PTUJ, 5. JULIJA 1969
LETO XXII., ŠT. 26
CENA 0,50 DIN
luda obč. konf. SZDL Ormož
epubliška konferenca naj
aipravlja o manj razvitih
;a nerazvita področja v
Iji, Afriki in na našem ju-
že dolgo vemo in smo jim
pravljeni pomagati. Vrsto
že dajemo v sklade za ne-
[vita področja, ko da je pri
i življenje vseh ljudi le-
lin dobro. Mogoče se bo
b začudil, da imamo tudi
i nas nerazvite pokrajine,
:so dolgo čakale na uresni-
tev parol, na primer te: »Za
lakega enak kos kruha ...«
daj pa ne morejo več.
izkorak v razvoju z drugi-
' je postal prevelik. Zadnji
je, da začnemo tudi pri
odkrivati zaostala pod-
'fja. sicer bo prepozno. Po-
' gospodarskega in živ-
'^j>kega, je to tudi moral-
' vprašanje naše družbe,
i'' je kriv razkoraka v raz-
iu? Prav gotovo bo treba
^ašati tudi, kje so bili pred
'^'niki družbenopolitičnih
organizacij, poslanci..., za-
kaj niso pravočasno opozorili,
da Slovenija nista le Ljublja-
na, Maribor in drugi razvija-
joči se centri. Zakaj so pusti-
li neraz. predele v lenarški,
ormoški, ptujski, slovenjebi-
striški... občini tako dolgo ča-
kati? Pomagati območjem, ki
smo jih pustili ob strani, bo
sedaj mnogo težje. To je bilo
videti tudi na nedavnem raz-
govoru Janeza Vipotnika,
predsednika RK SZDL v Or-
možu s tamkajšnjimi pred-
stavniki OK SZDL. V razpra-
vi so namreč ugotovili, da je
ormoška občina kmetijska.
V tej panogi pa položaj ni la-
hek. Težave te panoge so še
bolj onemogočile družbeno e-
konomski razvoj občine. Re-
čeno je bilo tudi. da bi v do-
govoru z gospodarsko zbor-
nico lahko našli kako rešitev.
Tu je mišljeno, da bi katero
od večjih podjetij iz centrov
postavilo v Ormožu kak o-
brat ali kaj podobnega. Ugo-
tovili so. da ormoška občina
težko nudi kaj več kot ce-
neno delovno silo. saj skoraj
50 odstotkov učencev ne kon-
ča niti osnovne .šole. Kljub
temu se ne smemo prenagliti.
Glede kooperacije ali kako bi
imenovali sodelovanje, je
treba napraviti poglobljeno
študijo o tem. kaj lahko or-
moško območje ponudi za so-
delovanje, kaj bi bilo tisto,
kar bi dalo ormoškemu raz-
voju poglaviten pečat.
Vlado Ožbolt. predsednik
OK SZDL Ormož je medtem,
ko je seznanil navzoče z
družbeno ekonomskim sta-
njem v občini dejal, da zad-
nja leta ni zaslediti bistvene-
ga napredka. Na mnoga vpra-
šanja ne najdejo odgovora,
niti za tiste, ki vprašujejo,
ali naj gredo s transparenti
na cesto in tako zahtevajo
boljši položaj. Sprejeli so nje-
gov predlog, po katerem naj
republiška konferenca po-
stavi na dnevni red proble-
matiko nerazvitih v Sloveni-
ji. Sodelujejo naj vse obči-
ne. Predvsem pa je poudaril,
da je nujno začeti načrtno
reševanje kmetijstva, pred-
vsem zasebnega. V Ormožu
bodo ustanovili kmetijske
sekcije. Zasebni kmetovalci
so tam družbenopolitično
najbolj aktivni. Socialistično
zvezo imajo za svojo organi-
zacijo. Menijo, da bodo z nje-
no pomočjo rešili najbistve-
nejše probleme. Ce he bomo
dciiili s kmetovalci, bomo iz-
gubili vpliv med prebivalci,
je med drugim dejal V. Ož-
bolt. Govoril je še o proble-
matiki zapo<;lovanja, šol-
stva ...
Matija Ratek, direktor or-
moškega kombinata, je opisal
razvoj in stanje družbenega
in zasebnega kmetijstva v
zadnjih letih. Zaradi nesta-
bilnih cen krr-etijskih proiz-
vodov je težko usmerjati
proizvodnjo. Neprimerno po-
višane cene reprodukcijskega
materiala pobira plodove več-
je produktivnosti, onemogo-
ča akumulacijo in možnost
razširjene reprodukcije ...
Franc Borko, republiški po-
slanec je med drugim dejal,
da kmetijstvo naj ne bo le
vreča, iz katere jemljejo vsi
in dajejo tja, kjer je pač tre-
nutno potrebno. Namesto
kmetijskih pridelkov uvažaj-
mo kmetijske stroje, ki jih
pri nas ne izdelujemo, in ki
bi jih lahko kmetovalci upo-
rabili. Kmečki mladini je
treba izenačiti pogoje življe-
nja in jo zadržati na kme-
tijah, kjer je potrebna.
Silvo Beclrač, analitik pri
OK SZDL in ZK Ormož je
naštel mnoge nepravilnosti v
šolstvu.
Drago Zabavnik, sekretar
OK SZDL: 2e pred leti je bi-
lo jasno, da bo nastopila se-
danja situacija v kmetijstvu,
Konec na 2. strani
. iido O/bolt, Janez Vipotnik in Mati,ja Ralek na poli
ormoško klet
2a čas do nedelje, l?>. juli-
' 1&69.
^^dnii krajec bo v nedeljo,
■julija ob 14.17.
"APOVED: nevihte ali plo-
* bodo predvsem okrog 4.,
■ in 8. julija. Nato bo le-
|^.^'reme, ki bo trajalo naj-
dva dni. Dnevne tempe-
^'^''o bodo močno nihale
20 in 28 stop. C.
Alojz Cestnik
Pomoč
železničarjem
Akcij.i železničarjev, s katero
so pLinirali zbrati sredstva za
modernizacijo jugoslovanskih
železnic, ni stekla tako, kot je
bilo zamišljeno. Beseda je o po-
sojilu, ki so ga razpisale železni-
ce, da bi zbrale 200 milijonov
novih dinarjev za potrebe mo-
dernizacije.
Treba je priznati, da so re-
zultati te akcije v raznih pre-
delih države kaj različni. V
Sloveniji smo doslej zbrali 16,8
milijona dinarjev, v vsej državi
pa 89,6 milijona dinarjev. Toda
upoštevati je treba, da je želez-
niško transportno podjetje
Ljubljana neprimerno manjše od
podjetij v Beogradu, Zagrebu
ali Sarajevu. Slovenci smo torej
vpisali sorazmerno več kot dru-
^ VARČEVANJE
Posojilo, ki ga je v imenu
železniških podjetij razpisala
skupnost jugoslovanskih želez-
nic, dejansko ni drugo kot ob-
lika varčevanja, le da je za var-
čevalca koristnejša kot varče-
vanje drugje. Slovenci so trdo-
vratni varčevalci, zato je odziv
v Sloveniji najboljši.
Državljanom in podjetjem da-
je železnica za posojilo 6-odstot-
ne obresti. Delovnim organiza-
cijam zagotavlja železnica še
komercialne popuste pri prevo-
zu blaga, državljanom pa orga-
nizira loterijsko žrebanje ob-
veznic z zelo lepimi dobitki.
Med njimi je 100 Izletov v
razne dežele Evrope (plačan
prevoz in bivanje), 100 deset-
dnevnih letovanj v železniških
letoviščih, 200 kart za potova-
nje na katerikoli relaciji v dr-
žavi in 100 legitimacij za ne-
omejeno število potovnaj na že-
lc/:nici s popustom 30 "/o.
Razen tega dobijo državljani,
ki vpišejo najmanj 500 dinarjev,
brezplačno karto prvega razre-
da za eno potovanje na kateri-
koli relaciji v državi, državljani
pa, ki vpišejo 1000 dinarjev, tri
takšne karte.
Pomembno je tudi, da lahko
državljani vplačajo vpisani zne-
sek v 24 obrokih, delovne or-
ganizacije pa v desetih. Železnica
bo posojila vračala v obrokih,
začenši z letom 1972.
USPEH
Posojilo je naletelo, kar je ra-
zumljivo, na nanajboljš! uspeh
pri železničarjih. Od 150.000 že-
lezničarjev jih je vpisalo doslel
posojilo 93.628 v skupnem zne-
skpu 61 milijonov dinarjev. De-
lovne organizacije so vpisale
21,2 milijona dinarjev, drugi ,
državljani pa 7,2 milijona di-
narjev.
Akcija torej ne poteka naj-
bolje. Vsekakor železničarji pri-
čakujejo določeno solidarnost
delovnih organizacij in držav-
ljanov v tem njihovem naporu
za modernizacijo, ker so v mi-
nulih dvajsetih letih marsikaj
prispevali za razvoj naše dežele.
Z. Z.
Slov. Biširica
Za repoblišklm
poprečjem
Dolga leta so bili rezultati
o gospodarskem poslovanju,
o osebnih dohodkih, o rasti
družbenega standarda itd. v
slovenjebistriški občini stal-
no pod republiškim popreč-
jem.
Niti za letos ne moremo
trditi, da imamo v slovenje-
bistriški občini višje popreč-
je kot v republki. Lahko pa
po prvih petih oziroma še-
stih mesecih opazimo mnogo
večjo rast v gospodarstvu
kot v dvigu standarda v ob-
čini kot v republiki.
V družbenem planu za le-
tošnje leto je bilo predvide-
no povečanje osebnih dohod-
kov za pet do šest odstotkov.
Toda že prvi trije meseci so
presegli vsa pričakovanja.
Ce primerjamo rast osebnih
dohodkov v letošnjih mese-
cih januar—april z lanskimi,
lahko zabeležimo porast za
15,4 odstotka. V republiki je
to poprečje za 40 stotink
manjše. Ce pa primerjamo
stvaren porast osebnih do-
hodkov ob primerjavi cen na
drobno, vidimo, da so se
osebni dohodki v slovenje-
bistriški občini povečali za
8,2 in v republiki za 7,4 od-
stotka.
Kljub višji rasti v slove-
njebistriški občini nasproti
republiškemu poprečju v
tempu prvih mesecev letoš-
njega leta še dolgo ne bodo
dosegli v tej občini takšnih
osebnih dohodkov, kot je re-
publiško poprečje. -b
BISTRIŠKA
ZASTOPNICA
NA KONFERENCI
ŽENA V BEOGRADU
Članica komisije za posnoč
društvom in organizacijam
pri OK SZDL Slovenska Bi-
strica Pavla Petrač se je u-
deicžila konference za druž-
beno aktivnost žena. ki je bi-
la te dni v Beogradu.
O vtisih in delu konferen-
ce bomo poročali.
STRAN 2
tednik — Četrtek, 3. juiija.
(Nadaljevanje)
Navedena načela so edini te-
melj programske usmeritve v
naši socialistični družbi in nam
je katerikoli alternativni pro-
gram, ki bi to načelo zani-
kal nemogoč. V nadaljnjem
družbenem razvoju so v tern
okviru možne in potrebne naj-
različnejše pobude in zamisli.
Na tej platformi lahko v iska-
nju najboljših rešitev za kon-
kretna družbena vprašanja e-
nakopravno in odgovorno so-
delujejo vsi ljudje ne glede
na to, kateri socialni katego-
riji pripadajo, kateremu sek-
torju, družbenemu ali zaseb-
nemu, ne glede na to, kakšen
je njihov svetovni nazor, ver-
sko prepričanje itd ...
Socialistična zveza je naj-
širši subjekt političnega in sa-
moupravnega odločanja na
vseh ravneh. Bistveno v po-
litičnem pluralizmu v okviru
SZDL jc dejstvo, da si ta or-
ganizacija ne prilašča pravice
sprejemati odločitve v imenu
ljudi, brez njihovega soglasja,
pač pa je to organizacija, ki
omogoča delovnemu človeku,
da postaja subjekt in da po-
stajajo subjekt tudi različne
of)/ifce njeqovega družbenega
organiziranja. Socialistična
zveza je torej sredstvo delov-
nih ljudi, da povezujejo po-
samezne interese v celoto,
združujejo napore vseh tvor-
nih sil v družbeno akcijo in
prepreČTijejo stihijnost. V pri-
merjavi z večstrankarskim si-
stemom., ki je v bistvu pred-
stavniški in odt7ijevalni, je to
bistveno drugačna, je izvirna
socialistična samoupravna kva-
liteta.
Razvejanost samoupravnih
interesov in oraanizacijskih o-
blik, vestrost družbenopolitič-
nih siibiektov omopočata. da
prihajajo na družbeno vovrš-
je vsa vodročjn družbenih de-
javnosti, tvdi vodročja. ki so
sirerv ozadju. T->id.i v okviru
SZDL se bo morala — zaradi
usmerjenosti in tudi kot vo-
sledica roTvitega pluralizma
subjektov, še vorenati širina
delovanja, razširiti krog za-
vzemanja stališč tvdi nn taka
vrtrašnnia. ki Hh vsakdanje
žii>ljennc ne nolnna zmerom
na. otivliivn površje.
V naši <>P(fnnii riraksi 7a ka-
tero sta 7P značilni velika ši-
rina in odnrtoKt. se še zmerom
srečujemo s hibo. ki n lahka
rečemo — pomanjkljiva kultu-
ra dialoga. Izraža v sekta-
štvu. v veliki nestrpnosti do
drugačnih mnenj, in v tem da
je premalo pripravljenosti za
to. da hi upoštevali realne
možnosti in ob njih izdelovali
sktipne. v danem času ures-
ničljive rešitve. Družbeni dia-
log mora temeljiti na svoboda
nem boju mnenj in na vseh
drugih kvalitetah visoko raz-
vitih humanih in demokratič-
nih odnosih. V njej torej tu-
di ne more in ne sme hiti pro-
stora za demagogijo, laži. pod-
tikanje, za blatenje ugleda lju-
di itd ... Socialistična zveza
si mora prizadevati, da bodo
delovni ljudje pravlno in pra-
vočasno seznanjeni z vsem po-
trebnim gradivom in dejstvi,
da bodo spoznali različne vi-
dike, možne rešifre in njihove
posledice, da bodo lahko loče-
vali napredno od nazadnjaške-
ga, da bodo lahko primerjali
svoje želje s stvarnimi mož-
nostmi. To bo tudi edino pra-
va demokratična pot, ki ho z
njo Socialistična zveza prepre-
čevala, da hi kdo demagoško
zavajal ljudi. Za vse to pa je
potrebna določena politična
kultura, zanj pa ni izoblikovan
u.'itrezen postopek. Pravila o
pravicah in dolžnostih delov-
nih ljudi, o načinu uresniče-
vanja teh pravic (v sekcijah,
v odnosu do političnih foru-
mov itd.) so zelo pomembna za
potek. vsebi7io in rezultate de-
mokratičnega procesa.
(Nadaljevanje prihodnjič)
IZVLEČKI IZ DIPLOMSKE NAI>OGE TONCKA PRAPOT-
NIKA, SOCIALNEGA DELAVCA PKI SKUPŠČINI OBČINE
ORMOŽ
VZHOKI POJAVA PROBLEMA
OST^KELIH KMETOV
(Nadaljevanje)
Precejšnje število lastnikov
posestev se je tako zaposlilo
zunaj kmetijstva v občini, ali
zunaj nje ter se tako vključilo
v vrste polproletariata. Ti so
sicer še obdelovali zemljo, po-
leg tega pa so se vsak dan vo-
zili z lastnimi ali javnimi pre-
voznimi sredstvi na svoja de-
lovna mesta. Povsem drugače
je bilo s tistimi mladimi
kmečkimi ljudmi, ki so se po-
polnoma odtujili od zemlje,
zapustili starše in si v indu-
strijskih središčih ustvarili
svoj dom. Ti so prihajali do-
mov samo na obisk ter se bo-
gato obloženi vračali nazaj v
mesto. Precejšen je bil tudi
odtok mladine v šole vseh vrst,
ki so se v skladu s trenutnimi
potrebami gospodarstva in
družbenih služb javljal^ ,]
gobe po dežju. '•'j
Da je bil iz ormoškega
moč j a beg iz vasi izredne Ji
lik, nam nazorno kažejo Jf
slednji podatki: Prebiv;,i
m letu je imel KK
,v, Bistrica 400.000
1 izgube v živino-
j5k i proizvodnji.
;ckoliko drugače je s po-
lelsko proizvodnjo. Ta se
v družbenem sektorju po-
ala za enajst in v zaseb-
n selilorju kmetijstva za
jdsiotkov. Sadjarska pro-
MJnja pri KK se bo pove-
:a za 20, vinogradniška za
odstotkov itd.
•:i.ADITEV OBEH SEK-
»RJEV KMETIJSTVA
pot usklajevanja obeh
•:}qv kmetijstva bo po-
l.:.c' uvesti več novih
repov. Nekaj ukrepov vse-
lor sodi v pristojnost ob-
e, nekaj pa jih je sploš-
na pomena in politika ob-
i ne more na njihovo iz-
;anje vplivati,
imetijski kombinat se bo
ral usposobiti v sposobne-
organizatorja proizvodne-
sodelovanja. Urejati bo
■:i zemljiško posest, ker
v naslednjem obdobju
akujemo še nadaljnje
slojevanje. Zagotoviti bo
:ba boljše in ugodnejše
■iiitiranje. Z ustrezno davč-
ipolitiko bo treba podpi-
'■ preusmeritev kmetij v
,'fnzivno pridelovanje. V
. ivenjebistriški občini bodo
■ali vztrajati pri obstan-
■:netij v hribih in odroč-
!)redolih. Takim kmeti-
bi bila potrebna tudi
'iiejša pomoč v speciali-
■ji proizvodnje.
:, INVESTICIJE
f ^'sekakor bo treba kon-
^^'trirati Investicijska sred-
'*'a in kar je najvažnejše:
•'''Otrno nalagati. V
f 'Jesticijskem planu za le-
"^'^ie leto je kmetijski kom-
;^at KZ Slov. Bistrica pred-
f^val 4.820.000 dinarjev in-
^^^ticij. Vprašanje nastaja,
bodo vsa sredstva dobili
■izkoristili. V glavnem so
J *'Cnjcna za obnovo vino-
■5dov in sadovnjakov, za
|^'0vo nasadov hmelja in
^^"§a ribeza, za melioracij-
dela, adaptacijo klavni-
za druga manjša inve-
;■' ^^ijska vlaganja.
