali sem ^■as jaz povabil? ~- Veliko ste popili — je reklo dekle suho. — Telefo- '^••'ali ste vendar, da me bo- čakali pred Ricem z rde- čim cvetom v roki. Kako je ''^.'^'goče, da se tega ne spomi- njate? . Ne, dekle, — je razjar- jen zavpil Donald. — Cvet sem vzel iz vaze samo iz sta- navade. --Bežite, no! Hotel je odpreti vrata, pa ?^ .je zadržala. Poskušal se je otresti, a dekle je bilo ^^ezno in dosti močno. Tedaj ^,^'2 nenada blisnile avtomo- ^'Ske luči in neki avtomobil ustavil poleg njiju. ViT" narobe? — je P^3šal neznani voznik, dekleplačati, je reklo ^/'^Prav pijan, se je Donald ^enaarle domislil, da je ven- nek njima vozil l^u ^vtomobil, a ju ni pre- rij Ves čas so ju od za- ''i razsvetljevali reflektorji, ko pa sta se ustavila pod drevesom, so nenadoma uga- snili. Uganil je igro, a bilo je prepozno. Dve neprijetno- sti sta se zgrnili nad njim in moral je, ne da bi dosti premišljeval, izvleči iz žepa denarnico. Ob sedmih zjutraj je po- zvonil pri Jeromu. Odprla mu je še vsa zaspana Beti in se mu ljubeznivo nasmehnila. — Niste videti prav zdravi, Donald — je rekla. Sinoči sva vas dolgo čakala pri Ri- cu. Jerome vam je prinesel denar. — Naj ga kar obdrži, — je bridko odgovoril Donald. Moji prihranki so šli. Avto- mobil bom kupil kdaj pozne- je. In če bom kdaj kupil av- to, to prav gotovo ne bo rod- ster. — Skoda, Donald, je nežno rekla Beti. — Vem, kako ste si ga želeli. Potem se je skriv- nostno nasmehnila in mu šepnila na uho: — Vseeno bi si lahko kupil avto. Jaz sama sem dovolj prihranila, da vam lahko posodim. — Nočem vašega denarja. Beti, je rekel. — Ampak, prosim vas, Do- nald. Pogledal jo je. Bila je v spalni srajci živo rumene barve. Se vsa skuštrana je spominjala na štirinajstletno deklico. Prvič je opazil, da je Beti tudi nenavadno lepa. Pri tej misli se je nasmehnil. Ujel jo je nežno za roko in ji rekel: — Hvala, Beti, zares ste čudoviti! Po M—rz KONEC! ŠE NEPREBAVLJENI OCVIRKI PRI UREJANJU MESTA V pretekli številki smo po- gledali po mestnih vpadnicah, ki morajo biti med najbolj urejenimi predeli vsakega mesta. Zal smo le po eni, to je iz mariborske strani, pri- šli od studenčnega do drav- skega mostu in ocvirkov je bilo že čez rob za en obrok. Verjetno ste že tudi vi ho- dili od dravskega mostu, mi- slim takole počasi in opazo- vali okoli sebe. Zato boste prav gotovo rekli, da je ta del urejen. Kar je res je res. Le- pe luči, ki so posebno privlač- ne ponoči, so v okras parku, mestu. Lepo je urejen del parka pred razstavnim pavi- ljonom. Lep je tudi videz na bencinsko črpalko, še posebej pa na železnico s cvetlicami okoli. Prav tako je urejen manjši park, vse do železni- škega prelaza. No, kje so o- cvirki? boste vprašali. Kot ste videli, smo na poti gledali le na desno. Nismo se ozrli na fasado minoritskega samo- stana nasproti bencinske čr- palke. Omet je odpadel na večji površini zelo visoke ste- ne. Vlažno zidovje bode v o- či. Nekateri menijo, da vlaž- ni zidi niso vsega krivi, da omet odpada. Baje so bili dalj časa poškodovani strešni žle- bovi. Takoj za zgradbo mino- ritov je ob cesti, se pravi le nekaj sto metrov od poti šte- vilnih turistov, dvorišče, skla- dišče, shramba, drvarnica, peskovnik, smetišče, odpad,... ograjen ob cestni strani z ... ne vem če lahko imenujemo to ograjo, razobešeno žično mrežo, tu in tam pritrjeno na cementne stebre. Na ograji ni vrat. Na dvorišču, ali kako bi že imenovali ta prostor, stoji večja lesena lopa, verjetno skladišče, a ne preveč varno, saj so večja vrata razbita in tako gledajo na cesto. Za to stavbo so stanovanja v kate- rih ne more biti prijetno. Majhna okna, vrata ... v sta- rem zidovju ... Pred stano- vanji se suši perilo. Ali ne bi kazalo tega podreti in po- staviti tu, ob mestni vpadni- ci sončna in za ljudi primer- na stanovanja? Morda bi bilo prav, da bi Komunalno pod- jetje, ki uporablja dvorišče in »huto«, če je že zadolženo za red v mestu, pospravilo in vsaj malo uredila vse tisto, kar je najti na dvorišču. Tam ležijo kocke, kamenje, gra- moz, prazni bencinski sodi, plužna deska, drva, dotraja- ne avtomobilske gume. Skrat- ka, vtis je silno malomarnega gospodarja. Nedvomno hi ko- munala našla za vse to kak drug primeren prostor. Pri tem človek nehote po- misli na ponudbe velikih tr- govskih hiš, ki se že dolga le- ta borijo za lokacijo za grad- njo trgovskih poslopij v Ptu- ju. Zakaj jim ne prodamo te- ga in podobnih prostorov? Se- zidali bi večje trgovske loka- le, uredili okolico, mesto pa bi postalo trgovsko središče. Poleg tega, da bi imeli ob vpadnicah red in čistočo, ptujskim