Po naših občinah Ptuj • Petnajsti dobrodelni koncert Karitasa
O Stran 3
Po naših občinah Zavre • Prihodnje leto novo občinsko poslopje
Z> Stran 4
7L Ptuj, torek, 1. decembra 2009
® letnik LXII • št. 94 ^ odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Črna kronika
Ptuj • Obtoženemu grozi do 20 let zapora
O Stran 22
Os
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Nogomet • Tretji zaporedni poraz Laboda Drave; v sredo že s Celjani O Stran 11
Rokomet • Vinarji slavili še šestič zapored
O Stran 12
Območna obrtno-pod-jetniška zbornica Ptuj je v sodelovanju z Obrtno-podjetniško zbornico Slovenije izvedla že 11. državno tekmovanje s humanitarnim delom. V Splošni bolnišnici na Ptuju je okrog 70 slovenskih slikopleskarjev, ki so jim pomagali tudi dijaki dveh gradbenih šol, Kranja in Maribora, v barve življenja in zdravja odelo prostore kirurškega oddelka. S tem so ga na najboljši način naredili podobnega domačemu okolju bolnikov. Barve že od nekdaj namreč tudi zdravijo.
Ponovno so se izkazali tudi sponzorji in donatorji akcije, ki jim ni vseeno, v kakšnem okolju se zdravijo Slovenke in Slovenci ter v kakšnih razmerah dela naše zdravstvo. Skupaj so v delu in materialu darovali okrog 40 tisoč evrov.
Občutek darovanja je lep, če ga z nekom deliš, ta jih bo vodil tudi v vseh bodočih akcijah, kajti ne bodo odnehali. V letu 2010 bodo v nove barve odeli ljubljansko porodnišnico, je povedal vodja organizacijskega odbora in pobudnik akcije Branko Go-ričan.
MG
Ptuj • Enajsto državno tekmovanje slikopleskarjev
Dejanja za zgled
Iztekel se je še en teden Karitasa. Pozival je k darovanju za tiste, ki so v stiski. V tem tednu pa so se ponovno izkazali tudi slovenski slikopleskarji.
Foto: Črtomir Goznik
Središče ob Dravi • 24. seja občinskega sveta J Ptuj • 20-letnica Sončka
Mali nogomet •
zmaga Zavrnili predlagani proračun Za polno življenje
O Stran 13
Pravzaprav imajo svetniki na sleherni predlog proračuna, ki ga pripravi občinska uprava, pripombe. Ponekod več, drugod manj. Vzroki so ponavadi politični, včasih tudi vsebinski. Le redko pa se na Ormoškem zgodi, da svetniki zares zavrnejo proračun, ker v njem želijo videti nekatere vsebinske spremembe, in pri tem tudi vztrajajo. To se je nedavno zgodilo v Središču ob Dravi.
Društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož je staro 20 let. Ima 320 članov, od tega 117 članov z invalidnostjo.
Proračun občine Središče ob Dravi je predstavil župan Jurij Borko. Na prihodkovni strani so načrtovali za 3,161.227 evrov prihodkov, odhodki pa naj bi znašali okoli 600.000 evrov več, kolikor naj bi znašalo zadolževanje za prihodnje leto. Čeprav nihče ni grobo kritiziral predla-
ganega proračuna, so svetniki županu dali vedeti, da s predlogom niso zadovoljni.
Jedro problema pa je bil pločnik v Obrežu, ki ni bil zajet v proračun. Tudi drugi svetniki so se pridružili Dogševemu mnenju, da s pločnikom ne morejo čakati tako dolgo, da se bo država en-
krat spomnila nanj, pa pri tem nimajo nobene garancije, kdaj, če sploh, se bo. »Kaj če naslednjih deset let ta cesta ne bo v državnem programu? Ali to pomeni, da pločnika skozi Obrež ne bomo dokončali? Zelo me skrbi varnost ob tej cesti,« je zaključil Dogša.
Jurija Dogša je skrbelo tudi zadolževanje občine, saj njeni dolgovi že sedaj znašajo čez 440.000 evrov. Motili pa so ga tudi nekateri indeksi, ki so zelo visoki. Pa ne tisti pri nizkih postavkah, predvsem indeksi pri večjih vsotah. S povedanim se je do neke mere strinjal tudi župan, ki je priznal, da ob primerjavi proračunov 2008, 2009 in 2010 zares nekatere številke bodejo v oči in da se bodo z nekaterimi porabniki morali resno pogovoriti, kako kontrolirati stroške.
O Stran 7
Na prireditvi ob jubileju so se 26. novembra v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj skupaj z gosti spomnili svojih začetkov in prehojene poti v teh dveh desetletjih. V imenu Zveze društev Sonček jim je ob jubileju čestital direktor Jože Primožič, ki je še posebej poudaril, da
je akcije, ki so jih izvajali, med drugim Novčič za sončni jutri, prevzela vsa Slovenija. »Kriza bo za vse velika preizkušnja, tudi za društva Sonček, vse težave pa bomo premagali, če bomo vsi Zveza Sonček,« je prepričan Primožič.
O Stran 6
Foto: CG
Jože Primožič, direktor Zveze društev za cerebralno paralizo Slovenije
Foto: VK
Slovenija • Po sobotnem protestnem shodu
Solidarnost kot temelj za dosego zahtev
Osrednji govorniki na sobotnih delavskih demonstracijah v Ljubljani so izpostavili predvsem pomen solidarnosti med delavci in sindikati oz. generacijami. Le združeni se, kot so poudarili, lahko borijo za dva glavna cilja, ki sta bila tudi osrednji zahtevi tokratnih demonstracij - dvig minimalnih plač in umik spornih predlogov pokojninske reforme.
Solidarnost je kot eno izmed najpomembnejših vrednot pri boju za dosego zahtevanih ciljev v nagovoru udeležencem med drugim izpostavila tudi predstavnica sindikata Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) Da-vorka Pregelj, sicer učiteljica iz Maribora. V nagovoru se je navezala predvsem na višino plač in poudarila, da »je 459 evrov minimalne plače za pošteno delo premalo«.
Sindikalistka iz Slovenskih železnic Hermina Šabanov se je v nadaljevanju dotaknila po njenem mnenju nepravične pokojninske reforme, ki jo je napovedala vlada. Dejala je, da ni pošteno, da vlada zahteva zviševanje starostne dobe za upokojevanje, saj večina delavcev tega preprosto ne bo več zmogla.
Predsednik Konfederacije sindikatov 90 Boris Mazalin je dejal, da vlada in delodajalci ne iščejo izhoda iz aktualne gospodarske krize, pač pa se otepajo le posledic krize. »Obvarovati želijo predvsem svo-
Uvodnik
jo oblast, kapital in dobičke,« je bil odločen Mazalin in dodal, da je prav to glavni razlog za zmanjševanje delavskih, upokojenskih in študentskih pravic. Poudaril je, da je kriza za delodajalce in vlado predvsem priložnost, da se na hitro znebijo stoletnih pridobitev delavskega boja.
Predstavnik sindikata Per-gam Dušan Vodovnik, sicer delavec celjskega Aera, se je zavzel za delavske pravice, ki so po njegovem mnenju grobo kršene. »Dovolj imamo zapiranja in načrtnega uničevanja podjetij. Prav tako imamo dovolj kupovanja podjetij za majhen denar, z namenom, da se iz teh podjetij nato odnese čim več denarja v žepe posameznikov, ki se za nas delavce še zmenijo ne,« je dejal Vodovnik. Ob tem je pozval vse delavce, da strnejo vrste in se borijo za svoje pravice.
Da je nesprejemljivo, da delavci v 21. stoletju postajajo sodobni sužnji, je poudaril tudi predsednik KNSS Neodvisnost Dušan Lombar. Zbrane je pozval, da se uprejo raz-
Bi Pahor in ministri preživeli s 440 evri?
V zadnjih časih bi lahko rekli, da gre v svetu, pa tudi v naši državi, le malo stvari tako, kot bi pričakovali in želeli. Kriza vrednot, znamenita recesija, odpuščanja, takšne in drugačne gripe pa še in še bi lahko naštevali. A nekaj vendarle vliva upanje tudi majhnemu človeku. Sindikalisti, med katerimi je sicer malo takih, ki dejansko delajo za dobro ljudi in ne le za svoje riti, so končno potegnili pravo potezo. Zahteva po dvigu minimalne plače, ki bi že zdavnaj morala biti predmet razprave v naši državi, je končno prišla tudi v obliki formalne zahteve. Nekaj več kot 400 evrov, kolikor jih sedaj prejemajo tisti, ki dobivajo minimalno plačo, ne le da je nerazumno nizka vsota, ampak tudi ponižuje delavce in v celoti razvrednoti njihov trud.
Tisti, ki nikoli niso biliprimorani živeti z nekaj sto evri, težko razumejo delavce. »Siti lačnemu ne verjame,« pravi stari pregovor. In zdaj bi bilo prav, da se tudi lačni končno najedo, nenazadnje za to delajo in si s svojim delom zaslužijoplačo. A izgovorov ministrov, predsednika vlade, delodajalcev in še koga je že sedaj veliko. Grožnje z odpuščanjem, ki smo jih deležni že kar neka časa, se bodo najbrž še stopnjevale, a vendar bi tokrat tudi delavci morali vztrajati pri svojem. Za pošteno delo je treba prejeti pošteno plačilo, ne drobiž, s katerim ne veš, kako preživeti. S štiristo in nekaj evri težko preživi en sam, kaj šele nekdo, ki mora preživljati družino. Tisti, ki menijo, da to vendarle ni tako majhen znesek, naj sami poskusijo nekaj mesecev živeti s tako nizkim prihodkom. Zagotovo se ne bi več dolgo širokoustili.
Politiki, ki so bili izvoljeni, da vodijo to državo in za to prejemajo mastne denarce, bi se končno morali zavedati, da samo tarnanje, da ni denarja, ne bo spremenilo ničesar. Denarja je dovolj, samo treba ga je vedeti razporediti. Dokler pa bodo za nakupe dragih letal, potovanja, luksuzne avtomobile in podobno namenjali takšne zneske, kot jih sedaj, bo res težko doseči napredek. Sicer pa sami zase zmeraj dobro poskrbijo, tako ali drugače. Končno je napočil čas, ko bi bilo treba vztrajati, da naredijo kaj dobrega tudi za ljudi.
Dženana Becirovic
meram, v katerih delavci, ki delajo po več kot osem ur, ne morejo preživeti svojih družin. »Danes nismo tu, da prosimo ali pričakujemo. Mi zahtevamo, in to takoj, minimalno plačo v višini 600 evrov!« je bil odločen Lombar.
Zbrane je nagovoril tudi namestnik generalnega sekretarja Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) Reiner Hoffmann. Poudaril je, da delavci, čeprav ne po lastni krivdi, plačujejo zelo visoko ceno za brezskrbne in požrešne ekscese poslovnega sveta, zlasti bank. »Borimo se za povečanje realnih plač, borimo se za dostojne minimalne plače, da bi se uprli revščini. Prav tako se borimo za pravične plače za delavce v javnem sektorju, za dostojne pokojnine in konec koncev tudi za omejitev najvišjih dohodkov,« je dejal Hoffmann.
Predsednik sindikata Per-gam Dušan Rebolj je v pogovoru z novinarji poudaril, da je z današnjimi demonstra-
Foto: tovarna.org
cijami izjemno zadovoljen. Poudaril je, da so zahteve delavcev jasne in dodal, da v primeru, da vlada teh zahtev ne bo izpolnila, sledi splošna stavka, dokler vlada zahtev ne bo upoštevala.
Glavni tajnik Sviza Brani-mir Štrukelj je prav tako izrazil zadovoljstvo nad današnjim shodom, saj je bilo, tako Štrukelj, čutiti »naboj nezadovoljstva, ki ga je izražal vsak posameznik, ki se je udeležil tega shoda«. Po njegovem mnenju se je s tem potrdila solidarnost med javnim in zasebnim sektorjem, ki »so ju delodajalci, lastniki in vlada želeli spreti in povsem sistematično povzročiti razkol«.
Zadovoljstvo nad potekom današnje prireditve je med drugim izrazil tudi prvi sindikalist v državi Dušan Semo-lič. »Mislim da je to sporočilo danes dovolj močno, da ga predstavniki vlade in lastniki kapitala vzamejo izjemno resno,« je dejal in dodal, da bodo sindikati počakali na reakcijo
odgovornih po današnjih demonstracijah. »Od te reakcije bo odvisno, kaj bomo naredili. Borili se bomo naprej za pravice delavcev,« je dejal Semolič. Glede navedb vlade o demografski sliki v Sloveniji, ki da zahteva pokojninsko reformo, je Semolič dejal, da se demografska slika sicer res poslabšuje, da pa odgovor, ki ga na to ponuja vlada, ni pravi. »Vlada dela napako. Treba je vedeti, da je večina delavcev začela delati že zelo zgodaj, pri 15, 20 letih starosti. Od njih zahtevati, da delajo do 65. leta starosti, je krivično in obsojanja vredno in proti temu se upiramo,« je dejal Semolič.
Podporo je delavcem na današnjih demonstracijah s svojo udeležbo izrazila tudi bivša ministrica za delo Marjeta Cotman. Kot je povedala, je že kot ministrica podpirala delavce, danes pa jih podpira še bolj, saj se je položaj delavcev po njenem mnenju bistveno poslabšal. Vlada mora po mnenju Cotmanove nujno pristopiti k socialnemu dialogu z delodajalci in sindikati in najti ustrezno rešitev. »Zelo mi je žal, da je delavec danes padel tako nizko, da ne more preživeti niti sebe, kaj šele družine,« je še dejala Cot-manova.
STA (pripravlja: SM)
30.000 protestnikov brez izgredov
Sobotnih demonstracij delavcev, študentov in upokojencev v Ljubljani naj bi se po ocenah predsednika ZSSS Dušana Semoliča udeležilo okoli 30.000 ljudi. Semolič tudi meni, da
da bo sporočilo demonstracij dovolj močno, da ga bo vlada vzela dovolj resno in bo s sprejetimi odločitvami omogočila, da bodo delavci živeli bolje. Demonstracij se je sicer udeležil tudi minister za šolstvo in šport Igor Lukšič, ki je v pogovoru z novinarji med drugim dejal, da podpira čim višje plače, hkrati pa si želi tudi čim boljšega slovenskega gospodarstva, da bi bili tudi po teh merilih med najboljšimi v Evropi. Demonstracije pod geslom Za dostojanstvo človeka je pripravilo sedem sindikalnih central, pridružili pa so se jim tudi predstavniki upokojencev in študentov. Ključni zahtevi sta zvišanje minimalne plače na 600 evrov neto ter umik vseh zanje spornih predlogov nove pokojninske reforme.
Policijska uprava Ljubljana pa je sporočila, da so demonstracije potekale mirno in brez kršitev, neposredno varovanje shoda pa je opravljalo okrog 100 policistov iz različnih služb policije. V upravi pa niso želeli podati svojih ocen številu udeležencev, saj da so te zelo grobe in so služile le v operativne namene.
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Z novim cenikom cenejše dimnikarske storitve
Vlada je konec minulega tedna potrdila nov cenik dimnikarskih storitev, s katerim bo cena minute dela dimnikarske službe znižana na 0,40 evra brez DDV. Maksimalne cene so tako nižje za 10 odstotkov. Novi cenik bo začel veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu.
Kot so sporočili z ministrstva za okolje in prostor, začenja ministrstvo s cenikom spreminjati in urejati področje dimnikarskih storitev.
Na podlagi temeljitega pregleda stanja na področju dimnikarske službe v Sloveniji, priporočil računskega sodišča, urada za varstvo potrošnikov in številnih pritožb uporabnikov dimnikarskih storitev je ministrstvo ugotovilo, da je daleč najbolj sporno zaračunavanje storitev. Nadzor nad delom koncesionarjev, ki opravljajo
dimnikarske storitve, je tako pokazal, da je dosedanji cenik dopuščal malverzacije pri zaračunavanju storitve. Koncesionarji so pogosto namesto časa, ki so ga v resnici porabili za neko storitev, stranki zaračunavali čas, ki ga je cenik določal kot najdaljši možni čas za izvedbo neke storitve. Po novem bo dimnikar dolžan pri obisku stranke izpolniti delovni nalog, v katerem bo moral napisati, koliko časa je dejansko porabil za določeno storitev. Navesti bo moral točen čas začetka in konca dela. Stranka pa bo verodostojnost tega potrdila s svojim podpisom na delovnem nalogu. Stranka bo tako plačala le delo, ki je bilo opravljeno. Če bo dimnikar storitev opravljal 20 minut, bo to stranko stalo osem evrov brez DDV. V novem ceniku je namreč tudi nekoliko nižja cena minute dela. Namesto 0,44 evra brez DDV bo stranka za minuto dela dimnikarja odštela 0,40 evra brez DDV.
Vlada je sprejela še nekatere druge spremembe v zvezi z zaračunavanjem storitev pri pregledovanju in čiščenju dimnika v večstanovanjskih
stavbah. Do sedaj se je namreč dogajalo tudi, da je dimnikar zaračunal pregled skupnega dimnika ali zračnika vsaki stranki posebej.
Dimnikarji takoj v protestu
Sekcija dimnikarjev pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS) je takoj po sprejetju novega dimnikarskega cenika premieru Borutu Pahorju poslala zahtevo za zadržanje javne objave četrtkovega sklepa vlade o ceniku dimnikarskih storitev. Kot poudarjajo, je sklep pretežno nesprejemljiv in predlagajo, naj ministrstvo za okolje uskladi cenik.
Vladni sklep je za obstoječe kon-cesionarje kot izvajalce obvezne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom v pretežnem delu nespreje-
mljiv, v pismu poudarja OZS.
Zato od vlade zahtevajo, da zadrži uradno objavo sklepa in naloži pristojnemu ministrstvu za okolje in prostor uskladitev cenika in časovnih normativov z izvajalci, in sicer na način in v obsegu, ki bo zagotavljal nadaljnji obstoj in razvoj dimnikarske dejavnosti kot pomembne javne službe na področju varovanja okolja, učinkovite rabe energije in varstva človekovega zdravja in premoženja v Sloveniji.
Hkrati je OZS ogorčena, da jih ministrstvo in vlada nista povabila k oblikovanju predpisa, iz katerega izhajajo spremembe tako cen storitev kot tudi časovnih normativov. »Vse spremembe so bile izvedene v strogi tajnosti,« izpostavljajo in dodajajo, da se utemeljeno sprašujejo po imenih tistih »strokovnih« ljudi, ki so oblikovali tak predlog. »V primeru, da vlada ne bo pristopila k dialogu z našimi člani, bodo slednji uporabili vsa pravna sredstva za dosego pravičnega okvirja normativov in cen,« še poudarjajo v OZS. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • 15. dobrodelni koncert Karitasa
»Človek je dober, kadar druge dela boljše ...
«
Foto: Črtomir Goznik
15. dobrodelni koncert Karitasa ptujske in završke dekanije je začela in končala prva dama slovenske zabavne glasbe Helena Blagne Zaman, ki že kar nekaj časa ni nastopala pred ptujsko publiko.
Letošnji teden Karitasa, ki se je začel 23. novembra, je potekal pod geslom Kruh za življenje.
V tem tednu so v Sloveniji potekale številne prireditve z dobrodelno noto. Na njih so javnost opozarjali na vedno večje število socialno ogroženih ljudi v Sloveniji in zbirali pomoč za brezposelne in socialno ogrožene. Samo lani je slovenski Karitas pomagal skoraj 171.500 ljudem v stiski, od tega jih je dobrih 93 tisoč prejelo pomoč v obliki prehrambnih izdelkov, pri plačilu položnic, pri celodnevni oskrbi ali daljši vključenosti v svetovalno pomoč. Pomagali pa so tudi prizadetim po lanskoletnem neurju s točo. Vseh gospodinjstev, ki so bila deležna te pomoči, je bilo 2526. 6500 otrok so oskrbeli s šolskimi potrebščinami. Župnijski Karitasi pa so odzvali klicu na pomoč kar 38500 starejšim. Vsi lanskoletni dobrodelni in socialni programi slovenskega karitasa so znašali skoraj 8,5 milijona evrov. Dobre štiri milijone evrov so namenili socialno ogroženim družinam in posameznikom ter starejšim na robu preživetja, prizadetim v lanskoletnem neurju so namenili okrog 2,7 milijona evrov, z nekaj več ko milijonom evrov so pomagali odvisnikom, ženskam v stiski in drugim pomoči potrebnim. Za pomoč tujini pa so namenili 440 tisoč evrov. V letošnjem letu se je število tistih, ki iščejo pomoč pri Karitasu, povečalo za 30 odstotkov na ravni cele države. Ker se bo kriza še poglabljala, v Sloveniji naj bi bilo po ocenah v letu 2010 že 130 tisoč brezposelnih, bo število iskalcev pomoči še naraščalo. Dobrodelnost in čut za človeka v stiski pa bosta še na večji preizkušnji. Zato tudi ni naključje, da bo leto 2010 tudi evropsko leto boja proti revščini, ki ga bo z več dogodki obeležila tudi Slovenija.
Karitasa ptujske in završke dekanije sta v tednu Karitasa organizirala že 15. tradicional-
ni dobrodelni koncert, ki je 27. novembra napolnil cerkev mi-noritskega samostana na Ptuju. Med gosti letošnjega koncerta so bili tudi nadškof metropolit dr. Franc Kramberger, provincial p. Milan Kos, generalni asistent minoritskega reda p. Mi-ljenko Hontič, Darko Bračun, generalni tajnik Nadškofijskega karitasa Maribor, naddekan Marijan Fesel in dekan Emil Dreu. Duhovni vodja Dekanijskega karitasa brat Milan Kvas, ki je bil vodja dobrodelnega koncerta, je povedal, da so ga tudi letos organizirali za to, da bi z vstopnino in prostovoljnimi prispevki ter sponzorstvom in donacijam pomagali pomoči najbolj potrebnim družinam in posameznikom v vseh oblikah, od prehrane do denarja oziroma plačila položnic, nakupa kurjave, šolskih potrebščin in drugega, s čimer jim lahko olja-šajo vsakodnevno življenjsko stisko. Gospodarska recesija in finančna kriza sta tudi na Ptujskem ogrozila veliko število ljudi, ki vsakodnevno trkajo
na vrata Karitasa. Število ljudi, ki nimajo več za kruh in mleko, je iz dneva v dan večje.
Človek je dober, kadar druge dela boljše, za dobro se je potrebno boriti kot vojak, vendar kateri vojak lahko vojno dobi sam ... in še veliko podobnih dobrih misli so je ta večer dotaknilo mnogih, še najbolj pa tistih, ki so se koncerta udeležili in tudi sicer pomagali s pro-stoljnimi prispevki. Samo na platnu se je izpisalo blizu 130 dobrotnikov, marsikateri pa je bil dobrotnik tudi brez zapisa. Na svetu je več kot 1,2 milijarde ljudi, ki imajo za svoje dnevno preživetje na voljo manj kot en ameriški dolar, kar 800 milijonov pa je takih, ki zaradi pomanjkanja umirajo. To so strašljive številke, je opozoril tudi nadškof metropolit dr. Franc Kramberger. »Ponudimo kruh ljubezni, vsi moramo biti bratje, ker če bomo bratje, bomo znali deliti kruh,« je pozval. Svet se ne bo premaknil čez noč, že z majhnimi koraki pa je mogoče delati čudeže. Tudi
prva dama slovenske zabavne glasbe Helena Blagne Zaman je ena izmed tistih, ki je prisluhnila tem besedam. »Še enkrat smo pokazali, da znamo stopiti skupaj in da smo lojalni,« je povedala, ko se je zahvalila za topel sprejem, ki ga je ponovno doživela na Ptuju. Zahvalila pa se je tudi v imenu vseh nastopajočih, ki so tako kot ona prisluhnili klicu dobrote za vse tiste, ki več ne morejo sami premagovati svojih težav. Hvaležnost občinstva so s pesmijo in glasbo delili še saksofonist Tilen Zavec, harfistke zasebne glasbene šole Natalija Štrucl, Renata Čuš, Jerneja Bombek, Jana Vidrih in Tonja Mariša Hriberšek, dekliška vokalna skupina Cantilena, komorni zbor Kor Markovci, MePZ iz župnije sv. Barbara v Halozah, gimnazijska skupina v sestavi Patricija Brmež, Blaž Šaše in Ingrid Vrabl ter pevki Anita Kralj in najmlajša pevka tega večera, 13-letna Ana Karneža iz župnije Ptujska Gora.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Nastopile so tudi harfistke zasebne glasbene šole v minoritskem samostanu.