'<■ }^ pospešitev individual-
■f ..J^ftietijske proizvodnje je
: .J^i^a izdelala predlog, po
; Ji^^fem bi se določena sred-
''^ iz davščin kmetov ste-
kala nazaj v kmetijstvo v
obliki dolgoročnejših inve-
sticij v sadjarstvo, vinograd-
ništvo ter v obnovo gospo-
darskih poslopij.
Urejanje kmetijskega tr-
žišča bo še ena glavnih na-
log. Ne samo v občini, am-
pak v širši jugoslovanski
skujinosti. Mnogo tega lahko
naredijo tudi v občini. Pred-
vsem bi moral biti kmetij-
ski kombinat tisti, ki bi naj
zagi)tovil odkup, trgovska
mreža pa bi morala stremeti
za tem, da bi odkupovala
domače pridelke ter jih
spravljala na trg, ne pa da
hoče predvsem prodajati
uvožene kmetijske proizvode.
-b
Opekarna v Ormožu
REKONSTRUKCIJA: NOVA UMETNA
SUŠILNICA, BOLJŠI POGOJI ZA DELO
V ormoški opekarni smo se
pogovarjali z Milanom Sivi-
lotijem, vodjem delovne eno-
te.
Proizvodnja teče po planu.
Večjih težav ni. Povpraševa-
nje po izdelkih je veliko. Ne
morejo zadovoljiti potreb.
Lani in letos so se preu-
smerili v proizvodnjo porolit-
ne opeke za oblaganje zidov.
podov, za vmesne stene ...
Glina je mešana z žagovino,
ki pri pečenju zgori. Opeka
ostane porozna. Ima dobro
toplotno, zvočno... izolacijo.
Največ teh izdelkov prodajo
v Ljubljano.
Obrat se pripravlja na re-
konstrukcijo. Potrebni ela-
borati so že v izdelavi. Po re-
konstrukciji bi povečali pro-
izvodnjo za 100 odstotkov; od
sedanjih 4,5 na 10 milijonov
opečnih enot. Rekonstrukcija
predvideva novo umetno su-
šilnico. Proizvodnja bi lahko
tekla tudi v doslej mrtvi se-
zoni. Z novo umetno sušilni-
co ne bodo več odvisni od
vremenskih prilik. Z njo bi
proizvajali sodobne opečne
materiale. Izboljšali bi kvali-
teto. Uredili bodo tudi trans-
port po avtomatiziranem si-
stemu. Trdo kurivo za krož-
ne peči bodo zamenjali z ma-
zutom. S tem bodo izboljšali
pogoje dela.
Opekarna ima sredstva za
prvo fazo rekonstrukcije.
Druge faze bi izvršili s kre-
diti. Opekarno bodo začeli re-
konstruirati prihodnje leto.
Izvedli jo bodo v etapah v
treh letih tako, da proizvod-
nja ne bo trpela. Surovinska
baza je raziskana. Po raziska-
vi, ki ni zajela vsega področ-
ja, bo surovine po rekon-
strukciji opekarne dovolj za
30 let.
V opekarni je v Iclni sezo-
ni zaposlenih okoli 86 delav-
cev, v zimski pa okoli 40 de-
lavcev. Po rekonstrukciji bi
bilo zaposlenih okoli 90 de-
lavcev. Novih ne bodo spre-
jemali. Stanje bi se izboljšalo
glede na to, ker bi sezonska
delovna sila delala tri mese-
ce več na leto v boljših po-
gojih dela.
ZR
Stro.) za kop ilovice za izdelavo opeke v ormoški opekarni
SkJad za pospeševanja kmetijstva:
172 000 DfNMJEV ZA OBNOVO
V!NOGiADO¥, MAKOP MERJASCEV,
fZOBRAŽEVAriJE iM RAZSTAVO
Sklad za pospeševanje
kmetijstva so v ptujski obči-
ni ustanovili že februarja le-
tos z namenom, da zbira
sredstva in jih uporablja za
financiranje kmetijske pospe-
ševalne službe.
Za leto 1969 je [)redviden
dotok sredstev v sklad iz
proračuna in drugih skladov
občinske skii-pščine. Do zdru-
ževanja sredstev kmetijskih
in drugih organizacij v kme-
tijske namene ni prišlo. Vsa
razpoložljiva sredstva za le-
to 1969 znašajo 172.000 din.
Po sklepu upravnega odbora
sklada za pospeševanje kme-
tijstva so predvidena slede-
ča opravila, ki bi jih finan-
cirali ali sofinancirali iz
sklada. Za pogodbene obvez-
nosti do strokovnih kmetij-
skih zavodov, ki jih je že v
prejšnjih letih pokrival ob-
činski proračun, je predvide-
no 8000 din. Pogodbe so skle-
njene s kmetijskim zavodom
Maribor in poslovnim združe-
njem za sadjarstvo in živi-
norejo Styria za prognostič-
no službo o razvoju in za-
tiranju rastlinskih bolezni in
škodljivcev ter za poizkusna
dela za borbo proti toči.
Za regresiranje mleka je
predvideno 50.000 din
Za regresiranje obrestne
mere kreditov za obnovo vi-
nogradov je predvideno 5000
din. Svet za kmetijstvo in
gozdarstvo ter občinska skup-
ščina prejšnjega sklica sta že
razpravljala o regresiranju
obrestne mere pri kreditih za
obnovo haloških vinogradov
v zasebni lasti. Kreditna
banka je za obnovo namenila
1.000.000 din. Po predlogu
kreditne banke in sklepu u-
pravnega odbora sklada za
pospeševanje kmetijstva bo
obrestna m.cra razdeljena ko-
ristnikom na tri kategorije:
7—8 "/o za interesente (brez
regresa), ki jim kmetijstvo
in vinogradništvo ni osnovni
poklic in ki imajo tudi dru-
ge vire dohodkov. S"/« za vi-
nogradnike, ki obnavljajo
manjše površine vinogradc>v
od 20 arov navzgor in jim je
kmetijstvo osnovni poklic Za
te primere bi sklad regresiral
2«/o; 3«/o bi bila obrestna
mera za vinogradnike kme-
tovalce, ki b: združevali po-
vršino najmanj 2 ha. V tem
primeru bi bila obrestna me-
ra najstimulativnejša in bi re-
gres znašal 4 *,V
Regres za nabavo merjas-
cev je predviden v znesku
21.000 din. Svet za kmetijstvo
in gozdarstvo je ugotovil, da
je kvaliteta prašičev v seda-
njih tržnih razmerah izred-
nega pomena. Zaradi po-
manjkanja strokovno prizna-
nih plemenskih merjascev je
v ptujski občini mnogo de-
generiranih plemenjakov, ki
vplivajo na skromna gnezda
slabe kakovosti. Za izboljša-
vo razmer v prašičereji je
treba nabaviti že v tem letu
vsaj 70 merjascev.
Za pospeševalno službo, iz-
delavo študij in načrtov, je
predvideno 50.000 dinarjev
Upravni odbor sklada je raz-
pravljal o oblikah najučinko-
vitejše pospeševalne službe v
občini. Sklenil je, da bo zbral
predloge kmetijskih organi-
zacij in zavodov in se na os-
novi teh predlogov odločil za
vrsto pospeševalne službe.
Za izobraževanje kmetov in
kmečke mladine je predvide-
no 12.000 din za sofinancira-
nje predavanj, demonstra-
cij in dopolnilno izobraževa-
nje mladine, ki je končala
osemletko in bo ostala na do-
mači kmetiji.
Sklad je namenil 20.000 di-
narjev za sofinanciranje kme-
tijske razstave. Upravni od-
bor sklada meni, da bi med
prireditvami ob 1900-letnici
Ptuja morali dati primeren
poudarek tudi dosežkom
kmetijstva.
ZR
Padla je iz kabine
in se poškodovala
29. junija je vozil Anton
Koser tovorni avto. Na poti
med Rogoznico in Desterni-
kom je med vožnjo izpadla iz
kabine Manfika Palfi iz Sa-
rajeva. Poškodovano so jo
pripeljali v bolnišnico.
Prekratka varnostna
razdalja
Na križišču Mariborske in
Kidričeve ce.ste v Hajdini je
27. junija ob 17.30 Ciril Cvet-
ko iz Čvetkovc zaradi pre-
kratke varnostne razdalje za-
del s tovornjakom v drug to-
vornjak Agrotransporta Ptuj,
ki ga je vozil Albin Kamen-
šek iz Ptuja.
IZVOZ ŠTIPENDISTOV
IZ PTUJSKE IN
ORMOŠKE OBČINE
v materialu, ki so ga do-
bili odborniki ptujske občine
za današnjo sejo občinske
skupščine, je tudi poročilo o
delu občinskega javnega pra-
vobranilstva Ptuj v letu 1968.
Med drugim piše: »Od pravd,
ki so v minulem letu konča-
ne, bi predvsem omenil prav-
de, vodene na podlagi vlože-
nih tožb na vrnitev štipendi-
je zoper štipendiste, ki po
končanem šolanju niso izpol-
nili obveznosti iz pogodb o
štipendiji in se niso zaposlili
na območju Ptuja in Ormo-
ža. Ker večina bivših štipen-
distov stalno ali začasno živi
v inozemstvu, so postopki za-
radi uporabe določil proces-
nih zakonov in mednarodnih
pogodb o pravi pomoči, pre-
cej dolgotrajni... Ko človek
čita take stvari, mu zapre sa-
po, saj vemo, da posebno v
ormoški in ptujski občini pri-
manjkuje kvalificiran kader,
da je v teh območjih najmanj
denarja za štipendije... V
inozemstvu s nam zaradi te-
ga verjetno smejejo, ker jim
vzgajamo kvalificiran kader.
Vlomila sta
v osebni avto
v Dražencib pri Mariji Vi-
dovič so vlomili v osebni av-
to avstrijskega državljana,
ki je bil na obisku. Poruiči,
22. junija ob 11. uri sta ho-
tela vlomilca ukrasti a\'tora-
dio, a ga nista zna odmonti-
rati. Ukradla sta več otroških
oblek.
Vlom brez uspeha
V nočeh od sc'b(-te na po-
nedeljek, od 28. do 30. junija
so neznanci vlomili v upravo
GP »Haloškega bisera« na
Ljutomerski cesti. Vlomilci sn
iskali denar, a ga niso našli.
V stavbo so prišli skozi neza-
prto kletno okno. Razbili so
tudi podboje.
STRAN 6
TEDNIK — ČETRTEK, 3. julija j
Že na delu
Pretekli ponedeljek so se
zbrali v Ljudskenn vrtu pri
Ptuju brigadirji brigade —
Dušana Kvedra — 1900. Na-
slednjega dne smo jih obi-
skali. Pred svečano predajo
prapora smo se z njimi po-
govarjali.
Tabor z osmimi velikimi šo-
tori stoji na jasi ob ribniku
v Ljudskem vrtu. V sredi je
opaziti jambor z zastavo in
mize ter klopi. Kuhinje ni v
taboru. Hrano jim dovažajo.
Pri vhodu je šotor dežurne-
ga. V njem so ojačevalne na-
prave, lahko bi rekli mala
radijska postaja za tabor. V
njem smo našli tudi dežur-
nega. Žarka Kolariča iz Ki-
dričevega. Je komandir pr-
ve čete. Končal je ptujsko
gimnazijo. Ker je bil dežur-
ni, smo ga podražili, če nam
lahko preda raport. Brez obo-
tavljanja je povedal, da je
tabor očiščen, pripravljen na
slavnostno predajo prapora.
V taboru je trenutno 48 bri-
gadirjev. Pride še 12 »rezer-
vistov«, ki spijo doma. Po-
poldne bodo že prijeli za o-
rodje.
Treba je bilo napeti žico.
Dežurni je poklical pet pro-
stovoljcev. Ce se bodo vedno
tako radi odzvali kot tokrat,
ne bo težav. Med prostovolj-
ci so bili Stjepan Hanzek iz
Koprivnice. Študira na višji
tehnični v Splitu. Povedal je,
da bo izpite opravljal komaj
v jeseni. Na morju je bil ce-
lo leto in zaželel si je spre-
membe. Stjepan Herceg iz
Varaždina obiskuje obrtno
šolo. Dejal je, da mu že prve
dni ugaja in da je vesel, da
spijo pod šotori na svežem
zraku. Bojan Makovecki iz
Velike Nedelje je končal pr-
vi razred gimnazije v Ptuju.
Dejal je, da je preložil po-
čitnice na poznejši čas. Druž-
ba je. lepo se imamo.
Pred večjim šotorom sem
videl skupino fantov. Predvi-
del sem. da morajo biti v
njem dekleta. Nisem se zmo-
til. Njihov prešerni smeh se
je čul po taboru. Razgovora
ni bilo težko pričeti, saj je
nekdo v ozadju dejal: »Briga-
dirji pozor, treba bo dati in-
tervju za ptujski BBC!« Na-
smejali smo se in Marjana
Granda, šef šotora, kot so jo
imenovali, je povedala, da so
dobro spale. Marjana je do-
ma iz Rač. Obiskuje gimna-
zijo v Ptuju. V šotoru spi 13
deklet. Ko sem jih vprašal, če
so jim starši branili iti v bri-
gado, so dejale, da ne.
Ksenija Tramšek iz Mi-
klavža pri Ormožu obiskuje
gimnazijo. Stanuje v Ptuju.
V brigadi dela, spi pa doma.
Dejala je, da še nima žuljev
na roki. Namesto obvezne
prakse se je odločila za bri-
gado. Ko je Ivan Santerivič
nekaj pripomnil, hotel jih je
podražiti, mu je Ljuba Fu-
rin hitro odgovorila, da bi bil
tudi on verjetno bolj srečen,
če bi bila v brigadi tudi Ki-
ti... Šalili so se, da jih je
bilo veselje poslušati. Smeja-
la se je tudi Srebrenka
Dvorščak iz Varaždina, ki se
je že privadila in našla prija-
teljice med Slovenkami. Pri
šotoru sta bila tvidi Zmago-
slav Kmetec in Marija Vau-
potič iz Grajene. Povedala
sta, da sta se za brigado od-
ločila, da bi spoznala briga-
dirsko življenje. Zal jima je
le to, da ni brigada v odda-
ljenem mestu, da bi spoznala
druge kraje, ljudi, običa-
je... V šotoru so si dekleta
prekrojevale obleke. Dejale
so. da so jim predvsem hlače
prevelike.
Pogovarjali smo se tudi z
Jurijem Jakabom in Jadra-
nom Vučetičem, ki sta zadol-
žena za kulturno dejavnost.
Povedala sta, da poleg radia
dobijo v tabor še televizijo.
Imeli bodo letni kino. Ob
praznikih: 4., 22. in 27. julija
bodo prireditve. Med dru-
gim bodo povabili prvobor-
ce, ki jim bodo pripovedovali
o partizanskih letih. Ob po-
poldnevih bodo imeli »čestit-
ke brigadirjev« prek svojega
radia. Čestitke bodo v šalji"-
vi obliki.
Na drugi strani tabora so
bili v večjem šotoru tudi tri-
je Franci iz markovške šole
(osmi razred): F. Kukovec, F.
Janžekovič, F. Lozinšek in
Marjan Muršec. Dejali so, da
so spali zelo dobro. Ker še
niso taborili, so prvič doživeli
in culi prijeten šum dežja po
šotorskem platnu. Ker so med
najmlajšimi brigadirji, so po-
tožili, da so dobili prevelike
delavske hlače.
Med kramljanjem nas je
zmotil glas Alojza Gojčiča,
komandirja brigade: »Briga-
da zbor!«. Brigadirji so se
urno postrojili okoli jambora
in dvignili zastavo. Brigadir-
je je pozdravil in jim spre-
govoril Stanko Lepej, pred-
sednik OK ZMS Ptuj. Govoril
je o pomenu mladinskih bri-
gad, ki so v naši domovini že
veliko zgradile. Brigadirsko
življenje ima tudi velik
vzgojni pomen.
Franc Tetičkovič, sekretar
OK ZKS Ptuj je brigadirjem
predal prapor. Med drugim
je dejal, da brigada ni samo
zaradi fizičnega dela pri u-
rejevanju mesta, temveč tudi
zaradi krepitve tovarištva,
spoznavanja fizičnega dela,
krepitve bratstva med naro-
di... Seznanil jih je s tradi-
cijo ptujskih brigadirjev, ki
so se prejšnja leta udeleže-
vali brigad po vsej domovi-
ni ter vestno in častno izpol-
njevali svoje naloge. Domov
so se vračali kot udarniki.
Alojz Gojčič, komandir bri-
gade je ob prevzemu prapora
dejal, da bodo izpolnili vse
naloge.
ZR
Mladinska brigada v Ljudskem vrtu ob dviganju zastave
Žagarski obrat v Ormožu
POTREBNA JE REKONSTRUKCIJA
Kljub razvijajoči se žagar-
ski dejavnosti v sosednjih
občinah (ptujski, ljutomer-
ski ...), je opaziti na žagar-
skem obratu v Ormožu ve-
like skladovnice hlodovine in
lesa. Zaradi vedno večjih ka-
pacitet sosednjih žagarskih
obratov je povpraševanje po
hlodovini vedno večje. Or-
moška žaga jo dobiva iz oko-
lice pa tudi iz Hrvatske. V
glavnem predeluje listavce.
Izdelki so vseh vrst žaganega
lesa, neparjena in parjena
bukev, hrastov žagan les ...
Zaga je imela že veliko šte-
vilo gospodarjev. So jo le iz-
koriščali, v rekonstrukcijo
niso dosti vlagali. Spadala je
nekaj časa tudi h ptujski ža-
gi. 1963. leta jo je prevzel
»Marles« iz Maribora. Kot
žagarski obrat še vedno spa-
da k omenjenemu podjetju.