in okoliškim potro- šnikom ne bi bilo več treba kupovati v Mariboru stvari, ki jih ptujske trgovine nima- jo, ali le redkokdaj dobijo. ZR Skrajno zanemarjen prostor ob mestni vpadnici naspro- ti bencinski črpalki. GRANITOVCI NA ŠPORTNIH IGRAH GRADBINCEV Letošnje športne igre grad- bincev so bile v Mariboru. Udeležili so se jih že četrtič zapored tudi člani kolektiva Granit iz Slovenske Bistri- ce. Njihovo letošnje zastopstvo je bilo skromnejše, kot so njihove možnosti. Zato so sklenili, da bodo na nasled- nje igre, ki bodo prihodnje leto v Trbovljah, poslali šte- vilnejše zastopstvo. Razen tega so tudi sklenili, da bodo priprave temeljitejše kot le- tos. Na letošnjih igrah so tek- movali v strelstvu in šahu. Strelke so v močni konku- renci dvanajstih ekip zased- le solidno peto mesto. Pri posameznicah se je najbolje izkazala Breda Iršič, ki je zasedla šesto mesto. Strelci so bili med 35. ekipami 22. Ja- nez Trs pa pri posameznikih šestnajsti. Solidni so bili tudi šahisti, ki pa so se razigrali šele v drugem delu tekmovanja in pokazali, koliko veljajo. Za- sedli so sedemnajsto mesto. -b Osmi razred cirkovške šole na izletu v Budimpešti Osnovna šola v Cirkovcah prednjači v mnogih ozirih. Ima delavno učiteljstvo z ravnateljem Lojzetom Kna- felcem na čelu. Pred nekaj dnevi je bil konec šolskega leta in — morda ne boste verjeli — osmi razred te šo- le je šel na šolski izlet k Blatnemu jezeru in v glavno mesto Madžarske, Budimpe- što. Morda ne bodo ti šolar- ji nikoli več videli prelepe Budimpešte. Videli smo jo, ko smo bili še otroci, bodo rekli. Ze s pripravami na izlet je imel ravnatelj Knafelc mnogo skrbi in poti od pi- sarne do pisarne. Vsak šolar je moral imeti osebno izkaz- nico, Madžari tako zahteva- jo. Slike so bile kmalu nare- jene, potem je bilo treba na matični urad po izkaznice, potem na notranjo upravo po potne liste itn. Vseh izletnikov — šolarjev je bilo 32 in še učiteljstvo — nekaj nad 40 jih je bilo. Od- peljali so se s posebnim avto- busom. Vsak šolar je imel s seboj 50 dinarjev, ki so jih na meji zamenjali za ma- džarske forinte. Na izletu so imeli prelepo vreme; bilo je po dežju. Izletniki so se v Blatnem jezeru kopali in ka- lužili po mili volji. Zvečer so se pripeljali v Budimpešto. Večerja, prenočišče s kopal- nicami. Vse je bilo baje tip top. Drugi dan so si izletniki ogledali mesto: dva muzeja, kraljevski grad in še marsi- kaj. Uslužbenci v gostiščih so bili z izletniki zelo prijazni. Naši so se z njimi sporazu- mevali, kakor so pač mogli. Nekateri uslužbenci so znali tudi malo nemški. Eden je znal hrvaščino, ki se je je naučil. Rekel je: Volim va- šu Jugoslaviju i Tita. Zelo so bili otroci zadovolj- ni z obedom. Od 50 dinarjev, ki so jih menjali na meji v forinte, jim je ostalo še pre- cej teh forintov. Zanje so si kupovali razne spominčke in pisali svojim domačim tudi razglednice. Letošnji izlet bo ostal ab- solventom osemletke v Cir- kovcah v lepem spominu. V. K. KINO GORISNICA 6. julija 1969 švedski film STRELJAJ PRVI, FREDI! KIDRIČEVO 5. in 6. julija italijanski film NA SODU SMODNIKA; 9. in 10. julija angleški film MO- DESTY BLUISE; TOMAŽ PRI ORMOŽU 6. julija francoski film FAN- TOM; ZAVRC 4. julija jug. film NA PA- PIRNATIH LETALIH; 6. ju- lija španski film LEPA LO- LA. SLOVENSKA BISTRICA 3. julija francoski film TI- GER IMA RAD SUROVO MESO; 4., 5. in 6. julija ame- riški film Z ZAVEZANIMI OCMI; 8., 9. in 10. julija ita- lijanski film RINGO IN NJE- GOVA PIŠTOLA. PTUJ 3. julija t. 1. ameriški film ODPADNIK PRERIJE; 4., 5. in 6. julija ameriški film SONČNI KRALJI; 7. in 8. ju- lija ameri.ški film MESTO BREZ USMILJENJA; 9. ju- lija it.-fran. film SINGVI TARASA BULJBE. ' ,KAM2 TEDNIK - CKTRTEK, 3. julija J NOVOSTI IZ BEOGRADA V proizvodnem programu vozil z motorjem v zadnjem delu vozila, tovarna NSU zavzema eno vodilnih mest v ZR Nemčiji. Zaradi podob- nosti s princem IV in 1200 (prvotnim 1100) ga večina u- vršča med vozila srednjega razreda. Njegova moč je nad poprečjem ostalih vozil s 1000 kubiki. Pospeški so celo v območju vozil s prostornino 1500 cm^ Karoserija je samonosna, nanjo so pritrjena kolesa. Spredaj so trikotno obešena vodila, oprta na vijačne vzmeti ter prečni stabilizator. Zadaj so premični obesi, preč- na vodila in vijačne vzmeti. Sunke dušijo teleskopski bla- žilniki. Mehko dobro ublaže- nje vzmeti nudi pod vsemi pogoji dobro lego na cesti. Vozilo je nevtralno, le občut- ljivo na bočni veter. Na meji, ko se vozne lastnosti menja- jo, mu spodnaša zadek. To spodnašanje je lahko obvla- dati pri ne pretirani vožnji skozi