Od tod in tam
Ptuj • Pokukali smo v Indijo
Foto: DB
Eden največjih mojstrov ritma Pandit Suresh Talwalkar je konec prejšnjega tedna v prostorih Doma KULTure Muzikafe pričaral pravo indijsko vzdušje, za popolno mero doživetja pa je poskrbela tudi plesalka Mukti Shri. Suresha, ki se je igranja na table učil pri največjih svetovnih mojstrih, je v glasbo vpeljal njegov oče, prav tako vrhunski indijski glasbenik. Kljub temu da je osvojil tako južno- kot severnoindijske ritme, je njegov stil nekaj povsem drugačnega in ga uvršča med največje indijske glasbene mojstre. Kot učitelj in koncertni mojster je prejel že kopico priznanj, nastopal pa je v več kot 50 državah sveta. Bogato indijsko glasbeno tradicijo s pridihom unikatnosti je Suresh večkrat predstavil tudi Slovencem, pred ptujsko publiko pa je na povabilo Arsa-ne in Doma KULTure stopil prvič. Kot gostje koncerta sta nastopili še IgorBezget na akustični kitari in TadejKampl na električnem basu.
Dženana Bečirovič
Ormož • Odprli fitnes center
Foto: Viki Ivanuša
Na 340 kvadratnih metrih se bo raztezal sodoben fitnes, ki so ga minuli petek odprli v ormoškem nakupovalnem centru Holermuos. Gre za potrebno in dolgo pričakovano pridobitev, saj tovrstne ponudbe v Ormožu ni bilo. Fitnes bo navdušil tudi tiste, ki sicer ne marajo vadbe v zaprtih prostorih, saj je prostoren in lepo urejen. Opremljen je s sodobnimi orodji, ki omogočajo želeno oblikovanje telesa za vse, ki imajo pozitiven odnos do športa in zagovarjajo aktiven način življenja. Fitnes bo vodil svetovni prvak Marko Zidarič s svojo ekipo. Vaditelji bodo gotovo znali svetovati, kakšna je pot do bolje oblikovanih mišic. V ureditev fitnesa je investitor, podjetje IGD Holermuos, vložil 150.000 evrov. Svečanega odprtja se je udeležil tudi župan Alojz Sok, ki je skupaj z Davorinom Lesjakom in Markom Zidaričem prerezal trak in simbolno odprl vrata novega fitnesa.
Viki Ivanuša
Križevci • Priznanje za zasebno gost in ko
Foto: NS
Gostinski obrat Šadl iz Križevcev pri Ljutomeru, ki ga že domala dve desetletji vodi samostojna podjetnica Maja Topolšek, neguje tradicionalno kakovost domače ponudbe. Prav iz teh razlogov je bila na podlagi izbora sekcije za gostinstvo pri območnih obrtno-podjetni-ških zbornicah pomurske regije (Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer, Murska Sobota) Topolškova predlagana za dobitnico priznanja, ki ga vsako leto podeljuje sekcija za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije na svojih strokovnih zborih. Letošnji se je odvijal 16. in 17. novembra v Portorožu, kjer je republiška sekcija praznovala visok jubilej - 40 let delovanja.
NŠ
Zavrč • S seje občinskega sveta
Prihodnje leto novo
občinsko poslopje
Svetniki občine Zavrč so na 28. redni seji največ razprave namenili predlogu proračuna za prihodnje leto, v katerem načrtujejo za dobra 2,3 milijona evrov prihodkov in prav toliko odhodkov. Poleg izgradnje kanalizacije Goričak-Hrastovec načrtujejo v prihodnjem letu tudi gradnjo nove občinske stavbe.
Tokratna, sicer 26. redna seja sveta občine Zavrč, sestali so se v četrtek, 26. novembra, je bila spet ena krajših, saj so na predlog župana Mirana Vuka tokrat sklepali le o šestih zadevah. Potem ko so potrdili zapisnik prejšnje seje, ki je bila 22. oktobra, so se v osrednji točki lotili razprave o predlogu občinskega proračuna za leto 2010, v katerem za sedaj načrtujejo 2.354.000 evrov skupnih prihodkov in nekoliko več skupnih odhodkov.
Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele, bo med osrednjimi občinskimi investicijami gradnja fekalne kanalizacije od Goričaka do Hrastovca v dolžini okoli en kilometer, ki jo sicer načrtujejo v naslednjih dveh letih, odvisno predvsem od finančnih sredstev, ki jih pričakujejo z javnega razpisa za sredstva iz regionalnih razvojnih programov, sicer pa naj bi samo v prihodnjem letu zanjo namenili okoli 400.000 evrov. Za občino bo zagotovo najpomembnejši pričetek izgradnje nove občinske poslovne zgradbe, ki jo bodo zgradili ob kulturni dvorani na Go-ričaku, zanjo pa naj bi v prihodnjem letu namenili okoli 200.000 evrov iz občinskega proračuna.
Med večjimi investicijami načrtujejo modernizacijo več odsekov lokalnih cest na celotnem območju občine, za kar naj bi v prihodnjem letu namenili okoli 750.000 evrov. Poleg tega bodo seveda zagotovili sredstva za redne proračunske dajatve na področju izobraževanja, kmetijstva in društvenih dejavnosti vseh enajst aktivnih društev v občini.
Foto: M. Ozmec
Župan Miran Vuk (levo) in svetniki so z zanimanjem prisluhnili Janku Lorbeku (v sredini), ki je predstavil poročilo občinskega odbora za gospodarstvo, saj so vse tri osrednje letošnje investicije že zaključene.
V	razpravi so svetniki dodajali še nekaj svojih predlogov in vprašanj, sicer pa je vsebina proračuna za prihodnje leto še v fazi javne razprave, zato pričakujejo še kakšen predlog ali pripombo, sicer pa predvidevajo, da ga bodo dokončno dorekli že na prihodnji seji občinskega sveta, ki jo načrtujejo v začetku decembra.
Cen niso povišali
V	nadaljevanju so se lotili predloga za povišanje vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Zavrč, po krajši razpravi pa so na predlog župana Mirana Vuka sklenili, da zaradi posledic ekonomske in gospodarske krize za sedaj ostajajo pri sedaj
veljavni vrednosti točke, saj bi bilo kakršno koli poviševanje v teh trenutkih nesmiselno. Sicer pa je bilo v razpravi izpostavljeno dejstvo, da v občini Zavrč še nimajo obdavčenih nezazidanih stavbnih zemljišč, vendar bi bilo smotrno uvesti ustrezen ukrep, s katerim bi lastnike teh parcel vzpodbudili k čim prejšnji prodaji zemljišč, saj je povpraševanje po njih precej veliko, predvsem pri mladih družinah.
Brez pripomb so se seznanili s predlogom program dela Knjižnice Ivana Potrča na Ptuju za prihodnje leto 2010. Med sklepi in predlogi svetnikov pa so prisluhnili poročilu o nedavni seji Odbora za družbene dejavnosti, ki ga je podala njegova predsednica Marta Bosilj, pri čemer so kot pose-
Foto: M. Ozmec
Novo občinsko poslopje bodo zgradili ob kulturni dvorani na Goričaku, kjer so zaradi tega že porušili poslopje nekdanje stare trgovine.
bej odmevno ocenili nedavno martinovanje, ki je bilo dobro obiskano, dogovorili pa so se tudi o skorajšnjem predpra-zničnem obdarovanju šolskih otrok in nekaterih drugih predprazničnih aktivnostih. Prisluhnili so tudi Janku Lor-beku, ki je predstavil poročilo občinskega odbora za gospodarstvo, saj so vse letošnje investicije že zaključene.
V občini Zavrč so ponosni, da so v letošnjem letu uspeli pridobiti nepovratna sredstva z razpisa za razvoj obmejnih območij s Hrvaško za dve veliki in letos osrednji občinski investiciji. Tako so za modernizacijo regionalne ceste Zavrč-Turški Vrh pridobili dobrih 236.000 evrov od celotne vrednosti investicije, ki je veljala 344.848 evrov. Za ureditev dostopa do turističnega objekta Dve lipi in do naselja Korenjak oziroma za modernizacijo obmejne grebenske ceste pa so pridobili 313795 evrov. Investicija se je pričela lani, končala pa letos in je veljala 372.414 evrov. Za izgradnjo fekalne kanalizacije v naselju Zavrč pa so uspeli pridobiti sredstva iz sklada regionalnih razvojnih programov v višini 418.563 evrov, sicer pa so tudi to investicijo pričeli lani, končali pa v letošnjem letu.
Ob koncu je župan Miran Vuk še enkrat pozval vse svetnike h konstruktivnemu pristopu k nadaljnjemu usklajevanju proračuna za leto 2010, saj je višina pričakovanih prihodkov zaradi znanih vzrokov omejena, sejo pa je končal s čestitko svetniku Dušanu Bra-tušu ob okroglem življenjskem jubileju.
M. Ozmec
Od tod in tam
Ptuj • Novi prostori ZPIZ
Foto: Črtomir Goznik
Na Vinarskem trgu 8 na Ptuju od 27. novembra dela ptujska izpostava Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Kot je povedala vodja Anita Nestorov (na fotografiji), so s tem pridobili občani oziroma stranke in zaposleni. Pred tem so imeli na Ptuju le tri pisarne v prvem nadstropju, kar je bilo za njihove uporabnike zelo neugodno. Novi prostori (v nekdanji Merkurjevi prodajalni pohištva) so v pritličju in lažje dostopni starejšim, ki so tudi pretežni uporabniki njihovih storitev. Sodobno urejeni prostori na 319 m2površine so v delo izpostave vnesli novo kakovost tudi pri delu. Z ločitvijo prostorov za sprejem vlog in za pravne informacije strankam zagotovljajo večjo zasebnost pri reševanju njihovih zadev. Petim že zaposlenim se bosta v teh dneh pridružili še dve referentki za reševanje invalidskih zadev. Doslej so na Ptuju reševali samo pokojninske zadeve. Sicer pa stranke lahko pri njih oddajo vse vrste vlog, dobijo informacije glede mednarodnega zavarovanja, nakazovanja pokojnin in podobno.
MG
Ljutomer • Osem let doma starejših
Foto: NS
Dom starejših občanov v Ljutomeru je te dni praznoval osmi rojstni dan. Z zagotavljanjem kakovostnega institucionalnega varstva starejšim iz občin Ljutomer, Križevci, Veržej in Razkrižje ter širšega območja dom zelo uspešno uresničuje svoje poslanstvo. Vseskozi je polno zaseden, v okviru potreb in možnosti pa izvaja tudi dnevno varstvo starejših, začasne namestitve, storitve za oskrbovana stanovanja ter tržno dejavnost v obliki prodaje obrokov prehrane in domsko kavarno. Poslovanje v domu je v vseh dosedanjih letih uspešno. Tudi zato, ker se vsa razpoložljiva sredstva vlagajo za namene vzdrževanja in posodabljanja ter v razvoj dejavnosti in premoženja. Skupaj z občino Ljutomer si v domu prizadevajo pridobiti nove prostore v Stročji vasi, saj pri izgradnji ljutomerskega objekta ni bila predvidena ureditev prostorov za bivalno enoto stanovalcev z demenco.
Niko Šoštarič
Ptuj • 17. konvent vinskega konzulata
Foto: Črtomir Goznik
V soboto, 28. novembra, je na Ptuju potekal 17. konvent Ordo Equestris Vini Europae Konzulata za Slovenijo, ki so se ga udeležili pripadniki reda, kandidati in gostje. V Mestnem gledališču Ptuj jih je pozdravil ptujski župan dr. Štefan Čelan. Gre za red, ki daje prednost človeku pred materialno blaginjo in ki je s srečanjem na Ptuju pritrdil prizadevanjem mesta na področju proizvodnje grozdja in vinske kapljice, ki to tradicijo nosi že iz rimskih časov. Tudi z letošnjega konventa bodo zagotovo ponesli dober glas o pomenu vinske kapljice in tudi o ptujskih vinih, ki zadnja leta segajo po najvišjih priznanjih. »Od vseh zdravil na svetu ima vino najboljši okus,« je še v pozdravu povedal ptujski župan.
MG
Cirkulane • 2. koncert Folklorne skupine
Dober večer, dekle ljubo
Mladi cirkulanski folkloristi so, tako kot so obljubili in napovedali, to soboto izvedli samostojni koncert, drugi po vrsti, in tudi tokrat uspeli do zadnjega kotička napolniti domačo večnamensko dvorano.
Ormož • Položili temeljni kamen za pristavo
Gradnja se bo pričela
Sicer v poznem popoldnevu, a že v popolni temi so minuli petek v Ormožu svečano položili temeljni kamen za ureditev kompleksa grajske pristave. Investicija v objekt predvideva rekonstrukcijo in delno novogradnjo, komunalno ureditev ter ureditev ožjega zunanjega okolja za potrebe muzejske dejavnosti in dejavnosti glasbene šole. Predviden skupni znesek investicije je 4.166.935 evrov.
Foto: Viki Ivanuša
Temeljni kamen za ureditev grajske pristave so položili (z desne) župan Alojz Sok, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož Aleš Arih, vodja ormoške enote muzeja Nevenka Korpič, ravnatelj Glasbene šole Ormož Slavko Petek in direktor podjetja Gradis gradnje Ptuj Branko Veselič.
Kar 2.525.064 evrov bosta za ureditev grajske pristave namenili država in evropska skupnost, občina Ormož pa je dolžna zagotoviti 1.641.871 evrov. Grajska pristava je vpisana v register kulturne dediščine kot kulturni spomenik lokalnega pomena, zato bo izvajalec del Gradis gradnje Ptuj celotno zunanjo in notranjo gradbeno ureditev izvajal po navodilih in nadzoru Zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Obnovljena grajska pristava bo na površini 1.175 m2 nudila ustrezne prostore za delovanje muzeja, ki bo pridobil dodatne razstavne prostore, ustreznejše poslovne in delovne prostore za sodelavce muzeja, nove depoje, prostore za izvajanje restavratorskih in konserva-torskih del, prostore za posredovanje informacij obiskovalcem ter prodajo vstopnic in spominkov, pa tudi urejene sanitarije za zaposlene in obiskovalce.
Z obnovo grajske pristave bo prvič v času svojega obstoja lastne prostore dobila tudi ormoška glasbena šola, na
njeni trenutni lokaciji v prostorih OŠ Stanka Vraza pa se bo sprostil prostor, ki bo na voljo za gradnjo novega vrtca. V obnovljenem objektu grajske pristave bo glasbena šola dobila prostore za individualni in skupinski pouk ter dvorani za nastope in koncerte, ki se bosta uporabljali tudi za potrebe drugih prireditev. Glasbena šola se bo tako raztezala na po-
vršini 1.003 m2.
Župan Alojz Sok je ob tej priložnosti izrazil svoje zadovoljstvo, da so dejavnosti končno pripeljale do tega slavnostnega trenutka. Malo za šalo, malo pa tudi zares, je pojasnil, da so polaganje temeljnega kamna naredili v temi zato, da gostje ne bi videli, kako zelo propadel je objekt grajske pristave.
Viki Ivanuša
Koncert so naslovili Dober večer, dekle ljubo in v goste povabili člane KUD Koprivnica iz sosednje Hrvaške ter pevce ljudskih pesmi iz FD Markovci, seveda pa so osrednjo vlogo na odru odpeli, odigrali in predvsem odplesali sami.
Tematsko so koncert zasnovali na doživljanju prvih srečnih in nesrečnih mladostnih ljubezni, kar so slikovito opisali takole: »Nihče nikoli ne pozabi, kako je ljubil prvič in zakaj je ostal brez te ljubezni. In ker je ljubezen muhasta gospa, usoda pa njena dvorna dama, velikokrat poskrbita, da se tisti, ki jih pot čudežno poveže za trenutek, jim da nadčloveški občutek ljubljenja in strasti, kaj hitro razidejo in poti se kruto ločijo. Zakaj, ne ve nihče. Tako se velikokrat zgodi tudi v folklornih skupinah. Lahko verjamete, da resnično zaljubljena plesalca tvorita tako magičen krog nekega plesa, da gledalca s svojo neverjetno energijo kar posrkata. Velikokrat se na obrazih mladih umetnikov skozi pesmi in ples vidi resnična paleta čustev, ki jih čutijo in razgrnejo pred publiko.«
Opisano čustveno tematiko, ki govori o tem, kaj se dejansko zgodi, ko nek mladenič zapelje dekle, ji obljublja vse, a na
koncu mora oditi k drugi, ker je tako določeno in zapisano, so mladi cirkulanski plesalci in pevci folklorne sekcije (FS) odlično prikazali skozi plese in petje znanih ljudskih skladb Nede mi več rasla, Dekle na vrtu, Studenček, Teče mi, teče vodica, Dober večer, dekle ljubo, Dve leti in pol sva midva se ljubila in Spominčica.
Ljudski pevci iz Markovcev so se predstavili s pesmima Snočkaj pri ljubici in V jesenski noči, gostje iz hrvaške Koprivnice pa z venčkom Podravskih pesmi in plesov pod naslovom Oj, kopina trnina ter s plesi in
pesmimi iz Baranje pod imenom S one strane Dunava.
Domači folkloristi so navdušenemu občinstvu prikazali še venček plesov z Goričkega, za konec pa še štajerski ples s ku-halnicami, s katerim so ogromno zanimanja poželi tudi na letošnji italijanski turneji.
Za glasbene priredbe skladb, ki so jih predstavili pevke, pevci in plesalci FS Cirkulane, so poskrbeli Mihael Kivač, Tiho-mir Klauček in Tadej Jurgec, za koreografijo pa Nada Šešic in Maja Glaser.
SM
Cirkulane • V pričakovanju Barbarnega
Le kakšna bo grofova razsodba ...
V nedeljo se bodo Cirkulane spet vrnile nekaj stoletij nazaj, v čase grofov in grofic, saj bo Društvo za oživitev gradu Borl skupaj z ostalimi cirkulanskimi društvi ponovno, letos drugič, organiziralo starodavni semanji dan na Barbarno z vsem, kar takemu dnevu pritiče.
V pripravi letošnjega programa Barbarnega bodo ob Društvu za oživitev gradu Borl kot soorganizatorji sodelovali še: Občina Cir-kulane, tamkajšnji župnijski urad in OŠ ter Kulturno društvo, domače društvo gospodinj, Turistično društvo, Društvo vinogradnikov in sadjarjev Haloze, PRJ Halo, gasilsko društvo, Radioklub in KTD Klopotec So-viče-Dravci.
Manjkala seveda ne bosta emi-nentna gosta, grof in grofica Sauer, nekdanja pomembna lastnika gradu Borl, dogajanje pa se bo zapletalo in razpletalo v središču današnje občine. Ob številnih stojnicah s starimi mojstri in
mojstrovinami je po zagotovilih organizatorjev ponovno pričakovati tudi odlično srednjeveško kuhinjo, pravzaprav kotel, kjer se bo kot letošnja specialiteta ponujala juha iz kaše, obiskovalci sejma bodo imeli možnost od bli-
zu občudovati grofovski par, kar je sicer zelo redka priložnost za navadne Zemljane; najbolj srečni in zavzeti pa bodo lahko celo poslušali, kaj jim ima veliki gospod povedati in oznaniti.
Kot sta povedali članici orga-
nizacijskega odbora prireditve Sonja Golc in Mira Jerenec, se bo nedeljski veliki dogodek v Cirku-lanah začel že zgodaj zjutraj, ob sedmi uri, s postavljanjem stojnic in rano mašo, uradno se bo sejem odprl ob osmi uri, ob desetih se pričakuje prihod grofa Jurija Friderika Sauerja in njegove mi-lostljive gospe Marije Barbare Sauer, sledila bo pozna sveta maša z oznanili gospoda, okrog poldneva pa sprehod visokega para s spremstvom med stojnicami,
kjer ga bodo vinogradniki tudi obdarili, eden vrhuncev nedeljskega dne pa bo gotovo razsodba v težkem mitninskem sporu.
Zgodaj popoldne se bo nato dogajanje počasi preselilo v večnamensko dvorano, kjer bo gro-fovski par sprejel tudi novodobni župan, vendar protokol sprejema še ni detajlno dodelan, saj ni povsem jasno, kdo pravzaprav predstavlja višjo eminenco, bo pa to gotovo zanimivo videti.
V popoldanskem delu progra-
ma bodo nato brez dvoma lahko prišli na račun ljubitelji zgodovine in njenih skrivnosti, saj bo na vrsti predstavitev gradbene zgodovine Borla, ki jo je pripravil Branko Vnuk, za konec pa bosta o tradiciji in pomenu vaških sejmov govorili Mateja Muršec in Mira Jerenec.
Če bo dogajanje vsaj približno tako pestro, kot je bilo lani, potem letošnjega Barbarnega nikakor ne gre zamuditi; če čisto nič drugega, je srednjeveški spektakel prava paša za oči, poleg tega se je možno odlično najesti z leseno žlico iz kotla (seveda tudi odžejati, da ne bo dvomov), rado-vednejši pa bodo lahko izvedeli tudi marsikaj zanimivega.
Organizatorji ob tem opozarjajo le, da bo glavna cirkulanska prometnica skozi središče občine občasno zaprta za promet, zlasti med deseto in poldrugo uro popoldne, zato je jeklene konjiče bolje parkirati nekaj metrov pred centrom občine; za parkirišča bo ustrezno poskrbljeno.
SM
Po dobrem letu dni bosta med svoje podložnike spet stopila njegova ekscelenca grof Jurij Friderik Gole napovedujeta nadvse pester program letošnjega BarbarneSauer in milostljiva gospa Marija Barbara Sauer.	ga v Cirkulanah.
Ptuj • 20-letnica Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož
Za polno in enakovredno življenje
Društvo za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož je staro 20 let. Ima 320 članov, od tega 117 članov z invalidnostjo.
Na prireditvi ob jubileju, ki so jo obogatili s komedijo Društva študentov invalidov pod naslovom Vse, kar ste želeli vedeti o nas, pa si niste upali vprašati, ki v hudomušni obliki prinaša resna sporočila iz življenjskih zgodb invalidov, njihovega spopadanja z vsakodnevnimi težavami, in z nastopom flavtistk ptujske Glasbene šole Karola Pahorja, so se 26. novembra v kulturni dvorani Gimnazije Ptuj skupaj z gosti spomnili svojih začetkov in prehojene poti v teh dveh desetletjih. V imenu Zveze društev Sonček jim je ob jubileju čestital direktor Jože Primožič, ki je še posebej poudaril, da je akcije, ki so jih izvajali, med drugim Novčič za sončni jutri, prevzela vsa Slovenija. »Kriza bo za vse velika preizkušnja, tudi za društva Sonček, vse težave pa bomo premagali, če bomo vsi Zveza Sonček,« je prepričan Primožič.
MO Ptuj je predstavljal podžupan MO Ptuj Mirko Kekec, ki je ob čestitki za dosedanje delo predsednici Brigiti Pulko tudi izročil simbolično darilo MO Ptuj. Skozi društveno kroniko pa sta vodila zdajšnja predsednica društva Brigita Pulko in dolgoletni predsednik Milan
Klajnšek, ki se je prav posebej zahvalil vsem, ki so pomagali društvu pri realizaciji posameznih programov in pri ureditvi prostorov v poslovnem centru Drava na Ptuju v letu 1999.
»Pred dvajsetimi leti smo se organizirali, da bi bilo ljudem s
cerebralno paralizo in njihovim svojcem lažje, da bi bili drug drugemu v oporo, da bi skrbeli za uresničevanje zakonsko zagotovljenih pravic, da bi živeli polno in enakovredno kot vsi drugi. Zastavljene cilje smo dosegli in mnogokrat tudi presegli. Danes lahko naše društvo skupaj z drugimi v Zvezi društev Sonček nudi svojim članom svetovanje pri vključevanju oseb s cere-bralno paralizo v različne institucije, dnevno varstvo in delo v VDC, terapevtske kolonije, šolo za starše mladoletnih in odraslih oseb s cerebralno paralizo, več oblik terapije in rehabilitacije, različne oblike druženja, zadnja pridobitev pa je bivalna skupnost na Pragerskem. Ta bo poskrbela za odrasle osebe s cerebralno paralizo, da bodo lahko zaživele kar se da samostojno in neodvisno. Našega poslanstva pa še zdaleč ni konec. Mladostnikov in odraslih s ce-rebralno paralizo je vedno več,
prav vsi pa potrebujejo razume-vajočega sogovornika, ki pozna vse stiske, skrbi in strahove. V našem društvu se trudimo, da nihče ne bi ostal brez odgovorov, spodbude in tolažbe,« je med drugim povedala zdajšnja predsednica društva Brigita Pulko.