Zadnja leta so zgradili nove
parilnice in dobavili še neka-
tere novosti. V glavnem je
žaga zastarela. Delo v njej je
zelo primitivno. Eno žago —
pasovko — bodo morali za-
menjati ker je že dotrajala,
Urediti bi bilo treba tehno-
loški proces na tekočem tra-
ku. Glede na to bi morali po-
daljšati žagalnico. Potrebna
je nova stavba. Skratka, žaga
je potrebna temeljite reU
strukcije. Delavci žage tnej
jo, da bo to mogoče urej,
čiti, če bi »oni«, se pravi
prava »Marlesa« za rekj
strukcijo namenila potrei]
sredstva. Na obratu je zaj
slenih okoli 30 delavcev,
delajo v precej neugo^
pogojih. Kot kaže, so poj,
no pozimi izpostavljeni mj
zu, prepiha pa tudi poleti
manjka.
V gostilni ukraden
v noči od 23. na 24. jui
so ukradli v gostilni »Pri;
biču« iz predala 300 dinarji
Kradel je verjetno gost, ki
izkoristil nepazljivost nal
karja.
TUS
Gost se začudi visoki cei
hotelske sobe.
Portir: V ceno je zarači
nan tudi tuš s toplo vodo i
hladno vodo.
Gost: Tuš mi ni potrebe:
pišem s črnilom.
KMEČKA TORISTIČNA
PRIREDITEV
NA GOMILI
Predzadnjo nedeljo je bila
pri razglednem stolpu na Go-
mili kmečka turistična pri-
reditev, kakršnih je malo:
tekmovanje žensk v košnji.
Ob številni udeležbi doma-
činov in gostov so pozdravili
tekmovalke predsednik kra-
jevnega turističnega društva
ter še Mariborčana Karel Ra-
kuša in Franjo Novak.
Sedem tekmovalk je zavze-
lo svoja mesta na zelen«
travniku, ki ga je bilo trei
v tekmovanju pokositi. Toi
preden so tekmovalke opr.
vile svoje delo, je bilo trel
večkrat nabrusiti koso. Gl
dalci so jih pri tem živahi
spodbujali .
Prvo mesto je zasedla brk
ka 17-letna Lizika Zmavi
drugo pa 35-letna Hedvili
Kolmanič.
Po tekmovanju se je raa
lo ob razglednem stolpu pf'
jetno veselje, ki je trajalov!
do večera.
FH
NEZAKONITO IZKLJU-
ČENI IZ DELOVNE
ORGANIZACIJE
V poročilu o delu službe
pravne pomoči SO Ptuj smo
zasledili tudi podatke o prav-
dah zaradi nezakonskih iz-
ključitev iz delovne organi-
zacije. V enem primeru je
tožnik imel nad 30 razprav
pri občinskem in okrožnem
sodišču ter raznih zaslišanj.
Sele po večletnem postopku
je tožnik uspel. Delovna or-
ganizacija je morala plačati
nad milijon starih dinarjev
osebnega dohodka, poravnati
otroški dodatek ter druge
stroške. V drugem podobnem
primeru pri isti delovni or-
ganizaciji je tožnik sprejel
po vloženi tožbi tudi nad mi-
lijon starih dinarjev. Več de-
lavcev, ki so jih zastopali za-
radi nezakonitih izključitev,
je prav tako prejelo ves do-
hodek za čas, ko niso bili na
delu. V vseh teh primerih so
predhodno skušali doseči po-
ravnave. Bilo pa je premalo
razumevanja pri delovni o
ganizaciji, ki ni upošteva
zakonitih predpisov, zlasti
v mnogih primerih, ko je'
za težke socialne primere d
lavcev.
ZH
»TRANSPARENT NA
PTUJSKI ULICI«
V zvezi z našim zapisoit
prejšnji številki pod gornj
naslovom nam je poslalo d!
štvo cvetlic v objavo nasl'
nje pojasnilo:
»Pisanje transparenta
društvo prijateljev cve
naročilo ustno pri podj^
Pleskar. Ob prevzemu
predstavniki društva ta
ugotovili napako ter jo
izdelovalcu reklamirali, ^
dar za popravilo oziroma
delavo novega transpar^
ni bilo več časa. Priredi
je torej moral izobesiti tf
sparent, čeprav se je zaV<
napake v tekstu. Društvo i
jateljev cvetlic, torej za
pako ni odgovorno.«
Trčili kolesorka
in rs" opeci i sika
27. junija je kolesarka Ma-
rija Petrovič iz Ptuja pripe-
ljala s stranske poti na Za-
grebško cesto. Zaprla je pot
Angeli Metličar, ki se je pri-
peljala z mopedom. Kolesar-
ka je po trčenju padla. Po-
škodovano so odpeljali v bol-
nišnico.
CEZ 50 IFT TURISTIČ-
NA POTOVANJA
NA MESEC
Von Braun. ameriški stro-
kovnjak za vesoljske polete
napoveduje, da bo čez 30 ali
40 let mo?ore turistično po-
tovati na Mesec Prevoz bo
stal približno toliko, kot ve-
lja sedai letalska vozovnica
prek Atlantika.
Po napovedih von Brauna
bo že čez deset let mogoče po-
tovati na Mesec brez dolgo-
trajnega astronavtskega tre-
ppIlK — ČETRTEK, 3. julija 1969
STRAN 7
TEDEN V REPUBLršKI SKUPŠČINI V NEKAJ MESECIH VIDEN NAPREDEK
r fepubliški skupščini se ta
sestanejo samo nekateri
ofi, zakonodajno-pravna ko-
jjj in komisija za družbeno
jjbor za socialno pohtiko m
,ystvo republiškega zbora
jvnava poročilo o poslova-
socialnega zavarovanja de-
j£V in zdravstvenega zavaro-
jj kmetov v letu 1968 in
pfavlja o problematiki po-
jiiiskega zavarovanja kme-
) tem problemu je letos že
ijjrat razpravljal izvršni od-
[ skupščine republiške skup-
ni kmetov in tudi sprejel na-
5j stališča, ki med drugim
jil poudarjajo potrebo, da
fi biti pokojninsko in inva-
ilio zavarovanje kmetov ob-
[no, ker ga zaradi starostne
ioclalne strukture kmetov ni
^oče speljati na prostovoljni
lOvi. Obvezno zavarovanje
j bi se uvedlo s prispevkom,
bi bil enoten za posamezno
ipodarstvo, prav tako pa naj
se določila enotna pokojnina,
tfostna pokojnina naj bi bila
im na kmetijsko gospodar-
roin ne na osebo. Zavarovan
bil lastnik kmetijskega po-
m, njegova žena in nasled-
il pod pogojem, da niso po-
iiinsko zavarovani že po dru-
I pravnih predpisih. Prav ta-
naj bi bila invalidska pokoj-
U predvidena le pri polni
imožnosti nosilca zavarovanja
delo, družinska pokojnina pa
bi bila predvidena pri ena-
[si krogu zavarovalnih oseb,
pri delavskem zavarovanju,
idivo oziroma izračun o po-
|iiskem zavarovanju kmetov
dan po sklepu republiške
konference SZDL, ki ga je prav
tako obravnavala v širšo raz-
pravo na zbore občanov.
Odbor za zdravstvo in zdrav-
stveno zavarovanje socialno-
zdravstvenega zbora obravnava
varstvo pri delu in medicino
dela. Podatki iz letnega poro-
čila republiškega inšpektorata
dela namreč kažejo, da se je v
letu 1968 v naši republiki po-
škodovalo pri delu nad 41.000
aktivnih zavarovancev in da je
bilo 68 smrtnih nesreč ali 33 "/o
več kot v letu 1967. Prav tako
je bilo lani prijavljenih 1929 pri-
merov poklicnih bolezni v de-
lovnih organizacijah, kar po-
meni tudi občuten porast v pri-
merjavi z letom 1967.
Odbor za prosveto in kulturo
republiškega zbora med drugim
obravnava predlog odloka o
prenosu sredstev, ki se zbirajo
z odplačili posojil iz sredstev
proračuna SR Slovenije za
gradnjo osnovnih šol na izobra-
ževalno skupnost SR Slovenije
in o zaključnih računih za leto
1968 in finančnih načrtih za le-
to 1969 Prešernovega sklada in
sklada za pospeševanje proiz-
vodnze in predvajanje filmov.
Prav tako obravava zakonski
predlog o odpravi komisije SR
Slovenije za telesno kulturo.
Naloge, pravice in dolžnosti te
komisije prevzame republiški
sekretariat za prosveto in kul-
turo. O tem predlogu razprav-
lja tudi odbor za telesno kultiiro
prosvetnokulturnega zbora.
Skupščinska komisija za druž-
beno nadzorstvo Ima na dnev-
nem redu informacijo o vpra-
šanjih odgovornosti pri projek-
tiranju, izgradnji In prenehanju
izgradnje EKK Velenje.
Dogodki v lanskem avgustu
na Češkoslovaškem so pokaza-
li, da ne smemo zaupati niko-
mur. Nam Jugoslovanom svo-
boda mnogo pomeni, saj vemo,
kaj vse smo morali zaradi nje
prestati. Zato jo bomo znali
tudi braniti (po Titu).
Takoj po avgustovskih do-
godkih so se tudi v slovenje-
bistriški občini začele pripra-
ve na vseljudsko narodno
obrambo kot po vsej Jugosla-
viji. Kako je tek?l razvoj v
slovenjebistriški občini, nam
je povedal referent za civilno
zaščito in obrambno vzgojo
pri skupščini občine Sloven-
ska Bi.strica, Peter STEFANIC.
Organizirati smo se začeli v
dveh smereh: po delovnih or-
ganizacijah in na terenu. V
vseh enajstih krajevnih skup-
nostih smo organizirali štabe
civilne zaščite in narodne
obrambe. Prizadevnost, ki so
jo pokazali naši ljudje ob tej
akciji, je presegla vsa priča-
kovanja. Tako je bila prva fa-
za našega dela končana. Ob
tem smo naše delo že nadalje-
vali 2 izobraževanjem ljudi na
terenu v obliki raznih preda-
vanj. Na teren smo razposlali
tudi precejšnje število knjiži-
ce Kako se zaščitimo v vojni.
Vse to je našlo pri ljudeh ši-
rok odziv. Dvorane so bile ob
predavanjih polne in tudi knji-
žico ljudje berejo.
Nato smo pristopili k formi-
ranju teritorialnih enot civilne
zaščite in narodne obrambe. V
zadnjem časa smo imeli tudi
tu več vaj in akcij, ki so po-
kazale izredno prizadevno.st
naših občanov, kar pa je bil
tudi eden glavnih namenov.
Drugi del priprav teče po
delovnih organizacijah. Kot
ljudje na terenu, so tudi tukaj
pokazali izredno razumevanje,
predvsem v reševanju finanč-
nih problemov celotne akcije.
Seveda ni obramba pred na-
padom edina naloga teh pri-
prav, ampak je njihova nalo-
ga tudi pomagati ob večjih
elementarnih nezgodah. Izred-
no pohvalno je dejstvo, ki so
jo ob tem pokazale vse druž-
benopolitične organizacije in
društva. Izredno važno vlogo
so pri tem izkazale krajevne
organizacije ZZB NOV in
Z ROP. Te so s svojimi izkuš-
njami mnogo pripomogle k
uspešni organizaciji.
Edini problem, ki ostaja še
nadalje, je financiranje in s
tem tesno povezana opremlje-
nost teritorialnih enot. Sred-
stva iz občinskega proračuna
za narodno obrambo ne zado-
stujejo, zato bomo morali naj-
ti še druge vire, predvsem v
delovnih organizacijah, da bo-
mo naše enote tudi tehnično
zadovoljivo opremili, kar je v
naslednjem obdobju ena naših
najvažnejših nalog. -b
lasa pomoč
■inko Vrabl, avtoprevoz-
Ptuj: Po zakonu o var-
iti v cestnem prometu
«lahko šofer amater 0,05
■mila alkohola v krvi, po-
Sni pa nič. Zakaj ta raz-
Ce poklicni voznik vo-
I 'Jsebno vozilo, ali lahko
■ ^ 0,05 promila alkohola v
'^^ličino alkohola v krvi
' '!iikov motornih vozil do-
^ta tretji in četrti odsta-i
^12. člena temeljnega za-,
■^^ o varnosti v cestnem,
■'iietu (U. 1. SFRJ, št. 14/65-
■'^etu (U. 1. SFRJ, št. 14/65)
. ^ak. o spr. in dopoln. za-
■*a (U. 1. SFRJ, št. 20/69),
; se glasita:
,'^teje se, da je pod vpli-
za kogar so z analizo
:! ali urina ali s kakšno
t {'^o znanstveno metodo za
^"■jenje količine alkohola
i; *ganizmu ugotovi, da
v krvi več kot 0,05 pro-
c''^ alkohola, ali se pri
ne glede na vsebino
i /"^ola v krvi z zdravniš-
ti pregledom ugotovijo
^y'^'^nja alkoholnih motenj.
i ,'^znik nnotornega vozila,
pi|^terim se opravlja jav-
il i^^.^^oz, ne sme piti alko-
'^^'^^ pijač, dokler vozf
''■'^^no vozilo, in ne nasto-
piti dela, če ima v organiz-
mu alkohol ali kaže zname-
nja alkoholne motnje.«
Zakonodajalec (zvezna
skupščina SFRJ) s prvotnim
besedilom 12. člena zgoraj
navedenega zakona ni razli-
koval amaterskih in poklic-
nih voznikov motornih vo-
zil v javnem prometu. Z do-
polnitvijo zakona (sedanji
četrti odstavek 12. člena) pa
je poostril določbe o količi-
ni alkohola v krvi poklicne-
ga voznika motornih vozil
tako, da je prepovedal tudi
najmanjšo količino alkohola
v krvi poklicnega voznika.
Vprašujete, zakaj ta razli-
ka. Avtentično pojasnilo bi
vam lahko dal edino zakono-
dajni odbor zvezne skupšči-
ne, ki je pripravljal spre-
membe in dopolnitve zako-
na. Mislimo, da je zakonoda-
jalec poostril te določbe
predvsem zaradi same nara-
ve dela poklicnega voznika
— ta je vsak dan in skoraj
ves oziroma celo več kot ves
delovni čas na cesti, uprav-
lja večja vozila in je od
njegovega dela odvisna var-
nost večjega števila ljudi
(voznik avtobusa!), medtem
ko je pri vozniku amaterju
stvar ravno obratna.
Glede vašega drugega vpra-
šanja pa naslednje: četrti
odstavek 12. člena dovolj
precizno navaja, ko pravi:
»Voznik motornega vozila, s
katerim se opravlja javni
prevoz, ne sme piti alkohol-
nih pijač, dokler vozi...« itd.
Ce torej sicer poklicni voz-
nik ne vozi takšnega vozila,
velja, vsaj po našem mnenju,
da je izenačen z voznikom-
amaterjem.
Ne glede na to pa tudi
mislimo, da mora poklicni
voznik iz lastnih izkušenj
vedeti, da ima vsaka, tudi
zelo mala količina alkohola
v krvi na voznikove sposob-
nosti negativen vpliv in da
bi se moral poklicni voznik
docela izogibati alkohola tu-
di takrat, ko vozi kot voz-
nik-amater.
DOKAZ
— Dragi, ti si popolnoma
pozabil na me. IVIisli.š samo
na nogomet, ne pozabi.š na
noheno važno mednarodno
srečanje, slavim pa. da si
pozabil na dalum najine po-
roke!
— Nikakor drasa, to je bi-
lo takrat, ko je Francija pre-
magala Španijo z rezultatom
4:2!
ZGODOVINSKA
Profesor: — Kaj so delali
stari Slovani, ko so prepla-
vali Donavo in Savo?
Mirko: — Sušili so si spod-
nje hlače.
NEZVESTOBA
— On ti ni zvest? Vrni mu
zaročni prstan!
— Bi mu ga že vrnila, pa
ne vem, kateri je njegov ...
NESPORAZUM
Fotograf: Želite, da vam
povečam otroka?
Oče: Ne. naj raje kar sam
raste!
DELO
— Tovariš direktor, koliko
ljudi dela v vašem podjetju?
— To je odvisno od tega,
sem jaz v podjetju ali ne!
V ptujskem parku so po škodo voli
pred kratkim luči, sedaj pa še klopi
in mize
Pretekli ponedeljek so nam
sporočili v uredništvo, naj
pogledamo v ptujski park.
Obeta se lepa priložnost kaj
napisati in fotografirati. Zve-
deli smo še to, da so (tedaj
še neznanci) polomili klopi in
mize v parku.
V parku smo res našli raz-
dejane klopi in tri mize. Iz-
ruvani cementni podporniki
miz in klopi so ležali na tleh,
lesene klopi so bile poomlje-
ne. Vsi, ki smn se zbirali o-
koli posledic nerazumljivega
početja, smo vpraševali, kako
je kaj takega mogoče. Ker
so bile klopi in mize trdno
pričvrščene in zakopane v
zemljo, smo ugotavljali, da je
moran to storiti več brezob-
zirnežev Polomili so celo ce-
mentne podpornike in zvili
železne palice, ki so bile v
notranjosti. Prišli so tud;
ptujski upokojenci, ki najra-
je posedajo na teh klopeh,
večkrat pa na teh mizah vr-
žejo karte Eden izmed njih
je v ogorčenju ponudil 5 sta-
rih tisočakov za tistega, ki bi
izsledil storilca. Povedal je
še eno pikro na račun ptuj-
skih huliganov. Neko nedeljo
zjutraj pred nedavnim je na
sprehodu skozi park opazil
na vsaki mizi kup človeških
odpadkov. Da bi rešil Ptuj
pred veliko sramoto, ker so
prihajali prvi turisti, je pla-
čal čistilko. da je očistila mi-
ze. Seveda je bilo čuti še
marsikatero, ki jo huligani
zagodejo v mestu.
Ko so opazili, da sem od
časopisa, so mi naročali, naj
to početje pošteno »obde-
lam«, saj so pred kratkim
razbili v parku tudi luči. V
prvi ihti sem že zbiral naj-
bolj strupen besedni zaklad,
da bi »obdelal« storilce. Ven-
dar se mi je zdelo, da je ško-
da časopisnega papirja za be-
sede, ki bi jih bilo treba u-
p--rabiti Ker so stirilce že
prijeli, upam. da iih bodo po-
šteno, pa ne samo »za uše-
sa«.
za
Polomljene klopi in mize v ptujskem parku
«:.TRAN 8
TEDNIK - ČETRTEK. ,3.