ovinke z odvzemanjem ali dodajanjem volana. Volan spada . k pozitivnim lastno- stim NSU 1000. Je natančen in zelo lahkoten. Le pri par- kiranju zahteva malo več moči. Izvedba je z zobato let- vo. Rajdni krog je 9,9 metra. Za normalno ceno je oprem- ljen z bobnastimi zavorami, ki so učinkovite in se ne pre- grevajo. Vozniku in sopotniku sta na voljo udobna sedeža. Na- slonjala lahko premikamo v tri različne položaje. Vozilo je udobno za štiri (.drasle o- sebe. Instrumenti sc' pregled- ni, z \'ozniškega sedeža voz- nik lepo vidi skrajne točke vozila. Zračenje v vozilu, ka- kor tudi gretje, je zadovolji- vo. Motor je zadaj in poganja zadnji kolesi, je zračno hla- jen Postavljen je pravokot- no na vzdolžno os vozila, ne povzroča prevelikega hrupa. Prostornina je 996 cm', pre- mer batov im.a 69 mm dvag pa 66,6 mmm. Kopresijsko razmerje ima 7.5:1. Največja moč, ki jo doseže pri 5500 o- bratih v minuti je 48 KM' SAE Največji vrtilni mo- ment pa doseže pri 2500 o- bratih na minuto in sicer 7 MKg. Vozilo doseže zadovo- ljivo hitrost 130 km/h. Poraba pa ni pretirana, saj po tovar- niških podatkih porabi le 7 1 na 100 km. NSU ima v svojem proiz- vodnem programu še NSU spider, NSU princ 4, NSU 1000 C NSU tt, NSU t t S, NSU 1200 C, NSU RO 80, z Wankelovim motorjem. Pri nas sestavlja in proda- ja NSU Vogošče pri Sara- jevu. Tekst in foto: Jože Galun Vitamini in koia Medicina dobro ve, da ima- jo vitamini velik pomen pri nogi kože, ker nastanejo v telesu zaradi njihovega po- manjkanja velike spremem- be. Od zdravstvenega stanja, bolezni, starosti in človekove telesne konstrukcije je od- visno, koliko vitaminov po- trebuje njegov organizem. Vitamini so nujno potrebni za razvoj in obstoj našega organizma, kljub temu, da je množina, ki jo potrebuje, precej majhna. To količino regulira sam organizem vsa- kega človeka in sicer glede na starost, način življenja, delo itd. Do pomanjkanja vitaminov v našem organizmu in zaradi tega tudi v koži, pride lahko zaradi pomanjkljive, nepra- vilne in enolične prehrane. Toda vzrok za to ni samo v prehrani, vzrok je lahko tudi kaka bolezen ali motnja v prebavnem traktu, ki pre- prečuje našemu telesu, da bo iz hrane črpal dovolj potreb- nih, vitaminov. Spremembe na koži pa nas vseeno lahko opozorijo, da se koža brez vitaminov osuši, o- vene, postane mlahava, miši- ce se raztegnejo in lasje zač- nejo izpadati. Vse to sku- paj daje obrazu utrujen vi- dez. Mnogo žena se pritožu- je zaradi utrujenega videza in so zaradi tega nezadovolj- ne, pri tem pa niti ne pomi- slijo, da bi lahko bil vzrok v neredni in enolični prehrani. Nekatere sploh ne marajo je- sti, druge nočejo večerjati, da bi si ohranile lepo postavo. Taka neredna prehrana pa se kaže tudi na kakovosti kože. Naše gospodinje in druge žene napačno mislijo, da je vitaminska hrana draga in zaradi tega nedosegljiva. Najdražje sadje in zelenjava sta res najokusnejša, toda vsakdanje sadje je najbolj zdravo in najbolj bogato z vitamini. Bistveno za naš or- ganizem in kožo je, da ima- mo v dnevni prehrani največ kateregakoli svežega in suro- vega sadja in zelenjave. Pozi- mi in spomladi, ko nastopi pomanjkanje svežega sadja in zelenjave je zelo pametno piti razne sadne sokove. Do sedaj poznamo nasled- nje vitamine: A, B, C, D, E, F, G, H. L K, L, P in nekate- re podskupine teh vitaminov. Vsak vitamin ima svoje po- sebne lastnosti in določeno delovanje. Bolezni in mot- nje, ki nastanejo zaradi nji- hovega pomanjkanja v or- ganizmu, poznamo pod skup- nim imenom avitaminoza. VITAMIN A. Ce v organizm.u primanjkuje vitamina A, po- stane koža suha in spokana in se na njej pojavijo mozo- lji, lasje izgubijo lesk, začne- jo izpadati, prezgodaj siveti in nohti se lahko lomijo. Ve- liko vitamina A je v korenu, solati, špinači, rumenjaku, maslu in ribjem olju. VITAMIN B. Na koži se po- javi rdečica, otrdi, ker je su- ha, odmirajo mišice, ker iz- gubljajo trdnost in elastič- nost — vse to zaradi pomanj- kanja vitamina B. Koža ni več napeta in postane mlaha- va. Na ustnicah in jeziku se pojavijo razpoke in lahko tu- di izpadejo lasje. Kvas je ze- lo bogat z vitaminom B, prav tako tudi jajca, žito, mleko, zelenjava, fižol in ribja jet- ra. VITAMIN C. Je važen za svežino kože, ker regulira življenjske fukcije kožnih ce- lic. Najdemo ga v limoni, po- maranči, mleku, zelenjavi in zrelem sadju, posebno pa v sveži papriki. VITAMIN D. Regulira kalcij in fosfor ter je zato zelo va- žen za otroke in starčke, ker jim zaradi pomanjkanja tega vitamina postanejo kosti mehke in neodporne. Zobje se jim kvarijo in lasje i^. dajo. Najdemo ga v ribjj olju, rumenjaku, maslu, kvasu. VITAMIN E. Je potreben rast las, nahaja se v žitu^, lati, maslu in rumenjaku." Vitamine uporablja j, kozmetična industrija v si jih preparatih za nego ko las, zob, in to v obliki razi krem, tekočin in past. Najboljša nega pa je kij temu narava, zato si ponavljamo in poudarjaij paziti moramo na pravij prehrano z zadostno količij svežega sadja in zelenjai ker samo iz hrane dobivj koža in organizem vse p trebne hranljive snovi im tamine. Tako negovana k; bo ostala dolgo sveža, zd: va in lepa. Vaše zdravje Reakcija na zdravila Preobčutljivost n.i zdr.ivila, ki sc pojavij.