Pri delu društva je skozi 20 let pomagalo veliko ljudi, vsem so zelo hvaležni. S simboličnimi darili pa so se zahvalili ustanovnim članom društva, zdravnikom Tončki Potočnik Neubauer, Nadi Bezjak, Eriku Šolmanu in Borisu Vovku, mag. Milenku Rosicu, Anki Ostrman, Hildi Sle-kovec, Sonji Podgorelec, Bojanu Burgerju, Majdi Lukner, Dani Praprotnik in Silvi Cajnko, ki je bila tudi prva predsednica Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož. Spomnili pa so se tudi vseh ostalih dosedanjih predsednikov društva, Milana Klajnška in Vilija Tomašiča.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Podžupan MO Ptuj Mirko Kekec je predsednici Društva za cerebralno paralizo Ptuj-Ormož Brigiti Pulko ob 20-letnici delovanja izročil simbolično darilo MO Ptuj.
Ptuj • Projekcija filma Nevidni bataljon
Kakšen je bil Ptuj pred 42 leti?
V okviru projekta Ptuj na filmskem platnu so v prostorih Mestnega kina prejšnji teden izpeljali projekcijo celovečernega igranega filma Nevidni bataljon. Sočasno so spomnili tudi na obletnico slavnostne premiere, ki je potekala pred natanko 42 leti.
Projekt je v sodelovanju s Centrom interesnih dejavnosti in Slovenskim filmskim arhivom pri Arhivu Republike Slovenije organiziral Zgodovinski arhiv na Ptuju. Sočasno s projekcijo filma
so pripravili tudi razstavo, za katero sta bili zadolženi arhivistki Nataša Majerič Kekec in Katja Zupanič.
»Ob pripravah na projekcijo filma je nastala zamisel o razstavi,
Avtorici razstave arhivistki Nataša Majerič Kekec in Katja Zupanič.
na kateri smo Ptujčanom preko starih fotografij, ki jih hranimo v Zgodovinskem arhivu na Ptuju, prikazali podobo Ptuja v letu 1967. Namen je prepoznati staro mestno jedro in ga v mislih primerjati z današnjimi podobami trgov in ulic. Razlika je očitna. Posebej za namen razstave so nastale tudi slike kadrov iz filma, ki so bile izbrane glede na prepoznavnost Ptuja in okolice. Razstavo bogati tudi vitrina, kjer imamo originalno vstopnico iz leta 1967, dodatna vrednost te vstopnice pa so podpisi otrok, ki so zaigrali v filmu. Prav tako je v vitrini na ogled tudi scenarij filma z delovnim naslovom Mirno mesto, kajti to je bil prvotni naslov filma, ki so ga kasneje preimenovali v Nevidni bataljon,« je pojasnila arhivist-ka Katja Zupanič. Sicer pa bo v sklopu projekta Ptuj na filmskem
platnu predvajanih več filmov, Nevidni bataljon so zavrteli kot prvi. O namenu projekta in filmih, ki si jih bomo lahko ogledali, je spregovorila Nataša Majerič Kekec, arhivistka v Zgodovinskem arhivu Ptuj: »Namen projekta Ptuj na filmskem platnu je ohraniti stik s filmskim platnom ter druženje in razprava o filmih. Filmski trak ne sme umreti zaradi nevednosti, saj nima naslednika v novih tehnologijah glede ohranjanja kulturne dediščine. Zaradi vsega tega smo se v arhivu odločili prikazati dokumentarno vrednost starih filmov, kjer lahko vidimo Ptuj in okoliške kraje nekoč. Vsak mesec nameravamo izvesti projekcijo enega filma, ki je bil posnet na Ptuju ali v njegovi okolici, na pomoč pa bo priskočil Slovenski filmski arhiv s svojimi filmi.«
Dženana Becirovic
Foto: DB
Od tod in tam
Se/a • V jesenski noči
Foto: SM
Iz dvorane gasilskega društva v Selih je v soboto zvečer odmevalo od ljudskega petja in igranja. Domače ljudske pevke pod vodstvom Antonije Kaučevič so namreč pripravile že četrti koncert ljudskih vižpod naslovom V jesenski noči. »Lahko rečem, da gre za tradicionalno srečanje, ki se ga tudi letos udeležuje veliko vabljenih skupin ljudskih godcev in pevcev od blizu in daleč, ime koncerta pa je povzeto po dejstvu, da se prepeva ob jesenskih večerih,« je povedala Kaučevičeva. Na odru selske dvorane so se s svojimi nastopi zvrstili: selske ljudske pevke kot gostiteljice, ljudske pevke KD Pobrežje, DPD Svoboda Ptuj, pevke Društva upokojencev (DU) Ptujska Gora, KD Skorba, KPD Hajdina, pevci KD Trnovska vas (na posnetku), mladi muzikantje iz Sel, pevci Društva invalidov iz Kidričevega, FD Dolena, FD Maribor, pevke druge pomladi iz Kidričevega, pevke in muzikantje iz FD Lancova vas in pevke KUD Trta iz Zavrča.
SM
Pobrežje • Srečanje ljudskih pevcev in godcev
Foto: Stanka Letonja
V soboto, 21. novembra, so v Vaškem domu na Pobrežju pevci Folklornega društva Pobrežje pripravili 3. srečanje ljudskih pevcev. Večer so odprli prav ljudski pevci iz fD Pobrežje, ki že 11 let delujejo pod vodstvom Terezije Šimenko; dosedanjim članicam sta se letos pridružila dva nova člana. Na srečanju so zapele še pevke Trstenke iz Podlehnika, pevke FD iz Lancove vasi, ljudske pevke KD Sela, Urbančanke iz TD Destrnik, na harmoniko je zaigral mladi Blaž Hameršak s Pobrežja, ljudski pevci DU Staneta Petroviča Hajdina, ljudski pevci DU Grajena s frajtonarjem, Veseli Jožeki, ljudski pevci FD Dolena, ljudske pevke TD Klopotec - Leskovec, ljudske pevke TD Podlehnik in muzikanti FD iz Lancove vasi. Večer so s pesmijo En hribček bom kupil zaključili gostitelji, pevci FD Pobrežje, zadonela pa je še skupna pesem vseh nastopajočih.
Stanka Letonja
Ptuj • Donacija otroškemu oddelku bolnišnice
Foto: Črtomir Goznik
Na otroškem oddelku ptujske bolnišnice, kjer se letno zdravi okrog 1500 otrok, so se v petek, 27. novembra, razveselili darila Juba. Glavni sestri oddelka Ireni Pulko so izročili nekaj sto evrov vredno donacijo, s katero bodo praznično odeli prostore oddelka. Zelo so veseli, da so se jih spomnili tudi letos, ko je humanitarna akcija pleskanja bolnišničnih prostorov ponovno potekala na Ptuju, kjer se je ta vseslovenska akcija tudi pričela -takrat v nekdanjih prostorih otroškega oddelka, v katerih so letos uredili negovalni oddelek.
MG
Središče ob Dravi • 24. seja občinskega sveta
Svetniki zavrnili predlagani proračun
Pravzaprav imajo svetniki na sleherni predlog proračuna, ki ga pripravi občinska uprava, pripombe. Ponekod več, drugod manj. Vzroki so ponavadi politični, včasih tudi vsebinski. Le redko pa se na Ormoškem zgodi, da svetniki zares zavrnejo proračun, ker v njem želijo videti nekatere vsebinske spremembe, in pri tem tudi vztrajajo. To se je nedavno zgodilo v Središču ob Dravi.
Proračun občine Središče ob Dravi je predstavil župan Jurij Borko. Na pri-hodkovni strani so načrtovali za 3,161.227 evrov prihodkov, odhodki pa naj bi znašali okoli 600.000 evrov več, kolikor naj bi znašalo zadolževanje za prihodnje leto. Čeprav nihče ni grobo kritiziral predlaganega proračuna, so svetniki županu dali vedeti, da s predlogom niso zadovoljni.
Jurija Dogša je skrbelo predvsem zadolževanje občine, saj njeni dolgovi že sedaj znašajo čez 440.000 evrov. Motili pa so ga tudi nekateri indeksi, ki so zelo visoki. Pa ne tisti pri nizkih postavkah, predvsem indeksi pri večjih vsotah. S povedanim se je do neke mere strinjal tudi župan, ki je priznal, da ob primerjavi proračunov 2008, 2009 in 2010 zares nekatere številke bodejo v oči in da se bodo z nekaterimi porabniki morali resno pogovoriti, kako kontrolirati stroške.
Brez pločnika ne bo proračuna
Jedro problema pa je bil pločnik v Obrežu, ki ni bil zajet v proračun. Tudi drugi svetniki so se pridružili Dogševe-mu mnenju, da s pločnikom ne morejo čakati tako dolgo, da se bo država enkrat spomnila
Foto: Viki Ivanuša
Jurij Dogša in Bojan Mlakar sta imela kar nekaj pripomb na predlagani proračun.
nanj, pa pri tem nimajo nobene garancije, kdaj, če sploh, se bo. »Kaj če naslednjih deset let ta cesta ne bo v državnem programu? Ali to pomeni, da pločnika skozi Obrež ne bomo dokončali? Zelo me skrbi varnost ob tej cesti,« je zaključil Dogša. Na to, da je pločnik prioriteta, saj poteka cesta po zelo naseljeni vasi, sta jasno opozorila tudi obreška svetnika Drago Marčec in Jasna Munda.
Zelo analitično se je kritike proračuna lotil Bojan Mlakar, ki se je osredotočil predvsem na kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, ki dobiva skromna sredstva, čeprav je v občini 200 kmetij. Načelno so se z njim vsi strinjali. Ivan Viher je celo predlagal, da se povečajo sredstva za kmetijstvo in se namenijo za točno določen
namen - ureditev kmečkega turizma s prenočišči, saj v občini ni možnosti prenočevanja. Problem sofinanciranja v kmetijstvu pa je tudi v tem, da se subvencije izključujejo, in če kmet dobi državno, ne bo vzel občinske subvencije, saj je ta praviloma manjša. Prav zato se z občinskimi sredstvi po navadi sofinancira predvsem nakup mehanizacije.
Bojana Mlakarja so v oči bodla tudi sredstva za plače in uspešnost, ki v zadnjih letih naraščajo, pa tudi razraščanje skupne medobčinske uprave in stroški zanjo mu niso šli v račun. Čeprav je Jelka Trste-njak Zidarič, tajnica občinske uprave, pojasnila, da gre za napredovanja, ki jih leta niso upoštevali, in uvrstitve v pravilne plačne razrede, pa
Sv. Tomaž • 25. seja občinskega sveta
Potrdili predlog proračuna
Ker so svetniki na nedavni 24. seji zavrnili kup točk, so se ponovno sestali že minulo sredo, da dokončajo začeto delo. Uspelo jim je še več, saj so sprejeli tudi predlog proračuna.
Proračun za 2010 je najbogatejši, odkar obstaja nova občina, saj je njegova vrednost preko štiri milijone evrov. Za primerjavo: proračun za letošnje leto je znašal 1,5 milijona evrov manj. Kot je povedal župan Mirko Cvetko, velik del teh sredstev predstavljata predvsem dva projekta - izgradnja širokopasovnega interneta in novogradnja ceste Bratoneči-
ce-Sveti Tomaž. Največja investicija je tako širokopasovni internet, ki je že v fazi izgradnje in se bo končal sredi prihodnjega leta.
Pomembna sredstva (100.000 evrov) nameravajo vložiti tudi v ureditev športnega igrišča, ki so ga prav tako pričeli obnavljati že letos. Načrtujejo tudi dva pomembnejša cestna oseka v Savcih in Koračicah. Prav tako so se na
Foto: Viki Ivanuša
Zupan Jurij Borko in člani občinske uprave so si beležili pripombe, saj bodo morali spisati nov predlog proračuna za prihodnje leto.
Foto: Viki Ivanuša
Igrišče so začeli urejati že letos, nadaljevali pa bodo v prihodnjem letu, ko naj bi zanj namenili še okrog 100.000 evrov.
seji uspeli dogovoriti, da bodo le naredili pločnik od centra Sv. Tomaža v smeri proti pokopališču. V neposredni bližini bodo uredili tudi avtobusno postajališče. Bistvenih pripomb na proračun ni bilo in proračun je bil soglasno sprejet.
Sprejete pa so bile tudi vse točke, ki so jih na 25. sejo prenesli z minule seje - potrditev projekta za modernizacijo ceste v Hranjigovcih in dveh odsekov v Ključarovcih. Potrdili pa so tudi vrednost točke za odmero nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ki ostaja na enaki ravni kot letos. Župan je sicer na prejšnji seji predvidel znižanje vrednosti točke, vendar so bili svetniki proti temu. Kot je povedal župan, so bile vzrok za glasovanje svetnikov proti več točkam dnevnega reda na 24. seji predvsem nejasnosti glede samih projektov. Svetniki so si v tem času pridobili potrebne informacije in si ogledali projekte ter nanje več niso imeli pripomb.
Viki Ivanuša
svetniki niso bili zadovoljni. Dogša je pripomnil, da število zaposlenih na določen dan ni pravi pokazatelj, povprečje bi povedalo več. Prav tako mu ni bilo všeč, kako so narasli stroški za javna dela. Na začetku se je menda govorilo o 30 %, sedaj pa se je izkazalo, da so občino stala 50 %. »Temeljna razloga za lastno občino sta bila, da bomo sami odločali o svoji usodi in da se bomo na vseh področjih obnašali racionalno,« je prisotne spomnil Dogša.
Ugoden čas za zadolževanje?
Svetnik Ivan Viher je presenetil z nenavadnim predlogom, namreč da je pravi trenutek, da se občina še bolj zadolži. To je utemeljil takole: »Povprečna zadolžitev slovenskih občin konec leta 2008 je bila 280 EUR na prebivalca, v Ljubljani malo čez 600 EUR. V Središču ob Dravi se predvideva zadolžitev 330 evrov na prebivalca. V sedanji situaciji me ne bi bilo strah dodatno se zadolžiti. Ker tako poceni gradbenih storitev za investicije, kot so sedaj, ne bo več. Celo preko 30 % nižje so kot pred leti, ko so bile pretirane. Čez leto ali dve se bodo cene vrnile na prejšnjo raven. Poleg tega je mogoče dobiti tudi subvencioniranje obresti, tako da je strošek kredita zelo nizek. Na ta način bi bilo možno rešiti problem pločnika v Obrežu. Ne bi se bal zadolžitve do 400 EUR na prebivalca. Predlagam, da naredimo letos maksimum, se zadolžimo in nato investicije načrtno ustavimo, da se poplačajo dolgovi.«
Jasno Munda je v proračunu zmotila postavka o Ljudski univerzi Ormož, saj so že lani povedali, da te institucije ne nameravajo več podpirati.
Na samem glasovanju je šele postalo jasno, da je proračun padel, pa tudi to, da središki
občinski svet ni več enoten, kot se je zdelo pred tremi leti. Za proračun so glasovali trije svetniki, pet jih je glasovalo proti, eden pa se je glasovanja vzdržal.
Pripravljajo
nadaljevanje
kronike
V Središču so se odločili, da izdajo nadaljevanje kronike Frana Kovačiča Trg Središče. V ta namen so formirali uredniški odbor, ki ga vodi Marija Hernja Masten. Nadaljevanje kronike bo zajemalo različna področja zgodovine trga Središče ob Dravi v letih 1910-2010, ki jih bo strokovno obdelalo 18 avtorjev.
Marija Hernja Masten je na seji predstavila delovanje uredniškega odbora in napredovanje dela. Projekt je v fazi oddaje člankov in načrtujejo, da bi kroniko izdali v prihodnjem letu. Čeprav gre na nek način za nadaljevanje znamenite kronike Frana Kovačiča, bo ta seveda drugačna od prve, nameravajo pa jo izdati v enakem formatu in obliki, tako da bosta lahko na polici obe stali skupaj. Da bodo domačine pripravili na to, kar nastaja, načrtujejo organizirati več zgodovinskih večerov, na katerih bo po več avtorjev skupaj predstavilo svojo tematiko, ki jo obravnavajo v kroniki. Prvi večer bo že v decembru.
Zadnje povišanje vrednosti točke za nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča je središki občinski svet sprejel lani, zato so potrdili predlagano povišanje vrednosti točke za leto 2010. Odbor za finance je predlagal, da bo v letu 2010 letna vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča na območju Središče ob Dravi 0,002717 EUR/m2. Sprememba bo imela pozitivne posledice za proračun, saj se bo
vsota, vplačana za ta namen, povečala za okrog 2 %. Lani je bilo v proračun občine iz naslova nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča vplačanih 113.950 EUR.
Svetniki so obravnavali in potrdili tudi odlok o odvajanju odpadnih voda. Predstavil ga je mag. Roman Rozman.
Ob koncu so določili tudi pogoje za uporabo dvorane Sokolana. Absolutno prednost pri njeni uporabi ima občina za občinske prireditve, sicer pa bo imela prednost pri uporabi tista stranka, ki bo prva vložila vlogo za uporabo pri upravnem organu občine. Društva iz domače občine in javni zavodi, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina Središče ob Dravi, bodo lahko konec leta oziroma v začetku leta na občinsko upravo predložila sprejet koledar prireditev in se vpisala v koledar uporabe za tekoče leto. Imeli bodo prednost pred drugimi uporabniki, saj za dneve, ko je predvidena prireditev po koledarju društev in javnih zavodov, ni mogoča uporaba dvorane in inventarja za druge vlagatelje. Osnovna šola Središče ob Dravi ter humanitarne organizacije in društva, ki se ukvarjajo s humanitarno dejavnostjo, so oproščeni plačila za uporabo dvorane in plačila obratovalnih stroškov. Društva, ki imajo sedež v občini, bodo oproščena plačila uporabe dvorane, plačali pa bodo le stroške obratovanja za prireditve nekomercialna narave. Za prireditve komercialne narave domača društva plačajo za uporabo 50 EUR, ostali uporabniki pa 80 EUR.
Na seji je bil potrjen tudi dvig cen za uporabo grobov na pokopališču v Središču ob Dravi, kjer je bila cena nespremenjena že od leta 2007. Stroški vzdrževanja in nove investicije so razlog za dvig cene, ta pa znaša po novem 10 EUR/m2.
Viki Ivanuša
Rim • Sojenje proti Berlusconiju spet 4. decembra
Italijanski premier obtožen korupcije in goljufij
Sodišče v Milanu je sklenilo, da se bo sojenje proti italijanskemu premieru Silviu Berlu-sconiju zaradi korupcije nadaljevalo 4. decembra. Sklep izhaja iz odločitve ustavnega sodišča, s katero je to v začetku oktobra razveljavilo zakon, ki je predsedniku vlade in še trem najvišjim politikom v državi zagotavljal imuniteto pred kazenskim pregonom.
Berlusconi je obtožen, da je britanskemu odvetniku Davidu Mill-su plačal 380.000 evrov v zameno za lažno pričanje v dveh procesih v 90. letih prejšnjega stoletja. Mills, sojenje proti kateremu je potekalo ločeno, je bil februarja v omenjenem primeru že obsojen na štiri leta in pol zaporne kazni.
Berlusconijev odvetnik Niccolo Ghedini je v odzivu na petkovo odločitev sodišča že dejal, da se premier za prihodnji petek predvidene obravnave ne bo mogel udeležiti, saj na ta dan že poteka seja vlade, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Postopek proti Berlusconiju v primeru Mills je bil ustavljen leta 2008, ko je desnosredinska vlada sprejela zakon, ki je Berlusconiju in še trem najvišjim politikom v državi zagotavljal imuniteto pred
kazenskim pregonom v času mandata. Z oktobrsko odločitvijo ustavnega sodišča, da je zakon protiustaven, so postopki proti premieru znova stekli.
Poleg omenjenega sojenja se bo predvidoma 18. januarja proti Berlusconiju nadaljevalo tudi sojenje zaradi suma davčne goljufije in poneverbe pri nakupu pravic za predvajanje ameriških filmov s strani Berlusconijeve televizijske mreže Mediaset v 90. letih minulega stoletja.
Berlusconi je že večkrat zanikal kakršnekoli prestopke in trdi, da je žrtev političnega maščevanja, ki ga vodijo »rdeči« sodniki in tožilci. Slednje je z ostro kritiko znova napadel v četrtek na srečanju vodstva svoje stranke Ljudstvo svobode, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Berlusconi je posvaril pred sodniki, ki so pod političnim vplivom in želijo spodnesti vlado. Del sodnikov je ubral prevratni-ško pot, ki bi lahko državo pripeljala na rob »državljanske vojne«, je četrtkove besede Berlusconija povzel eden izmed udeležencev srečanja. V stranki so kasneje sicer zanikali, da bi Berlusconi uporabil izraz »državljanska vojna«.
Italijanska vlada je sicer po omenjeni odločitvi ustavnega sodišča v parlamentarno proceduro poslala nov predlog zakona, ki naj bi med drugim skrajšal sodne procese na največ šest let. V luči kritik, da gre za nov poskus Berlusconija, da s skrajšanjem zastaralnih rokov zaključi procese proti njemu, se je na poziv pisatelja Roberta Saviana oblikovala spletna peticija proti zakonu, ki jo je podpisalo že več sto tisoč Italijanov. (sta)
EU • Prevečkrat kršene pravice spletnih potrošnikov
Bruselj želi zavarovati kupovanje počitniških paketov po spletu
Več kot polovica od milijonov ljudi, ki po spletu kupujejo počitniške pakete s kombiniranjem letalskih vozovnic, rezervacij hotelskih sob in najema avtomobila, tvega, da bodo njihove pravice kršene, ugotavlja Evropska komisija. Zato je danes začela posvetovanje o tem, kako tem potrošnikom zagotoviti boljše finančno varstvo. Več kot polovica ljudi pri načrtovanju počitnic uporablja internet, pri čemer pa niso ustrezno zavarovani, je poudarila evropska komisarka za zaščito potrošnikov Meglena Kuneva.
Obstoječa zakonodaja na tem področju sega v leto 1990, v obdobje razcveta počitniških paketov. Evropska komisija pa je danes začela javno posvetovanje o razširitvi osnovnega varstva, ki ga zagotavlja evropska direktiva o paketnih potovanjih iz leta 1990, na t. i. »dinamične počitniške pakete«. Kot ugotavlja komisija, so potrošniki, ki so imeli težave s takšnimi paketi, v povprečju izgubili 600 evrov, kar je 80 odstotkov od povprečne cene paketa. Za 17 držav, vključenih v raziskavo, to pomeni milijarda evrov na leto. Dinamične počitniške pakete zdaj uporablja že 23 odstotka evropskih potrošnikov. Slovenija je z 42 odstotki poleg Švedske in Irske med državami z največjim deležem. Evropski predpisi o varstvu potrošnikov večinoma teh paketov ne zajemajo, čeprav kar
67 odstotkov potrošnikov napačno meni, da so zaščiteni. Zaradi pogostih stečajev letalskih družb v zadnjem času Evropska komisija tudi razmišlja, da osnovnega varstva potrošnikov v primeru plačilne nesposobnosti in stečaja ne bi omejevala zgolj na paketne počitnice in dinamične počitniške pakete, temveč bi ga razširila tudi na samostojno kupljene letalske karte brez storitev. (sta)
Bruselj • Bajni dohodki evropskih funkcionarjev še višji
Plače
funkcionarjev EU naj bi se zvišale za 3,7 odstotka
Evropska komisija je potrdila, da je za letos predvideno zvišanje plač funkcionarjev EU za 3,7 odstotka v primerjavi z letom 2008. V odgovoru na vprašanja, ali ni to v času krize neprimerno, so v Bruslju pojasnili, da o tem ne odloča komisija, temveč gre za izračune na podlagi uveljavljene »objektivne metode« v skladu s statutom.
»Ni komisija tista, ki na podlagi lastne pobude odloča o znižanju ali zvišanju plač javnih funkcionarjev,« je razložila tiskovna predstavnica za upravne zadeve Valerie Rampi. Gre za izračune na podlagi »objektivne metode«, pri kateri se upošteva evolucija plač v javnem sektorju v osmih državah članicah unije - Veliki Britaniji, Nemčiji, Belgiji, Španiji, Franciji, Italiji, Nizozemski in Lu-ksemburgu. »Temu sledimo - pa če gre za znižanje ali zvišanje,« je poudarila Rampijeva. Primera, kdaj v preteklosti so se plače po tej metodi znižale, sicer takoj iz
glave ni znala navesti. Predvideno zvišanje plač bruseljskim funkcionarjem sproža številne kritike, ne nazadnje tudi zato, ker so številne države članice zaradi krize med drugim znižale plače svojim funkcionarjem.