(ob 160-letnici rojstva)
v lan.ski številki /godovln-
skega časopisa Kronike je
letos umrli Jan Sedivy ob-
javil na novo odkrito sliko
slovenskega slovničarja An-
tona Janeza iVIurka, ki se je
rodi! pred 160 leti. Srednji
izobraženci, pa še celo neka-
teri vi.šji, ki so pozabili na
svoje šolsko znanje, ga av-
tomatično zamenjajo z nje-
govim znanim soimenjakom
Matij:) Murkom. ki je bil tu-
di slovničar. Vendar pa ne
moremo molče mimo te ob-
letnice, ker lahko verjame-
mo njegovim življenjepis-
cem, da je pomen Antona
Murka v slovenskem merilu
prav tako velik, kot je po-
men Matije Murka (1861—
1952) v slovanskem svetu.
Oba sta tudi Slovenjegoriča-
na, čeprav ne iz iste vasi.
Ce pogledamo v kratkem
njegovo življenje, vidimo, da
se je rodil 8. junija 1809 v
Crmljenšaku pri Sentruper-
tu srednjemu kmetu. Za raz-
liko od mnogih drugih, ki
so imeli pred sabo cilj po-
stati duhovniki, je želel on
študirati medicino. Iz hiše
sta se šolala še dva brata.
Njegova študijska pot je bi-
la zaradi revščine posuta z
lakoto in pomanjkanjem. Gi-
mnazijo je končal v Mari-
boru, kjer je veljal za »naj-
hujšega« Slovenca in se na-
to kljub odporu vpisal na
filozofijo, ker za študij me-
dicine ni imel denarja. Ne-
kaj časa je zaradi težkih
gmotnih razmer sploh moral
opustiti, stopil kot brat v
samostan, a od tam kmalu
izstopil in se nato preživljal
tako, da je za štajerskega
rojaka in cerkvenega pisca
Vida Rižnerja (1793—1861)
prepisoval in prevajal raz-
no nabožno in slovarsko lite-
raturo. Nato je sprejel po-
nudbo od graškega založnika
Greinerja, naj izda nemško-
slovenski in slovensko-nem-
ški slovar s predgovorom in
ki bi naj s svojim delom
zajel celotno jezikovno pod-
ročje Slovencev. Murko, ta-
ko rekoč še mladenič, se je
lotil izredno težavnega dela,
saj se je v tem času že pri-
čel razcep med Štajerci in
Kranjci oziroma točneje re-
čeno, pojavila sta se Metelko
in Dajnko s svojima pisava-
ma. Fran Metelko (1789—
1860), ki je »izumil« metel-
čico, je vzel za knjižno osno-
vo v svoji slovnici dolenj-
sko narečje, medtem ko se je
Peter Dajnko (1787—1873) s
svojo dajnčico naslonil na
vzhodnoštajerski dialekt, ki
se govori okrog Velike Ne-
delje. Murko je svoje delo
opravil nadpoprečno dobro,
dal Slovencem slovnico (The-
oretisch-praktisch Sloweni-
sche Sprachlehre, Gratz 1832)
in v naslednjem letu obširen
900 strani debel nemško-slo-
venski slovar. V tako gmot-
no težkem stanju — njego-
vo edino sredstvo za preživ-
ljanje je bil skromen hono-
rar, ki ga je sproti med pi-
sanjem sUjvnice prejemal od
Greinerja — je stopil v bo-
goslovje in ga kmalu končal.
Se preden pa je postal du-
hovnik, se je še enkrat po-
tegoval za posvetno službo,
to je za stolico slovenskega
jezika na graškem vseučili-
šču, a so ga odklonili, vsi
dajnčičarji so bili proti nje-
mu (Dajnko Rižner, Kvasi in
stolico je dobil Kvas. Po ne-
kaj letih službovanja na gor-
njem Štajerskem je postal
dekan v Zavrču v Halozah,
kjer se je posebno boril pro-
ti ptujski gospodi, ki je ne-
usmiljeno izžemala prepro-
stega haloškega kmeta. V
tem času je tudi dobil zlati
križec za zasluge pri obram-
bi prebivalstva v času veli-
ke dravske poplave. Iz Za-
vrča je odšel kot dekan v
Hoče, kjer je 31. decembra
1871 umrl.
Zakaj je še danes pomemb-
no ime Antona Murka? Nje-
gova največja zasluga je, da
je sprevidel, kam pelje Dajn-
kova pot. Slovenski narod,
ki se je začel komaj prebu-
jati, je hitro začiatil posledi-
ce svoje stoletne pokrajinske
ločenosti in nerazumevanja
med njimi. Zato je Murko
pisal svojo slovnico s težnjo
najti skupna težišča, ne pa
se nasloniti na en sam di-
alekt. In ker je imela osred-
nja književnost že največjo
tradicijo in že večstoletno
rast, je smatral za razumlji-
vo, da se kot na tako na-
sloni, ne pozabi pa na
narečja. Zato podaja pri ne-
katerih besedah po dve ali
še več različnih oblik. Pri
tem upošteva svoje predhod-
nike in tu mu je posebna
avtoriteta Kopitar. Tudi pri
slovarjih temeljito zbere be-
sede s prejšnjih slovarjev,
si jih izposoja pri ostalih
slovenskih narodih in marsi-
katera od njih preide prav
po njegovi zaslugi v sloven-
ski jezik. »Bistra pronicavost
duha, jasna in trezna pre-
udarnost ter smisel za stvar-
nost in praktično vrednost
so ga pri tem čuvali znatnej-
ših stranpotic, v enem oziru
pa mu je porhanjkljivost po-
drobnega znanja bila morda
celo v prid: silila ga je, da
se je izogibal malenkostnega
pikolovstva in neodjenljivega
doktrinarstva, ter vtisnila
na ta način njegovemu delu
značaj širokopotozne sprav-.
Ijivosti in radi tega sprejem-
ljivosti za vse.« (Janko Gla-
zer). Zato ni čudno, da je
ob izidu slovnice in poseb-
no slovarja naletel na odo-
bravanje Kopitarja, Slomška,
Prešerna, Copa, od zunaj pa
Jana Kollara in največjega
ruskega romantika Puškina,
ki si je celo njegovo slovni-
co nabavil in en stavek o
kmetu iz nje uporabil v svo-
jem delu. Se celo dajnčičar-
ji, proti katerim je bilo Mur-
kovo delo naperjeno, so mu
morali priznati veljavo, če-
prav so trdili, da so ga
Kranjci kupili. V svoji slov-
nici je objavil tudi dve Pre-
šernovi pesmi in s tem pri-
znal Prešernov pomen za vse
slovenske pokrajine.
Kakor je v svojih prvih
delih žel odobravanje, tako
so ga leta 1936 napadli zara-
di izdaje Volkmerjevih pe-
smi, ki so jih imenovali ne-
okusne »čenče« (Prešeren)
ali »ščrbekarije« (Vraz) in
Prešeren mu v epigramu na-
dene najhujšo psovko, 'kar
se je lahko da, in sicer »iz-
dajavec«, ali »Iškarijot«, kar
je lahko besedna igra za iz-
dajatelja, vendar pomen v
negativnem smislu ostane.
In te trditve je za njim spre-
jela slovenska literarna zgo-
dovina in šele dosti pozneje
so to omilili, češ, da je Pre-
šeren pretiraval. Razmislimo
malo o Murku, ki nastopi
proti slehernemu regionaliz-
mu, ki se ne prikijuči niti
ilircem kot mnogi ostali Šta-
jerci, ki zanje pohvalo do-
mačih in tujih pomembnih
osebnosti, sedaj pa ga oba
vodilna predstavnika. Preše-
ren in Vraz. eden goreči Kra-
njec, drugi Ilirec, napadeta
in se lahko po pravici vpra-
šamo, ali je Murko s to iz-
dajo Volkmerja padel res ta-
ko nizko, ali pa je tu kaj
drugega vmes? Prešeren, ki
je bil resničen umetnik, je
bil po drugi strani preveč
ozko vklenjen v svoj Ijub-
Ijansko-gorenjski svet; razu-
mel je sicer, da rabijo ob-
robne pokrajine duhovno-
kulturno življenje na viš-
jem nivoju kot so razne mo-
ralistične in kmečke bukvi-
ce, ni pa razumel, da ima
vsaka pokrajina svoje jezi-
kovne značilnosti in zgodo-
vinsko tradicijo in ne more
porajati drugačnih ljudi, kot
so. Vraz pa je bil nasprotno
že preveč nagnjen v ilirsko
idejo in čeprav je sam ne-
koč zb«ral narodno blago in
celo v svojem delu objavil
nekaj Volkmerjevih pesmi,
ni več razumel starega ne-
rodnega Volkmerjevega je-
zika. Poleg tega pa je bil to
že nov čas. nov umetnostni
nazor romantike, a Volkmer
spada še v moralističen in
poučen klasicizem. (Volkmer
je živel od 1741 do 1816.)
Murko, ki je Volkmerjeve
pesmi objavil 20 let po pe-
snikovi smrti, je s tem ohra-
nil slovenstvu neobjavljene
pesmi prvega štajerskega
pesnika, oziroma enega prvih
slovenskih pesnikov sploh,
polog tega pa se s tem ni
odpovedal svojim načelom o
enotnem slovenskem knjiž-
nem jeziku. To se je poka-
zalo skoraj v istem času, ko
mu je sekovski ordinariat
naročil, naj da svoje mnenje
o dajnčici, saj so njeni pri-
staši do 1836 izdali že več
kot 50.000 zvezkov v tej pi-
savi. Tu je iMurko v svojih
dveh »razpravah« še enkrat
poudaril, da se naj sloven-
ščina gradi na že ustaljeni
knjižni osnovi in da ne po-
trebuje ne metelčice in dajn-
čice do bohorčica zadostu-
je, če pa se že Slovenci lo-
tijo reforme črkopisa, naj
prevzamejo gajico, ki jih bo
s tem približala bratskemu
hrvatskemu narodu. Vlada
je njegovo mnenje upošte-
vala in dajnčico prepoveda-
la, medtem ko je že prej iz-
ginila tudi metelčica. Ponov-
na izdaja njegove slovnice
je že izšla v gajici in je bi-
la to sploh prva slovenska
slovnica, pisana v novi
roma današnji pisavi. '
Ce pomislimo, da je
let star, ko je napisa) tak
rekoč skoraj vsa svoja d^'
se čudinKj, kako da-je ^
zneje umolknil. Eden
govih biografov, Janko of
zer sicer trdi, da je Muft
ustvarjal le po sili zun?,ni
razmer, da se je vedno oo\
sil, ko je bil izzvan, vend;.
so vzroki za ta molk Vf>'.
jetno kompleksnejši, saj j
bil z izvrševanjem svoje ri^^
hovnopastir.ske službe p'f,,
več zavzet za skrb do svo;,
ovčic, posebno kot dekan i
bil obremenjen z vrsto •£
veznosti, hkrati pa je bil
rezan od kulturne sred.:<
in ostalih prednosti, ki \
ta nudi. Vendar pa je 7 il
lom, ki ga je napravil, zaf;.
tal pomemben mejnik v rs;,
voju slovenskega jezika ;
ga s svojim načelnim ;
treznim odnosom rešil pv-
notranjo scparacijo. Zato ■
potrebno, da se z upoštev;.
njem spomnimo na tega p.
membnega moža, ki je k:
Slovenjegoričan trdil, i
»slovenščina neje doma r.
na Kranjskem, niti na
roškem al Štajerskem, n?«
le v vseh skupaj« in nr:
govo desetletno služb
v Zavrču, kjer se je 1,:.
vso zavzetostjo težkih sociai-
nih problemov. El
Anion .lancz Murko
Kcfko očiivciiiio zgodovinske
incimeriitostl mesta
že v letu 1947 je republiški
zavod za spomeniško varstvo
zavaroval bistriški grad in
njegovo bližnjo okolico, pred-
vsem grajski park z okolico,
kot kulturnozgodovinski spo-
menik.
Kljub temu so v neposredno
bližino parka pred leti prese-
lili EMMI iz Zg. Bistrice. Ze
takrat je bila ogrožena kultur-
noz,godovirska dediščina naših
prednikov. Vse takratne inter-
vencije zavoda za spomeniško
varstvo niso pomagale. Pred-
vsem se je postavljalo vpraša-
nje, zakaj se podjetje EMMI
ne bi razvijalo dalje v indu-
strijski coni, ki je za Sloven-
sko Bistrico predvidena.
Ker pa ima obrtno podjetje
še nadalje težnjo po razširitvi,
je zavod za spomeniško var-
stvo zavrnil pristanek k na-
daljnji razširitvi EMMI v tem
delu stanovanjsko-šolske cone
v Slovenski Bistrici s predlo-.
gom, da se začne raimišljati
prestavitvi tega podjetja v ii
dustrijsko cono.
Kakorkoli gledano, je ?effl
nja lokacija obrtnega ! ■
EMMI dejansko pon^^
Težko pa je zahtevati ou p
jetja. da se preseli, saj veir*
kako težko ustvarimo vsak i
nar, odkod pa sredstva za F
slopno preselitev celega P
jetja? Na dru,5i strani pa'
prav tako razumi j i\-a zaht«'
zavoda za spomeniško varsh'
Bistriški grajski park ?i je"
vredno pogledati in bi v.*
nadaljnje širjenje EMivII re.if
no pokvarilo celotno okolje
»Po toči zvoniti je prepozi'
pravi star ljudski prcgovo
Zato bosta morala podj';'^
EMMI in zavod za spomenic
varstvo najti skupni jezik.'
zato, da bi bil volk sit in k'^;
cela, ampak zato, da bi l^l"
ohranili zapuščino r;a.ših V^'
nikov, ki je res enkratna.
Obvestilo plujske
knjižnice
Uprava Ljudske in študij-
ske knjižnice v Ptuju obvešča
bralce, da bodo zaradi prese-
litve študijske knjižnice od
7. julija dalje ZAPRTI VSI
ODDELKI KNJIŽNICE.
Knjižnica bo zaprta za
bralce verjetno 14 dni.
OTROŠKA USTA
Gcstilničar je za Ireni''
zapustil gostilno in pus^i'
točilno mizo svojega "^'"^^
ga sina. V gostilno pride
in naroči kozarec vina i"
zarec vode.
— Voda vam ni polrel'
saj jo je že očka primes*'
vinu — odgovori niJadi r.^
kar.
STRAN 9
Letos se Ptujčani lahko po-
hvalinio z lepim turističnim
orospektom. Priredil ga je
Jože Maučec, izdalo pa
ptujsko turistično društvo,
prva dva prospekta sta žc po-
-^a Novega so natiskali v
100.000 izvodih v barvah. K
temu so pripomogla ptujska
(rguvska in gostinsko podjet-
jih" Prospekt je med najlep-
v Sloveniji. Vse prizna-
nje 30 mu izrekli poznani tu-
ristični delavci. Fotografije
ie izdelal Jože Gal, klišeje pa
dunajska firma. Tiskala ga
je tiskarna v Murski Soboti.
Poudarek prospekta je na
kulturnozgodovinskih in go-
stinskih značilnostih Ptuja in
okolice. Najpomembnejša jc
kulturnozgodovinska stran.
Petnajst slik prikazuje naj-
pomembnejše kulturnozgodo-
vinske spomenike Ptuja in o-
kolice zaradi katerih je to
območje turistično mesto in
privlačno tudi za zgodovinar-
je, arheologe... Na slikah so
najdražji kulturnozgodovin-
ski spomeniki, ki jih hrani-
jo v ptujskih m.uzejih in v
gradu. V barvah so upodob-
ljeni gotski krilni oltar iz
ptujskega muzeja iz leta 1455,
mitrej na Bregu pri Ptuju,
notranjost proštijske cerkve
v Ptuju, oltarni relief na
Ptujski gori iz začetka 15.
stoletja. Jurjev kip iz 15. sto-
letja, gobelin iz ptujskega
muzeja, stenske tapete iz
ptujskega gradu, slikar Kazi-
mir: Pogled na Ptuj, panora-
ma Ptuja, fasada nekdanje-
ga dominikanskega samosta-
na v Ptuju, ptujski grad —
renesančne arkade, magi-
strat v Ptuju, Ptujska gora
— cerkev, biser slovensko go-
tske.
Druga stran prospekta ima
1') slik, ki prikazujejo go-
5^'nske objekte v Ptuju in
oko!:oi, prirodne lepote vi-
"IJrodnih Haloz in Slovenskih
§^'r;c. Trije motivi prikazu-
bogato ljudsko folkloro
ftuja in okolice, ki jo prika-
^^rno na kurentovanju v Ptu-
Na prospektu so lepi barv
posnetki ptujskega hotela,
^^ristična trgovina »Jasmin*,
oaročni grad v Dornavi pri
^lu, kurent, klopotec-sim-
goric, mestni stolp v
Ptuju, grajska restavracija,
vinska klet '^Slovenskih go-
ric«, !ctovi.šče grad Borl,Gor-
ca — gostišče v Halozah, fol-
klorni plesi,...
Prospekt ima prilogo v pe-
tih jezikih. Razposlali so ga
že avstrijskim, nemški.m,
švedskim, francoskim, itali-
janskim ... turističnim agen-
cijam. Poslali so jih tudi na-
šim turističnim agencijam,
na obmejne prehode, kjer jih
zastonj delijo turistom. Po-
slali so jih tudi na graški se-
jem, kjer so jih delili obisko-
valcem sejma.. Lep pfospekt
bo pripeljal še marsikaterega
turista v Ptuj.
Te dni so se v Ptuju poja-
vile tudi nove barvne raz-
glednice z barvnimi mr^tivi iz
pr;i5pekta. Razglednice so le-
pe. Želimo, da bi Ptujčani
segali po njih in z njimi se-
znanjali znance, prijatelje, so-
rodnike, ... z lepotami naše-
ga mesta in okolice, z našimi
kulturnozgodovinskimi spo-
meniki... S tem bodo zbu-
dili večje zanimanje tujih
turistov za našo lepote.
ZR
OB ZAKLJUČKU
ŠOLSKEGA LETA
V BISTRIŠKI
GLASBENI ŠOLI
Minuli četrtek je glasbena
šola v Slovenski Bistrici s
koncertom v domu kulture
končala letošnje šolsko leto.