\ v obliki kopriv- nice, postaj.! vse bolj pogosto zaradi tega, ker je uporaba ozi- roma zloraba zdravil v svetu zelo razširjena. Spremembe nastajajo na koži preobčutljivih ljudi potem, ko je prišlo v njihov organizem do- ločeno zdravilo. Danes povzroča vedno več zdravi! nczaželjenc pojave. Ti so posledica kemične strukture medikamentov in alergičnega načina reagiranja orjjanizma nanje. Značilno je, da alergične ob- like reagiranja organizma ne prenehajo takoj po prenehanju uporabe zdravil, temveč trajajo še nekaj časa. So navadno ge- neralizlrana (pojavijo se torej po vsem telesu) in redkeje lokalizl- rana na del telesa (na roke ali obraz). Pojavljajo sc kot vnetje kože, rdeče pike ali rdečkaste pege. Včasih so podobne spremem- bam na koži, kot se pojavijo pri kozah, vendar ni tempera- ture. Včasih reagira telo na jod a!i himina! z mehurji na koži. Najpogosteje povzročijo te pojave salicilati (acetisa! in pi- ramldon) ter kinlln, bi/mul in arsenoben/olski pripravki, pa tudi barbituratl. Prokaln In pe- nicilin lahko povzročita šok s smrtnim Izidom. Podobne je z ra/niml vrstami serumov, s streptomicinom in sulfamidi Murfin in largaktil povzročata alerijijo in preobčutljivost na sončne žarke. Dr. J. V. KUHARSKI RECEPTI DUŠENO KORENJE 750 gr korenja, 40 gr ma- sla, sol, nekoliko sladkorja, 5 gr jedilnega škroba, sesek- ljan peteršilj. Mlado korenje okrtačimo, starejše korenje pa ostrga- mo in narežemo na rezine ali rezance. Na razstopljcni m^- sti ga hitro prepražimo, zali- jemo s približno 1/3 1 vode ali juhe, dušimo do mehke- ga pri slabi vročini in zači- nimo s soljo in sladkorjem. Nato jed zgostimo z jedilnim škrobom, ki smo ga zmešali z mrzlo vodo, potresemo s pe- teršiljem in ponudimo. SVETLA GOBOVA OMAKA 1 '2 svetle osnovne omake, 150 do 200 g gob 20 do 30 g masla. Gobe očistimo, opere- mo in zrežemo na male košč- ke ali jih sesekljamo. Tako pripravljeno dušimo na ma- slu do mehkega in jih zme- šamo s segreto omako. Ponu- dimo jih poleg jajčnih in mesnih jedi, rib, perutnine in testenin. Recept za svetlo OSNOV- NO omako: 25 g masla, 35 g moke, 1,'2 1 mesne juhe, sol. Na razstopljenem maslu svetlo rumeno popražimo nio- ko. Med neprestanim meša- njem polagoma dodajamo hladn ali mlačno juho. Na majhnem plamenu jo dui prekuhamo 10 minut, ji boljšamo okus s soljo in po želji precedimo. TEMNA GOBOVA OM \t Uporabimo isti recept i za pripravo svetle gobove m.ake, toda namesto svetle make uporabimo pol lil temne osnovne omake. Po; Iji začinimo omako z nel liko madeire. Ponudimo poleg jajčnih in mesnih je kuhane ribe in pcrutni mesnih cmokov in testen KRIVEC — Vi ste krivi — grozi i icr pešcu, ki ga je pravt prevrgel na križišču. — IMislim, da ne moretei liti krivde na me, saj že ' kot deset let vozim avto! — Ce je besega o tem, i /e več kot štirideset let peš čim — odgovori pešec. NOGOMETNI TURNIR NA PRAGERSKEM Nogcmetni klub Opekar Pragersko pripravlja za 22, julij, ob dnevu vstaje sloven- skega naroda, večji nogomet- ni turnir. Udeležile se ga bo- do ekipe Boča, Osankarice, Rač, Slivnice in domačini. Pokroviteljstvo nad turnir- jem bo prevzel občinski od- bor ZZB NOV, ki bo predal zmagovalni ekipi prehodni pokal. Nogometaši v Prager- skem želijo, da bi posta! nji- hov turnir tradicionalen. -b TELEVIZIJSKI GLEDALCI BODO LAHK VIDELI ASTRONAVTA KO BOSTA HODILA PO MESECU Televizijski gledalci b? lahko videli ameriška ast' navta, ki bosta stopila na ^ sečevo površino ter po "i hodila. NASA — uprava za v'i mirske raziskave ameriš vlade misli, da bo vsak tre prebivalec Zemlje lahko ' rcktno opazoval zgodovin pristanek na Luni. Televiz skc mreže v Evropi, Azijj Južni Ameriki se pripravlj' na sprejem in posredovat svojim gledalcem polet ra' te 16. julija t. 1., pristane^ stronavta na Luni ter po^'! tek vesoljske ladje 24. jul' Televizija bo prenašala' vanje vesoljcev na Me-'^ 2 uri in 40 minut začenš: julija ob 07.12 uri po nas* času. ČETRTEK, 3. julija 1909 STRAN 13 retji dan (Nadaljevanje) njrinil slamnati bali 115,1^ kako se je zunaj usta- ij Potem je odprla vrata, hi- 0 v5topil-> ter za svojim hrb- 7.iprla vrata. ,H.