Kot je znano, osnovna mesečna plača predsednika evropske komisije Joseja Manuela Barrosa znaša 24.422,80 evrov bruto, plača komisarjev in evropskih sodnikov pa 19.909,89 evra bruto. (sta)
foto: eu2009.cz
EU • Barroso predstavil novo komisijo Okoljski resor Potočniku
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je danes v Bruslju razkril, kako je razdelil resorje med 26 kandidatov držav članic za prihodnjo komisijo. Slovenski kandidat Janez Potočnik je dobil resor za okolje. Barroso je dejal, da je izjemno vesel, da bo ta resor vodil Potočnik, ki ga je označil za »predanega okoljevarstvenika«.
»Okolje je veliko več od ukrepanja na področju podnebnih sprememb,« je poudaril Barroso v odgovoru na vprašanje, kakšne bodo pristojnosti Potočnika glede na dejstvo, da se z novo komisijo uvaja tudi nov resor za podnebno ukrepanje. Po njegovih besedah gre za pomembna vprašanja, kot so zaščita tal, vode in zraka ter ohranjanje bio-diverzizete. Potočnik bo odgovoren za okolje in tega sem izjemno vesel, saj je v zadnjih petih letih pokazal »neposreden in poseben interes« za to področje, je povedal predsednik komisije in ob tem Potočnika označil za »predanega okoljevarstvenika«.
Med preostalimi resorji velja izpostaviti, da je portfelj za širitev dobil Čeh Štefan Füle, resor za denarne in gospodarske zadeve Finec Olli Rehn, resor za konkurenco Španec Joaquin Almunia, Francoz Michel Barnier je dobil resor za notranji trg, Nemec Günther Oettinger pa resor za energijo, resor za podnebno ukrepanje pa Danka Connie Hedegaard. Madžar Laszlo Andor je dobil resor za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje, resor za kmetijstvo in razvoj podeželja je dobil Romun Da-cian Ciolos, resor za zdravje in zaščito potrošnikov Maltežan John Dalli, resor za ribištvo Grkinja Maria Damanaki, resor za trgovino Karel De Gucht, za regionalno politiko bo odgovoren Avstrijec Johannes Hahn. Resor za znanost in raziskave, ki ga je sedaj vodil Slovenec Potočnik, je bil dodeljen Irki Marie Geoghegan-Quinn, Bolgarka Rumjana Želeva bo odgovorna za mednarodno sodelovanje, človekoljubno pomoč in krizno odzivanje, Estonec Siim Kallas za promet, Nizozemka Neelie Kroes za digitalno agendo, Poljak Janusz Lewandowski bo odgovoren za proračun in finančno programiranje. Resor za notranje zadeve je Barroso dodelil Šved i nj i Cecil i i Malmström, resor za razvoj Latvijcu Andrisu Piebalgsu, resor za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo Luksemburžanki Viviane Reding, Slovaku Mirošu Šefčoviču resor za medinstitucionalne in upravne zadeve, Litovec Algirdas Šemeta je dobil resor za davke in carinsko unijo, Italijan Antonio Tajani resor za industrijo in podjetja, Ci-prčanka Andrula Vasiliu pa resor za izobraževanje, večjezičnost, kulturo in mlade. Podpredsednikov komisije je pet, med njimi tri ženske, tudi visoka zunanja predstavnica, Britanka Catherine Ashton.
Barroso je ob predstavitvi razdelitve resorjev poudaril, da je dobil »odlične nominacije«, da so prave osebe dobile prave resorje ter da je bila končna izbira izključno njegova. Posebej je pozdravil »vrnitev« 13 komisarjev, ki so bili že v njegovi prvi ekipi - med njimi je tudi Potočnik. »Imam kolegij, ki bo lahko uresničil spremembe, ki sem jih obljubil,« je poudaril. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Dublin • Iz poročila o spolnih zlorabah preko 300 otrok
Dublinska nadškofija desetletja prikrivala spolne zlorabe otrok
V Dublinu so predstavili obsežno poročilo o spolnih zlorabah, ki so jih zagrešili duhovniki v tamkajšnji nadškofiji. Poročilo, rezultat tri leta trajajoče preiskave, potrjuje, da so štirje nadškofi dublinske nadškofije, sicer največje na Irskem, namerno prikrivali spolne zlorabe otrok, ščitili storilce ter se izogibali roki pravice.
»Dublinska nadškofija se je pri soočanju s spolnimi zlorabami otrok vsaj do sredine 90. let prejšnjega stoletja ukvarjala predvsem s tem, kako jih ohraniti v tajnosti, se izogniti škandalu ter zaščititi ugled Cerkve in njeno premoženje ... Vsi drugi pomisleki, vključno z dobrobitjo otrok in pravico žrtev, so bili podrejeni tem prioritetam,« ugotavlja poročilo. Otroci, ki so razkrili zlorabe, so praviloma zadeli ob »zanikanje, aroganco in prikrivanje«.
750 strani dolgo poročilo, delo sodnice Yvonne Murphy, temelji na poročilih o več kot 300 spolno zlorabljenih otrocih s strani 46 duhovnikov v dublinski nadškofiji v letih 1974-2004. Kot piše francoska tiskovna agencija AFP, poročilo katoliško cerkev jasno kritizira zaradi njene nezmožnosti oz. nepripravljenosti, da zaščiti nedolžne otroke. Eden od duhovnikov je priznal, da je zlorabil več kot 100 otrok, nek drug pa, da je kar 25 otrok zlorabljal približno vsak drugi teden.
Irski pravosodni minister Dermot Ahern je ocenil, da je v poročilu »katalogizirano zlo za zlom, storjeno v imenu tega, kar je bilo perverzno dojeto kot višje dobro.« »V številnih primerih dobrobit otrok ni štela nič in storilce so pustili, da prosto zlorabljajo še naprej, da so za zlo kaznovani nedolžni,« je še dejal minister in dodal: »Ne moremo se izogniti kruti ironiji tega, da je cerkev v želji, da se izogne škandalu, dejansko ustvarila škandal neverjetnih razsežnosti.« Irska vlada se je sicer v odzivu na poročilo že opravičila, ker ni uspela zaščititi otrok, ki so bili v cerkveni oskrbi, in se v izjavi zavezala, da se kaj takega ne bo več ponovilo. Organizacija Amnesty International pa je celo pozvala k takojšnjem razpisu referenduma, na katerem bi potrdili, da se v irsko ustavo zapišejo pravice otrok in na ta način preprečijo nadaljnje zlorabe, še poroča AFP.
Opravičila se je tudi že irska katoliška cerkev in škandal označila za sramoto. Dublinski nadškof Diarmuid Martin je poudaril, da se omenjenih dogodkov globoko sramuje ter žrtvam ponudil osebno opravičilo in kesanje. »Zavedam se, da takih dejanj ne more opravičiti nobena beseda, poleg tega pa takšna dejanja duhovnikov žalijo tako boga kot celotno duhovništvo,« je v opravičilu žrtvam spolnih zlorab dejal Martin. (sta)
Dubaj - Osrednji državni investicijski holding Dubai World je upnike pozval k odlogu plačila približno 60 milijard dolarjev dolga do maja prihodnje leto. Novica je negativno vplivala na finančne in kapitalske trge, v Aziji je večina osrednjih borznih indeksov krepko pod četrtkovimi vrednostmi, močno pa se je pocenila tudi nafta. Dolgovi Dubai World znašajo 60 milijard dolarjev od sicer skupno 80 milijard dolarjev dolga celotne države. Prošnja upnikom za odlog plačila je razlog za bojazni pred morebitnim zlomom tega investicijskega holdings ter posledicami, ki bi jih to lahko imelo za banke upnice. Zlati časi za Dubaj so zaradi svetovne finančne in gospodarske kriza mimo, poročajo tuje tiskovne agencije. Morebiten bankrot države po mnenju finančnih strokovnjakov sicer ni verjeten, sta se pa znašla državni investicijski holding Dubai World in njegova hčerinska družba Nakheel v resnih težavah.
Beograd - Srbija bo do leta 2012 v razvoj infrastrukture vložila pet milijard evrov, predvsem v posodobitev cestne, železniške in energetske infrastrukture, je v pogovoru za srbski tednik Nin povedal srbski premier Mirko Cvetkovic. Poudaril je, da bo Srbija z omenjenim denarjem zaključila gradnjo nekaterih najpomembnejših infrastrukturnih projektov, o katerih se je »desetletja« govorilo, vendar za njih ni bila narejena niti projektna dokumentacija. Za katere projekte gre, ni navedel, najverjetneje pa gre za gradnjo novih odsekov avtocest, tudi proti Črni gori, in postavitev novih termo- in hidroelektrarn
Pariz - Francoski energetski velikan EDF je danes z ruskim Gazpro-mom podpisal pogodbo o pridružitvi francoske družbe konzorciju podjetij, ki bo gradil plinovod Južni tok, je povedal ruski premier Vladimir Putin. EDF naj bi v plinovodu dobil 10-odstotni lastniški delež, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Južni tok je eden od dveh velikih plinovodnih projektov, ki jih razvija Rusija za dobavo svojega zemeljskega plina v Evropo. Končan naj bi bil do leta 2015. Sestavljala naj bi ga dva kraka. Poleg kraka iz Rusije, pod Črnim morjem do Bolgarije, Srbije, Madžarske in Avstrije oz. Slovenije v Italijo, naj bi v Italijo šel tudi krak, ki bi se iz Bolgarije razcepil v Grčijo in nato pod Jadranskim morjem v južno Italijo. Drugi plinovod pa je Severni tok, ki bi iz Rusije šel pod Baltskim morjem v Nemčijo. Ta projekt podpirata tako Rusija kot Nemčija, medtem ko mu nasprotujejo predvsem baltske države in Poljska, ki se bojijo, da se bo zaradi tega plinovoda, ki bi jih skupaj z Ukrajino, preko katere gre zdaj največ ruskega plina v Evropo, obšel, zmanjšala zanesljivost njihove oskrbe s plinom. Francoski GDF Suez naj bi se z Gazpromom že pogovarjal tudi o deležu v plinovodu Severni tok.
Tokio - Japonska je oktobra že deveti mesec zapored zabeležila zunanjetrgovinski presežek, ki se je povzpel na 9,1 milijarde dolarjev, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Drugo največje svetovno gospodarstvo se tako počasi izvija iz primeža krize, predvsem na račun okrevanja po krizi v preostalih azijskih državah. Japonska je sicer še pred letom dni beležila 0,9 milijarde dolarjev zunanjetrgovinskega primanjkljaja, vendar se je zunanjetrgovinska bilanca v zadnjem letu dni močno spremenila. Izvoz je oktobra upadel za 23,2 odstotka na skupno nekaj več kot 60 milijard dolarjev. Na drugi strani se je še bolj občutno zmanjšal uvoz. Ta je v primerjavi z oktobrom 2008 manjši za 35,6 odstotka in je dosegel dobrih 51 milijard dolarjev.
Moskva - Največji ruski naftni proizvajalec Rosneft je v letošnjih prvih devetih mesecih ustvaril 4,84 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 53,2 odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Razlog za nižji dobiček je kriza, ki je ceno črnega zlata potisnila navzdol. Prihodki od prodaje so se v tem obdobju znižali za 44,6 odstotka na 32,25 milijarde dolarjev. Ruske energetske družbe se po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v letošnjem letu soočajo s krepkim upadom dobička, saj je svetovna gospodarska kriza navzdol potisnila cene črnega zlata. Nafta je sredi lanskega leta dosegala rekordno visoke cene. Rusko gospodarstvo, ki je zelo odvisno od izvoza nafte in zemeljskega plina, se bo po pričakovanjih v letošnjem letu skrčilo za najmanj osem odstotkov.
Frankfurt - Ameriški proizvajalec avtomobilov General Motors (GM) bo ohranil vse nemške obrate svoje evropske podružnice Opel, vendar pa bo to zahtevalo odpuščanje 5300 zaposlenih, je danes iz neimenovanih virov pri detroitskem velikanu izvedela nemška tiskovna agencija dpa. gM za sanacijo Opla sicer potrebuje 3,3 milijarde evrov. Kot je danes po zaključku ogleda vseh Oplovih obratov v Nemčiji povedal začasni vodja evropske podružnice GM Nick Reilly, naj bi tako še naprej obratovali proizvodni obrati v Eisenachu, Bochumu in Kaiserslautern^ medtem ko obstoj osrednje Oplove tovarne v Rüsselsheimu pri Frankfurtu, kjer se opravljajo tudi ključne dejavnosti raziskav in razvoja, nikoli ni bil pod vprašajem. Kot je iz neuradnih virov izvedela dpa, pa bo morala Nemčija za ohranitev vseh tovarn plačati ceno, in sicer naj bi GM v nemških obratih Opla odpustil 5300 zaposlenih, največ (2400 in 2300) v Rüsselsheimu in Bochumu. S tem bo Nemčija po navedbah dpa nosila tudi breme prestrukturiranja Opla.
Atene - Grška družba Marfin Investment Group, ki je lastnik tudi grške letalske družbe Greek Airlines, je kupila srbskega letalskega prevoznika Jat Airways, poročajo makedonski mediji, ki se sklicujejo na grške. Koliko naj bi Grki odšteli za Jat Airways in kdaj je bil posel sklenjen, ne poročajo. Kot poroča makedonska tiskovna agencija Makfax, naj bi grška družba z Jatom načrtovala letalsko povezati vse države nekdanje Jugoslavije, tudi Makedonijo. Jat Airways, ki je nekoč sodil med največje letalske prevoznike v Evropi, bil pa je tudi med pionirji letalstva v svetu, se zadnja leta, kot številni letalski prevozniki po svetu, ubada s finančnimi težavami. Družba beleži izgubo, ki je predvsem posledica visokih stroškov dela in vzdrževanja zastarele flote. Jat Airways je bil že večkrat na prodaj, nazadnje lani, vendar kljub zanimanju številnih letalskih družb, med njimi naj bi bil najbolj zainteresiran ruski Aeroflot, do prodaje te državne družbe ni prišlo. (sta)
Ptuj • Slovesnost z orkestrom Slovenske vojske
10 let veteranskega združenja in 40 let teritorialne obrambe
V dvorani Gimnazije Ptuj so v petek, 27. novembra, proslavili 10 letnico Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo in 40 letnico Teritorialne obrambe Slovenije; slovesnost je kulturno obogatil orkester Slovenske vojske pod taktirko Andreje Šolar.
i
Foto: M. Ozmec
Zupan MO Ptuj dr. Štefan Celan je predstavnikoma obeh organizacij Stanetu Žitniku (na posnetku ) in Miranu Fišerju izročil spominski kelih Mestne občine Ptuj.
Pa brez zamere
Nešportni šport
Nogomet in stave
Da je nogomet velik biznis, je jasno. V tem športu se obračajo vrtoglave vsote. Ne samo igralci, ki za svoje žogobrcarsko rokohitrstvo (no, no-gohitrstvo) prejemajo zneske, ki si jih navadni smrtniki komaj predstavljamo, tudi vsi ostali, ki so vpleteni v ta najpopularnejši šport na svetu, so za svoje delo odlično plačani. Tukaj seveda ne smemo pozabiti tudi denarja, ki se v nogometnih sferah vrti od prihodkov oglaševalskih storitev in še posebej stav. Kar se tega tiče, je nogomet menda prava meka za stavnice. Kar je v bistvu precej razumljivo - v kolikor je nogomet najbolj priljubljen šport, ima največ navijačev in spremljevalcev, med temi pa posledično tudi največ tistih, kijih mikajo športne stave.
A pri športnih stavah je, kot seje pokazalo v zadnjem času, kar hudič. Kakor hitro se namreč v določenem okolju ali panogi obrača toliko denarja, kot se ga pri nogometu, se bo slej ko prej našel nekdo, ki se mu bo utrnila ideja, da bi se pri stavah (ki naj bi bile vsaj napol nepredvidljive in torej neka vrsta iger na srečo) dalo kaj zaslužiti - tudi na ne najbolj pošten način. Malce koga podmazati tu in tam, mu plačati lep kupček denarja, da bo igral ali sodil tako, kot bo ustrezalo temu, ki mu tako nečastno uslugo plačuje. In na koncu mastno) zaslužiti. Tako športne stave postanejo nič kaj športne, ampak prej kriminalne stave, ki jih vodijo ljudje, ki bi jih lahko označili za kriminalce. Še posebej tiste, ki ne spadajo v razred lokalnih prekupčevalcev s stavami, ampak se prištevajo k mednarodnim, dobro organiziranim kriminalnim združbam (kot bi jih najverjetneje poimenovali pri uradnih organih, ki se s takimi in podobnimi barabijami ukvarjajo).
Če je nagnjenje nekaterih, da iz vsake reči hočejo kovati dobiček, pogojno razumeti, pa je precej težje razumeti tiste, ki nelegalne dogovore udejanjajo na igrišču - nogometaše, sodnike, trenerje in podobne nogometne akterje. Seveda, na prvi pogled lahko izstrelimo, da recimo nogometaš, ki na mesec ne zasluži niti tisoč evrov, v situaciji, ko mu ponudijo desetkrat večji znesek za to, da na neki tekmi namerno naredi prekršek ali zgreši gol, nima kaj dosti razmišljati. Najprej je treba preživeti in v današnjih časih je denar eno izmed nujnih (a ne zadostnih) sredstev za preživetje. Najbrž celo najbolj nujno - vsaj v»razvitem«svetu. A po drugi strani je nogometaš vseeno športnik in bi kot tak vsekakor moral delovati in razmišljati v športnem duhu ter vsakršno nespodobno povabilo tega kova kategorično zavrniti. Še posebej, če je rezina kruha, ki si ga služi z brcanjem žoge, tista bolj debele sorte, tako da nima niti potrebe, da bi o ponudbi razmišljal iz zgolj eksistenčnih razlogov.
Kje je torej trik? Kako to, da so podkupnine v nogometu tako razširjene (ne zgolj v smislu pogostosti, ampak tudi v smislu, da so vseobsegajoče - se pravi, da so razširjene tako v elitnih kot tudi v »divjih« ligah)? Sam razen razlage, da je nogomet zraven športa še pač velik biznis in da je torej tudi tukaj (kot pri vseh velikih biznisih) veliko prostora za špekulante in organiziran kriminal, kakšnega drugega dobrega razloga ne vidim. V razne domneve v stilu »nogometaši so itak vsi butasti« se pa tudi ne mislim spuščati. Čeprav sicer, to je treba poudariti, nogomet na moji osebni lestvici športov najljubših ne zaseda prvega mesta. A vseeno upam, da bo kdo tudi na tem področju naredil red in da bodo množice navijačev v prihodnje žalovale ali slavile usodo svojega kluba zaradi njegovih dobrih/slabih iger, ne pa zaradi dogovorjenih spletk.
Gregor Alič
Ptuj • Z združenimi napori za višjo kvaliteto življenja
Za lepšo jesen življenja
V restavraciji Gastro na Ptuju je 26. novembra potekalo srečanje ob 10-letnici začetka izvajanja projekta Z združenimi napori za višjo kakovost življenja, ki ga je organiziralo Društvo Optimisti Ptuj pod vodstvom Anke Ostrman, koordinatorice programov pri tem projektu.
Proslave dveh pomembnih jubilejev so se v dvorani Gimnazije Ptuj poleg predstavnikov Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ptuj udeležili tudi predstavniki ministrstva za obrambo in Slovenske vojske, župani Mestne občine Ptuj in nekaterih okoliških občin.
Po uvodni svečanosti je zbrane nagovoril predsednik območnega veteranskega združenja Stanko Žitnik. Povedal je, da je bila osnova za nastop orkestra Slovenske vojske predvsem dobrodelni koncert, ki so ga namenili zbiranju sredstev za najbolj ogrožene člane veteranskega društva. Sicer pa je bil koncert namenjen predvsem proslavi 10-letnice ptujskega območnega združenja veteranov in 40-letnice Teritorialne obrambe Slovenije.
Ustanovni občni zbor Društva veteranov vojne za Slovenijo Ptuj je bil 17. decembra 1999. V teh desetih letih so člani sodelovali v vseh akcijah in nalogah veteranskega združenja tako v občini kot v regijskem in državnem merilu. Ob jubileju so pripravili
zanimivo razstavo o dogodkih v letih 1990 in 1991, izdali obsežen spominski zbornik o prelomnih dogodkih v letih 1990 in 1991, bili so eni od pobudnikov za postavitev spomenika, ki spominja na čas boja za osvoboditev v Ptuju, pred tednom dni pa
so v sodelovanju s Talumom slovesno odkrili spominsko obeležje manevrski strukturi v tem kolektivu.
Ob obeh pomembnih jubilejih je veteranom vojne čestital župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan in ob tej priložnosti obudil nekaj svojih spominov na prelomne dogodke v času osamosvojitve Slovenije. Tudi sam ni bil vse do zadnjega trenutka prepričan, da se bo tako zapletlo, da bo uporabljeno orožje, ob tem pa je izrazil zadovoljstvo, da ni bilo prelite še več krvi.
O jubileju so se veterani zahvalili vsem, ki so jim pomagali in podpirali njihova prizadevanja, predsednik Sranko Žitnik pa je bronasto priznanje veteranskega združenja najprej izročil županu MO Ptuj, spominske plakete pa so izročili tudi orkestru Slovenske vojske,
Šolskemu centru Ptuj in Gimnaziji Ptuj ter Poklicni tehniški in elektro šoli Ptuj. Ob 10 letnici veteranskega združenja in 40-letnici Teritorialne obrambe Slovenije pa je žu-pan,.dr. Štefan Celan predstavnikoma obeh organizacij Stanetu Žitniku in Miranu Fišerju izročil spominski kelih MO Ptuj.
V kulturnem delu sta najprej nastopila člana celjskega združenja veteranov vojne za Slovenijo, harmonikar Viki Ašič in baritonist Andrej Bre-mec, v osrednjem delu pa so se s koncertnim programom skladb, v glavnem slovenskih avtorjev, predstavili glasbeniki orkestra Slovenske vojske pod taktirko mlade dirigentke Andreje Šolar. Orkester, ki je bil ustanovljen leta 1996, deluje kot glasbena enota vojske v okviru enote za protokol. V glavnem ga sestavljajo diplomanti akademije za glasbo v Ljubljani, v 12 letih delovanja pa so opravili že več kot 1500 nastopov, med temi več kot 50 nastopov v 11 evropskih državah. Poleg tega se redno udeležujejo festivalov vojaških orkestrov v Avstriji, Italiji, Belgiji, Franciji, na Madžarskem in Danskem.
M. Ozmec
Srečanje je omogočila ČS Ljudski vrt, ki ima velik posluh za delovanje civilne družbe in podpira vse oblike prostovolj-stva. Projekt se je na Ptuju začel izvajati na pobudo Mateje Kožuh Novak, ki je tudi sodelovala pri njegovem izvajanju dve leti. Še danes pa deluje program skupine za samopomoč. Te so delovale v Domu upokojencev na Ptuju že pred pričetkom projekta, danes tam deluje sedem skupin, druge so nastale v posameznih četrtnih skupnostih. Skupaj jih je na Ptuju že 18, njihovim vodjem so se na srečanju 26. novembra pridružili tudi vodje posameznih programov iz leta 1999, med njimi Milan Zupanc, Andreja Samojlenko, Zdenka Unuk, Jožica Šemnički, Jelka Sužnik, Vida Milunič in Ro-zika Ojsteršek. Po vzoru skupin za samopomoč so pričele delovati tudi skupine za samopomoč med upokojenci Slovenske vojske. Njihove izkušnje je predstavil Safet Zilakovič, ki je dejal, da njihovi člani čutijo, da so take skupine resnično potrebne in da uživajo v tem druženju.
V desetih letih je vsaka skupina sestala okrog 400-krat, kar skupaj znese veliko ur, ki so jih preživeli v prijetnem druženju, izmenjavi izkušenj, stkala so se mnoga prijateljstva, v skupini pa je tudi vsaka še tako težka življenjska preizkušnja lažje rešljiva. »Od drugih lahko dobivaš samo, če jim daješ, in mi to počnemo,« je povedala predsednica Društva Optimisti Ptuj Anka Ostrman,
ko so se zahvalili vodjem skupin za samopomoč za njihovo 10- in 13-letno vodenje skupin. S svojim delovanjem skupine starejšim žlahtnijo jesen življenja. V odsotnosti Mateje Kožuh Novak je udeležence srečanja pozdravila Lada Zei in še posebej izpostavila pomen druženja v kriznih časih, saj so marsikdaj druženja edino, kar človeku res ostane.
MG
Foto: M. Ozmec
Nastopila sta tudi harmonikar Viki Ašič in baritonist Andrej Bre-mec iz celjskega veteranskega združenja.