Na koncertu je nastopil tudi
pevski zbor otroškega vrtca
iz Slovenske Bistrice pod
vodstvom Malke Veler.
'čenči glasbene šole so na-
; pili najprej samostojno in
nato v zboru. Polna dvorana
kulturnega doma je bila za-
dovoljna nad prikazanim zna-
njem gojencev, ki jih vodi
Aleks Stakul st.
V programu so nastopili tu-
di varovanci otroškega vrtca.
Ti so imeli v zadnjih dneh v
Slovenski Bistrici tri javne
nastope. Zapeli pa so tudi v
Laporju, kamor jih je pova-
bila na zaključno prireditev
oanevna .šola .Gusta.va. Siliha,.
fišici je jspikcipolonica« - glasilo
piorifriev In mladincev posebne
os^iovne šole v S!ov. Bistrici
že pred leti se je med pe-
dagoškimi delavci posebne o-
snovne šole v Slovenski Bi-
strici rodila misel o izdajanju
glasila učencev te šole, ven-
dar je vsled objektivnih
vzrokov — šola je bila ko-
maj v razvoju formiranja po-
polne osemletke —, ostalo
glasilo samo v zamislih.
Ob pripravah in sprejetju
programa dela pionirske in
mladinske organizacije potr-
dil zamisel svojih učiteljev
o pričetku izdajanja lastnega
glasila. Kmalu za tem so že
pričeli z zbiranjem prvih se-
stavkov in risb, istočasno pa
so izmed številnih predlogov
izbirali tudi ime lista: PIKA-
POLONICA .
Pod skrbnim vodstvom
mentorice pionirske in mla-
dinske organizacije na šoli
Vide Lipovnik kakor tudi
vseh ostalih učiteljev in
vzgojiteljev je bil led prebit
in PIKAPOLONICA je med
mlajšimi tako tudi med sta-
rejšimi bralci doživela prvi
uspeh. Posvečena je 50-letni-
ci ZK in SKOJ. Glasilo po-
sebne osnovne šole v Slov.
Bistrici se uvršča med redke
tovrstne izdaje, zato so vsi
nanjo zelo ponosni. Prepriča-
ni so, da bo sedaj, ko so pre-
hodili prve težave, veliko laž-
je pri izdaji naslednje šte-
vilke, za katero predvidevajo,
da bo izšla 29. novembra.
Viktor Horvat
Obiici¥o socliiega poslopja vedno
cfrožla
Poslopje občinskega sodi-
šča je bilo grajeno na neizo-
liranih temeljih, zato je vlaga
prodrla že do prvega nad-
stropja, hišna goba pa je za-
čela razjedati vse lesene de-
le stavbe in pohištva. Lani je
ptujska občinska skupščina
namenila 20 milijonov starih
dinarjev za popravilo poslop-
ja, 35 milijonov starih di-
narjev pa so zagotovili s po-
sojilom SR Slovenije za
gradnjo sodnih poslopij.
Asanacijska dela, med ka-
terimi je horizontalna izola-
cija in vbrizgavanje strupa
v zidove do prvega nadstrop-
ja, pa so uničila precejšen
del fasade in povzročila raz-
poke in odpadanje ometa v
notranjosti prvega in druge-
ga nadstropja. Zaradi tega
bodo morali opraviti še več
del, ki jih niso planirali (po-
pravilo fasade in ometa ter
beljenje in pleskanje prvega
in drugega nadstropja, nado-
mestitev in izravnavo oken
na stopnišču ter premestitev
ene predelne stene zaradi
boljše funkcionalnosti). Pred-
računska vrednost dodatnih
del znaša nad 15 milijonov
starih dinarjev, ki jih bo ob-
čina zagotovila s posojilom
pri ptujski kreditni banki.
Skupna predračunska vred-
nost asanacije sodnega po-
slopja se povečuje od 55 na
70 milijonov starih dinarjev,
udeležba občine pa od 20 na
35 milijonov starih dinarjev
(50 Vo skupne predračunske
vsote).
Mnogi menijo, da je v staro
stavbo »vtakniti« 70 milijo-
nov, mnogo preveč. Stavba je
kljub obnovi stara. Ne vidijo
opravičila za to v nekaj kul-
turnozgodovinskih značilno-
stih, ki so na stavbi. Stavba
sega tudi v sredo ulice in tr-
ga. Skratka, za 70 milijonov
starih dinarjev (verjetno bo
jih treba še več) se lahko že
veliko novega zgradi.
ZR
OBVESTILO SLOVE-
NJEBISTRlSKIM OB-
ČANOM!
NA DAN BORCA,
CFTRTEGA JLLI.IA,
BO PRI
OSANKARICl
NA BO.TISCU
»'OHORSKEGA
BATALJONA
SVEČANA PROSLAVA
OB 10. URI
I^OPOLDAN.
VABLJENI!
Nagrajena naf ve-
dela, da zato, ker je v vasi
ne marajo. Tudi jaz sem šel
večkrat mimo njene hišice,
toda ustavil se nisem nik Ai.
Neke pomladne noči pa
smo vendarle potrkali na
vrata hišice, v kateri je sta-
novala Kovačeva mama. Bili
smo trije: Janez, Mirko, ki je
bil ranjen, in jaz. Nemci so
nam bili za petami in prav
zato smo potrkali na njena
vrata.
,Ježešmarija!' je dejala.
.Kdo pa ste?'
,Partizani. Ranjenca ima-
,No, potem pa stopite v hi-
šo!'
Takega sprejema nisrno
pričakovali. Takrat sem šele
spoznal njeno srce in njo v
resnici. Ponudila se je, da bo
stregla Mirku, ki bi naj ostal
kar pri njej. Pustili smo ga,
sami pa smo po kratkem od-
dihu odšli.
Kako je skrbela zanj! Kct-
da je njen lastni sin! Pove-
dala mu je marsikaj iz nje-
nega žalostnega in težkega
življenja. Mirko pa ji je pri-
povedoval, kako bo lepo v
svobodi. Takrat ji je dejal:
,Veste, mamica, ko bo svo-
boda, bova midva korakala
v prvi vrsti povorke, ki se bo
vila skozi mesta in vasi in v
roki bova imela rdečo zasta-
vo na kateri bosta srp in kla-
divo — simbol vseh delovnih
ljudi.'
Ves dan sta se pogovarjala
o tem. Mirko pa je kmalu
nato ozdravel. Prišli smo
prmj. Kovačeva mama je ( b
slovesu jokala toda Mirko jo
je potolažil. ,Ne jočlte mami-
ca, 'ji je rekel, ,če ne prej,
se bova videla, ko bo svobo-
da.'
Zasijala je svoboda. Takrat
Kovačeva mama ni strpela v
bajti. Sla je v vas, da bi tam
pričakala Mirka. Vsi so pri-
hajali, njega pa ni bilo. Gle-
dala je naokrog, da bi ga
morda kje uzrla. Tedaj me je
zagledala. Stopila je k meni
in me vprašala:
,Tovariš Ivan, ste morda
videli Mirka?'
Že sem ji hotel odgovoriti,
ko mi je dejala:
,Veste, Mirko mi je dejal,
da bova takrat, ko bo svobo-
da, skupaj nosila rdečo zasta-
vo."
Nenadoma je privlekla na
dan majhno rdečo zastavo, na
kateri sta bila našita srp in
kladivo. Vedel sem, da mo-
ram spregovoriti:
,Mamica, toda ... Mirka ...
Mirka ... ne bo!'
Začudeno me je pogledala,
nato se je tiho obrnila in od-
šla. Hotel sem steči za njo,
toda prijatelji so me ustavili.
Naslednjega dne smo jo
našli mrtvo pri potoku. Po-
kopali smo jo in na krsto po-
ložili njej tako priljubljeno
rdečo zastavo s srpom in kla-
divom, ki jo je sama sešila
in hranila za svobodo.«
Umolknil je in me pogledal.
»Ali ni žalostna zgodba?«
»Žalostna, da, in zdi se mi,
da je zapisana tudi na spo-
meniku v podobi srpa in kla-
diva. Toda. kdo vam je to
zgodbo povedal?«
»Povedal mi jo je Mirko,
preden je umrl. Bilo je nekaj
dni pred osvoboditvijo.«
Nato se je Ivan tiho dvig-
nil in odšel. Tudi jaz sem šla.
In zdelo se mi je, da v dalja-
vi plapola v vetru rdeča za-
stava, na kateri sta se raz-
ločno videla srp in kladivo.
Tita Koren, 7, b
OS Miklavž
sTRArrio
TEDNIK — ČETRTEK, 3. julija J
SLOVENrJALES
v prostorih osnovne šole
»Toneta Znidariča« v Ptuju
razstavlja in prodaja pohi-
štvo »Slovenijales«, enota po-
hištvo iz Maribora. Razstava
bo odprta do 15. julija.
Ob otvoritvi so predstavni-
ki podjetja povedali, zakaj so
se odločili za razstavo v Ptu-
ju. Prostori ptujskih trgovin
niso primerni za predstavo
pohištva in druge opre. Raz-
stava mora biti estetska. Že-
lijo pokazati Ptujčanom in
to čim bolj nazorno, uspehe
pohištvene industrije. Za pro-
dajo so se odločili, da jim ne
bo treba v Maribor. Nakupo-
vati pohištvo v oddaljenih
krajih ni tako enostavno.
Razstavili so sprejemmice,
spalnice, kuhinje in druge
stvari, ki jih potrebujemo za
opremo stanovanja. Z raz-
stavljenimi predmeti so u-
stregli predvsem najzahtev-
nejšim kupcem. Vsem oku-
som je težko ustreči. Nakup
se večkrat ustavi tudi zara-
di premajhnih sredstev.
Gospodinje še kupujejo ku-
hinjske kredence, vendar iz-
podriva klasično kuhinjo
»švedska kuhinja«. Njeni e-
lementi se lahko racionalneje
namestijo.
Pri spalnicah in sprejem-
nih sobah, vseh vrst, in veli-
kosti je kaj videti in izbrati.
Vsak komplet ima svoje
prednost: Pri obiskovalcih je
bilo videti, da so izbirali po
ukusu in ceni Primerjali so
tudi prostore .svojega stano-
vanja z velikostjo pohištva.
Zanimali so se tudi za pre-
proge, namizne prte in dodat-
no opremo. Ugodno je tudi
to, da lahko kupijo na potro-
šni.ški kredit. Razstavlje. je
prikazal potrošnikom veliko
in tako, da se prav lahko od-
ločijo za nakup tega ali one-
ga pohištva.
Pri otvoritvi so predstav-
niki podjetja seznanili obi-
skovalce, da ima enota z
gradbenim materialom vse
vrste stavbnega pohištva, re-
promateriala za obrtnike ...
po konkurenčnih cenah. Gra-
ditelji hiš lahko dobijo vse,
kar potrebujejo. Informaci-
je o stavbnem pohištvu bodo
dobili na razstavi.
Ko smo vprašali predstav-
nike podjetja, kakšne načrte
imajo za zadovoljevanje po-
trošnikov tega območja, 30
povedali da bodo podjetje ši-
rili tako, da bodo zadovoljili
vse kupce tega območja. U-
pajo na povezavo s tukajš-
njimi trgovskimi podjetji. Ce
tako ne bo uspeha, bodo za-
dovoljili potrebe s svojo pri-
sotnostjo. Njihova naloga je
širiti podjetje.
Kaj menijo o razstavi ptuj-
ske gospodinje: Glatzova je
povedala, da se bo ob naku-
pu odločila za švedsko kuhi-
njo. Je lepša. Zdi se, da bo
v njej boljše kuhala. Na raz-
stavi je vse lepo. Cene so ne-
koliko visoke, a je v stanova-
nje s takim pohištvom res
lepo.
Sarčeva: Razstava ji je zelo
všeč. Razstavljeni so modeli,
ki jih doslej še nismo videli.
Ce hočemo kaj boljšega, mo-
ramo kupovati v Mariboru,
ZR
Dnevna soba »Daniela«
Naš dojenček
že naziv »dojenček« za otro-
ka do enega leta pove, kakšen
je način njegove prehrane.
Včasih niso dosti razmišljali o
tem, kako otroki hraniti. Ma-
ti je rodila otroka in ga dojila.
Če je bila družina premožna in
mati ni hotela dojiti ali ni
mogla iz kakršnihkoli vzrokov,
je prišla v hišo dojilja, ki je
poleg drugih izpolnjevala tudi
to »materinsko nalogo«. Mo-
derni časi, kot jim pravimo, ki
so spremenili mnogo stvari v
življenju, so spremenili tudi to.
Nekatere matere enostavno no-
čejo dojiti iz različnih vzrokov.
Mnenje, da zaradi tega trpi te-
lesna lepota, ni na zadnjem
mestu med vzroki. Pomanjka-
nje časa in miru, ki je za to
potreben, sta zopet važna mo-
menta.
Razmislimo malo, zakaj so
nekateri zdravniki tako vneti
zagovorniki naravne prehrane
dojenčka Sestava materialm-ga
mlek? je namreč takšna, da ga
želodček malega dojenčka do-
bro prebavi, medtem ko krav-
jemu mleku nI kos. Zato ume-
tno hranjenemu otroku ali za-
llvančku razredčujejo kravje
mleko 1:1 (z vodo). Tako
mleko pa je po kalorijah manj
vredno kot ista količina mate-
rinega mleka in vsebuje tudi
manj raznih koristnih sestavin,
kot so beljakovine, soli in vi-
tamini. To skušajo popraviti z
dodajanjem raznih snovi, razni-
mi kašami ind.
ZravnIkI tudi domnevajo, j
za normalen razvoj majhnj
otroka nI na zadnjem mej
dober duševni kontakt z m
terjo. In ta se posebno pog|,
blja pri dojenju. Te »ljubezni
ki jo otrok pije Iz materii
dojke, ne more nadoknaditi j
tako razredčeno kravje mlei
kakor trdijo nekateri zdravnij
Z materinim mlekom dobj
otrok tudi nekatere protisnoi
ki ga ščitijo v prvih tedn
žlvljei.ja, ko je še sam popa
noma brez obrambe pred ni
lezljiviml boleznimi (ošpij
davice Ind). Teh protlsno
otrok ne more dobiti v nobi
nem primeru, če nima trnu
rinega mleka.
Danes nimamo več nekdanji
dojilj. Ker pa je za nekatei
dojenčke (nedonošenčke, slabi
tne, težko bolne) žensko mlel
nujno potrebno in ga od mi
tere ne morejo dobiti, ie nuja
posebno v zdravstvenih ustano
vah vedno na razpolago dovo!
materinega mleka. To se zbij
v posebnih zbiralnicah (laktai
um). Tu oddajajo žene, ki Inv
jo preveč mleka za lastnq
otroka, mleko tudi za drug
Za naše matere ne velja i
govor »nI časa«. Z zakonom
urejeno, da lahko hrani otrol
do 4 mesece v starosti pri prsi
Na delu je samo polovico d
lovnega časa, tako da je njene
mu otroku potreben vmes naj
več en obrok, ki ga dobi i;
stekleničke. Za naše razmere j;
priporočljivo, da dojijo i<-
šestega meseca oziroma do ene-
ga leta, če dobiva otrok vma
že od 5. meseca dalje zelenjai
in druge dodatke.
Glede na vse te prodno*
ki smo jih omenili, se bo tore;
mati, ki želi, da bo otrok do-
bro uspeval, da bo krepak ii
odporen proti boleznim, odlc
čila za dojenje.
Včasih pa dojenje nI mogoče
Vzrok je lahko na materini koi
tudi na otrokovi strani. Pr
materi pomanjkanje mlek^
vdrte bradavice, težje splosm
obolenje, vnetje dojke itd. Tu'
dl pri otroku so včasih motnje
zaradi katerih ne more piti p''
prsih: nepravilnost pri razvoji
rosu, ust In splošna slabost
Nedonošenček včasih nima
llko moči, da bi sesal ali pa
nima tako imenovanega »sesal'
nega refleksa« In mora dobit
hrano po cevki naravnost v z*^'
lodček. Ce pa še pomislimo. d>
je način prirodnega hranjen)^
mnogo bolj preprost kot kuhi'
nje vseh kašic In »papic«, 5'
bomo pač odločile zanj.
Po M
Dr. S Simone"
20 LET GASILSKEGA
DRUŠTVA KORAČiCE
Gasilsko društvo Koračice
je slavilo v nedeljo, 22. juni-
ja t. 1. 20-letnico obstoja. Na
svečanosti so prevzeli novo
motorno brizgalko. Predsed-
nik občinske gasilske zveze
Ormož, Purane Pucko je po-
delil 17 diplom gasilcem za
dolgoletno sodelovanje. Ena
diploma je bila za 30 let, 16
pa za 20 let v gasilskih vr-
stah. Republiška gasilska pri-
znanja sta prejela Janko Ko-
kol in Ivan Kupčič.
O razvoju gasilstva v 20
letih je poročal Alojz Ganza,
predsednik gasilskega dru-
štva. S težko pridobljenimi
sredstvi so si tamkajšnji ga-
silci zgradili dom. Največ
sredstev so dobili s prosto-
voljnimi prispevki. Gasilska
četa šteje 26 članov. Društvo
je eno najboljših v ormoški
občini. V organizacijo je
vključenih tudi več žensk
Ženska desetina bo nastopila
z gasilskimi vajami na ptuj-
skem stadionu ob proslavi
100-letnice gasilstva na Slo-
venskem in 1900-letnice Ptu-
ja 13. julija letos.
ZR
V OBČINI PTUJ VEČJE
ŠTEVILO KRONIČNIH
ALKO^IOLIKOV
Pri pristojnem organu smo
zvedeli, da je problem alko-'
hoiizma v ptujski občini zelo
pereč. Je večje število kro-
ničnih bolnikov zaradi alko-
holizma. Nekateri povzročajo
v vinjenem stanju težka kaz-
niva dejanja in prekrške, 0-
grožajo sebe in okolje, zlasti
na delovnem mestu ali pa v
pnmetu na cestah. Podatki
kažejo, da je na območju dr-
žave okoli milijon alkoholi-
kov, prav tolikšno število pa
naj bi bilo v nevarnosti, da
postanejo kronični alkoholiki.
Obvezno zdravljenje takih
bolezni bi bilo nujno vseka-
kor čimprej uzakoniti, posto-
pek pospešiti in poenostavi-
ti.