>1*^>" i*-' •■''^i-^'- Obrnila se *n postavila puško v ki)t pri atih- . ... »Tokrat je samo steklenica pi- 1^ je dejala, »morali pa bi /e kri • • u V polteni 1 ]e bil n|en obraz [ ob nic;4ovom. \'ide! je majh- j^jpljice potu na njenih nos- cah ter opazil, da sc ta hip ijbd ne bi mogla nasmehniti, evarnost, mu je nekaj reklo, ascivil je steklenico piva na ta in pil ''i čutil njeno roko 1 svoji. Ni se ganil in njena ka je ostala na njegovi. Zdelo je, da se njene svetlosive oči ;ijo in niračijo. Z usti se je jtaknil njenega zapestja in hi- 0 je potegnila ro\o proč. »Moj oče je prejel telefonski )ziv,« je dejala. »Posvaril sem vas,« je dejal, ■ijei jo je za roko, ki pa je se- ij ni odtegnila. »V hudičevo iliinjo boste za.šli,« je dejal In ct poljubil njeno zapestje. Zu- ij, precej daleč je bilo slišati ^ IS, ki je klical njeno Ime. »To ml je zdaj vseeno,« je iiaia tiho In skoraj strogo. »Poslušajte, GUI,« je dejal, jko sc morate vrniti v hišo.« f je pri zidu pri zabitem in strmela skozi razpoke ■aI. Preveč kosmat sem, si t ^^lil, da bi se lahko kaj bolj fj'-/al nierTcmu obrazu. »Tam priliaja že policijski ' fp-" jo dejala, »sedaj vas ne lorcni pustiti samei;a. ^cl jc puško, napel oba pc- ■lina in s konicami prstov šel o robu nabojev. Svinčenke, si ' mislil. Stopil jc k njej In s I t^Jrsko spono napravil luknjo , (leski, tolikšno, da je lahko 'Ozi njo porinil cev puške. Po- '■^ le videl svetlorjave škornje 'beh policistov prihajati Iz. sen- * dreves in ustrelil en naboj P''"ed njune noge. Zemlja je '^l^Snil.i kvišku. Noge so pri ''"^1 izsinile v grmovju. Prlče- * sta streljati Iz kritja. Dve '^'^ ra/cefrali deske v skednja. Potegnil je dekle lili ^^^^''^'^ 5''š;ervirani kct osta piozen no sen ba za- volo toga od enega mojega zve- stega hrolca precik za viiha po- cukani. Ja, pa vete, ke se mi je zgcdlo? Najbrž še se van sploh ne seja, ke sen moga po stro- gen nalogi moje ta store na lici mesta spakirati culico no oditi za tjeden dni na kopaje v »vej- ko mlako«, 'kak totemi našem« Jadranskemi morji tiidi provimo. Vse blo lepo no romatično, dr- goč srna se na frlško zatreskala eden v ovega, na smrt pa me je razočorala naša jugoslovan- ska železnica. Da bi se z Mico kak najbolj udobno pelala do Splita, sma si v Marprogi rezer- virala prvi razred, pločala za toti hec skoro pet jiirjof več, kak je normalno no lepo no udobno zlekjena zaspančkala do Zogreba. Tu naji je naenkrat prestraša ne preveč vliiden glos: »Diži se, prebacJte se u drugi razred, ova kola nam trebaju za drugu relaciju.« Na pul za- sponi sen si najpret zmis.la, ke sen pri sldokih, no da je to po- velje za jutranjo gimnastiko. Na vejko sem odprja oči no vida, ke nega heca. Potniki so pobi- rali svoja šila no kopita no se drengali v nabito pune vagone drugega razreda. Fse do Splita sen sta na eni nogi no nadno v pekel prekleja železničare, va- gone no železniške gl.ijze no se pri milen bogeci zakleja. ke ne do jugoslovanskin železnican niti dinara posojila, za kerega zaj na ves glos fehtajo. Zado- sti so- me ofrnažli za pet jurjof, no zadosti so mi potniki v li- sten drengi pohodili moje ku- rečje oči na nogah. DOPISNIK O.ISTER JEZIK IZ ORMOŽA PISE: Pozdrovleni kolega Lujzek! Iz Ormoža ti sporočan žalost- no novico. To enkrat sen se na- potja v ormoško mesnico no sen si na prvi pogled r.iisla. ke drži mesor v rokah tombolske korte, tejko nekSnih listekof je drža v rokah, no jih vesa gor na meso. Pita sen, če so to tombolske korte, pa mi Je me- sor odgovora: »Stric, vete zaj pa ste se prekleto zmotili, malo smo po raeseka podrožili, r.o ve- simo nove cene.« Pogledna sen si tiste številke, no me je sko- ro božji žlak fčesna po glovi. Ce ne bi hitro malo baldriana povoha, bi se to čista zagvišno zgodilo. Teletina — govedina naj- bojši štikli po dvataužrilštiristu dinarof, pujcekovina taužntse- demstupedeset . . . Teletina je razklasificirana v šest razredof, govedina v osen, pujcekovina pa v sedem: to ti je fse oce|cno od roglof, gležjof pa jjo repa. Ce bi hteja fse štikle do po- drobnosti poznati, bi moga iti čista zagvišno za dohtara ali pa za tirarca štundirati, da pa bi se na tote astronomske cene viin spozna, pa bi moga biti čista zagvišno diplomirani ekonomist. Ne ven, kaj bi radi dosegnoli s totimi cenami, m.islin pa si, ke bi nas radi privadil na krom- pir, kislo repo no na driige viš- ke našega do kraja zapufanega kmetijstva. En