Foto: M. Ozmec
Za izjemen kulturni dogodek je poskrbel orkester Slovenske vojske pod taktirko mlade dirigentke Andreje Šolar.
Foto: Črtomir Goznik
Anka Ostrman: »Letos mineva deset let, odkar smo na Ptuju začeli izvajati projekt Z združenimi napori na višjo kvaliteto življenja.«
10 Štajerski TEDNIK
Kultura, izobraževanje
torek • 1. decembra 2009
Ptuj • Pogovor z Lilio Canario
»Portugalci življenje jemljemo lahkotneje«
29-letna Lilia Canario, ki je v Slovenijo prispela na enoletno mednarodno izmenjavo, od oktobra naprej živi na Ptuju in opravlja prostovoljno delo v tukajšnjem Centru interesnih dejavnosti. Simpatična Portugalka, ki je študirala medijske komunikacije in računalništvo, se je na način življenja pri nas privadila zelo hitro, a razlike so, kot pravi, očitne.
Lilia je do svojega 17. leta živela v majhnem kraju Faro, ki leži na jugu Portugalske, nato pa se je kot študentka računalništva in medijskih komunikacij preselila v Lisbono.
»To je bil velik korak zame. Lisbona je veliko večja od mesta, kjer sem preživela otroštvo, tako da sem potrebovala kar precej časa, da sem se navadila na življenje v velemestu. A hitro sem se v Lisbono zaljubila in tudi po končanem študiju sem se odločila, da ostanem tam,« se spominja simpatična Lilia.
Nekaj let je delala v oglaševanju, a ker je to delo ni izpopolnjevalo in se ji je zdelo preveč enolično, je poiskala novo. Poskusila se je v vlogi učiteljice računalništva, kar ji je, kot pravi, predstavljalo poseben užitek, saj je bila v nenehnem stiku z različnimi ljudmi. A ker je Lilia tip človeka, ki nenehno rabi nove izzive, se je po določenem času tudi tega dela naveličala. Pričela je iskati različne opcije, med njimi pa se je znašlo tudi prostovoljno delo preko organizacije EVS. »Takoj se mi je zdelo zanimivo, saj sem tip človeka, ki so mu izkušnje zdijo veliko pomembnejše kot zaslužek,« je
pojasnila.
Dodaja, da se ji je zdelo najpomembneje poiskati organizacijo, ki ji bo nudila delovanje na različnih področjih. Posebej zanimiv se ji je zdel način dela na Centru interesnih dejavnosti Ptuj, zato je njena prošnja romala ravno na Ptuj in brez večjih
težav je delo tudi dobila.
O Sloveniji je Lilia že pred prihodom vedela veliko, saj je doma na Portugalskem spoznala Slovenko, s katero sta se spoprijateljili.
»Naredila je dober oglas za Slovenijo in zazdelo se mi je, da je to država, v kateri bi z lahkoto živela,« še pravi simpatična Portugalka, ki bo pri nas preživela leto dni, kar pomeni, da bo nazaj na Portugalsko odpotovala konec septembra naslednje leto. V dveh mesecih, kar jih je doslej preživela v našem mestu, je spoznala veliko prijateljev, navdušena pa je tudi nad naravo, ki se ji zdi nekaj posebnega.
Razlike in podobnosti
Podobnosti in razlike med Portugalci in Slovenci je Lilia hitro opazila. Zanimivo se ji zdi to, da se v Sloveniji dokaj hitro je, saj si, kot pravi, v njeni domovini za hrano vzamejo veliko
več časa, jedo pa tudi precej pogosteje. Pomembno je tudi, da družinski člani obedujejo skupaj, medtem ko se ji zdi, da se pri nas temu ne daje tako velik pomen.
Druga stvar, ki se ji je zdela precej zanimiva, je poljubljanje. Portugalci imajo namreč navado, da se, ko nekoga spoznajo, tudi poljubijo, medtem ko v Sloveniji tega ne prakticiramo.
Portugalce opisuje kot ljudi, ki neradi delajo dolgoročne načrte za prihodnost, temveč živijo iz dneva v dan. Na prvem mestu so jim hrana, pijača in zabava, življenje pa jemljejo lahkotno.
V	večini Portugalske sončno in toplo vreme prevladuje skozi vse leto, zato veliko časa preživijo na plažah, ki so rajske.
Poseben užitek za Lilio je zato sneg, ki na Portugalskem zapade le redko, zato upa, da bo letos, prvič v življenju, doživela pravi zasnežen božič.
Uči se tudi slovenskega jezika, ki se ji zdi precej težek. Zaenkrat v CID dela na različnih delavnicah, njeno delo pa je tudi razstava, ki je te dni postavljena v prostorih Centra. Tudi na Portugalskem imajo podobne organizacije, kot je ptujski CID, a kot pravi Lilia, niso tako učinkovite in dostopne.
Čeprav je na Ptuju šele dva meseca, je obiskala tudi nekatere sosednje države. Bila je že na izletu v Zagrebu, v Budimpešti, Gradcu, Benetkah in Torinu.
V	prihodnjih mesecih namerava potovati tudi po nekaterih drugih državah bivše Jugoslavije, udeležiti pa se namerava tudi festivala v Berlinu. Leto bivanja v Sloveniji bo preživela zelo aktivno, obenem pa tudi pestro in poučno.
Dženana Becirovic
Foto: LC
Ena izmed znamenitosti Portugalske je palača Pena v Sintri.
Na knjižni polici
Miljenko Jergovic Zgodovinska čitanka I
Ljubljana. Sanje, 2009
Miljenko Jergovic živi od leta 1993 v Zagrebu, dela kot novinar in piše prozo, poezijo in eseji-stiko. Jergovic se je rodil leta 1966 v Sarajevu, kjer je diplomiral iz filozofije in sociologije. Njegova dela so prevedena v več kot dvajset jezikov in doživljajo ugodne odmeve tako pri bralcih kot pri kritikih. Roman Zgodovinska čitanka I je napisan v obliki kratkih zgodb, ki si časovno sledijo, vsebinsko pa se tudi obračajo v pretekli ali prihodnji čas. Zgodovinska čitanka je družinski album, ki opisuje subjektivne zgodovine mesta, dežele in časa.
Naš socializem s človeškim obrazom naj bi bil država bratstva, enotnosti in enakopravnosti narodov in narodnosti, vendar smo bili še daleč od popolnosti. Južnjaki so dobro igrali nogomet in bili gostoljubni, Slovenci pa so izdelovali popolne štedilnike in pralne stroje. Prišle bodo generacije, ki ne bodo razumele nekaterih razumljivih stvari. V Ljubljano se je hodilo na operacije. Naša usoda je, da se na starost hvalimo s tem, česar nepovratno ni več. Raznašanje jutranjega časnika je bilo pripovedo-valčevo prvo in najresnejše novinarsko delo. Časopise so prodajali dvakrat, prvič za branje, drugič za sedenje na nogometnem igrišču. Kljub nižji oceni iz vedenja, zastrašujočemu številu neopravičenih ur je bil predlagan v Zvezo komunistov. Odličnjakinje so doživljale članstvo kot prvo menstruacijo. Konec poletja 1988 je postal pisatelj, ko je izdal dve knjigi. Bosanci so bili v skupni državi bolj znani po molku kot po govorjenju. Iz sedemdesetih let smo si zapomnili Bregovicevo pesem Tako ti je mala moja kad ljubi Bosanac. Po Titovi smrti se je najprej v Medžugorju prikazala Mati božja, nek Mehičan pa je v Bosni dokazoval Trojo. Leta 1973 je Jugoslavija premagala Grčijo s 4 : 2, tega leta so se rodili dečki, ki so bili leta 1991 polnoletni za topovsko hrano. Kusturici, Bregovicu in Mersadu Berberu je manjkalo samo nekaj centimetrov, da bi postali legende. Džemal Bijedic je normaliziral odnose s Kitajsko s pomočjo slivovke. Ko je umrl, so ga Kitajci slavili kot enega največjih borcev proti imperializmu. Ostoja je bil velikanski bradač, brez njega bi bile cele generacije prikrajšane za spoznanje, kako lahko zaudarja živ človek. Po letih varčevanja v šparovček ni ostalo nič, ker je vse požrla inflacija. Nikoli več ni bilo lubenice, kakršne so ob petkih prinašali očetje. Na tisoče sarajevskih očetov je sočasno trkalo po lubenicah. Ni mu še bilo šestnajst, gledal je že vse Bergma-nove filme in prebral Dostojevskega, ni pa še šel z žensko v kino. Opisane usode posameznikov so bridke, nevsakdanje, boleče, nedoumljive. Tovornjak brez zavor je zapeljal v otroško sobo. Preživel je deček, ki je kot vedno nabijal žogo na igrišču, v sobi je umrl njegov brat, odličnjak, ki se je tudi v soboto učil. Barvni televizor je stal toliko kot tretjina fička, zato je bil na črno-belih televizorjih zelen filter. Doba Anteja Markovica je prinesla pločevinke koka-kole in kot prerokbo znamenje vojne. Generacija v šestdesetih je doživela samo vojno in konec vojne. O tovariških večerih se še sedaj govori, ko njihove mame in očetje ne vedo, zakaj so zapravili mladost. Nekateri dogodki in podobe se neslišno tihotapijo skozi spomine. Vse pomembne stvari pomniš še tedaj, ko o njih prenehaš razmišljati. Najboljši ekspreso se je dobil v Olomanu, gostilna Drina je bila neuradni sarajevski kupleraj. Kupleraji so izginili, ljubezen pa se kupuje s kreditnimi karticami. Kdo ve, kakšna bi bila njihova zgodovina, če ne bi deset dni pred olimpijado padel pravi, veliki sneg. Alija Sirotanovic, ki je s svojo posebno veliko lopato podrl svetovni rekord pri kopanju premoga, je izginil z bankovca na dan, ko je beseda proletariat spremenila svoj pomen. V socializmu so bili ljudje, kraji, stvari pomembni morda le enkrat v življenju, ampak po tem, po čemer so bili najpomembnejši, jim ni bilo para v svetu. Momo in Uzeir sta bila v neki celotni zgodovini mitska junaka dežele, Muja in Hasa so izvozili v svet. Hausmajster Šulc je bil eden zadnjih velikih mojstrov, ki je znal popraviti vse, kar so potrebovali v sedemdesetih in osemdesetih letih za srečno in bogato življenje. Z njim je za vedno iz mesta izginil renesančni um. V Jugoslaviji je proletariat umiral ob glasbi Bacha, Mozarta in Schuberta. Panični, endemični strah pred blamažo je razlikoval Sarajevo od kateregakoli drugega mesta na planetu. V Sarajevo se je prihajalo kazensko, iz Sarajeva so ljudje odhajali po uspeh in srečo.
Vladimir Kajzovar
Rokomet
Vinarji slavili še šestič zapored
Stran 12
Rokomet
Ptujčanke uspešne v Škofijah
Stran 12
Futsal
Končno prva zmaga Ptujčanov
Stran 13
Boks
Mitja Dišič z zlato rokavico
Strani 13
Atletika
Atletski »mačkoni« v osvajanju divje celine Stran 15
Strelstvo
Domačinom veliki prehodni pokal v trajno last Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Domžale - Labod Drava 2:0 (1:0)
Športni park, gledalcev 300, sodniki: Vehar (Žiri), Zlrnsteln (Koper) In Spasojevic (Piran). Strelca: 1:0 Krcic (15.), 2:0 Juninho (59.). Domžale: Brljak, Vidovic, Elsner, Topic, Hanžič, Teinovic, Krcic (od 86. Šturm), Juninho, Drevenšek (od 81. Vučkic), Stojanovic (od 69. Perme), Čavuševic.
Labod Drava: Bučar, Žilic, Andjelkovic, Medved (od 64. Kurež), Bala-žic, Ogu, Prejac, Kronaveter, Kelenc, Semler, Ekpoki. Rumeni kartoni: Topic; Ogu, Ekpoki.
Nogomet • 1. SNL
Četrti zaporedni poraz Rudarja in zdrs z 2. mesta
V 1. SNL bodo nogometaši do konca jesenskega dela odigrali še tri kroge. V 19. krogu je največje presenečenje pripravila Nafta, ki je v gosteh premagala ekipo Rudarja. Varovanci Marijana Puš-nika so v precejšnji krizi, ki se je začela s porazom proti Labodu Dravi; sedaj so nanizali štiri zaporedne ničle (toliko so jih prej v 15 krogih), od tega kar tri na domačem igrišču. Na drugi strani pa Lendavčani dvigujejo formo, saj so na zadnjih tekmah ugnali vodilni moštvi: Koper doma in Rudar v gosteh. Prav zaradi zadnjega poraza Velenjčani niso več na 2. mestu lestvice: tam so sedaj igralci Olimpije. Slednji so v mestnem derbiju zmagali, a ostali brez Cimirotiča, ki ima znova poškodovano tetivo. V zelenem dresu pa v zadnjih krogih blesti Brazilec da Silva, bivši igralec Laboda Drave, ki je bil strelec še na drugi zaporedni tekmi. Pomembno minutažo imata tudi nekdanja igralca Aluminija Andrej Dugolin in Boban Jovič: prvi je član začetne enajsterice, drugi pa se počasi uveljavlja.
Končno so zmago na domačem stadionu zabeležili igralci Maribora; to jim je uspelo prvič po 8. avgustu - takrat so v 4. krogu slavili z Olimpijo. Znova je zadeval kapetan Tavares, »vroč« pa je tudi njegov nekdanji soigralec Dalibor Volaš, ki zabija zadetke v dresu Nafte.
Dravaši so izgubili tretjič zapored, kar pa glede na situacijo v klubu ni veliko presenečenje. Čeprav so zaigrali vsi najboljši (razen poškodovanih Gorazda Zajca in Nemanja Joziča), to proti razpoloženim Domžalčanom ni prineslo točk. Po deževju v osrednji Sloveniji je tekma sicer potekala v zelo slabih razmerah, domačini pa so si priigrali več priložnosti.
JM
1. SNL - rezultati 19. kroga:
Olimpija - Interblock 2:0 (0:0); strelca: da
Silva 60., Rujovič 77. R. K.: Majcen 75./Inter-block
Maribor - HiT Gorica 3:1 (1:0); strelci: Tavares 36., 51., Plut 56.; Osterc 77. Rudar Velenje - Nafta 0:1 (0:1); strelec:
Volaš 26.
Luka Koper - CM Celje; tekma je bila zaradi bolezni igralcev Luke Koper preložena na 12. december.
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA					
1. LUKA KOPER	18	10 5	3	26:19	35
2. OLIMPIJA -2	19	10 2	7	29:17	30
3. MARIBOR	18	9 2	7	32:25	29
4. RUDAR VELENJE	19	9 2	8	28:28	29
5. CM CELJE	18	-j 5	6	29:28	26
6. DOMŽALE	19	7 5	7	26:33	26
7. NAFTA	19	7 4	8	30:33	25
8. INTERBLOCK	18	6 3	9	23:25	21
9. HIT GORICA	19	5 5	9	29:32	20
10. LABOD DRAVA	19	5 4	10	18:30	17
Pari 21. kroga:	2. 12., ob 13.00: Olimpija -		Rudar, Luka Koper		- Inter-
block; ob 17.00: Maribor - Nafta, Domžale - HIT Gorica, MIK CM Celje					Labod
Drava.
CM Celje - Labod Drava, sreda, 2. 12., ob 17.00 na Areni Petrol v Celju
Nogomet • 1. SNL, 19. krog
Tretji zaporedni poraz Ptujčanov
Domžalčani so se hitro pobrali po visokem porazu proti Celju in se zasluženo veselili treh točk na tekmi z Dravo. Nekdanji državni prvaki tako ostajajo med klubi v zlati sredini prvenstvene lestvice, obubožana Drava, ki so jo v zadnjih dneh zbodle še govorice o nameščanju tekem, pa je zadnja. Tekma je potekala po izredno razmočenem igrišču, ki so ga na več mestih prekrivale velike zaplate vode.
Domžalčani so nastopili brez kaznovanega Zatkoviča in poškodovanega Vidmarja in v precej spremenjeni postavi v primerjavi s prejšnjo tekmo. Kljub temu so prevladovali večino prvega polčasa, svojo pobudo so kronali tudi z zadetkom v 15. minuti. Hanžič je podal v kazenski prostor, kjer so gostujoči branilci žogo odbili do Krcica, ta pa je z roba kazenskega prostora matiral Bučarja.
Domačini so imeli v prvem delu še nekaj priložnosti, vendar jih niso znali unovčiti. Na drugi strani se Ptujčani, ki so spet zaigrali z najboljšo postavo, na težkem in razmočenem igrišču, niso znašli in so bili bolj ali manj nenevarni za domačega vratarja Brljaka.
So bili pa gosti tisti, ki so prvi zapretili v drugem polčasu, strel Kronavetra je bil le malce nenatančen. Toda nato so vlogo nevarnejšega tekmeca spet prevzeli gostitelji. Po neuspešnem poskusu Juninha so se znova veselili v 59. minuti, ko je akcijo Čavuševica in Krcica učinkovito z dobrih
Foto: Črtomir Goznik
Marko Balažic (Labod Drava, modri dres) je imel v Domžalah lepo priložnost v 75. minuti, a je žogo z glavo poslal mimo gola.
desetih metrov zaključil prav Juninho. Kmalu zatem se je na preizkušnji znova znašel Bučar, ki se je izkazal ob poskusu
Čavuševica.
Ptujčani domačega vodstva niso resneje ogrozili, še najnevarnejša sta bila poskusa Ekpo-
Nogomet • 1. SNL, 21. krog
Ze v sredo znova na igrišča: Ptujčani v Celju
Po velikem uspehu slovenske nogometne reprezentance in njeni uvrstitvi na svetovno prvenstvo v Južnoafriško republiko naslednje leto so v vodstvu tekmovanja 1. SNL sprejeli odločitev, da jesenski del prvenstva podaljšajo za dva kroga. Nogometaši bodo tako že v sredo odigrali tekme 21. kroga, ki bi morale biti po prvotnem razporedu odigrane spomladi.
Nogometaši Laboda Drave bodo v sredo gostovali v Celju, kjer so v prvi četrtini prvenstva že gostovali in izgubili 0:1 (strelec je bil Darijo Biščan, ki je med tem že zapustil Celje). Z istim rezultatom so varovanci Milana Duričiča zmagali tudi
na ptujskem Mestnem stadionu, takrat je v 12. krogu v pol-
no zadel mladinski reprezen-tant Rajko Rep.
Foto: Črtomir Goznik
Milan Duričič, trener CM Celja
kija in Balažica z glavo, obakrat pa sta dravaša z glavo merila le za las mimo vratnice.
sta, jm
Kako bo trener Franci Fridl poskušal v tretje ugnati ekipo Celja? »V soboto se je v Domžalah znova pokazalo, da smo precej blizu vsem ekipam, vendar nam manjka kanček samozavesti, koncentracije in motivacije. To je seveda posledica razmer v klubu, vendar se sprašujem, ali si ne bi morda ravno zaradi tega nekateri mladinci zaslužili priložnosti za dokazovanje,« je bil skrivnosten Fridl.
Derbi kroga bo odigran v Ljubljani, kjer Olimpija gosti ekipo Rudarja. Ekipi na prvenstveni lestvici loči le točka razlike, zato bo še toliko pomembneje, kdo bo zmagovalec tega dvoboja. V Ljudskem vrtu bo gostovala Nafta, ki ji gostovanja ne povzročajo več takšnih preglavic kot v prejšnji sezoni.
JM
Rokomet • 1. A SRL (m, ž)
Vinarji slavili se sestic zapored, uspešne tudi Ptujcanke
1. A SRL (m): Jeruzalem - Slovan 35:32 (16:18)
JERUZALEM: Belec (11 obramb), Vujovic; Klemenčič, Korpar 1, Krabo-nja 2, Melnjak 2, Rajšp 1, Bogadi 1, Bezjak 6, Radujkovic 4, B. Čudič 7 (4), Sok, Kovačič, Žuran 11. Trener: Saša Prapotnik
SLOVAN: Močivnik, Vran (9 obramb), Župič (4 obrambe); Beči-rovič 3, Koloper 7, Kovač 5, Božič 3 (1), Vujič, Markovič, Čemas, Skušek 3 (2), Božovič 5, Hrvatin 4, Šmejc 2, L. Denič. Trener: Boris Denič.
SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 5/4; Slovan 4/3.
IZKLJUČITVE: Jeruzalem 22; Slovan 18 minut.
IGRALEC TEKME: Rok Žuran (Jeruzalem Ormož).
Rokometaši Jeruzalema so proti Slovanu z zmago s 35:32 pripravili največje presenečenje 11. kroga MIK 1. lige. To je bila že šesta zaporedna zmaga Vinarjev, pet prvenstvenih in ena pokalna. Gostitelji so tekmo dobro pričeli in v 7. minuti povedli s 4:2. Pet minut kasneje je odlični krožni napadalec Slovana Koloper zadel še četrtič in gostje so prvič povedli (6:5). Do odmora so bili boljši Ljubljančani, ki so s pridom kaznovali vse zgrešene mete rokometašev Jeruzalema. Vratar Slovana Vran je do odmora zbral 9 obramb, na drugi strani pa sta Belec in Vujovic skupaj zaustavila le tri gostujoče strele. V 2. polčas je četa trenerja Saše Prapotnika štartala izjemno ter hitro izenačila in nato v 40. minuti povedla celo s 3 zadetki, 24:21. Klop Slovana je na serijo domačinov reagirala z minuto odmora in v 43. minuti je bil rezultat spet izenačen,
1. A SRL (m)				
REZULTATI 11.	KROGA: Jeruza-			
lem Ornož - Slovan 35:32 (16:18),				
Celje Pivovarna Laško - Cimos Koper				
28:24 (16:8), Trimo Trebnje			- Krško	
39:27 (18:11), Prevent		-	Gorenje	
26:38 (12:20), Klima Petek Maribor				
- Merkur 27:29 (17:16).				
1. CELJE PIVO. LAŠKO 10	10	0	0	20
2. CIMOS KOPER 10	7	0	3	14
3. GORENJE 10	6	1	2	13
4. SLOVAN 10	6	0	4	12
5. TRIMO TREBNJE 10	6	0	4	12
6. JERUZALEM ORMOŽ10	5	1	4	11
7. MERKUR 10	3	1	6	7
8. K. PETEK MARIBOR10	3	0	7	6
9. RIBNICA RIKO HIŠE 10	3	0	7	6
10. KRŠKO 10	2	0	8	4
11. PREVENT 10	1	1	8	3
Foto: Stanko Kozel
Ormoški rokometaši nadaljujejo zmagoviti niz: na sliki Dalibor Radujko.
Jaša Rajšp (Jeruzalem Ormož): »Tudi sam sem presenečen nad našo zmago, ki je povsem zaslužena. Vesel sem, da sem dobil v tako pomembni tekmi priložnost za igranje in dosegel svoj prvi prvenstveni zadetek. Z nestrpnostjo čakamo sredino pokalno tekmo v Železnikih. Alplesa ne podcenjujemo in pričakujem našo napredovanje na zaključni turnir.«
24:24. V nadaljevanju je Jeruzalemu kljub številnim izključitvam uspela serija 4:0, 28:24. V 46. minuti je neposredni rdeči karton prestrogo prejel Kor-par, ki zaradi kazni ne bo v kadru za naslednjo prvenstveno tekmo proti Cimosu na Harde-ku. Ob neigranju so igralci, ki prejmejo rdeči karton, kaznovani še z denarno kaznijo 200 evrov. Odkar Vinarji nastopajo v elitni druščini, še niso prejeli direktnega rdeča kartona, zdaj v dveh tekmah kar dva: Ivanuša proti Krškemu in Korpar proti Slovanu. Zanimivo je, da je bil na obeh tekmah sodniški par enak - Drago Ocvirk in Milan
Štrigl! V 50. minuti je bila tekma, ki je skupaj trajala kar 100 minut, za minuto prekinjena. Skupina Red Tigersov, privržencev Slovana, je bila nezadovoljna s sojenjem in igro svojih rokometašev. V isti minuti je pordečel tudi Melnjak in zdelo se je, da Ormožani izgubljajo tla pod nogami. Toda s pomočjo domače publike, ki je na nogah pospremila zadnjih deset minut, je uspelo domačinom v 57. minuti uiti na varno razliko štirih zadetkov, 33:29. Po koncu tekme so bili v obeh taborih mnenja, da je zmaga zasluženo pripadla srčnim Ormožanom.
Uroš Krstič
1. A SRL (ž): Burja Škofije - Mercator Tenzor Ptuj 27:29 (16:14)
MERCATOR TENZOR PTUJ: M.