ZR
Vdrli so v upravo
LES-a
v nočeh od 21 do 23. t. m.
je neznanec vlomil v upravo
podjetja »Les« v Ptuju V po
slopje je prišel skozi nezaprto
straniščno okno. Vdrl je v
mizni predal in odnesel roč-
no blagajno, v kateri je bilo
okoli 700 dinarjev. Vrnil se
je po i.sti poti. Za storilcem
poizvedujejck.
TUDI UCEMCS SO PROSLAVILI
JUBflEJ m. SKOJ IN SINDIKATOV
Ob jubileju ZKJ. SKOJ in
sindikata je ormoški odbor
za proslavo razpisa! nagrad-
ni natečaj za najboljšo, le-
poslovno nalogo in likovno
delo. Sodelovali so učenci sed-
mih šol. Napisali in izdelali
so 32 sestavkov in 12 likov-
nih del Komisija je nagra-
dila 19 izdelkov Za literarne
naloge so bili nagrajeni u-
čenci iz: OS Ivajnkovci: Maj-
da H;^nže!. tretji razred (3):
Vida Cagran (4); OS Kog:
Slavica Pere (3): Darka Gre-
šnik (4), Alenka Curin (5):
0.'5 Runeč: Emil Trop (4>.
Majda Raib {5>; OS Tomaž:
Terezija Verd-nek (8); OS
Središče- Tone Prosnik (H);
05 V Nedelja: Sonja Prejac
(7> OS Miklavž; Vlado Ci-
mermar (4) Fr^nr Kolarič
(61 Titr. Koren (7),
Za likovna dela so sprejeli
nagrade učenci iz OS Mi-
klavž: Slavko Horvat (6),
Stanka Žemljic (7), Marian
Gerič (2); OŠ V. Nedelja:
Slavko Pintarič (8), Franči-
ška Horvat (7), Drago Roškar
(6). Osnovni šoli V. Nedelja
in Miklavž sta poslali največ
izdelkov.
Komisija je ugotovila, da
so bili vs: izdelki dobri. Na-
grade v enaki vrednosti bo
dobilo vseh 19 učencev Pri-
spevale so jih družbenopoli-
tične organizacije Nagrade
so podelili na zaključnih sve-
čanostih ob koncu šolskega
leta
Pripravljani odbor ge za-
hvaljuje vsem učencem za
sodelovanje, učiteljem pa za
pomoč Eno od najboljših na-
log objavljamo.
ZR
TEDNIK
— ČETRTEK, 3. julija 1969
STRAN U
Zeleni rodster
(Nadaljevanje) ^
Ob 10. uri sta ze sedela pn
p, vem lotosu. Dekle je sre-
bala svojo pijačo skozi sla-
mico. Donald jo je med tem
anešeno opazoval. Visoka
frizura je še poudarjala njen
epi vrat brez vsakega na-
k'ta, le dvoje srebrnih uha-
pv'je elegantno padalo na
vsaki strani. Ob četrt na dva-
najst je dobil telefonski po-
ziv.
_ Tu Jerome! — se je ja-
vil glas z druge strani žice.
Z Beti te čakava pri Ricu.
prinesel sem ti denar, ki ti
ie manjkal, da si boš lahko
kupil avtomobil.
Za vraga. Jerome, pa si
res podoben polžu. Medtem,
ko sem te čakal, me je že tu-
di minilo veselje, da bi avto
sploh kupil. Zmečkal sem
prospekt, in šel, potem pa —
pomisli — je prišlo dekle s
pravim, pravcatim zelenim
rodster jem.
— Si zdaj z njo skupaj? —
je vprašal Jerome.
— Da, Jerome in imenitno
se počutim.
Jerome je zaklical v slu-
šalko:
— Sto strel, pusti to dekle,
Donald, če se nisi že preveč
zagledal vanjo.
— Nemogoče, Jerome, — je
odgovoril veselo Donald.
Po enajsti uri se je že tež-
ko držal na nogah, vendar ga
to ni motilo. Rodster je stal
pod nekim drevesom, nekje
na cesti v okolišu, ki ga ni
dobro poznal. V varstvu tem-
ne sence je ljubil neznano de-
i^le, a bil je preveč pod učin-
kom alkohola, da bi mogel
čutiti pravo zadovoljstvo.
Petnajst minut pozneje je
prižgala luči in si popravila
lase.
— Pozno je že — je rekla
~' Ali mi boste plačali s če-
kom ali imate pri sebi dovolj
"^"narja? Petindvajset dolar-
jev, prosim.
— Kaj, — je vzkliknil Do-
nald. — Ali ste ob pamet?
25 dolarjev, zakaj? Ali sem
^■as jaz povabil?
~- Veliko ste popili — je
reklo dekle suho. — Telefo-
'^••'ali ste vendar, da me bo-
čakali pred Ricem z rde-
čim cvetom v roki. Kako je
''^.'^'goče, da se tega ne spomi-
njate?
. Ne, dekle, — je razjar-
jen zavpil Donald. — Cvet
sem vzel iz vaze samo iz sta-
navade.
--Bežite, no!
Hotel je odpreti vrata, pa
?^ .je zadržala. Poskušal se
je otresti, a dekle je bilo
^^ezno in dosti močno. Tedaj
^,^'2 nenada blisnile avtomo-
^'Ske luči in neki avtomobil
ustavil poleg njiju.
ViT" narobe? — je
P^3šal neznani voznik,
dekleplačati, je reklo
^/'^Prav pijan, se je Donald
^enaarle domislil, da je ven-
nek njima vozil
l^u ^vtomobil, a ju ni pre-
rij Ves čas so ju od za-
''i razsvetljevali reflektorji,
ko pa sta se ustavila pod
drevesom, so nenadoma uga-
snili. Uganil je igro, a bilo
je prepozno. Dve neprijetno-
sti sta se zgrnili nad njim
in moral je, ne da bi dosti
premišljeval, izvleči iz žepa
denarnico.
Ob sedmih zjutraj je po-
zvonil pri Jeromu. Odprla
mu je še vsa zaspana Beti in
se mu ljubeznivo nasmehnila.
— Niste videti prav zdravi,
Donald — je rekla. Sinoči
sva vas dolgo čakala pri Ri-
cu. Jerome vam je prinesel
denar.
— Naj ga kar obdrži, —
je bridko odgovoril Donald.
Moji prihranki so šli. Avto-
mobil bom kupil kdaj pozne-
je. In če bom kdaj kupil av-
to, to prav gotovo ne bo rod-
ster.
— Skoda, Donald, je nežno
rekla Beti. — Vem, kako ste
si ga želeli. Potem se je skriv-
nostno nasmehnila in mu
šepnila na uho: — Vseeno bi
si lahko kupil avto. Jaz sama
sem dovolj prihranila, da
vam lahko posodim.
— Nočem vašega denarja.
Beti, je rekel.
— Ampak, prosim vas, Do-
nald.
Pogledal jo je. Bila je v
spalni srajci živo rumene
barve. Se vsa skuštrana je
spominjala na štirinajstletno
deklico. Prvič je opazil, da je
Beti tudi nenavadno lepa.
Pri tej misli se je nasmehnil.
Ujel jo je nežno za roko in ji
rekel:
— Hvala, Beti, zares ste
čudoviti!
Po M—rz
KONEC!
ŠE NEPREBAVLJENI OCVIRKI PRI
UREJANJU MESTA
V pretekli številki smo po-
gledali po mestnih vpadnicah,
ki morajo biti med najbolj
urejenimi predeli vsakega
mesta. Zal smo le po eni, to
je iz mariborske strani, pri-
šli od studenčnega do drav-
skega mostu in ocvirkov je
bilo že čez rob za en obrok.
Verjetno ste že tudi vi ho-
dili od dravskega mostu, mi-
slim takole počasi in opazo-
vali okoli sebe. Zato boste
prav gotovo rekli, da je ta del
urejen. Kar je res je res. Le-
pe luči, ki so posebno privlač-
ne ponoči, so v okras parku,
mestu. Lepo je urejen del
parka pred razstavnim pavi-
ljonom. Lep je tudi videz na
bencinsko črpalko, še posebej
pa na železnico s cvetlicami
okoli. Prav tako je urejen
manjši park, vse do železni-
škega prelaza. No, kje so o-
cvirki? boste vprašali. Kot ste
videli, smo na poti gledali le
na desno. Nismo se ozrli na
fasado minoritskega samo-
stana nasproti bencinske čr-
palke. Omet je odpadel na
večji površini zelo visoke ste-
ne. Vlažno zidovje bode v o-
či. Nekateri menijo, da vlaž-
ni zidi niso vsega krivi, da
omet odpada. Baje so bili dalj
časa poškodovani strešni žle-
bovi. Takoj za zgradbo mino-
ritov je ob cesti, se pravi le
nekaj sto metrov od poti šte-
vilnih turistov, dvorišče, skla-
dišče, shramba, drvarnica,
peskovnik, smetišče, odpad,...
ograjen ob cestni strani z ...
ne vem če lahko imenujemo
to ograjo, razobešeno žično
mrežo, tu in tam pritrjeno na
cementne stebre. Na ograji ni
vrat. Na dvorišču, ali kako bi
že imenovali ta prostor, stoji
večja lesena lopa, verjetno
skladišče, a ne preveč varno,
saj so večja vrata razbita in
tako gledajo na cesto. Za to
stavbo so stanovanja v kate-
rih ne more biti prijetno.
Majhna okna, vrata ... v sta-
rem zidovju ... Pred stano-
vanji se suši perilo. Ali ne
bi kazalo tega podreti in po-
staviti tu, ob mestni vpadni-
ci sončna in za ljudi primer-
na stanovanja? Morda bi bilo
prav, da bi Komunalno pod-
jetje, ki uporablja dvorišče
in »huto«, če je že zadolženo
za red v mestu, pospravilo in
vsaj malo uredila vse tisto,
kar je najti na dvorišču. Tam
ležijo kocke, kamenje, gra-
moz, prazni bencinski sodi,
plužna deska, drva, dotraja-
ne avtomobilske gume. Skrat-
ka, vtis je silno malomarnega
gospodarja. Nedvomno hi ko-
munala našla za vse to kak
drug primeren prostor.
Pri tem človek nehote po-
misli na ponudbe velikih tr-
govskih hiš, ki se že dolga le-
ta borijo za lokacijo za grad-
njo trgovskih poslopij v Ptu-
ju. Zakaj jim ne prodamo te-
ga in podobnih prostorov? Se-
zidali bi večje trgovske loka-
le, uredili okolico, mesto pa
bi postalo trgovsko središče.
Poleg tega, da bi imeli ob
vpadnicah red in čistočo,
ptujskim in okoliškim potro-
šnikom ne bi bilo več treba
kupovati v Mariboru stvari,
ki jih ptujske trgovine nima-
jo, ali le redkokdaj dobijo.
ZR
Skrajno zanemarjen prostor ob mestni vpadnici naspro-
ti bencinski črpalki.
GRANITOVCI NA
ŠPORTNIH IGRAH
GRADBINCEV
Letošnje športne igre grad-
bincev so bile v Mariboru.
Udeležili so se jih že četrtič
zapored tudi člani kolektiva
Granit iz Slovenske Bistri-
ce.
Njihovo letošnje zastopstvo
je bilo skromnejše, kot so
njihove možnosti. Zato so
sklenili, da bodo na nasled-
nje igre, ki bodo prihodnje
leto v Trbovljah, poslali šte-
vilnejše zastopstvo. Razen
tega so tudi sklenili, da bodo
priprave temeljitejše kot le-
tos.
Na letošnjih igrah so tek-
movali v strelstvu in šahu.
Strelke so v močni konku-
renci dvanajstih ekip zased-
le solidno peto mesto. Pri
posameznicah se je najbolje
izkazala Breda Iršič, ki je
zasedla šesto mesto. Strelci so
bili med 35. ekipami 22. Ja-
nez Trs pa pri posameznikih
šestnajsti.
Solidni so bili tudi šahisti,
ki pa so se razigrali šele v
drugem delu tekmovanja in
pokazali, koliko veljajo. Za-
sedli so sedemnajsto mesto.
-b
Osmi razred cirkovške šole
na izletu v Budimpešti
Osnovna šola v Cirkovcah
prednjači v mnogih ozirih.
Ima delavno učiteljstvo z
ravnateljem Lojzetom Kna-
felcem na čelu. Pred nekaj
dnevi je bil konec šolskega
leta in — morda ne boste
verjeli — osmi razred te šo-
le je šel na šolski izlet k
Blatnemu jezeru in v glavno
mesto Madžarske, Budimpe-
što. Morda ne bodo ti šolar-
ji nikoli več videli prelepe
Budimpešte. Videli smo jo,
ko smo bili še otroci, bodo
rekli.
Ze s pripravami na izlet
je imel ravnatelj Knafelc
mnogo skrbi in poti od pi-
sarne do pisarne. Vsak šolar
je moral imeti osebno izkaz-
nico, Madžari tako zahteva-
jo. Slike so bile kmalu nare-
jene, potem je bilo treba na
matični urad po izkaznice,
potem na notranjo upravo po
potne liste itn.
Vseh izletnikov — šolarjev
je bilo 32 in še učiteljstvo —
nekaj nad 40 jih je bilo. Od-
peljali so se s posebnim avto-
busom. Vsak šolar je imel s
seboj 50 dinarjev, ki so jih
na meji zamenjali za ma-
džarske forinte. Na izletu so
imeli prelepo vreme; bilo je
po dežju. Izletniki so se v
Blatnem jezeru kopali in ka-
lužili po mili volji. Zvečer
so se pripeljali v Budimpešto.
Večerja, prenočišče s kopal-
nicami. Vse je bilo baje tip
top. Drugi dan so si izletniki
ogledali mesto: dva muzeja,
kraljevski grad in še marsi-
kaj. Uslužbenci v gostiščih so
bili z izletniki zelo prijazni.
Naši so se z njimi sporazu-
mevali, kakor so pač mogli.
Nekateri uslužbenci so znali
tudi malo nemški. Eden je
znal hrvaščino, ki se je je
naučil. Rekel je: Volim va-
šu Jugoslaviju i Tita.
Zelo so bili otroci zadovolj-
ni z obedom. Od 50 dinarjev,
ki so jih menjali na meji v
forinte, jim je ostalo še pre-
cej teh forintov. Zanje so si
kupovali razne spominčke in
pisali svojim domačim tudi
razglednice.
Letošnji izlet bo ostal ab-
solventom osemletke v Cir-
kovcah v lepem spominu.
V. K.
KINO
GORISNICA
6. julija 1969 švedski film
STRELJAJ PRVI, FREDI!
KIDRIČEVO
5. in 6. julija italijanski film
NA SODU SMODNIKA; 9. in
10. julija angleški film MO-
DESTY BLUISE;
TOMAŽ PRI ORMOŽU
6. julija francoski film FAN-
TOM;
ZAVRC
4. julija jug. film NA PA-
PIRNATIH LETALIH; 6. ju-
lija španski film LEPA LO-
LA.
SLOVENSKA BISTRICA
3. julija francoski film TI-
GER IMA RAD SUROVO
MESO; 4., 5. in 6. julija ame-
riški film Z ZAVEZANIMI
OCMI; 8., 9. in 10. julija ita-
lijanski film RINGO IN NJE-
GOVA PIŠTOLA.
PTUJ
3. julija t. 1. ameriški film
ODPADNIK PRERIJE; 4., 5.
in 6. julija ameriški film
SONČNI KRALJI; 7. in 8. ju-
lija ameri.ški film MESTO
BREZ USMILJENJA; 9. ju-
lija it.-fran. film SINGVI
TARASA BULJBE.
' ,KAM2
TEDNIK - CKTRTEK, 3. julija J
NOVOSTI IZ BEOGRADA
V proizvodnem programu
vozil z motorjem v zadnjem
delu vozila, tovarna NSU
zavzema eno vodilnih mest
v ZR Nemčiji. Zaradi podob-
nosti s princem IV in 1200
(prvotnim 1100) ga večina u-
vršča med vozila srednjega
razreda. Njegova moč je nad
poprečjem ostalih vozil s 1000
kubiki. Pospeški so celo v
območju vozil s prostornino
1500 cm^
Karoserija je samonosna,
nanjo so pritrjena kolesa.
Spredaj so trikotno obešena
vodila, oprta na vijačne
vzmeti ter prečni stabilizator.
Zadaj so premični obesi, preč-
na vodila in vijačne vzmeti.
Sunke dušijo teleskopski bla-
žilniki. Mehko dobro ublaže-
nje vzmeti nudi pod vsemi
pogoji dobro lego na cesti.
Vozilo je nevtralno, le občut-
ljivo na bočni veter. Na meji,
ko se vozne lastnosti menja-
jo, mu spodnaša zadek. To
spodnašanje je lahko obvla-
dati pri ne pretirani vožnji
skozi ovinke z odvzemanjem
ali dodajanjem volana. Volan
spada . k pozitivnim lastno-
stim NSU 1000. Je natančen
in zelo lahkoten. Le pri par-
kiranju zahteva malo več
moči. Izvedba je z zobato let-
vo. Rajdni krog je 9,9 metra.
Za normalno ceno je oprem-
ljen z bobnastimi zavorami,
ki so učinkovite in se ne pre-
grevajo.
Vozniku in sopotniku sta
na voljo udobna sedeža. Na-
slonjala lahko premikamo v
tri različne položaje. Vozilo
je udobno za štiri (.drasle o-
sebe. Instrumenti sc' pregled-
ni, z \'ozniškega sedeža voz-
nik lepo vidi skrajne točke
vozila. Zračenje v vozilu, ka-
kor tudi gretje, je zadovolji-
vo.
Motor je zadaj in poganja
zadnji kolesi, je zračno hla-
jen Postavljen je pravokot-
no na vzdolžno os vozila, ne
povzroča prevelikega hrupa.
Prostornina je 996 cm', pre-
mer batov im.a 69 mm dvag
pa 66,6 mmm. Kopresijsko
razmerje ima 7.5:1. Največja
moč, ki jo doseže pri 5500 o-
bratih v minuti je 48 KM'
SAE Največji vrtilni mo-
ment pa doseže pri 2500 o-
bratih na minuto in sicer 7
MKg. Vozilo doseže zadovo-
ljivo hitrost 130 km/h. Poraba
pa ni pretirana, saj po tovar-
niških podatkih porabi le 7 1
na 100 km.