penzionist, ki ima 30 jur- jof penzije, mi provi: »Na lehek način sen si zračuna, ke mo leh- ko zaj vsoko nedelo v mesci poja jas no moja familija samo eno resnično. Kmete pa še dale žiilimo s sramirtnimi cenami za deset dek mesa. Žalostno pa fse- prodojo živine. Lujs, že zaj ti odpovedujem vabilo na otvoritev hotela no bazena. Ven. ke samo s krompl- ron ne bo zadovolen, za meso pa mi moja ploča ne nese. Nafse- zodjo pa do otvoritve tak še naj- brž letos sploh nede prišlo. Ho- tel do že do kraja zbutali, meli pa do vejke težove s stručnin kadrom, ki bi moga, kak se to šika, obvlodati enih por tujih jezikof. Pa tiidi naše kiiharce še ne vejo pečti kobilic, pužof no opičjih nog, ki so »josebna specialiteSa za tuje turiste — do- mačini pa tak nemo meli penez, ke bi lehko hodili na pitje no žretje v hotel. Bodi lepo pozdrovleni in se kaj zmisli na bogega Ormožona, ki živi pri krompir! no kislen i želji. I Dfcbni nasveti ■ KOMAR.JEV PIK. Takoj po piku kanemo na pičeno me- sto malo salmiaka, proti srbe- nju pa drgnemo kožo z men- tolovim špiritom. Ce pa koga komarji posebno radi pikajo, naj jemlje tablete vitamina B Vitamin B ima poseben vonj, ki ga je čutiti tudi na koži in je komarjem neprijeten ■ SVE2E MLEKO. Mleko zavremo takoj, ko ga dobimo, nato pa hitro ohladimo, ohla- jenega pokrijemo in postavi- mo na hladno. V vročih dneh postavimo posodo s prekuha- nim mlekom v večjo posodo, v kateri večkrat menjamo mrzlo vodo. Lahko pa mleko nalijemo v čiste steklenice, jih zamašimo in postavimo v mrz- lo vodo, ki jo menjamo, ali jih ovijemo z mokrimi krpa- mi, katere prav tako večkrat zmočimo. M Ko boste kuhale cvetačo, denite v vodo tudi košček li- monine lupine. Cvetača bo ostala lepo bela. Drogi Ormožonec! Resen si se mi v podni mojega pregrešnega srca zasmila, ko boš moga zmajšati obrok mesa no se skoro v celoti preusmerti v prcžvekovolca najbolj cenenih kmetijskih pridelkof. Ne ženi si toga preveč k srci, saj do dru- gi, ki majo vejkSe ploče od no- ji, zavolo toga pojeli tudi tisto meso, ki si ga mija več nema mogla privoščiti. Da pa bi po- večali odkupne cene za živino, ki jo rodijo kmetje, pa se je tiidi ne za boti, saj hi se te kmetom preveč zbojša jihov srmiirki no garaški štandart. ()':ioveda si mi povabilo na ()t,vf)ritev hotela no ormoškega bazena. To me nije preveč pri- zadelo, saj sen že tak naprej ve- da, ke s toa;a letos še nede nič preveč gvišnega. Bazen do. kak zgleda, zamakali še do drugega poletja, hote! pa se tudi more malo posišiti. ke se nebi koki turist prehloda. Te pa srečno no drugi t.ieden več. Lepo pozdrovlan Marjanco ia Avsl:rije — pismo de objevle« no drii«;i tjeden. Vaš Lujzek STR Ar J 10 TEDNIK — ČETRTEK, 3. julij J lovoiriš komercialni z bičem in "iiadobuclfi™« sinko..i Med fički, spački in volks- \vagni je stal pred gostilno tu- di nov, prostoren, eleganten avto z anteno na strehi. Aha, ta pa ima bič, mi jc rekel zna- nec, namigujoč na anteno. Kaj to pomeni, sem vprašal. Ti bom že povedal, mi je odvrnil. Stopila sva v gostilno in sedla kir v točilnici. V obeh sosednjih gostilniških sobah so S2 ljudje prav mirno pogo- varjali, le pri točilni mizi so trije gnali tak hrup, da je bi- lo težko poslušati. Eden jc bil »tovariš direktor«, drugi »to- variš komercialni«, tretji pa kar Pepi; tako so se med se- boj titulirali. Vsak je držal v roki kozarec s pijačo. Pravili so si najnovejše novice, naj- več pa vice in se pri tem tako k!-ohota]i. da bi človek pobeg- nil. Res bi z znancem odšla, pa je najino pozornost priteg- nil lep fantiček kakih štirih let, ki je neprestano tekal po točilnici, kakor kak nogome- taš po igrišču. Bil je sin tova- riša komercialnega. Tovariš direktor je poklica! dečka k sebi Zvonko kaj boš pil, špri- cer, vino ali pi\ o? To ti sam pij, je dobro odgovoiil deček in nadaljeval dirko. .Zdaj mu je Pepi ponudil napolitanko. Vzel jo je, ne da bi se Zcihva- lil in nadaljeval svo]o igro z naiJolitanko v roki. Med telcoai mu je padla na tla, pa se ni zmenil zanjo. Pepi ga je spet poklical k sebi in ga vprašal: Zvonko, kako se pišeš? Kaj te briga, mu je odvrnil deček. Krohot, da se je tresla točil- nica. Dečka je seveda smeh še bolj spodbujal. Pri svojem dirkanju jc padel in se začel na mile viže dreti Da bi ga potolažil, mu je Pepi spet dal napolitanko, ki jo je deček sicer vzel, nato pa jo je jezno vrgel po tleh, da se je razle- tela Spet smeh. Oče, tovariš komercialni, ga je, že zaradi drugih ljudi, pvijcl za roko in ga posvaril: Zvonko, priden bodi, Č3 ne, te bom doma na- sekal. Dečko pa: Jaz bom te- be nasekal. Spet oglušujoč smeh Potem so se le odpravili in naložili na avto. Za krmilo je sedel tovariš komercialni. Tudi z znancem sva odhajala. Zdaj mi pa povej o tistem bi- ču na avtu, ki si mi ga prej omenil. Veš, je rekel sobesed- nik, tovariš komercialni, last- nik tega avtomobila z anteno, je bii pastir, zato Dič. Da je postal v.