Križanec, S. Križanec, Mateša 7, Ko-rotaj 1, Ciora 8, Strmšek 6, Ozmec, Bolcar 1, Erhatič, Brumen 2, Sivka 4, Belec, Tumpej, Javšovec. Trener: Nikola Bistrovič.
Po sredinem porazu v po-
kalnem tekmovanju so morale ptujske rokometašice še na zahtevno gostovanje k Burji iz Škofij. To je bilo srečanje za trenutno uvrstitev v sredino prvenstvene razpredelnice ter za mirnejšo nadaljevanje prvenstva.
Tega dejstva so se zavedale rokometašice obeh ekip. V prvem polčasu si nobena ekipa ni priigrala občutnejše prednosti, vodstvo pa so ves čas držale domače rokometašice. Slednje so si po prvem polčasu zagotovile minimalno prednost dveh zadetkov. Gostje so v tem delu igre naredile nekaj več napak.
Vsega, kar bi jim prinesla zmaga v tem srečanju, so se zavedale tudi gostje iz Ptuja, ki so v nadaljevanju srečanja pričele igrati bolje. Z mini serijo 1:4 so prišle do pomembnega vodstva treh zadetkov. To prednost so uspešno branile vse do konca srečanja, kar je bila vse prej kot lahka naloga. Po uspešno opravljeni nalogi so se toliko bolj veselile novih dveh točk. Najboljše strelke v ptujski ekipi so bile Ciora, Mateša in Strmškova.
Danilo Klajnšek
Pokal Pivovarne Union -četrtfinale: Brez podcenjevanja proti Alplesu
V sredo, 2. decembra, so na sporedu štiri tekme četrtfinala Pokala Pivovarne Union. Pari so naslednji: Klima Petek Maribor
-	Merkur Škofja Loka, Celje Pivovarna Laško
-	Prevent Slovenj Gradec, Krka Novo mesto
-	Cimos Koper, Alples Železniki - Jeruzalem Ormož.
Zmagovalci omenjenih tekem se bodo uvrstili na zaključni turnir najboljše četverice. Vinarji po zmagi nad Slovanom v goste Alple-su odhajajo z veliko mero samozavesti, a brez prepotentnosti, ki bi jih lahko drago stala. V minuli sezoni so namreč vinarji v Pokalu doživeli polom proti takrat 1. B-ligašu iz Krškega, kar je fantom trenerja Saše Prapotnika
dovolj veliko opozorilo pred tekmo v Železnikih. Slednja je na sporedu ob 18. uri (avtobus navijačev je bil po tekmi s Slovanom že zaseden). Ker je pokalno tekmovanje pod okriljem Rokometne zveze Slovenije (RZS) in ne pod Zvezo rokometnih prvoligašev Slovenije (ZROPS), bodo Ormožani nastopili v popolni zasedbi, tudi s Korparjem, ki je pordečel na zadnji tekmi proti Slovanu. Vinarji se zavedajo, da imajo lepo priložnost, da se za zmeraj zapišejo v zgodovino ormoškega rokometa. Kot so se 21. maja 2005 po osvojenem tretjem mestu v državnem prvenstvu zapisali Grega Čudič, Maks Dogša, Bojan Čudič, Klemen Ko-saber, Dejan Horvat, Gregor Grizolt, Alan Po-točnjak, Aljoša Štefanič, Aleš Mesarec, David Koražija, Marko Bezjak, Darjan Ivanuša, Mitja Horvat, Mladen Grabovac, Matjaž Hanželič, Blaž Cvetko, trener Saša Prapotnik.
UK
1. A SRL (ž)		
REZULTATI 9. KROGA: Burja Ško-		
fije - Mercator Tenzor Ptuj 27:29		
(16:14), Krim Mercator -	Celjske	
mesnine 51:24 (30:13), Piran vrto-		
vi Istre - Evro Casino Kočevje 33		
:20 (16:9), Brežice - Zagorje GEN I		
18:43 (8:22), Olimpija - Krka 32:26		
(15:13). Srečanje Celeia Žalec -		Izo-
la bo odigrano 9. decembra.		
1. KRIM MERCATOR 8 8 0	0	18
2. ZAGORJE GEN-I 8 7 0	1	14
3. CELEIA ŽALEC 7 6 1	0	13
4. OLIMPIJA 7 5 1	1	11
5. KRKA 8 4 0	4	8
6. M. TENZOR PTUJ 8 3 1	4	7
7. IZOLA 7 3 1	3	7
8. PIRAN VRTOVI ISTRE 8 3 0	5	6
9. CELJSKE MESNINE 7 3 0	4	6
10. BURJA ŠKOFIJE 8 2 0	6	4
11. CASINO KOČEVJE 8 0 0	8	0
12. BREŽICE 8 0 0	8	0
Rokomet • 1. B SRL (m)
Zmagoviti ritem Velike Nedelje
1. B SRL: Sviš Pekarne Grosuplje -Moškanjci-Gorišnica 31:26 (16:9)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Petek 8, Zorli 1. Hebar, Kljajič 3, Merdano-vič 2, Balas 2, Lozinšek 3, Golob 1, Cvetko, Dimec 1. Vincek, Sašo Korez
1,	Peček 4, Valenko, Samo Korez, Žuran. Trener: Ivan Hrupič.
Rokometaši iz Gorišnice so gostovanje pri Svišu začeli dobro, saj je bil rezultat na začetku izenačen do 10. minute in kazalo je na dobro predstavo gostujočih rokometašev. Toda to je trajalo prekratek čas, saj so domačini v nadaljevanju izkoristili nekaj napak Gorišničanov v napadu in slabšo igro v obrambi ter prišli do vodstva s petimi zadetki prednosti.
V	drugem polčasu so na sredini gorišniški rokometaši zmanjšali prednost domačinov na samo tri zadetke (27:24), ob tem pa so imeli še napad. Na njihovo žalost ga niso izkoristili in rokometaši Sviša so ponovno povečali prednost na pet zadetkov in si na koncu priigrali zmago.
2.	SRL - vzhod: Velika Nedelja - Dol Tki Hrastnik 34:23 (14:13)
VELIKA NEDELJA: Kovačec (13 obramb), Meško 2, Venta 4, Hanže-lič, Horvat 2, Veselko 1, Kneževič 3, Škripec 4, Ivančič 6, Majcen, Tušak
1,	Klemenčič (3 obrambe- 1 x 7-m ), Kumer 1, Špindler 9, Zorec (1 obramba), Kvar 1. Trener: Samo Trofenik.
Po odlični igri v Dobovi so vsi ljubitelji rokometa v Veliki Nedelji pričakovali zanesljivo zmago domačinov, vendar je bila pot do nje na začetku trnova. Domačini, za katere ni zaigral steber obrambe Jaka Majcen, nikakor niso mogli ustvariti rezultatske razlike proti dobri ekipi iz Dola.
V	začetku tekme so bolje začeli gostje in v 12. minuti povedli s 3:7. Po minuti odmora so se domači zbrali in v 20. minuti izenačili na 9:9. Do konca polčasa je bil rezultat večkrat izenačen, na koncu pa so na odmor z minimalno razliko odšli rokometaši Velike Nedelje. V celotnem polčasu so domači storili veliko tehničnih napak, obenem pa so zastreljali precej čistih strelov, tako da je bila jeza vseh prisotnih razumljiva. Vendar
2.	SRL - vzhod
REZULTATI 9. KROGA: Drava -Pomurje 33:25, Velika Nedelja - Dol TKI Hrastnik 34:23, Arcont Radgona - Dobova 24:31.
1.	VELIKA NEDELJA 8 7 1 0 15
2.	DOBOVA	8 5 1 2 11
3.	BREŽICE	7 4 12 9
4.	ARCONT RADGONA 8 4 13 9
5.	DOL TKI HRASTNIK 7 2 14 5
6.	DRAVA	8 2 0 6 4
7.	POMURJE	8 0 0 8 0
1. B SRL (m)
REZULTATI 9. KROGA: Grosuplje
-	Moškanjci Gorišnica 31:26, Sviš Pekarne Grosuplje - Radeče MIK Celje 31:30, Istrabenz plini Izola - Celje Pivovarna Laško B 25:31, Šmartno 99 - Grča Kočevje 28:24, Sevnica
-	Alples Železniki 26:21, Ajdovščina
-	Krka 22:25.
1.	KRKA	9 9 0 0 18
2.	ŠMARTNO 99 9 7 0 2 14
3.	CELJE PIVO. LAŠKO B9 6 1 2 13
4.	SVIŠ GROSUPLJE 9 6 1 2 13
5.	GROSUPLJE 9 3 3 3 9
6.	AJDOVŠČINA 9 3 2 4 8
7.	SEVNICA	9 4 0 5 8
8.	ALPLES ŽELEZNIKI 9 4 0 5
9.	GRČA KOČEVJE 9 3 1 5 7
10.	RADEČE - MIK 9 2 16 5
11.	ISTRABENZ P. IZOLA9 1 1 7 3
12.	MOŠKANJCI - G. 9 10 8 2
je potrebno razumeti, da so igralci želeli le najboljše. In ko ti ne gre, je potrebno igralce vzpodbujati; ravno to so storile Murve, sicer zelo glasni navijači domačih.
Tudi v začetku drugega polčasa, ko so vsi pričakovali napad domačih, je bilo storjenih kar nekaj napak. Od 41. minute dalje pa so se stvari začele odvijati po željah rokometašev iz Velike Nedelje. Z delnim izidom 11:3 so domači v 55. minuti povedli 30:20 in tekma je bila praktično odločena. Na tekmi so zaigrali vsi igralci razen poškodovanih. Predvsem Erik Meško je izkoristil priložnost in v končnici dosegel dva gola.
Danilo Klajnšek
Drava - Pomurje 33:25 (16:11)
DRAVA: Dogša, Bedenik, Ferk 3, Robnik 1, Veličkovič, Bračič 4, Jan-žekovič, Čeh 2, Mesarič 4, Fridrih 4, Sabo 8 (3), Horvat, Požar 3, Bedrač, J. Požar 4, Bratuša, trener M. Žuran.
SEDEMMETROVKE: Drava 3 (3), Pomurje 5 (4)
IZKLJUČITVE: Drava 6, Pomurje 12 minut.
Domačini so začeli zelo motivirano, saj je že po nekaj sekundah igre zadel Čeh. Vse do 12. minute smo gledali izenačeno igro, ob tem pa si je Bračič poškodoval stopalo; fizioterapevt Puc mu jo je po nekaj minutah usposobil za nadaljnjo igro. Gostitelji so si nato priigrali prednost, predvsem je nezadržno zadeval Sabo, nekajkrat pa je bil uspešen vratar Dogša. Pridobljeno prednost v prvem delu so domačini v nadaljevanju povečali. V 41. minuti so gostje ob prekrških bratov Smodiš in ob nešportnem ugovarjanju trenerja ostali na igrišču le s tremi igralci in vratarjem. Kljub temu so uspeli doseči tri zadetke ob nebudni obrambi domačinov, ki žal niso znali prednosti unovčiti z zadetki. Do konca so gostitelji v hitrih protinapadih ponovno ujeli ritem igre, ki se mu borbeni gostje niso znali upreti.
anc
Foto: Črtomir Goznik
Rokometaši Drave so še drugič letos premagali Pomurce.
Namizni tenis
Na Gorenjskem 2. mesto Vesne Rojko
V Cerkljah na Gorenjskem je potekal prvi odprti turnir Slovenije za člane in članice v namiznem tenisu, ki se ga je udeležilo 57 članov in 40 članic. Od desetih prijavljenih igralcev NTK Ptuj so se ga udeležili trije člani in pet članic NTK Ptuj. Luka Krušič in Tina Matja-šič pa sta zbolela za virozo in se tekmovanja nista udeležila.
Najuspešnejša je bila Vesna Rojko, ki se je uvrstila v finale in tam morala priznati premoč obrambni igralki Jani Ludvik (Arrigoni). Po prvem mestu v skupini je premagala klubsko kolegico Ivano Zera, nato Nino Zupančič (Logatec) in Tamaro Jerič (Ilirija). Danilo Piljak je po prvem mestu v skupini premagal Urbanca (Rakek), Skra-bana (Kema), v četrtfinalu pa je izgubil s kasnejšim zmago-
valcem Janom Žibratom (Sobota). V osmini finala sta bila tudi Bojan Pavič, za katerega je bil usoden Golavšek (Rakek), in Ivana Zera. V finalno skupino se je uvrstila še Vesna Terbuc, ki je bila prva v skupini, nato pa je v prvem krogu izgubila z Nino Zupančič. Urban Ovčar, Tjaša Supanič in Katja Markeljc se niso uvrstili v finalni del.
Pri članih je zmagal Jan Ži-brat (Sobota), pred Bojanom Ropošo (Kema), tretje in četrto mesto sta si delila Jaka Go-lavšek (Rakek) in Grega Zafoš-nik (Finea).
Pri članicah je zmagala Jana Ludvik (Arrigoni) pred Vesno Rojko (Ptuj), tretje in četrto mesto sta si delili Tamara Jerič (Ilirija) in Nina Pavlin (ISA).
Danilo Klajnšek
Vesna Rojko (NTK Ptuj, prva z leve) je osvojila 2. mesto, zmagala je Jana Ludvik.
Tenis • TK Terme Ptuj
Mitja Cuš do četrtfinala v Litiji
Mladi igralci TK Terme Ptuj so v zadnjem času nastopali na številnih turnirjih.
V	Mariboru je v organizaciji TK Branik Maribor potekal turnir za kategorije od 8. do 11. leta starosti. Martin Domanjko in Jakob Ber-
lak sta v kategoriji U-11 po enkrat zmagala in izgubila. Blaž Vidovič je nastopil v kategorijah mini in midi, uspešnejši pa je bil v prvi, kjer se je uvrstil celo v finale.
V	kategoriji U-14 sta na turnirju v Litiji nastopila Miha Kosi in Mitja Čuš. Miha je začel z dvema zmagama v kvalifikacijah, s katerima se je uvrstil na glavni turnir. Tam se je v 1. krogu pomeril s 1. nosilcem Rokom Križajem (Idrija), ki se mu ni mogel resneje upirati. Mitja je bil uspešnejši, saj je zabeležil dve lepi zmagi, nato pa ga je v četrtfinalu izločil 4. nosilec Nace Ogorevc (TK Benč).
V	kategoriji do U-18 sta na prvem odprtem tekmovanju v novi sezoni igrali Nuša Lisjak in Marina Baklan.
Marina Baklan (TK Terme Ptuj)
V 1. krogu sta obe dosegli identični zmagi (6:3, 6:4), v drugem pa sta naleteli na previsoki oviri. Marino je premagala 1. nosilka Sončka Jazbin-šek (Triglav Kranj), Nušo pa 7. nosilka Anita Kosmač (AS Litija).
JM
Tenis • Zimska liga
2. liga
na sam vrh lestvice. Druga ekipa iz Skorbe je bila uspešna proti ekipi
Rezultati 3. kroga: TK Gorišnica
-	TK Skorba Gad 3:0 (Škofič - In-tihar 9:4, Očko - Šlamberger 9:1, Žnidarič/Očko - Ogrinc/Dobnik 9:5); Opel Hvalec - TK Skorba 1:2 (Krivec - Ules 3:9, Kmetec - Zebec 9:4, Hvalec/Šmigoc - Hazimali/Berlak 1:9); Enigma - TK Štraf 1:2 (Šebela
-	Korošec 9:3, Korpič - Cajnkar 1:9, Pravdič/Korošec - Cajnkar/Janžeko-vič 4:9).
Z visoko zmago proti ekipi Skorba Gad so se Gorišničani zavihteli
Opel Hvalec.	
1. TK GORIŠNICA	S 74
2. TK SKORBA	7 75
3. TK ŠTRAF	5 57
4. TK SKORBA GAD	3 5S
5. ENIGMA	2 34
6. OPEL HVALEC	2 2B
1. liga	
Pari 3. kroga (5. 12.): ob 8.30: Hiša Kager - TK Šumari, Kovinar. Špurej - Trgovine Jager; ob 11.45: TC Goja - Hortikultura.
JM
Futsal m 1. slovenska liga
Končno prva zmaga Ptujčanov
S	1	G	54:21	25
7	2	G	41:15	23
B	1	2	47:27	19
B	G	3	40:31	1S
5	G	4	27:2S	15
4	1	4	29:35	13
2	1	B	2B:42	7
2	G	7	25:42	B
1	1	7	20:37	4
G	1	S	21:52	1
REZULTATI 9. KROGA: Pekarna Duh - FC Krona bar Ptuj 3:4 (1:0), Tomi Pres Bronx - Litija 2:4 (1:2), Dobovec - Izola 4:1 (2:0), Sevnica - Oplast Kobarid 1:7 (0:4), Puntar Casino Safir - Gorica 0:5 (0:0).
1.	LITIJA	9
2.	GORICA	9
3.	O. KOBARID	9
4.	DOBOVEC	9
5.	PUNTAR SAFIR	9
6.	IZOLA	9
7.	SEVNICA	9
8.	TOMI P. BRONX	9
9.	KRONA B. PTUJ	9
10.	PEKARNA DUH 9
Pekarna Duh -FC Krona Bar Ptuj 3:4 (1:0)
STRELCI: 1:0 Rusmir (18), 1:1 Milan Emeršič (27), 1:2 Boštjan Kup-čič (31), 1:3 Ian Emeršič (34), 2:3 Kugler (37), 3:3 Čretnik (37), 3:4 Ian Emeršič (40)
FC KRONA BAR PTUJ: Trop, S. Kupčič, I. Emeršič, Miklašič, M. Emeršič, Gajser, B. Kupčič, Divjak, Ilešič, Petek, Belšak. Trener: Boštjan Kupčič.
Novinci v prvi slovenski futsal ligi, FC Krona bar iz Ptuja, so v zadnjem krogu prvega dela prvenstva prišli do prve, zato pa toliko pomembnejše zmage. Gostovali so v Celju, pri ekipi Pekarna Duh, ki se ravno tako kot oni bori za obstanek v prvoligaški druščini. Imperativ zmage je bil zelo velik, saj so se oboji zavedali pomembnosti srečanja. V prvem polčasu je
Foto: Črtomir Goznik
Ian Emeršič (FC Krona bar Ptuj, beli dres) je v Celju z zadetkom 12 sekund pred koncem tekme prinesel svoji ekipi prvo zmago v letošnjem prvenstvu.
bilo veliko priložnosti na obeh straneh, mreža pa se je zatresla
samo enkrat, in še to gostujoča - dve minuti pred koncem tega
dela igre je zadel Rusmir.
Nadaljevanje srečanja so bolje začeli Ptujčani, ki po vodstvu domačih niso imeli več kaj izgubiti. Njihova dobra igra je bila tokrat nadgrajena z učinkovitostjo, saj je stari nogometni lisjak in nekdaj odlični strelec Milan Emeršič rezultat izenačil v 27. minuti igre. V naslednjih sedmih minutah so gostje dosegli še dva zadetka (Boštjan Kupčič in Ian Emer-šič), kar je pomenilo izredno dragoceno vodstvo pred samim zaključkom srečanja, kjer po navadi Ptujčani popuščajo. Nekaj podobnega se je zgodilo tudi tokrat v 37. minuti, ko so domačini hitro dosegli dva zadetka in rezultat izenačili ter naredili s tem končnico zanimivo in razburljivo. Da pa je bil trud Ptujčanov v tem prvenstvu končno enkrat poplačan, je poskrbel Ian Emeršič, ki je z močnim in natančnim strelom z desetih metrov dosegel svoj drugi zadetek na tej tekmi in dvanajst sekund pred koncem srečanja odločil srečanje v korist svoje ekipe. Vse tri točke so končno romale na Ptuj!
Ta zmaga pa bo vsekakor velikega pomena pred nadaljevanjem prvenstva: že v petek bodo nogometaši FC Krona bar Ptuj imeli novo priložnost, da se izkažejo. Gostili bodo namreč trenutno vodečo ekipo lige iz Litije, ki je v devetih krogih osemkrat zmagala in samo enkrat remizirala.
Danilo Klajnšek
Boks • 29. Zlata rokavica
Mitja Dišič (BK Ring) z zlato rokavico
Boksarski klub Ring Ptuj je v športni dvorani Mladika na Ptuju organiziral tekmovanje za 29. Zlato rokavico Ptuja. Leto slovi v boksarskih krogih kot največja in najkvalitetnejša prireditev v Sloveniji. Tudi tokrat ni bilo nič drugače, saj se je organizator BK Ring Ptuj zelo potrudil. Gledalci so lahko videli devet dvobojev (enega tudi v ženski konkurenci), naj-
uspešnejši pa so bili domačini.
29. zlata rokavica je prišla v roke mlademu ptujskemu boksarju Mitju Dišiču, za tehnično najbolj podkovanega boksarja je bil proglašen Matic Samastur iz Slovenske Bistrice, najmlajši na tej prireditvi pa je bil Nino Milošič iz domačega boksarskega kluba. Da si ljubitelji boksa želijo podobnih prireditev, so dokazali z obiskom
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Pučko
v ŠD Mladika, ki je bila dobro zasedena.
»S prireditvijo smo lahko zadovoljni, saj smo videli zanimive borbe, ki so razgrele navijače. To je tudi potrditev, da se v slovenskem amaterskem boksu
vedno boljše dela in se za prihodnost ni bati,« je po prireditvi dejal Ivan Pučko, starejši, predsednik BK Ring in trener mladih boksarskih asov, ki jim je vzornik seveda Dejan Zavec.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Nino Milošič je bil najmlajši boksar na prireditvi.
REZULTATI:
MLADINCI: do 69 kg: Nino Milošič (BK Ring Ptuj) - Jan Dolinar (Domžale) 2:0; do 64 kg: Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) - Iztok Walner (Maribor) 2:0;
ČLANI: do 69 kg: Marko Makovec (BK Ring Ptuj) - Tadej Mernik (Slovenska Bistrica) 2:0, do 75 kg: Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) - Aljoša Šlebir (Domžale) 2:0; do 81 kg: Vadim Krupyshev (BK Ring Ptuj) - Klemen Herman (Celje) 2:0; do 69 kg: Jernej Gajšek (BK Ring Ptuj) - Aleš Šurbek (Celje) 2:0; do 81 kg: Dušan Rakuš (BK Ring Ptuj) - Matic Sama-stur (Slovenska Bistrica) 0:2, Mitja Dišič (BK Ring Ptuj) - Marko Rupčič (Velika Gorica) 2:0;
ŽENSKE: do 60 kg: Andreja Bešter (Kranj) - Ines Eichwalder (Villach) 0:2.
Foto: Črtomir Goznik
Marko Makovec je v kategoriji do 69 kg premagal Tadeja Mernika iz Slovenske Bistrice.
Strelstvo m 4. regijski dvoboj Podravje-Steiermark
Domačinom veliki prehodni pokal v trajno last
2. OKT-Ljubljana
V nedeljo je na mestnem strelišču na Ptuju potekal 4. regijski dvoboj v streljanju z zračno pištolo med regijskima reprezentancama Podravja in avstrijsko Štajersko. Na zadnjem streljanju v Fehringu so slovenski strelci dosegli drugo zaporedno zmago ter povedli v skupnem seštevku z rezultatom 2:1; bili so pred odločilno tretjo zmago, s katero bi si priborili veliki prehodni pokal v trajno last. Na lažjem domačem strelišču je strelcem Podravja uspelo doseči še tretjo zaporedno in precej prepričljivo
zmago s skupnim rezultatom 7:3. Točke za domačine so si priborili Majda Raušl, Ludvik Pšajd, Robert Šimenko, Simon Simonič ml., Matija Potočnik, Mirko Moleh in Rok Pučko. Najvišji rezultat dneva s 564 krogi sta dosegla Ptujčanka Majda Raušl in Jur-šinčan Simon Simonič ml., ki je požrtvovalno nastopil kljub velikim zdravstvenim težavam, ki ga pestijo v zadnjem času. Domačini so bili boljši tudi po povprečnem rezultatu na strelca s 552,3:549,6. Naslednji dvoboj bo gostila avstrijska regija.