NSU ima v svojem proiz-
vodnem programu še NSU
spider, NSU princ 4, NSU
1000 C NSU tt, NSU t t S,
NSU 1200 C, NSU RO 80, z
Wankelovim motorjem.
Pri nas sestavlja in proda-
ja NSU Vogošče pri Sara-
jevu.
Tekst in foto: Jože Galun
Vitamini in koia
Medicina dobro ve, da ima-
jo vitamini velik pomen pri
nogi kože, ker nastanejo v
telesu zaradi njihovega po-
manjkanja velike spremem-
be.
Od zdravstvenega stanja,
bolezni, starosti in človekove
telesne konstrukcije je od-
visno, koliko vitaminov po-
trebuje njegov organizem.
Vitamini so nujno potrebni
za razvoj in obstoj našega
organizma, kljub temu, da je
množina, ki jo potrebuje,
precej majhna. To količino
regulira sam organizem vsa-
kega človeka in sicer glede
na starost, način življenja,
delo itd.
Do pomanjkanja vitaminov
v našem organizmu in zaradi
tega tudi v koži, pride lahko
zaradi pomanjkljive, nepra-
vilne in enolične prehrane.
Toda vzrok za to ni samo v
prehrani, vzrok je lahko tudi
kaka bolezen ali motnja v
prebavnem traktu, ki pre-
prečuje našemu telesu, da bo
iz hrane črpal dovolj potreb-
nih, vitaminov.
Spremembe na koži pa nas
vseeno lahko opozorijo, da se
koža brez vitaminov osuši, o-
vene, postane mlahava, miši-
ce se raztegnejo in lasje zač-
nejo izpadati. Vse to sku-
paj daje obrazu utrujen vi-
dez. Mnogo žena se pritožu-
je zaradi utrujenega videza
in so zaradi tega nezadovolj-
ne, pri tem pa niti ne pomi-
slijo, da bi lahko bil vzrok v
neredni in enolični prehrani.
Nekatere sploh ne marajo je-
sti, druge nočejo večerjati, da
bi si ohranile lepo postavo.
Taka neredna prehrana pa se
kaže tudi na kakovosti kože.
Naše gospodinje in druge
žene napačno mislijo, da je
vitaminska hrana draga in
zaradi tega nedosegljiva.
Najdražje sadje in zelenjava
sta res najokusnejša, toda
vsakdanje sadje je najbolj
zdravo in najbolj bogato z
vitamini. Bistveno za naš or-
ganizem in kožo je, da ima-
mo v dnevni prehrani največ
kateregakoli svežega in suro-
vega sadja in zelenjave. Pozi-
mi in spomladi, ko nastopi
pomanjkanje svežega sadja
in zelenjave je zelo pametno
piti razne sadne sokove.
Do sedaj poznamo nasled-
nje vitamine: A, B, C, D, E,
F, G, H. L K, L, P in nekate-
re podskupine teh vitaminov.
Vsak vitamin ima svoje po-
sebne lastnosti in določeno
delovanje. Bolezni in mot-
nje, ki nastanejo zaradi nji-
hovega pomanjkanja v or-
ganizmu, poznamo pod skup-
nim imenom avitaminoza.
VITAMIN A. Ce v organizm.u
primanjkuje vitamina A, po-
stane koža suha in spokana
in se na njej pojavijo mozo-
lji, lasje izgubijo lesk, začne-
jo izpadati, prezgodaj siveti
in nohti se lahko lomijo. Ve-
liko vitamina A je v korenu,
solati, špinači, rumenjaku,
maslu in ribjem olju.
VITAMIN B. Na koži se po-
javi rdečica, otrdi, ker je su-
ha, odmirajo mišice, ker iz-
gubljajo trdnost in elastič-
nost — vse to zaradi pomanj-
kanja vitamina B. Koža ni
več napeta in postane mlaha-
va. Na ustnicah in jeziku se
pojavijo razpoke in lahko tu-
di izpadejo lasje. Kvas je ze-
lo bogat z vitaminom B, prav
tako tudi jajca, žito, mleko,
zelenjava, fižol in ribja jet-
ra.
VITAMIN C. Je važen za
svežino kože, ker regulira
življenjske fukcije kožnih ce-
lic. Najdemo ga v limoni, po-
maranči, mleku, zelenjavi in
zrelem sadju, posebno pa v
sveži papriki.
VITAMIN D. Regulira kalcij
in fosfor ter je zato zelo va-
žen za otroke in starčke, ker
jim zaradi pomanjkanja tega
vitamina postanejo kosti
mehke in neodporne. Zobje
se jim kvarijo in lasje i^.
dajo. Najdemo ga v ribjj
olju, rumenjaku, maslu,
kvasu.
VITAMIN E. Je potreben
rast las, nahaja se v žitu^,
lati, maslu in rumenjaku."
Vitamine uporablja j,
kozmetična industrija v si
jih preparatih za nego ko
las, zob, in to v obliki razi
krem, tekočin in past.
Najboljša nega pa je kij
temu narava, zato si
ponavljamo in poudarjaij
paziti moramo na pravij
prehrano z zadostno količij
svežega sadja in zelenjai
ker samo iz hrane dobivj
koža in organizem vse p
trebne hranljive snovi im
tamine. Tako negovana k;
bo ostala dolgo sveža, zd:
va in lepa.
Vaše zdravje
Reakcija na zdravila
Preobčutljivost n.i zdr.ivila,
ki sc pojavij.\ v obliki kopriv-
nice, postaj.! vse bolj pogosto
zaradi tega, ker je uporaba ozi-
roma zloraba zdravil v svetu
zelo razširjena.
Spremembe nastajajo na koži
preobčutljivih ljudi potem, ko
je prišlo v njihov organizem do-
ločeno zdravilo. Danes povzroča
vedno več zdravi! nczaželjenc
pojave. Ti so posledica kemične
strukture medikamentov in
alergičnega načina reagiranja
orjjanizma nanje.
Značilno je, da alergične ob-
like reagiranja organizma ne
prenehajo takoj po prenehanju
uporabe zdravil, temveč trajajo
še nekaj časa. So navadno ge-
neralizlrana (pojavijo se torej po
vsem telesu) in redkeje lokalizl-
rana na del telesa (na roke ali
obraz).
Pojavljajo sc kot vnetje kože,
rdeče pike ali rdečkaste pege.
Včasih so podobne spremem-
bam na koži, kot se pojavijo
pri kozah, vendar ni tempera-
ture. Včasih reagira telo na jod
a!i himina! z mehurji na koži.
Najpogosteje povzročijo te
pojave salicilati (acetisa! in pi-
ramldon) ter kinlln, bi/mul in
arsenoben/olski pripravki, pa
tudi barbituratl. Prokaln In pe-
nicilin lahko povzročita šok s
smrtnim Izidom. Podobne je z
ra/niml vrstami serumov, s
streptomicinom in sulfamidi
Murfin in largaktil povzročata
alerijijo in preobčutljivost na
sončne žarke.
Dr. J. V.
KUHARSKI RECEPTI
DUŠENO KORENJE
750 gr korenja, 40 gr ma-
sla, sol, nekoliko sladkorja,
5 gr jedilnega škroba, sesek-
ljan peteršilj.
Mlado korenje okrtačimo,
starejše korenje pa ostrga-
mo in narežemo na rezine ali
rezance. Na razstopljcni m^-
sti ga hitro prepražimo, zali-
jemo s približno 1/3 1 vode
ali juhe, dušimo do mehke-
ga pri slabi vročini in zači-
nimo s soljo in sladkorjem.
Nato jed zgostimo z jedilnim
škrobom, ki smo ga zmešali
z mrzlo vodo, potresemo s pe-
teršiljem in ponudimo.
SVETLA GOBOVA OMAKA
1 '2 svetle osnovne omake,
150 do 200 g gob 20 do 30 g
masla. Gobe očistimo, opere-
mo in zrežemo na male košč-
ke ali jih sesekljamo. Tako
pripravljeno dušimo na ma-
slu do mehkega in jih zme-
šamo s segreto omako. Ponu-
dimo jih poleg jajčnih in
mesnih jedi, rib, perutnine
in testenin.
Recept za svetlo OSNOV-
NO omako:
25 g masla, 35 g moke, 1,'2
1 mesne juhe, sol.
Na razstopljenem maslu
svetlo rumeno popražimo nio-
ko. Med neprestanim meša-
njem polagoma dodajamo
hladn ali mlačno juho. Na
majhnem plamenu jo dui
prekuhamo 10 minut, ji
boljšamo okus s soljo in
po želji precedimo.
TEMNA GOBOVA OM \t
Uporabimo isti recept i
za pripravo svetle gobove
m.ake, toda namesto svetle
make uporabimo pol lil
temne osnovne omake. Po;
Iji začinimo omako z nel
liko madeire. Ponudimo
poleg jajčnih in mesnih je
kuhane ribe in pcrutni
mesnih cmokov in testen
KRIVEC
— Vi ste krivi — grozi i
icr pešcu, ki ga je pravt
prevrgel na križišču.
— IMislim, da ne moretei
liti krivde na me, saj že '
kot deset let vozim avto!
— Ce je besega o tem, i
/e več kot štirideset let peš
čim — odgovori pešec.
NOGOMETNI TURNIR
NA PRAGERSKEM
Nogcmetni klub Opekar
Pragersko pripravlja za 22,
julij, ob dnevu vstaje sloven-
skega naroda, večji nogomet-
ni turnir. Udeležile se ga bo-
do ekipe Boča, Osankarice,
Rač, Slivnice in domačini.
Pokroviteljstvo nad turnir-
jem bo prevzel občinski od-
bor ZZB NOV, ki bo predal
zmagovalni ekipi prehodni
pokal. Nogometaši v Prager-
skem želijo, da bi posta! nji-
hov turnir tradicionalen.
-b
TELEVIZIJSKI
GLEDALCI BODO LAHK
VIDELI ASTRONAVTA
KO BOSTA HODILA
PO MESECU
Televizijski gledalci b?
lahko videli ameriška ast'
navta, ki bosta stopila na ^
sečevo površino ter po "i
hodila.
NASA — uprava za v'i
mirske raziskave ameriš
vlade misli, da bo vsak tre
prebivalec Zemlje lahko '
rcktno opazoval zgodovin
pristanek na Luni. Televiz
skc mreže v Evropi, Azijj
Južni Ameriki se pripravlj'
na sprejem in posredovat
svojim gledalcem polet ra'
te 16. julija t. 1., pristane^
stronavta na Luni ter po^'!
tek vesoljske ladje 24. jul'
Televizija bo prenašala'
vanje vesoljcev na Me-'^
2 uri in 40 minut začenš:
julija ob 07.12 uri po nas*
času.
ČETRTEK, 3. julija 1909
STRAN 13
retji dan
(Nadaljevanje)
njrinil slamnati bali
115,1^ kako se je zunaj usta-
ij Potem je odprla vrata, hi-
0 v5topil-> ter za svojim hrb-
7.iprla vrata.
,H.>1*^>" i*-' •■''^i-^'- Obrnila se
*n postavila puško v ki)t pri
atih- . ...
»Tokrat je samo steklenica pi-
1^ je dejala, »morali pa bi /e
kri • • u
V polteni 1 ]e bil n|en obraz
[ ob nic;4ovom. \'ide! je majh-
j^jpljice potu na njenih nos-
cah ter opazil, da sc ta hip
ijbd ne bi mogla nasmehniti,
evarnost, mu je nekaj reklo,
ascivil je steklenico piva na
ta in pil ''i čutil njeno roko
1 svoji. Ni se ganil in njena
ka je ostala na njegovi. Zdelo
je, da se njene svetlosive oči
;ijo in niračijo. Z usti se je
jtaknil njenega zapestja in hi-
0 je potegnila ro\o proč.
»Moj oče je prejel telefonski
)ziv,« je dejala.
»Posvaril sem vas,« je dejal,
■ijei jo je za roko, ki pa je se-
ij ni odtegnila. »V hudičevo
iliinjo boste za.šli,« je dejal In
ct poljubil njeno zapestje. Zu-
ij, precej daleč je bilo slišati
^ IS, ki je klical njeno Ime.
»To ml je zdaj vseeno,« je
iiaia tiho In skoraj strogo.
»Poslušajte, GUI,« je dejal,
jko sc morate vrniti v hišo.«
f je pri zidu pri zabitem
in strmela skozi razpoke
■aI. Preveč kosmat sem, si
t ^^lil, da bi se lahko kaj bolj
fj'-/al nierTcmu obrazu.
»Tam priliaja že policijski
' fp-" jo dejala, »sedaj vas ne
lorcni pustiti samei;a.
^cl jc puško, napel oba pc-
■lina in s konicami prstov šel
o robu nabojev. Svinčenke, si
' mislil. Stopil jc k njej In s
I t^Jrsko spono napravil luknjo
, (leski, tolikšno, da je lahko
'Ozi njo porinil cev puške. Po-
'■^ le videl svetlorjave škornje
'beh policistov prihajati Iz. sen-
* dreves in ustrelil en naboj
P''"ed njune noge. Zemlja je
'^l^Snil.i kvišku. Noge so pri
''"^1 izsinile v grmovju. Prlče-
* sta streljati Iz kritja. Dve
'^'^ ra/cefrali deske v
skednja. Potegnil je dekle
lili ^^^^''^'^ 5''š;ervirani
kct osta piozen no sen ba za-
volo toga od enega mojega zve-
stega hrolca precik za viiha po-
cukani. Ja, pa vete, ke se mi je
zgcdlo? Najbrž še se van sploh
ne seja, ke sen moga po stro-
gen nalogi moje ta store na lici
mesta spakirati culico no oditi
za tjeden dni na kopaje v »vej-
ko mlako«, 'kak totemi našem«
Jadranskemi morji tiidi provimo.
Vse blo lepo no romatično, dr-
goč srna se na frlško zatreskala
eden v ovega, na smrt pa me
je razočorala naša jugoslovan-
ska železnica. Da bi se z Mico
kak najbolj udobno pelala do
Splita, sma si v Marprogi rezer-
virala prvi razred, pločala za
toti hec skoro pet jiirjof več,
kak je normalno no lepo no
udobno zlekjena zaspančkala do
Zogreba. Tu naji je naenkrat
prestraša ne preveč vliiden glos:
»Diži se, prebacJte se u drugi
razred, ova kola nam trebaju
za drugu relaciju.« Na pul za-
sponi sen si najpret zmis.la, ke
sen pri sldokih, no da je to po-
velje za jutranjo gimnastiko. Na
vejko sem odprja oči no vida,
ke nega heca. Potniki so pobi-
rali svoja šila no kopita no se
drengali v nabito pune vagone
drugega razreda. Fse do Splita
sen sta na eni nogi no nadno v
pekel prekleja železničare, va-
gone no železniške gl.ijze no se
pri milen bogeci zakleja. ke ne
do jugoslovanskin železnican
niti dinara posojila, za kerega
zaj na ves glos fehtajo. Zado-
sti so- me ofrnažli za pet jurjof,
no zadosti so mi potniki v li-
sten drengi pohodili moje ku-
rečje oči na nogah.
DOPISNIK O.ISTER JEZIK IZ
ORMOŽA PISE:
Pozdrovleni kolega Lujzek!
Iz Ormoža ti sporočan žalost-
no novico. To enkrat sen se na-
potja v ormoško mesnico no
sen si na prvi pogled r.iisla. ke
drži mesor v rokah tombolske
korte, tejko nekSnih listekof je
drža v rokah, no jih vesa gor
na meso. Pita sen, če so to
tombolske korte, pa mi Je me-
sor odgovora: »Stric, vete zaj
pa ste se prekleto zmotili, malo
smo po raeseka podrožili, r.o ve-
simo nove cene.« Pogledna sen
si tiste številke, no me je sko-
ro božji žlak fčesna po glovi.
Ce ne bi hitro malo baldriana
povoha, bi se to čista zagvišno
zgodilo. Teletina — govedina naj-
bojši štikli po dvataužrilštiristu
dinarof, pujcekovina taužntse-
demstupedeset . . . Teletina je
razklasificirana v šest razredof,
govedina v osen, pujcekovina pa
v sedem: to ti je fse oce|cno
od roglof, gležjof pa jjo repa.
Ce bi hteja fse štikle do po-
drobnosti poznati, bi moga iti
čista zagvišno za dohtara ali pa
za tirarca štundirati, da pa bi
se na tote astronomske cene viin
spozna, pa bi moga biti čista
zagvišno diplomirani ekonomist.
Ne ven, kaj bi radi dosegnoli s
totimi cenami, m.islin pa si, ke
bi nas radi privadil na krom-
pir, kislo repo no na driige viš-
ke našega do kraja zapufanega
kmetijstva.
En penzionist, ki ima 30 jur-
jof penzije, mi provi: »Na lehek
način sen si zračuna, ke mo leh-
ko zaj vsoko nedelo v mesci
poja jas no moja familija samo
eno resnično. Kmete pa še dale
žiilimo s sramirtnimi cenami za
deset dek mesa. Žalostno pa fse-
prodojo živine.
Lujs, že zaj ti odpovedujem
vabilo na otvoritev hotela no
bazena. Ven. ke samo s krompl-
ron ne bo zadovolen, za meso pa
mi moja ploča ne nese. Nafse-
zodjo pa do otvoritve tak še naj-
brž letos sploh nede prišlo. Ho-
tel do že do kraja zbutali, meli
pa do vejke težove s stručnin
kadrom, ki bi moga, kak se to
šika, obvlodati enih por tujih
jezikof. Pa tiidi naše kiiharce
še ne vejo pečti kobilic, pužof
no opičjih nog, ki so »josebna
specialiteSa za tuje turiste — do-
mačini pa tak nemo meli penez,
ke bi lehko hodili na pitje no
žretje v hotel.