-^en-.ogočni komercialni z vilo in vikendom v planinah, ki se ga vsi bojijo, mu je za- dostovalo le nekaj razredov osnovne šole in prebrisana glavica, ki se je prva leta po vojni »znašla«. Tudi pri več- kratnem razpisu s\'ojega mesta je ostal na položaju. Saj veš. kako to gre. Morda mu delaš krivico, sem rekel, morda je na svojem mestu »nenadomest- ljiv«. Poglej, v Ameriki so bili utemeljitelji velike industrije, izumitelji in celo predsedniki v Beli hiši čistilci čevljev, raz- našalci časnikov itn., in so se kot samouki in samorastniki povzpeli na najvišja mesta. Tudi pri nas se je nič koliko ljudi z nekaj razredi osnovne šole dvignilo do uglednih po- ložajev v gospodarstvu, politi- ki, kulturi... Je res. pravi znanec, toda tega komercial- nega poznani. Je poprečnež v svoji stroki, drugače pa čisto pastirskih navad; kar pristaja mu bič. Si videl, kako »vzga- jav< svojega sina? V. K. OSEBNA KRONIKA Roililc so: '(i/cia Vcrdcnik Scla 31 — M.irijimo: Maiija Bračvk, Hva- letinci 13 — Danico: Ftanči.ška ter.šič. Hlaponci 27 — Darka; Ju- lijana Kcleric, Slojnci 6 — Oltiico; Stdar.ija Ka;nenšck. Slape 25 — Levčka; Rozalija Mesarec. Zajnušani 49 — Lojzko; Frančiika Kuhar, Podvipci n. h. — Anico; Ivanka Po- laiicc, Ha.jdosc 7fc — doklico: iVla- rija Hribcrsek, Slrmcc 11 — dekli- co; Mira Catula, MaccU 26 — de- klico; Angela Žemljic, GodL-uintri 3 — B:,inka: Ivana KoroSak, Drbetiii- ci 40 — deklico; Anacla Cvetko, Lo- čiii 28 — Maric; Terezija Kokol. Bicsnica 74 — dečka- Marija Hra- ševcc. Videm ob Šeavnici 22/a — deklico; Marija Kotnik, Zg. Bistrica 15/c — Aleša; Marija Jcrcbič, Mo- ravci 136, Ljutomer — deklico: Ma- rija Vidovič, Bukove' 143 — dekli- co. Antonija Marin. Bresnica IS — deklico; Slava Kukovec. Gorisnica 23 — Katjo; Terezija Malingcr. Ge- rečja vas n. h. — deklica; .Mariia Zcbec, Muretinci 44/a — Stanka. Umrli so: Adoll Mc/mah, Diažcn- ska ce.s!,T. n. h., roj. 1914, umrl 23. 6. I<)69; Jožef Ko.sec, Doi nava 112, roj 1897. umrl 25. 6. 1969; Bia/ Be- dcnilv, .lanžki vrh, roj 1893, umrl 26. 6. 1969. TV SPORED NF.DEUA, 6. JULIJA - 9.25 Po- ročila. 9..30 Narodna filasba. lO.ilO Kniciijska oddaja. 10.4.5 Propaaaiid- na oddaja. 10.5C OtroSna matincia. 11.51) TV kažipot. 15.45 Šahov.ski kn- meniar Dra/ena Maroviča. 16.15 Atletski troboj Jugoslavija—Bclni- ia—Grčija. 18.0.5 Pirat. 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20..30 3-2-1, 20..35 Fantj.' in dekleta. 21.20 Vidcofon 21 ..35 Športni pregled 22.05 Prooa- eandna oddaja. 2~2.08 TV dnevnik. 22.28 Rokomet JuTOslavija—SZ. 23.30 Giinnacstrada iz Basla. POVEDELJLK 7. JTLLIJA — 1S..35 Sloitck Bi;iibo (nrasljica) IS..50 človek, ne je/i se.'19.20 RadiofrcK-- venčnc motnje. 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnevnik. 20.30 .3-2-1. 20.35 Fs.a- IvoviČ: TO. 21.35 D'lndv koncert za oboo in orkester. 21.,50 Poročila. TOREK, 8. JULIJA - 1S.30 Ri- sanka. 18.40 Po Sloveniii 19.00 Od LjuhPane do Otočca. 19 50 Cikcak. .'O.OO TV dnevnik. 20.30 3-2-1. 20.35 Romanov in Julija (ameriški celo- večerni lilniV 22.20 .la/z 69... po- ročila. SREDA. 9. JULIJA - 17.45 Rasti mo. 18..30 Velika ousioljv.ščina. 19.00 Pisani trak 19.15 Zvo/dni trenutki — ponuiarna glasba. 19.45 Cikcak. 20.00 TV dnevnik 20..30 3-2-1. 20.35 Bra//iliana. 21.35 Ekran na ek:a- riLi . . . Doročiia ČETRTEK, 10. JULIJA — 16 30 Cili kolesarske dirke no Jugoslaviji 17.13 Test 7 gla.sbo. 17.45 Veselje v glasbi. 18.15 Moški zbor Jeklar iz Jcstnic. 18.45 .30 minut z Vilom Goicli in Erloardom Vianellom. 19.15 Polet na Luno. 19.45 Cikcak. 20.U0 TV dnevnik. 20.30 3-2-1. 20 35 Otvo- ritev diibrovniških poletnili priredi- tev. 21.35 A. Marodič: Počitnice. 22.35 Orion. 23..35 Poročila. PETEK, 11. JULIJA — 18.35 Jane Evre. 19.00 Po Sloveniji. 19.20 Naš clobus. 19.50 Cikcak. 20.00 TV dnev- nik. 20.30 .V.2-1. 20.35 Ni dreves r,a ulici. 22 05 Poletni Ouiz . . . po'-o- čila SOBOTA, 12. JULIJA — 17 25 Di-l 20.00 Operne melodije bavne melodije 22.00 pj. 22.15 Jazz 23.00 Poročila 23(i tcrarni nokturno 23.15 Zi\, glasba 24.00 Poročila. ČETRTEK, 10, julija 19G9 14,00 Poročila 14.05 Mladina 14.20 Operetne melodije I4.55 ditne banke Slovenije 15.(i( ročila 15.20 Glasbeni interj 15.40 Musorgski: prizora iz, »Boris- Gudonov« Hi.00 Zi 17.00 Poročila 17.05 Sinifo, koncert 18.00 Poročila I8.15 rizem in glasba 19.00 Lahko otroci! 