Posamični dvoboji:	
1. Raušl Majda : Wankmüller Rene	564:559
2. Pšajd Ludvik : Welngand Marlon	557:555
3. Gönc Simeon : Pompe Ernst	546:56C
4. Šimenko Robert : Strahalm Christine	559:539
5. Kolednik Miran : Steinbrückner Andreas	531:55C
6. Simonič Simon ml. : Gorsche Erwin	564:556
7. Potočnik Matija : Krasser Margit	556:552
8. Moleh Mirko : Krasser Horst	553:551
9. Rok Pučko : Pfeffer Martin	552:532
10. Pešakovič Uroš : Bäck Helmut	541:542
Končni rezultat: Podravje : Steiermark 7:3	
Skupni seštevek: Podravje : Steiermark 3:1	
V soboto je v Ljubljani potekalo 2. odprto kontrolno tekmovanje, po katerem se bodo dokončno formirale reprezentančne ekipe za prvi turnir mednarodnega troboja strelskih reprezentanc Srbije, Hrvaške in Slovenije v Zagrebu. Pri članih s pištolo je presenetljivo zmago dosegel mladi strelec iz Rečice Aljaž Zorko s 567 krogi pred Boštjanom Simoničem iz Miklavža in Emerikom Hodžičem iz Izole s 565 krogi na 2. in 3. mestu, Simon Simonič iz SD Jožeta Kerenčiča Miklavž je s 562 krogi osvojil 8. mesto. Med članicami je znova slavila Ptujčanka Majda Raušl s 374 krogi, 2. in 3. mesto sta osvojili strelki Olimpije Nataša Marinček in Urška Oblak s 363 in 358 krogi, druga Ptujčanka Mateja Pe-šakovic je s 351 krogi osvojila 6. mesto. Pri mladincih s puško je zmagal Grega Potočnik iz Radovljice z drugim najboljšim rezultatom dneva s 589 krogi, zelo dobro streljanje pa je pokazal tudi ormoški kadet iz Ko-
vinarja Jan Šumak, ki je s 575 krogi osvojil odlično 5. mesto. Druga strelka Kovinarja Petra Vernik je s 373 krogi osvojila 11. mesto, z enakim rezultatom je Barbara Muhič, SD TSO, zaradi boljše zadnje serije osvojila 10. mesto, odlično pa je nastopila Postojnčanka Natalija Otoničar, ki je zmagala z najboljšim rezultatom vseh strelk s puško s 394 krogi pred Živo Dvoršak s 393 krogi na 2. mestu. Pri članicah je slavila Zdenka Stern s 391 krogi, Vesna Mele, SD TSO, je s 355 krogi osvojila 8. mesto. Med člani s puško je zmagal Grosupeljčan Željko Moičevic s 595 krogi in s prepričljivo prednostjo sedmih oziroma desetih krogov ugnal Robija Markoja na 2. in Gorazda Kocbeka na 3. mestu, 4. Rajmond Debevec 585, 19. Tadej Horvat 577, 26. Boris Hergula 567, 30. Pevec Teodor 559 krogov. O izboru slovenskega selektorja in članih slovenske reprezentance bomo poročali v naslednji številki Štajerskega tednika.
Simeon Gonc
Mali nogomet • MNZ Ptuj, ZLMN Ormož, DMN Lenart, Videm
1. liga MNZ Ptuj 2. liga MNZ Ptuj
REUZULTATI 2. KROGA: Bar Ho-
bit - Majolka 0:7, Rim - Juršinci 5:0, Mog - Mitmau 6:0, Bar Saš - FC Ptuj 3:4, Vitomarci - Poetovio Linde plin 0:5. Srečanje Bar Ring - MSM International ni bilo odigrano, ker ekipe MSM International ni bilo.
1. RIM	2	2	G	G	21:G	6
2. POETOVIO L. P.	2	2	G	G	1G:1	6
3. MAJOLKA	2	2	G	G	11:3	6
4. FC PTUJ	2	2	G	G	1G:3	6
5. BAR RING	1	1	G	G	5:G	3
6. MOGG	2	1	G	1	6:6	3
T. BAR HOBIT	2	1	G	1	3:9	3
8. BAR SAŠ	2	G	G	2	4:9	G
9. JURŠINCI	2	G	G	2	3:9	G
10. VITOMARCI	2	G	G	2	2:8	G
11. MITMAU	2	G	G	2	G:11	G
12. MSM INTER.	1	G	G	1	G:16	G
REZULTATI 2. KROGA: AC Unikat parketi - Ptujska Gora 3:2, Inox Majcen - Club 13 4:2, Poetovio O sole mio - Bar Gloria 4:2, Klub ptujskih študentov - As Evroavto 4:0, Dražen-ci - Kenguru 3:1, Apolon 11 - Po-lenšak 3:5.
1.	DRAŽENCI 2 2 0 0 10:3 6
2.	INOX MAJCEN 2 2 0 0 10:3 6
3.	POETOVIO S. M. 2 2 0 0 8:3 6
4.	KPŠ	2 110 5:1 4
5.	CLUB 13 2 10 1 10:6 3
6.	APOLON 11 2 10 1 8:7 3
7.	POLENŠAK 2 10 1 6:7 3
8.	AC UNIKAT PAR. 2 10 1 5:7 3
9.	BAR GLORIA 2 0 11 3:5 1
10.	PTUJ. GORA 2 0 0 2 4:11 0
11.	KENGURU 2 0 0 2 2:9 0
12.	AS EVROAVTO 2 0 0 2 2:11 0
Danilo Klajnšek
ZLMN Ormož: dve gladki zmagi Avtoprevozništva Jerebic
Skupina A
REZULTATI 2. KROGA: NK Ormož Središče kadeti - Portal Cvetkovci. net 2:4, KOŠ - Lordi Ivanjkovci 1:7, Kog SK računalniki - Pristan Fran-kovci 4:3, Legende mladih vin - Mozaik Team 5:2, Mladost Miklavž Prevozništvo Pesrl - Vičanci 4:1.
Bar Osmica - ŠD Lancova vas 4:4, NK Videm - ŠD Majski Vrh 1:8, Gostišče pri Tonetu ŠD Selan - ŠD AS Evroavto 2:6.
1. AS -EVROAVTO 2	2	G	G	14:4	6
2. ŠD MAJSKI VRH 2	2	G	G	13:4	6
3. BAR AVGUŠTIN 2	2	G	G	13:T	6
4. LANCOVA VAS 2	1	1	G	9:8	4
5. POBREŽJE ČL. 2	1	G	1	12:6	3
6. MLADI UPI L. 2	1	G	1	3:9	3
7. BAR OSMICA 2	G	1	1	T:9	1
8. ŠD SELAN 2	G	G	2	3:8	G
9. NK VIDEM 2	G	G	2	5:14	G
10. POBREŽJE ML. 2	G	G	2	5:15	G
VETERANI
1. MLADOST P. 2	2	G	G	:2 9	6	REZULTATI 2.	KROGA: ŠD Po-
2. CVETKOVCI.NET 2	2	G	G	T:2	6	brežje - Bar Avguštin 3:4, NK Tržec	
3. RAČUNALNIKI 2	2	G	G	1G:6	6	- NK Videm 2:1, Lancova vas - KMN	
4. LEGENDE ML. V. 2	2	G	G	T:3	6	Majolka 4:14. Ekipa NK Leskovec je	
5. LORDI IVANJK. 2	1	G	1	T:4	3	bila prosta.	
6. PRISTAN 2	1	G	1	6:6	3	1. KMN MAJOLKA 2	2 G G 21:6 6
7. VIČANCI 2	G	G	2	2:6	G	2. NK VIDEM 2	1 G 1 T:T 3
8. MOZAIK TEAM 2	G	G	2	5:11	G	3. BAR AVGUŠTIN 2	1 G 1 T:8 3
9. ORMOŽ SRED. 2	G	G	2	3:9	G	4. NK TRŽEC 2	1 G 1 4:T 3
10. KOŠ 2	G	G	2	3:1G	G	5. LANCOVA VAS 2	1 G 1 9:1T 3
Skupina B						6. NK LESKOVEC 1	G G 1 5:6 G
						7. ŠD POBREŽJE 1	G G 1 3:4 G
REZULTATI 1.	KROGA:			Mladost			Darko LAH
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši ekipe Mogg (na sliki) so v 2. krogu 1. lige MNZ Ptuj tekmecem nasuli pol ducata zadetkov.
Miklavž Pleskarstvo Špendija - NK Ormož mladina 1:2, Mihovci Bar pri križu - Svetinje 1:2, Šport bar Riki
-	Fiposr Aries IT 3:2, Borec - NK Ormož veterani 1:6, Kava bar Team
-	Avtoprevozništvo Jerebič 0:9. REZULTATI 2. KROGA: NK Ormož
veterani - Šport bar Riki 0:2, Avtoprevozništvo Jerebič - Borec 11:0, Svetinje - Kava bar Team 6:0, Mladost Miklavž Pleskarstvo Špendija -Mihovci Bar pri križu 1:7, NK Ormož mladina - Fiposor Aries IT 1:6.
1. A. JEREBIČ 2	2	G	G	2G:G	6
2. SVETINJE 2	2	G	G	8:2	6
3. ŠPORT BAR RIKI 2	2	G	G	5:2	6
4. MIHOVCI 2	1	G	1	8:3	3
5. FIPOSOR ARIES 2	1	G	1	8:4	3
6. ORMOŽ VET. 2	1	G	1	6:3	3
7. ORMOŽ ML. 2	1	G	1	3:T	3
8. MLADOST ŠP. 2	G	G	2	2:9	G
9. KAVA BAR TEAM 2	G	G	2	1:15	G
10. BOREC 2	G	G	2	1:1T	G uk
DMN Lenart
B-liga
REZULTATI 13. KROGA (organizator: Rdeči vragi): Rdeči vragi - ŠD Selce 0:3 b.b., KMN Cerkvenjak Pri Antonu ml. III - Bavaria-It-Pernica 0:10 (0:7), ŠD Pernica - ŠD Žerjav-ci 4:2 (2:1), KMN Sv. Trojica - KMN Zavrh veterani 9:3 (5:1), KMN Slovenske gorice - KMN Vitomarci 3:3 (1:2), DMNR Sandberg Faž-vartom - ŠD Kenguru Ilkos 4:2 (2:0).
1.	SV. TROJICA 12 11 0 1 140:31
2.	BAVARIA-IT-PER. 12 9 1
Foto: Črtomir Goznik
Še višjo zmago so v tem krogu zabeležili nogometaši Majolke.
ONL Videm
ČLANI
REZULTATI 2. KROGA: Mladi upi Leska - ŠD Pobrežje člani 1:8, ŠD Pobrežje mladi - Bar Avguštin 3:7,
3.	SANDB. FAŽ-V.
4.	ŠD PERNICA
5.	VITOMARCI
6.	KENGURU ILK.
7.	ZAVRH VET.
8.	ŠD ŽERJAVCI
9.	SLOV. GORICE
10.	ŠD SELCE
11.	KMN CERKV
12.	SV. TROJICA II
13.	RDEČI V. (-2)
8 2 T 1 6 1 6 G 5 2
81
28
61:49
49
54
Zaradi dveh
G 1G G G G neopravičenih
51:33
52
44
31:46 3G:5T 3T:T9
2T:68 35:93
Športni napovednik
Nogomet • 1. SNL
PARI 20. KROGA - SREDA ob 13.00: Olimpija - Rudar Velenje, Luka Koper - Interblock; SREDA ob 17.00: CM Celje - Labod Drava, Maribor - Nafta, Domžale - HIT Gorica.
Rokomet • Pokal Union - četrtfinale
V	sredo bodo odigrana četrtfinalna srečanja moškega rokometnega pokala - Pokal Union. Rokometaši Jeruzalem Ormoža bodo gostovali v Železnikih, kjer bodo gostje ekipe Alples Železniki. Srečanje se bo pričelo ob 18.00. Preostali pari: Klima Petek Maribor - Merkur, Celje Pivovarna Laško - Prevent, Krka - Cimos Koper.
Danilo Klajnšek
Mali nogomet • Turnir U-10 na Ptuju
V	soboto, 5. decembra, bo v dvorani Center na Ptuju potekal 6. zimski turnir v malem nogometu za selekcije U-10. Pričetek turnirja bo ob 14. uri. Nastopilo bo 8 ekip, ki bodo razporejene v dve skupini.
Skupina A: Dravinja, Mura 05, Fotex, Poli Drava B Skupina B: Poli Drava A, Simer šampion, Celje, Livar. Tri najboljše ekipe iz skupine se bodo uvrstile v nadaljevanje turnirja, finalni del pa se bo pričel ob 18.20.
ostankov je bila ekipa Rdeči vragi izključena iz prvenstva.
UR
Planinski kotiček
PD Haloze: Pohod med vinogradi - III (K Sv. Avguštinu)
Po pohodu, ki ga je PD Haloze organiziralo v soboto, 14. novembra, na Ravno goro in po katerem smo si vsi pohodniki obljubili, da mora zaradi naravnih lepot postati tradicionalno (v maju), smo v PD Haloze skupaj s PD Ptuj organizirali v soboto, 21. novembra, tradicionalni pohod Med vinogradi. To je bil zadnji izmed treh pohodov, ki ga naše društvo vsako leto organizira po Halozah med hribi in vinogradi. Seveda je ostalih pohodov še veliko več.
Megleno sobotno jutro, ko smo se ob 9.00 zbrali pri Leski v Zg. Le-skovcu, ni odvrnilo 37 pohodnikov iz omenjenih društev in ljubiteljev pohodništva, da se ne bi odpravili na zanimiv in prijeten pohod. Vedeli smo, da se bo še pred poldnevom razjasnilo. Nebo nam je bilo naklonjeno in že z vrha Skorišnjaka, Velikega Okiča in Sv. Avguština nam je prijetno sonce omogočalo prekrasen razgled daleč naokrog.
Poti vam ne bom opisoval, ker jo je potrebno doživeti, pač pa povabim vse tiste, ki vam prijetno druženje, pohod in pesem privabijo toplino v srca in nasmeh na obraz, da se nam pridružite na katerem izmed naših mnogih pohodov. Lahka pot, deloma srednje zahtevna, je z manjšimi in večjim postankom trajala pet ur.
Po predhodnem dogovoru smo se ob koncu pohoda pošteno okrepčali pri Vidovičevih v Vel. Varnici s haloškimi dobrotami in domačim vinom iz kleti. Za tem je vodnik PD Ptuj Jože Dajnko kot presenečenje podelil priznanja vsem prisotnim planincem, ki so se v avgustu letos prvič povzpeli na vrh Triglava. Tudi tedaj je bilo doživetje nepozabno in vsekakor ga moramo ponoviti. Za slovo smo si obljubili, da se kmalu spet snidemo, že decembra na tradicionalnem pohodu po znameniti Mustrovi poti v Cirkulanah.
Ni dvoma, da je tako druženje prijetno in koristno, zato vabimo v bodoče še več planinskih društev k sodelovanju in vse tiste, ki se v dobri družbi radi sprostijo in si naberejo moči za nove izzive, ki jih prinaša vsakdanje življenje. Vabljeni tudi vi!
Planinsko-pohodniški pozdrav!
Marjan Jelen, PD Haloze
Zaslužna vodnica Viktorija Dabič in častni vodnik Franc Korpar
Člana in vodnika Planinskega društva Ptuj Viktorija Dabič in Franc Korpar sta v soboto, 21. novembra 2009, v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje RS na Igu prejela visoki priznanji Planinske zveze Slovenije.
Priznanje zaslužni vodnik Planinske zveze Slovenije je letos prejelo 28 vodnikov, med njimi tudi vodnica Planinskega društva Ptuj Viktorija Dabič. Priznanje zaslužni vodnik Planinske zveze Slovenije se podeli vodnikom Planinske zveze Slovenije za zelo velik prispevek na področju prostovoljnega vodništva ali za vodništvo v okviru Planinske zveze Slovenije. Odkar so se prvič registrirali kot vodniki, pa je preteklo vsaj 25 let.
Predsednik Planinske zveze Slovenije Franci Ekar pa je podelil priznanja še dvanajstim vodnikom, ki so za svoje dolgoletno delo, od prve registracije je namreč preteklo že vsaj trideset let, prejeli priznanje častni vodnik Planinske zveze Slovenije. Priznanje častni vodnik Slovenije se podeli vodniku Planinske zveze Slovenije za izjemen prispevek na področju prostovoljnega vodništva ali za vodništvo v okviru Planinske zveze Slovenije. Priznanje je prejel tudi vodnik Planinskega društva Ptuj Franc Korpar (na fotografiji spodaj).
Mirjana Gotal, članica PD Ptuj
Pogovor z veterani atletike
Atletski »mačkoni« v osvajanju divje celine
... Fit & Fun & Forever young ...
V petek, 20. 11. 2009, je bil za veterane atletike, člane Atletskega kluba Cestno podjetje Ptuj, poseben dan, saj so bili povabljeni v Mestno hišo k županu Štefanu Čelanu, ki jim je čestital ob posebnih dosežkih, ki so jih dosegli na svetovnih igrah (veteranskih OI) v Syd-neyju. Po slavnostnem sprejemu smo jih povabili na klepet, kjer so polni vtisov in novih pričakovanj razkrili nekaj drobcev iz zakulisja tega velikega veteranskega tekmovanja ter kritično spregovoril o ciljih, željah in problemih, ki so jih morali oziroma jih bodo še morali premagati na svoji življenjski poti. Besedo smo dali Dejanu Doklu, Branetu Komelu, Mirku Vindišu, Mikiju Prstcu in Dušanu Korenu, ki niso samo atletski veterani, temveč tudi ambasadorji zdravega življenja, dobre volje, optimizma in naše dežele. Vse to so ponesli v svet, ta pa jih je nagradil s kolajnami in odličnimi dosežki, na katere smo Slovenci lahko upravičeno ponosni.
»Ljudje drug drugemu bolj privoščijo uspeh«
Nekateri izmed vas ste bili pred štirimi leti na veteranskih OI v Kanadi. Če odmislite dosežke, kakšna je bila razlika v organizaciji. Kakšne vtise in spoznanja ste prinesli iz Avstralije?
Mirko Vindiš: Pred štirimi leti sem se udeležil tekmovanja v Kanadi, in če naredim primerjavo med veteranskimi OI v Kanadi in Avstraliji, lahko rečem, da ni bilo bistvene razlike v sami organizaciji. Oba športna dogodka sta bila organizirana na zelo profesionalni ravni. Bil sem presenečen, da so mestne četrti in bivalni predeli Avstralije po arhitekturi zelo podobni tistim v Kanadi. Podobne hiške iz klinkerja, urejene zelenice.
Dejan Dokl: Avstralci so zelo dostopni in vedno pripravljeni pomagati. To nas je zelo pozitivno presenetilo.
Brane Komel: Imel sem občutek, da ljudje bolj ustvarjalno živijo, da drug drugemu bolj privoščijo uspeh in si pomagajo. To je za športnika zelo vzpodbudno okolje, saj veš, da bodo tvoj trud in dosežki nagrajeni. Slovenci smo v primerjavi z Avstralci veliko bolj neprilagodljivi in škodoželjni. Kot narod imamo veliko potencialov, imamo sposobne in pametne ljudi, odlične športnike, dobro geografsko lego in zaradi majhnosti bi lahko

AL d.a.o. telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Atletski veterani: Mirko Vindiš, Marko Sluga, Dejan Dokl, Brane Komel, Miki Prstec in Dušan Koren
bili blazno fleksibilni, le naša miselnost bi se morala spremeniti. Našo škodoželjnost bi morali obrniti v nevoščljivost, v nagrajevanje tistih, ki pokažejo voljo in trud. Morda se tudi preveč obremenjujemo s preteklostjo in premalo s prihodnostjo. Ni smiselno trošiti energijo za tisto, kar je že bilo in ne moremo spremeniti, napore je potrebno usmeriti v boljši jutri.
Miki Prstec: Država je zelo prijazna do ljudi in jim nudi veliko socialne in druge podpore. Tako sem na primer izvedel, da je država sama ponudila pomoč ljudem, katerih pročelja hiš so bila potrebna obnove, saj je to kazilo celotno podobo okolja ali pa ga je celo varnostno ogrožalo. Iz tega se lahko veliko naučimo. Predvsem nam takšne situacije pokažejo odnos države do svojih ljudi in s tem se izboljša tudi odnos ljudi do države. Torej se ustvari sinergija in medsebojno sodelovanje. Država prisluhne vsakomur in se tudi zelo prilagaja. Morate pa po drugi strani vedeti, da so kazni za kršitve zelo visoke, kar pomeni, da se kršenje pravil strogo kaznuje. To se zelo pozna tudi v prometu, saj so ljudje disciplinirani in zelo strpni.
Prehod iz profesionalnega športa v veteranstvo
Kakšno vzdušje je vladalo med tekmami, se je med vami še bolj utrdil prijateljski odnos?
Dejan Dokl: Naše vezi so se spletle že v preteklosti, a z veteranstvom se naše prijateljstvo poglablja. Na Ptuju je veteranstvo zelo živo in vedno več ljudi, ki končajo s profesi-
onalno športno kariero, se odloči za prestop v veteranstvo. To je zelo dobra odločitev, saj je za športnika velik šok, če se kar čez noč neha ukvarjati s športom. Starostna meja za ve-teranstvo je 30 let, a ta meja se še znižuje. Svojo profesionalno športno pot sem zaključil pri 23 letih in do 34. leta se nisem več ukvarjal z atletiko. Vmes je minilo kar veliko let, kar za športnika seveda ni dobro, zato se zavzemam, da bi bila ta doba med profesionalnim športom in veteranstvom čim krajša, oziroma da bi pri športniku šlo samo za prehod iz enega v drugo.
Miki Prstec: Profesionalni športniki trenirajo povprečno štirikrat na teden. Ko športnik zaključi svojo športno kariero, se ne sme kar čez noč nehati ukvarjati s športom, saj je to za telo zelo velik šok. Zdravstveno je namreč dognano, da mora svoje treninge postopno zmanjševati, na začetku morda za polovico in kasneje vedno manj in manj. Samo tako lahko ostaneš zdrav in vitalen. Kar nekaj podobnih poskusov nenadne prekinitve športne aktivnosti se je končalo s smrtjo, zato gre pri tem za resen problem, s katerim se športnik sreča po koncu svoje profesional-
ne športne poti. Srce enostavno ne prenese tega šoka.
Dejan, domov ste prinesli štiri srebrna odličja. Ali je prisotnost domačih še bolj podžgala tekmovalnost in vam dala zagon in podporo?
Dejan Dokl: Pred veteranskimi OI sem pospešeno treniral, kar nedvomno zahteva svoj čas in veliko volje, vztrajnosti. Zelo pomembna je podpora družine, saj ti morajo stati ob strani in marsikdaj kaj potrpeti. Navsezadnje del časa, ki bi ga drugače namenjal njim, zdaj namenjaš treningom. Ko gre za otroka, je to težko, saj otrok ne razume, zakaj mora njegov očka na trening. A žena mi je ves čas stala ob strani, zato je bilo zame zelo pomembno, da sta šli obe punci z menoj v Avstralijo in da sta navijali zame. Zdaj je ta preizkušnja za mano in nadoknadil bom vse tisto, kar sem zamudil v času treninga.
Mirko, na veteranskih OI v Kanadi ste osvojili tri zlate medalje, iz Avstralije ste prinesli dve bronasti odlič-ji. Ste pričakovali več?
Mirko Vindiš: Pred OI v Kanadi sem zelo veliko treniral, po tem športnem dogodku pa sem dal treninge nekoliko na
Na teh igrah je važno sodelovati in ne toliko zmagati. Veteranskih OI se je udeležilo 28.000 tekmovalcev iz 101 države. Kakšno posebno vzdušje je vladalo?
Dušan Koren: Atletsko prizorišče je bilo ogromno in atleti smo se srečevali predvsem na metroju ali po mestu. Spoznali smo se po nahrbtnikih in drugih predmetih, ki so jih promocijsko razdelili tekmovalcem. Osebno menim, da pri veteranstvu ni več tiste predtekmovalne mrzlice in pravega tekmovalnega vzdušja in da je vse veliko bolj sproščeno, čeprav različni ljudje ta dogodek različno doživljajo. Motiv po zmagi je bolj osredotočen na dokazovanje samemu sebi, da zmoreš in vse skupaj prežema želja po druženju, obujanju spominov in morda tudi po nostalgiji. Za nekatere pa je motivacija tudi to, da vidijo svet.
stran in se posvetil študiju. Za Avstralijo sem se pripravljal tri mesece. Moj cilj je bil domov prinesti vsaj eno medaljo, kar sem tudi izpolnil. Šlo je predvsem za dokazovanje samemu sebi, da še zmorem in tako sem si na nek način »privezal dušo«.
»K meni so pristopali ljudje in mi čestitali«
V petek, 20. 11. 2009, ste bili častno sprejeti v Mestni hiši pri županu. Kakšni občutki so se porajali?