Bodi lepo pozdrovleni in se
kaj zmisli na bogega Ormožona,
ki živi pri krompir! no kislen i
želji. I
Dfcbni nasveti
■ KOMAR.JEV PIK. Takoj
po piku kanemo na pičeno me-
sto malo salmiaka, proti srbe-
nju pa drgnemo kožo z men-
tolovim špiritom. Ce pa koga
komarji posebno radi pikajo,
naj jemlje tablete vitamina B
Vitamin B ima poseben vonj,
ki ga je čutiti tudi na koži in
je komarjem neprijeten
■ SVE2E MLEKO. Mleko
zavremo takoj, ko ga dobimo,
nato pa hitro ohladimo, ohla-
jenega pokrijemo in postavi-
mo na hladno. V vročih dneh
postavimo posodo s prekuha-
nim mlekom v večjo posodo,
v kateri večkrat menjamo
mrzlo vodo. Lahko pa mleko
nalijemo v čiste steklenice, jih
zamašimo in postavimo v mrz-
lo vodo, ki jo menjamo, ali
jih ovijemo z mokrimi krpa-
mi, katere prav tako večkrat
zmočimo.
M Ko boste kuhale cvetačo,
denite v vodo tudi košček li-
monine lupine. Cvetača bo
ostala lepo bela.
Drogi Ormožonec!
Resen si se mi v podni mojega
pregrešnega srca zasmila, ko boš
moga zmajšati obrok mesa no
se skoro v celoti preusmerti v
prcžvekovolca najbolj cenenih
kmetijskih pridelkof. Ne ženi si
toga preveč k srci, saj do dru-
gi, ki majo vejkSe ploče od no-
ji, zavolo toga pojeli tudi tisto
meso, ki si ga mija več nema
mogla privoščiti. Da pa bi po-
večali odkupne cene za živino,
ki jo rodijo kmetje, pa se je
tiidi ne za boti, saj hi se te
kmetom preveč zbojša jihov
srmiirki no garaški štandart.
()':ioveda si mi povabilo na
()t,vf)ritev hotela no ormoškega
bazena. To me nije preveč pri-
zadelo, saj sen že tak naprej ve-
da, ke s toa;a letos še nede nič
preveč gvišnega. Bazen do. kak
zgleda, zamakali še do drugega
poletja, hote! pa se tudi more
malo posišiti. ke se nebi koki
turist prehloda.
Te pa srečno no drugi t.ieden
več. Lepo pozdrovlan Marjanco
ia Avsl:rije — pismo de objevle«
no drii«;i tjeden.
Vaš Lujzek
STR Ar J 10
TEDNIK — ČETRTEK, 3. julij J
lovoiriš komercialni z bičem
in "iiadobuclfi™« sinko..i
Med fički, spački in volks-
\vagni je stal pred gostilno tu-
di nov, prostoren, eleganten
avto z anteno na strehi. Aha,
ta pa ima bič, mi jc rekel zna-
nec, namigujoč na anteno. Kaj
to pomeni, sem vprašal. Ti
bom že povedal, mi je odvrnil.
Stopila sva v gostilno in
sedla kir v točilnici. V obeh
sosednjih gostilniških sobah
so S2 ljudje prav mirno pogo-
varjali, le pri točilni mizi so
trije gnali tak hrup, da je bi-
lo težko poslušati. Eden jc bil
»tovariš direktor«, drugi »to-
variš komercialni«, tretji pa
kar Pepi; tako so se med se-
boj titulirali. Vsak je držal v
roki kozarec s pijačo. Pravili
so si najnovejše novice, naj-
več pa vice in se pri tem tako
k!-ohota]i. da bi človek pobeg-
nil. Res bi z znancem odšla,
pa je najino pozornost priteg-
nil lep fantiček kakih štirih
let, ki je neprestano tekal po
točilnici, kakor kak nogome-
taš po igrišču. Bil je sin tova-
riša komercialnega. Tovariš
direktor je poklica! dečka k
sebi Zvonko kaj boš pil, špri-
cer, vino ali pi\ o? To ti sam
pij, je dobro odgovoiil deček
in nadaljeval dirko. .Zdaj mu
je Pepi ponudil napolitanko.
Vzel jo je, ne da bi se Zcihva-
lil in nadaljeval svo]o igro z
naiJolitanko v roki. Med telcoai
mu je padla na tla, pa se ni
zmenil zanjo. Pepi ga je spet
poklical k sebi in ga vprašal:
Zvonko, kako se pišeš? Kaj te
briga, mu je odvrnil deček.
Krohot, da se je tresla točil-
nica. Dečka je seveda smeh še
bolj spodbujal. Pri svojem
dirkanju jc padel in se začel
na mile viže dreti Da bi ga
potolažil, mu je Pepi spet dal
napolitanko, ki jo je deček
sicer vzel, nato pa jo je jezno
vrgel po tleh, da se je razle-
tela Spet smeh. Oče, tovariš
komercialni, ga je, že zaradi
drugih ljudi, pvijcl za roko in
ga posvaril: Zvonko, priden
bodi, Č3 ne, te bom doma na-
sekal. Dečko pa: Jaz bom te-
be nasekal. Spet oglušujoč
smeh Potem so se le odpravili
in naložili na avto. Za krmilo
je sedel tovariš komercialni.
Tudi z znancem sva odhajala.
Zdaj mi pa povej o tistem bi-
ču na avtu, ki si mi ga prej
omenil. Veš, je rekel sobesed-
nik, tovariš komercialni, last-
nik tega avtomobila z anteno,
je bii pastir, zato Dič. Da je
postal v.-^en-.ogočni komercialni
z vilo in vikendom v planinah,
ki se ga vsi bojijo, mu je za-
dostovalo le nekaj razredov
osnovne šole in prebrisana
glavica, ki se je prva leta po
vojni »znašla«. Tudi pri več-
kratnem razpisu s\'ojega mesta
je ostal na položaju. Saj veš.
kako to gre. Morda mu delaš
krivico, sem rekel, morda je
na svojem mestu »nenadomest-
ljiv«. Poglej, v Ameriki so bili
utemeljitelji velike industrije,
izumitelji in celo predsedniki
v Beli hiši čistilci čevljev, raz-
našalci časnikov itn., in so se
kot samouki in samorastniki
povzpeli na najvišja mesta.
Tudi pri nas se je nič koliko
ljudi z nekaj razredi osnovne
šole dvignilo do uglednih po-
ložajev v gospodarstvu, politi-
ki, kulturi... Je res. pravi
znanec, toda tega komercial-
nega poznani. Je poprečnež v
svoji stroki, drugače pa čisto
pastirskih navad; kar pristaja
mu bič. Si videl, kako »vzga-
jav< svojega sina? V. K.
OSEBNA KRONIKA
Roililc so: '(i/cia Vcrdcnik Scla
31 — M.irijimo: Maiija Bračvk, Hva-
letinci 13 — Danico: Ftanči.ška
ter.šič. Hlaponci 27 — Darka; Ju-
lijana Kcleric, Slojnci 6 — Oltiico;
Stdar.ija Ka;nenšck. Slape 25 —
Levčka; Rozalija Mesarec. Zajnušani
49 — Lojzko; Frančiika Kuhar,
Podvipci n. h. — Anico; Ivanka Po-
laiicc, Ha.jdosc 7fc — doklico: iVla-
rija Hribcrsek, Slrmcc 11 — dekli-
co; Mira Catula, MaccU 26 — de-
klico; Angela Žemljic, GodL-uintri 3
— B:,inka: Ivana KoroSak, Drbetiii-
ci 40 — deklico; Anacla Cvetko, Lo-
čiii 28 — Maric; Terezija Kokol.
Bicsnica 74 — dečka- Marija Hra-
ševcc. Videm ob Šeavnici 22/a —
deklico; Marija Kotnik, Zg. Bistrica
15/c — Aleša; Marija Jcrcbič, Mo-
ravci 136, Ljutomer — deklico: Ma-
rija Vidovič, Bukove' 143 — dekli-
co. Antonija Marin. Bresnica IS —
deklico; Slava Kukovec. Gorisnica
23 — Katjo; Terezija Malingcr. Ge-
rečja vas n. h. — deklica; .Mariia
Zcbec, Muretinci 44/a — Stanka.
Umrli so: Adoll Mc/mah, Diažcn-
ska ce.s!,T. n. h., roj. 1914, umrl 23.
6. I<)69; Jožef Ko.sec, Doi nava 112,
roj 1897. umrl 25. 6. 1969; Bia/ Be-
dcnilv, .lanžki vrh, roj 1893, umrl
26. 6. 1969.
TV SPORED
NF.DEUA, 6. JULIJA - 9.25 Po-
ročila. 9..30 Narodna filasba. lO.ilO
Kniciijska oddaja. 10.4.5 Propaaaiid-
na oddaja. 10.5C OtroSna matincia.
11.51) TV kažipot. 15.45 Šahov.ski kn-
meniar Dra/ena Maroviča. 16.15
Atletski troboj Jugoslavija—Bclni-
ia—Grčija. 18.0.5 Pirat. 19.45 Cikcak.
20.00 TV dnevnik. 20..30 3-2-1, 20..35
Fantj.' in dekleta. 21.20 Vidcofon
21 ..35 Športni pregled 22.05 Prooa-
eandna oddaja. 2~2.08 TV dnevnik.
22.28 Rokomet JuTOslavija—SZ. 23.30
Giinnacstrada iz Basla.
POVEDELJLK 7. JTLLIJA — 1S..35
Sloitck Bi;iibo (nrasljica) IS..50
človek, ne je/i se.'19.20 RadiofrcK--
venčnc motnje. 19.45 Cikcak. 20.00
TV dnevnik. 20.30 .3-2-1. 20.35 Fs.a-
IvoviČ: TO. 21.35 D'lndv koncert za
oboo in orkester. 21.,50 Poročila.
TOREK, 8. JULIJA - 1S.30 Ri-
sanka. 18.40 Po Sloveniii 19.00 Od
LjuhPane do Otočca. 19 50 Cikcak.
.'O.OO TV dnevnik. 20.30 3-2-1. 20.35
Romanov in Julija (ameriški celo-
večerni lilniV 22.20 .la/z 69... po-
ročila.
SREDA. 9. JULIJA - 17.45 Rasti
mo. 18..30 Velika ousioljv.ščina. 19.00
Pisani trak 19.15 Zvo/dni trenutki
— ponuiarna glasba. 19.45 Cikcak.
20.00 TV dnevnik 20..30 3-2-1. 20.35
Bra//iliana. 21.35 Ekran na ek:a-
riLi . . . Doročiia
ČETRTEK, 10. JULIJA — 16 30
Cili kolesarske dirke no Jugoslaviji
17.13 Test 7 gla.sbo. 17.45 Veselje v
glasbi. 18.15 Moški zbor Jeklar iz
Jcstnic. 18.45 .30 minut z Vilom
Goicli in Erloardom Vianellom. 19.15
Polet na Luno. 19.45 Cikcak. 20.U0
TV dnevnik. 20.30 3-2-1. 20 35 Otvo-
ritev diibrovniških poletnili priredi-
tev. 21.35 A. Marodič: Počitnice.
22.35 Orion. 23..35 Poročila.
PETEK, 11. JULIJA — 18.35 Jane
Evre. 19.00 Po Sloveniji. 19.20 Naš
clobus. 19.50 Cikcak. 20.00 TV dnev-
nik. 20.30 .V.2-1. 20.35 Ni dreves r,a
ulici. 22 05 Poletni Ouiz . . . po'-o-
čila
SOBOTA, 12. JULIJA — 17 25 Di-l
20.00 Operne melodije
bavne melodije 22.00 pj.
22.15 Jazz 23.00 Poročila 23(i
tcrarni nokturno 23.15 Zi\,
glasba 24.00 Poročila.
ČETRTEK, 10, julija 19G9
14,00 Poročila 14.05 Mladina
14.20 Operetne melodije I4.55
ditne banke Slovenije 15.(i(
ročila 15.20 Glasbeni interj
15.40 Musorgski: prizora iz,
»Boris- Gudonov« Hi.00 Zi
17.00 Poročila 17.05 Sinifo,
koncert 18.00 Poročila I8.15
rizem in glasba 19.00 Lahko
otroci! 19.10 Obvestila 19.15
Vitala .Ahačiča 19.25 EP 19.3J
ročila 20.00 Domače pesmi
Od Ibsena do lonesea 2L40(
beni nokturno 22.80 Poročila
Nova dela povojne skladate-
generacije 23.00 Poročila '
Literarni nokturno 23.15 Za!s
glasba 24.00 Poročila.
PETEK, 11. julija 1969
14.00 Poročila 14.05 Lahka,
ba 14.30 EP 14.35 Poslušalci
stitajo 14.55 Kreditna banka t
Ijana 15.00 Poročila 15.20 Naj
za turiste 15.25 Glasbeni jj
mezzo 15.40 Aram Hačaturj
»MaSkerada« 16.60 Za vas
Poročila 17.05. Clsvek in zli
17.15 Koncert po željah 18.«
ročila 18.15 Zabavna glasba
Na mednarodnih križpotjih
Lahko noč, otroci! 19.10 Obve
19.15 Ansambl Vilija Petriea
EP 19.30 Poročila 20.00 Poje
RTV Sarajevo 20.30 -Rad i:
glasbo« 21.15 Oddaja o pomo:
kih 22.00 Poročila 22.15 »p;
Bleda« 23.00 Poročila 23.05 1
rarni nokturno 23.15 Glasba
kih orkestrov 24.00 Poročila
Gasilci vabijo
Občinska gasilska zveza
Ptuj, proslavlja v tednu od
6. do 13, julija 1969 100-let-
nico gasilstva na Slovenskem
in 1900-ietnico Ptuja.
Spored prireditev:
Nedelja, 6. julija 1969:
— ob 9. uri dopoldne v
Ptuju nastop gasilskih enot
obč. gasilskih zvez Ormož,
Cakovec, Koprivnica, Vara-
ždin. Slov. Bistrica, Maribor
in Ptuj. Zaključek vaje na
Trgu MDB.
Torek, 8. julija 1969:
— vaje društev gasilskih
centrov Lovrenc, — vaja v
Cirkovcih ob 20. uri, Maj-
šperk, — vaja v Majšperku
ob 20. uri, Ptuj, — za dru-
štva desnega brega Drave, —
vaja v Selah ob 20. uri.
Sreda, 9. julija 1969:
— ob 17. uri zborovanje
gasilskih veteranov in dru-
štev ptujske občine.
Četrtek, 10. julija 1969:
— praktične vaje društev
gasilskih centrov: Bukovci —
vaja v Markovcih ob 20. uri,
Gorisnica — vaja ob 21. uri
v Gorišnici, Dornava — va-
ja ob 21. uri, Ptuj — za dru-
štva levega brega Drave —
vaja pri TAP ob 17. uri.
Sobota, 12. julija 1969:
Na predvečer zleta na oko-
liških hribih kresovi.
Nedelja, 13. julija 1969:
Zlet članic gasilskih orga-
nizacij Slovenije v Ptuju ab
— ob 9. uri nastop na igri-
šču SD Drava;
— ob 11,30 zborovanje že-
na gasilk na Titovem trgu.
Vabimo k sodelovanju!
Pripravljalni odbor
KMETIJSKI KOMBINAT PTUJ -
OBRAT MLEKARNA
razpisuje 3 šiipt-ndije na p^Dklicni mlekarski šoli
v Kranju.
Kandidirajo lahko samo moški prosilci, ki
— 90 uspešno končali osemletko
— niso starejši od 16 let
— so zdravi (zdravniško spričevalo za delavce
v živilski stroki)
Sola traja dve leti in je internatskoga tipa. Sj)re;a'
bodo tisti kandidati, ki bodo uspešn-o opravili prezku
znanja iz mateniatike in slovenščine (snov osemletke
Preizkus znanja bo organizirala mlekarska šola
v^orjetno konec avgusita.
Po končani .šoli bodo štipendisti razporejeni
na ustrezna delovna meeta v ptujski mlekarni.
Prošnje, kolkovane z 0,50 din in s priloženim šoi^klr
ter zdravstvenim spričevalom sprejema mlekarna d
9. julija 1969. V prošnji navedite tudi znesek, ki I
ga lahko starši prispevali k vzdrževalriini v internati
KK PTII — OBRAT MLEKARN
PTV3. Cučkova 3
MALI OGLASI
Z\ T\KOJS\JO PO.VIOe v gospo-
dinjstvu iščemo pošteno, revno
kmečko dekle s končano o.seni-
letko. Nudimo možnost nadaljnje-
ga izobraževanja. Pismene ponud-
li^e na naslov Slavica Šubilj, Ljulj-
Ijana, Kalingcijcva 6.
DVE \1LATIL\IC1 znamke »hofcr-
šlran/.« prodam. Drcvenšck, Siko-
le 28 pri Prager.skem.
KUPIM NSU prinio na nožni zaga-
njač. Vprašajte na Zg. Hajdini 54.
PARCELE na zelo lepi legi na Vi-
čni prodani. Aprašaite na Viča-
vi 33.
VAJE.\'KO-CA sprejn^emo lakoj za
vrtnarstvo. Naslov v upravi.
LEPO veliko kultinjsko kredenco
prodam, Vičavska pol 16, Plii.i-
PRODAM liišo z velikim vrlum v
naselju bralo.» B«i 12. Pluj, ......
PROD.VM mlatilnico na ročni (
z motorjem. Skorba 48.
PROD.VVl gradbeno parcelo
Ptuja, pri gkuni cesti. V*
in elektrika, trčck, Krčev«
pri Ptuju.
PRODA.M kosilnico »alpina« i"
lorno žago »dolmar«. Kol^
Slatina 32, Cirkulane.
PR0D.\\1 dobro ohranjen š
siroi »pfjlfc. Ogled možen
dan od 14. ure naprej na
ški cesli L 3. nadstropje -
V SnHDO, 18. junija t. L, i«
iz hodnika pri upravi IZB'
Ptuju, Krenipljeva idica 2,
Ijano novo kolo »ponv« p'''')'
vc Št. 97'J-42. Kdor hi kal.
o njem. naj proti nagra«)
roei na postajo l.M ali «
DRAVA, Ptuj. Reberniku.
Tednik izdaja časfppisni zavod Ptujski tednik. Ptuj, Heroja Lacka 2. Urejuje uredniški odbor; /»nton Bauman (glavni in odgovorni urednik)./
Hmelina, Jože Slodnjak in inž. Roman Zavec Izhaja vsak četrtek. Tekoči račun pri SDK Ptuj. šf 624-3-72. Tiska časopisno podjetje Mariborski
Maribor, Svetozarevska 14. Rokoplscv ne vračamo.