19.10 Obvestila 19.15 Vitala .Ahačiča 19.25 EP 19.3J ročila 20.00 Domače pesmi Od Ibsena do lonesea 2L40( beni nokturno 22.80 Poročila Nova dela povojne skladate- generacije 23.00 Poročila ' Literarni nokturno 23.15 Za!s glasba 24.00 Poročila. PETEK, 11. julija 1969 14.00 Poročila 14.05 Lahka, ba 14.30 EP 14.35 Poslušalci stitajo 14.55 Kreditna banka t Ijana 15.00 Poročila 15.20 Naj za turiste 15.25 Glasbeni jj mezzo 15.40 Aram Hačaturj »MaSkerada« 16.60 Za vas Poročila 17.05. Clsvek in zli 17.15 Koncert po željah 18.« ročila 18.15 Zabavna glasba Na mednarodnih križpotjih Lahko noč, otroci! 19.10 Obve 19.15 Ansambl Vilija Petriea EP 19.30 Poročila 20.00 Poje RTV Sarajevo 20.30 -Rad i: glasbo« 21.15 Oddaja o pomo: kih 22.00 Poročila 22.15 »p; Bleda« 23.00 Poročila 23.05 1 rarni nokturno 23.15 Glasba kih orkestrov 24.00 Poročila Gasilci vabijo Občinska gasilska zveza Ptuj, proslavlja v tednu od 6. do 13, julija 1969 100-let- nico gasilstva na Slovenskem in 1900-ietnico Ptuja. Spored prireditev: Nedelja, 6. julija 1969: — ob 9. uri dopoldne v Ptuju nastop gasilskih enot obč. gasilskih zvez Ormož, Cakovec, Koprivnica, Vara- ždin. Slov. Bistrica, Maribor in Ptuj. Zaključek vaje na Trgu MDB. Torek, 8. julija 1969: — vaje društev gasilskih centrov Lovrenc, — vaja v Cirkovcih ob 20. uri, Maj- šperk, — vaja v Majšperku ob 20. uri, Ptuj, — za dru- štva desnega brega Drave, — vaja v Selah ob 20. uri. Sreda, 9. julija 1969: — ob 17. uri zborovanje gasilskih veteranov in dru- štev ptujske občine. Četrtek, 10. julija 1969: — praktične vaje društev gasilskih centrov: Bukovci — vaja v Markovcih ob 20. uri, Gorisnica — vaja ob 21. uri v Gorišnici, Dornava — va- ja ob 21. uri, Ptuj — za dru- štva levega brega Drave — vaja pri TAP ob 17. uri. Sobota, 12. julija 1969: Na predvečer zleta na oko- liških hribih kresovi. Nedelja, 13. julija 1969: Zlet članic gasilskih orga- nizacij Slovenije v Ptuju ab — ob 9. uri nastop na igri- šču SD Drava; — ob 11,30 zborovanje že- na gasilk na Titovem trgu. Vabimo k sodelovanju! Pripravljalni odbor KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ - OBRAT MLEKARNA razpisuje 3 šiipt-ndije na p^Dklicni mlekarski šoli v Kranju. Kandidirajo lahko samo moški prosilci, ki — 90 uspešno končali osemletko — niso starejši od 16 let — so zdravi (zdravniško spričevalo za delavce v živilski stroki) Sola traja dve leti in je internatskoga tipa. Sj)re;a' bodo tisti kandidati, ki bodo uspešn-o opravili prezku znanja iz mateniatike in slovenščine (snov osemletke Preizkus znanja bo organizirala mlekarska šola v^orjetno konec avgusita. Po končani .šoli bodo štipendisti razporejeni na ustrezna delovna meeta v ptujski mlekarni. Prošnje, kolkovane z 0,50 din in s priloženim šoi^klr ter zdravstvenim spričevalom sprejema mlekarna d 9. julija 1969. V prošnji navedite tudi znesek, ki I ga lahko starši prispevali k vzdrževalriini v internati KK PTII — OBRAT MLEKARN PTV3. Cučkova 3 MALI OGLASI Z\ T\KOJS\JO PO.VIOe v gospo- dinjstvu iščemo pošteno, revno kmečko dekle s končano o.seni- letko. Nudimo možnost nadaljnje- ga izobraževanja. Pismene ponud- li^e na naslov Slavica Šubilj, Ljulj- Ijana, Kalingcijcva 6. DVE \1LATIL\IC1 znamke »hofcr- šlran/.« prodam. Drcvenšck, Siko- le 28 pri Prager.skem. KUPIM NSU prinio na nožni zaga- njač. Vprašajte na Zg. Hajdini 54. PARCELE na zelo lepi legi na Vi- čni prodani. Aprašaite na Viča- vi 33. VAJE.\'KO-CA sprejn^emo lakoj za vrtnarstvo. Naslov v upravi. LEPO veliko kultinjsko kredenco prodam, Vičavska pol 16, Plii.i- PRODAM liišo z velikim vrlum v naselju bralo.» B«i 12. Pluj, ...... PROD.VM mlatilnico na ročni ( z motorjem. Skorba 48. PROD.VVl gradbeno parcelo Ptuja, pri gkuni cesti. V* in elektrika, trčck, Krčev« pri Ptuju. PRODA.M kosilnico »alpina« i" lorno žago »dolmar«. Kol^ Slatina 32, Cirkulane. PR0D.\\1 dobro ohranjen š siroi »pfjlfc. Ogled možen dan od 14. ure naprej na ški cesli L 3. nadstropje - V SnHDO, 18. junija t. L, i« iz hodnika pri upravi IZB' Ptuju, Krenipljeva idica 2, Ijano novo kolo »ponv« p'''')' vc Št. 97'J-42. Kdor hi kal. o njem. naj proti nagra«) roei na postajo l.M ali « DRAVA, Ptuj. Reberniku. Tednik izdaja časfppisni zavod Ptujski tednik. Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor; /»nton Bauman (glavni in odgovorni urednik)./ Hmelina, Jože Slodnjak in inž. Roman Zavec Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj. šf 624-3-72. Tiska časopisno podjetje Mariborski Maribor, Svetozarevska 14. Rokoplscv ne vračamo.