Dejan Dokl: To je nedvomno ena potrditev za vložen trud in napore in velika vzpodbuda za naprej. Takšni sprejemi pripomorejo k prepoznavnosti, saj s tem pritegnemo nove ljudi, da se nam pridružijo. Tukaj nimam v mislih samo atletike, veteranstvo bi se moralo razširiti na vseh področjih, saj tako spodbujamo ljudi k aktivnosti. Šport nima roka trajanja, saj gre za zdrav in kvaliteten način življenja, ki ga izbereš in prav to miselnost želimo razširiti med ljudi.
Brane Komel: Sprejem v Mestni hiši je bil potrditev naših dosežkov, zato smo počaščeni. Veliko ljudi v Sloveniji poskuša veteranske rezultate minimalizirati, saj jih primerjajo s svetovnimi rezultati v profesionalizmu. Vsem tem, ki dajejo veteranstvo v nič, bi rad predlagal, da obujejo športne copate in pridejo pokazati, da zmorejo več in bolje. V Avstraliji sem bil zelo presenečen, saj so po osvojitvi dveh srebrnih medalj k meni pristopali ljudje in mi čestitali. To so bili ljudje, ki me ne poznajo oziroma me po vsej verjetnosti ne bodo več videli. A bil je tako prijeten ob-
čutek, ko so ti izkazali podporo. To je bilo najlepše darilo za vložen trud. S tem so dali težo samemu dogodku in osvojenim kolajnam. Tudi v mestu so nam izkazovali spoštovanje. Če si pokazal medaljo, si imel prost vstop v muzeje in v gostilnah so te počastili s pijačo.
Miki Prstec: To misel bi navezal na Finsko. Tako na Finskem kot tudi v Avstraliji sem začutil ta pozitiven odnos do gibanja in športa. Kamor koli sem šel, se je okoli mene vedno nekaj dogajalo. Ljudje so po parkih vadili jogo, aerobiko, tekli ali pa so se kako drugače ukvarjali s športom. In to ni nič sramotnega.
Mirko Vindiš: Se strinjam s to trditvijo, saj sem tudi sam še pred leti imel občutek, da se je med tekom bolje skriti nekam v naravo, da te nihče ne vidi, saj so te imeli za neumnega. Šele ko so začeli prihajati rezultati, so ljudje na moj tek gledali drugače. Danes pa mislim, da je tudi pri nas vedno več posluha za tek in na sploh za gibanje. Torej se stvari spreminjajo na bolje. Mediji veliko pripomorejo k dobri prepoznavnosti, saj Ptujčani o veteranstvu kar veliko vedo.
Brane Komel: Tudi sam imam podobno izkušnjo. Ko sem pričel teči, so me ljudje čudno gledali v stilu, kaj ta stari ded v tekaški opremi nori tu naokoli (smeh). Ampak ljudje, ki smo vztrajali, smo počasi spreminjali miselnost in danes vedno več ljudi teče.
Dušan Koren: Pri pogovoru smo se osredotočili na Avstralijo, a morate vedeti, da je veliko manjših tekmovanj in od vsakega posameznika je odvisno, koliko in katerih se bo udeležil. Sicer je sponzorskih sredstev malo, a pri teh tekmovanjih ni tako velikih stroškov, da jih ne bi zmogel pokriti. Skratka tukaj ne gre samo za Avstralijo, vsak ima možnost, da se dokaže, pomembno pa je, da njegov trud ljudje opazijo in nagradijo.
»Veteranstvo je mnogo več kot samo šport«
Odločiti se za tekmovanja na jesen življenja je precej drzna odločitev. Zakaj se človek odloči za odrekanja in se odpravi na divjo celino po medalje?
Miki Prstec: Veteranstvo je združilo več generacij atletov. Morda se na prvi pogled zdi, da nimamo veliko skupnega, saj pripadamo drugi generaciji, imamo različne življenjske zgodbe, a eno skupno stvar, to je pozitivna energija, ki nas žene naprej v zasledovanju mota: družiti se, ostati fit in zdrav ter ohraniti mladost duha in telesa. Prav je, da nas ljudje spoznajo, saj bo morda na ta način v njih dozorela misel in želja, da se nam pridružijo. Čez štiri leta bodo veteranske IO v Italiji v Torinu. Bližina Sloveniji nudi veliko več možnosti za udeležbo, predvsem v finančnem smislu. Veteranstvo je mnogo več kot samo šport, je ena velika dogodivščina, ki ti osmisli življenje.
Aleksandra Jelušič
16 Štajerski TEDNIK
Zanimivosti, bralci pišejo
torek • 1. decembra 2009
Kidričevo • Talumov pihalni orkester na gostovanju v Španiji
Avsenik je pri vseh pihalnih orkestrih zakon!
Člani pihalnega orkestra Talum Kidričevo smo se pred dobrim mescem vrnili z enotedenskega gostovanja v Španiji, kjer smo se med 10. in 17. oktobrom udeležili mednarodnega festivala Okotberfest v španskem mestu Calella.
Uradni nastop v Callelli
m
H
PIHALNI ORKIjSTER TALUM KI DRI -EVO
Foto: Maja Majcen
Talumove godbenike družita glasba in prijateljstvo
Povabilu organizatorja smo se odzvali že po novem letu, ko smo skrbno začeli pripravljati repertoar ter vso ostalo organizacijo gostovanja. K sreči tovarna Talum še vedno ostaja naš glavni donator, kljub vsemu pa je bilo potrebno trezno razmisliti o možnosti izvedbe gostovanja. Tako smo prijavnico na festival poslali šele po skupni odločitvi, da polovico celotnih stroškov gostovanja pokrijemo godbeniki iz svojih žepov. Če se člani orkestra s tem ne bi strinjali, tudi gostovanja s finančnega vidika nikakor ne bi mogli izpeljati. Sledile so vaje, sestanki, priprave ... vse do petka, 9. oktobra, ko smo v popoldanskih urah komaj spravili vso prtljago in instrumente na avtobus in krenili na pot.
Po več krajših postankih in dobrih 21 urah vožnje smo v soboto popoldan prispeli v Calello, mesto, ki je od Barcelone oddaljeno slabih 60 kilometrov in leži ob obali Costa Brave. Po opravljenih formalnostih in krajšem počitku v hotelu smo že bili napoteni proti točki, od koder je skozi ulice Calelle potekala povorka z vsemi sodelujočimi godbami. Zvečer je v šotoru sledila še uradna otvoritev 3. tedna festivala in sprejem predstavnikov godb.
Mednarodni festival Oktoberfest v Calelli traja skupaj tri tedne. Vsak večer se v velikem prireditvenem šotoru zvrsti približno sedem godb oz. orkestrov,
ki s svojimi nastopi zabavajo publiko. Sodelujoči orkestri prihajajo iz različnih evropskih držav, največ pa iz Nemčije. V tretjem tednu festivala, v katerem smo sodelovali tudi mi, smo bili edini orkester iz Slovenije. Že prvi večer nas je presenetilo, da je skoraj vsaka godba zaigrala tudi Avsenikovo skladbo Na Golici, še bolj pa smo bili presenečeni, kako je poln šotor ob zvokih Golice plesal in pel ter se veselil.
V nedeljo nas je po dopoldanskem pohajkovanju po ulicah Ca-lelle in popoldanskem kopanju in poležavanju na plaži čakal večerni koncert v šotoru. Že ob prijavi na festival nas je organizator prosil, naj ne pripravljamo težkega koncerta z zahtevnimi skladbami. Tega smo se tudi držali in v nabito polnem šotoru zaigrali
predvsem skladbe slovenskih avtorjev. Odziv publike je bil enkraten, saj so poslušalci pod odrom plesali, peli in noreli ob zvokih naših instrumentov. Ves trud in delo, ki smo ga godbeniki vložili predvsem z obiskovanjem vaj, je bil poplačan v trenutku, ko nam je publika namenila bučen aplavz in zahtevala, da bi igrali še več. Nedvomno smo dobro predstavili našo deželo in tudi kraj Kidričevo. To se je pokazalo tudi, ko smo stopili z odra. Hitro smo bili deležni pozornosti drugih dirigentov in godbenikov, od katerih smo dobili nekaj povabil, v upanju na kasnejše medsebojno sodelovanje pa smo izmenjali naslove.
Ponedeljek je bil dan, ko smo se v popoldanskih urah s koncertom predstavili še na osrednjem
trgu mesta. Tudi tu smo se domačinom uspešno predstavili z večinoma slovenskim repertoarjem. S ponedeljkovim koncertom smo tudi zaključili »uradne nastope«, ki smo jih bili dolžni opraviti.
Preostanek tedna smo namenili spoznavanju španske kulture, zgodovine in načinu življenja. Prepričali smo se, da je siesta še vedno »obvezen obred dneva«, se sprehajali skozi ulice Barcelone in spoznavali njeno veličastno lepoto, se ob viteškem večeru vrnili v čas srednjega veka ter navdušeni opazovali plesalke in plesalce temperamentnega fla-menka. Dan pred odhodom smo
si ogledali še neverjetno predstavo fontan pred Narodno palačo umetnosti v Barceloni, kjer voda brizga tudi do 20 metrov visoko, svetlobni efekti in glasbena spremljava pa te popeljejo v svet fantazije. Petkov večer in svoje gostovanje smo zaključili z rajanjem ob zvokih zadnjih nastopajočih orkestrov v prireditvenem šotoru.
Sobota, 17. oktobra, je bila dan slovesa. Med vožnjo proti domu smo se spotoma ustavili še v španskem Figueresu, rojstnem mestu umetnika Salvadorja Dali-ja, čigar muzej smo obiskali. Nočna vožnja nas je zjutraj srečne,
Foto: Maja Majcen
žive in zdrave ter polne prijetnih vtisov pripeljala domov.
Na koncu lahko rečemo, da nam bo gostovanje v Španiji ostalo še lep čas v prijetnem spominu. Na srečo se ni nihče okužil z novo gripo, pred katero so nas mnogi svarili in nam tudi prav zaradi tega odsvetovali gostovanje. Najpomembnejše pa je, da smo na gostovanju dobro predstavili našo državo in domači kraj, sami pa se vnovič prepričali, da nas v orkestru poleg glasbenih družijo tudi izjemne prijateljske vezi, ki so se v vseh skupno preživetih dnevih le še okrepile.
Maja Majcen
Cirkulane • Ljudski pevci presenečeni
Ko trdo delo rodi uspehe
Skupine ljudskih pevcev se že leta prijavljajo na območno revijo, ki jo organizira območna izpostava Javnega sklada za kulturne dejavnosti Ptuj. Letos je bila revija 24. januarja na Destrniku in 23. januarja na Selih, kjer je sodelovalo 45 skupin. Izmed vseh skupin smo bili Ljudski pevci iz Cirkulan izbrani na regijsko revijo, ki je potekala, 23. maja 2009 v Domu krajanov Breg-Ptuj.
Vse leto smo delovali aktivno, saj smo do sedaj opravili že kar 28 nastopov po različnih krajih Slovenije. Omeniti pa moram nastop v Ljubljani 19. septembra, saj smo bili povabljeni v Znanstveno-raziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, tako imenovani Glasbeno-narodopisni inštitut Ljubljana. Da smo lahko tam zapeli, ni bilo enostavno. Poklicala nas je Urša Šivič, ki je pri-
reditev organizirala. Z njo sva se pogovorila o nastopu. V razgovoru sem ji rekel, da imamo posnet CD, da ga lahko dobi in se na podlagi poslušanega odloči, katere pesmi bi zapeli. Ga. Urša Šivič pa je raje sama prišla s prijateljico v Cirkulane in sta posneli 16 pesmi. Čez nekaj dni smo dobili pošto s podatki, kdaj nastopamo in katere pesmi naj zapojemo. Seveda smo se za nastop dobro pripravili
Podlehnik • Romanje sodelavcev Karitasa
Spoznavali so prekmurske cerkve in Prekmurje
Konec novembra so se župnijski sodelavci in dobrotniki iz Sv. Trojice v Halozah podali na romanje po Prekmurju, kjer so si ogledali naravne in kulturne znamenitosti.
Od leve zgoraj: Franc Korenjak, Tonček Zumbar, Danijel Polajžer; spodaj: Ivan Hercog, Trezika Petrovič in Jože Petrovič
in se 19. septembra odpeljali v Ljubljano. Na prireditvi so bili prisotni Francozi, Nemci ter seveda Slovenci.
Javni sklad Republike Slovenije pa nam je 6. oktobra poslal obvestilo, da smo bili Ljudski pevci iz Cirkulan izmed 121 skupin izbrani na državno revijo. To nas je močno presenetilo, dalo pa nam je še več energije in predvsem volje. Posebej bi se radi zahvalili strokovni delavki ptujskega sklada Mateji Kuharič, ki nam je veliko pomagala pri organizaciji. Moram povedati še to, da so bili z našega konca izbrani tudi Godci ljudskih viž FD Košuta iz Poljčan. Srečanja smo se udeležili 21. novembra ob 18. uri v Kulturnem centru Laško. Sodelovalo je 14 skupin.
Prireditev je bila enkratna, lahko zatrdim, da je bil ta dogodek nepozaben. Za takšen rezultat je bilo vloženega ogromno dela in truda, a v našem kraju opažamo, da to sploh ni pomembno, kar nas tudi preseneča!
Jože Petrovič
Najprej so se podali do Murske Sobote, kjer jih je pričakal domači župnik Ivan Krajnc in jim predstavil cerkev sv. Nikolaja ter župnijo. Pot jih je nato vodila v Bogojino k znameniti Plečnikovi cerkvi, nato k muzeju na prostem v Filovcih, kjer so opazovali, kako je nastajala glinena posoda pod spretnimi rokami že skoraj izumrle obrti - lončarstvaštva. Nato so se ustavili v romarski cerkvi v Turnišču, pri Mariji pod Lo-
gom. Ogledali so si staro in novo cerkev. V njej je mašo daroval domači župnik p. Janko Gašparič ob somaševanju s p. Benjaminom Mlakarjem.
Romarji so bili že prav pošteno lačni, zato so se ustavili na naj domačiji leta, pri Sečijevih v Turnišču, kjer so jim postregli z okusnim in izdatnim kosilom. Sledil je ogled kmetije, ki jo je ponosno razkazal gospodar. Pohvalil se je tudi, da doma dela cela družina. Imajo le 100
Se posnetek za spomin
ha zemlje, zraven poljedelstva se ukvarjajo tudi z živino, prav tako pa se družinsko ukvarjajo s turizmom. Cela družina pristopi k delu.
Pot je romarje nato vodila do cerkve v Odrancih, ki je posvečena sv. Trojici. Sprejela jih je članica župnijskega pastoralnega sveta ter jim predstavila cerkev in delo v župniji. Potem so se podali proti domu. Seveda na avtobusu ni manjkalo dobre volje, prešerne pesmi in družabnega klepeta ter poglabljanja medsebojnih vezi med sodelavci, ki imajo le redko tako prijetno priložnost druženja. Dan so zaključili z večernicami v cerkvi sv. Leopolda Mandiča v Novi vasi pri Ptuju. Tudi tukaj jih je pričakal domači duhovnik, jim predstavil cerkev in delo v župniji.
Zadovoljni in srečni so sodelavci zapuščali avtobus s stiskom roke organizatorju p. Janku Gašpariču in sponzorju avtobusnega prevoza Slavku Šegu, dolgoletnemu obrtniku in prevozniku.
Zdenka Golub
Foto: ZG
Okoli sveta (20) • Piše: Filip Kovačič
Po Severnem otoku Nove Zelandije
Zgodaj zjutraj sem v centru Christchurcha nestrpno čakal avtobus Intercity, da me je popeljal proti pristanišču Picton na severu Južnega otoka. Čakala me je šest urna vožnja z avtobusom in nato plovba z velikim trajektom, ki preko Cookovega zaliva povezuje Južni in Severni otok. Posebnega načrta poti na Severnem otoku nisem imel. Moje glavno vodilo je bilo čim več videti in doživeti. Časa sem imel precej malo, le slaba dva tedna.
Na severnem otoku Nove Zelandije je veliko bolje kot na jugu ohranjena maorska kultura, kar me je še posebej zanimalo. Poleg tega sem se veselil, da grem v klimatsko prijetnejše kraje, kajti na Južnem otoku me je včasih pošteno premrazilo, pa čeprav je bilo še poletje. Na južni polobli je vse drugače, ko se pomikaš proti severu, se približuješ ekvatorju in je potemtakem tudi topleje.
Po treh urah pozibavanja je trajekt naposled pristal v mestu Wellington, ki je tudi glavno mesto Nove Zelandije. Po hitri namestitvi v hostlu sem se odpravil na ogled modernega mesta. Za naslednji dan sem imel rezerviran avto, ki mi bo v naslednjih dveh tednih delal družbo po razgibanih cestah dežele tam spodaj. Ko sem na rent-a-car agenciji prevzel vozilo, se je zame šele pričela prava dogodivščina, šele takrat sem začutil, kaj mi je ves ta čas po-tikanja po avtobusih manjkalo. Svoboda, ki ti jo da lastni prevoz je, še zlasti v Novi Zelandiji, nenadomestljiva. Dežela je polna turistov, in če želiš najti lepe kraje, ki niso turistično preplavljeni, gotovo potrebuješ svoje prevozno sredstvo. Nekateri, bolj vztrajni popotniki, to počnejo tudi s kolesi. Na večinoma praznih cestah lahko tu in tam opaziš kolesarja, kako se muči proti vetru. Če le ne bi bilo tega res zoprnega vetra, bi bila Nova Zelandija skoraj idealna dežela
za kolesarske navdušence, z izredno urejenimi, slikovitimi in neprometnimi cestami.
Moja pomočnika na poti sta bila nepogrešljiv »prijatelj« z nasveti - knjižni popotniški vodič Lonely planet ter avtokarta Nove Zelandije. Moj krst vožnje po levi strani ceste je bil razburljiv. Že res, da sem pred leti z džipom »treniral« vožnjo po levi strani v indonezijski prometni norišnici in nato še nekajkrat z motorji po jugovzhodni Aziji, vendar sem tokrat želel prevoziti celoten severni del Nove Zelandije. To pa ni bil mačji kašelj. Že takoj sem padel v prometno konico, tako da sem se moral po najboljših močeh lotiti mestne gneče kulturnega in političnega središča Nove Zelandije. Po nekaj kilometrih bolj koncen-
trirane vožnje in občasnemu prižiganju brisalcev, ki so tam, kjer bi morali biti smerokazi, sem se s svojo toyoto, na srečo z avtomatskim menjalnikom, kar dobro ujel. Pozneje se mi je še večkrat zgodilo, da sem se poskušal usesti na "normalno" levo stran avtomobila, ampak kaj ko je bil volan na sovoznikovi strani! Sicer pa mi vožnja po levi kmalu ni delala prav nobenih preglavic več, veliko je k temu pripomogel ravno avtomatski menjalnik, ki mi je izredno poenostavil in olajšal dolge vožnje.
Iz glavnega mesta sem se opoldne odpravil proti mestu Napier, kakih 450 km severovzhodno. Želel sem odkrivati manj znano Novo Zelandijo, kar je mogoče le, če se voziš po stranskih poteh. V mesto ob
morju, ki je bilo zaradi potresa popolnoma zrušeno v tridesetih letih prejšnjega stoletja in nato na novo zgrajeno v art deco stilu, sem prispel pozno ponoči. Nekaj časa sem še križaril po mestu, nato sem se odpeljal na bližnji hribček, ki je mestna razgledna točka in obenem naselje luksuznih stanovanj. Pogled na nočni Napier je bil čudovit. Od tam sem odpeljal nazaj proti središču mesta po drugi strani strmine. Ura je že bila skoraj polnoč, ko sem se peljal mimo "bekpekerskega" prenočišča (backpackerji ali 'rukzakarji' so popotniki z nahrbtniki, ki so v Avstraliji in Novi Zelandiji že prava institucija). Na verandi hotelčka je bila vidna silhueta. Obrnil sem vozilo. Ko sem prišel čisto blizu, razen mlajšega moškega ni bilo nikogar. Recepcija ni več delala, zato za prosto prenočišče nisem mogel vprašati. Itak pa sem se odločil, da bom prvo noč preživel kar v avtomobilu. Pozdravil sem ga ter vprašal, ali ve, kako se najlažje pride nazaj v center mesta, kjer sem nameraval prenočiti. Daniel, kot je bilo ime Kalifornijcu, me je vprašal, od kod sem. Ko sem mu na hitro odvrnil, da sem iz Slovenije, me je začudeno pogledal in vzkliknil: »Iz Slovenije? Res?« Takoj sem pomislil, spet nekdo, ki nima pojma, kaj in kje je Slovenija. Že sem hotel dodati običajno razlago o tem, kje leži Slovenija, in da nisem iz Rusije, niti iz Slovaške ... Na moje začudenje je D.C. (skrajšano ime, kot jih zelo radi uporabljajo Američani) rekel, da ima rad Slovenijo, da je tam že bil in da ima nekaj slovenske krvi po ba-bičini strani! Po očetovi pa da je Irec. Zapletla sva se v pogovor in izmenjala emajl naslove. Za popotnico sem dobil še polno vrečko sveže nabranih jabolk, kajti v tem hostlu je spalo veliko popotnikov, ki so si potovanje po Novi Zelandiji pocenili z delom na plantažah jabolk.
Nadaljevanje prihodnjič
Zakonski in družinski center Midva
Mama grozi s samomorom
Moja mama pogosto govori, da ni imela lahkega življenja, kar ji verjamem, vendar ni take vrste človek, ki bi želel opraviti z bremeni preteklosti in zaživeti naprej, temveč se mi včasih zdi, da ji vloga požrtvovalne matere ustreza. Kadar je živčna, slabe volje ali jezna, nam očita, kako smo nehvaležni, kaj vse je za nas žrtvovala in tako naprej. Skratka, v nas budi občutke slabe vesti in krivde, čeprav za stvari, ki so se ji dogajale, in za odločitve, ki jih je sprejela, nismo krivi mi. Problem je v tem, ker se z mamo ne da razumno pogovoriti. Ne sprejema dejstva, da se tudi ona kdaj zmoti (opraviči se nikoli), vedno raje napade in skuša krivdo zvaliti na katerega izmed nas. V takih trenutkih začne tudi groziti s samomo-
rom. Na določeni ravni vem, da gre tukaj za čustveno izsiljevanje, in žal mi je, da se mama ne zaveda, kakšno škodo dela s tem družini. Sama poslušam te grožnje občasno že od osnovne šole, kar, verjemite mi, ni lahko. O drugih obtožbah, ki sva jih v takih trenutkih deležna z bratom, ne bi podrobneje razpredala, dovolj je povedati, da naju je v preteklosti že obkladala z žaljivkami, ki jih mama ne bi smela reči svojim otrokom. Stara sem 25 let in zaključujem študij, res počasi že odhajam od doma, vendar je vseeno težko, zato me zanima, kako bi mami lahko dopovedala, da nas njeno vedenje bremeni.
Mama je resnično oseba, ki nas najgloblje zaznamuje. Na žalost pa velikokrat tudi naše mame niso popolne in ne obv-
ladajo svojih bremen, ki jih nosijo v sebi. To pa še kako močno čutijo otroci. Najbolj pa hčerko boli zavrženost, ko mama ne zmore poiskati stika z njo.
Težko boste spremenili mamo. Krivda, ki vam jo daje, je njena krivda, in ker se ženska ne zmore umiriti v sebi in svojih stisk predelati ob svojem možu, jih naloži vam. Nakar se najverjetneje spet počuti krivo, ker ve, da ni storila prav. Tako je nenehno v začaranem krogu krivde in obtoževanja. Za vas pa je edini način, da razmejite, kaj je vaše in kaj njeno. Stiska in krivda, ki jo čutite ob njej, je njena. Zelo težko je tej ženski vzdržati z občutji, ki jih nosi v sebi. Dokler ne boste razmejili, boste nosili vse njeno breme.
Poskušajte kakšne stvari ube-sediti in na umirjen način povedati, kako vi doživljate, kako je vam, ko grozi s samomorom.
Počasi, vztrajno govorite o stvareh, ki vas bolijo. Najverjetneje vas bo težko začutila, ker je polna svojih bremen, slišala pa bo in bo morda začela razmišljati o svojih odzivih. Ni vaša naloga, da nosite bremena mame. Najverjetneje je sama živela ob samozatajajoči mami in je nejn občutek za meje med vami zelo zabrisan.
Vse dobro v prihodnje in srečno.
Sabina Stanovnik,
spec. zakonske in družinske terapije
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
Na valovih časa
Torek, 1. december
Danes goduje Marija. Danes je dan boja proti aidsu.
1640 je dobila Portugalska po 60 letih španske nadvlade spet neodvisnost.
1761 se je rodila Marie Tussaud, kiparka in ustanoviteljica znamenitega muzeja voščenih lutk v Londonu.
1918	se je Islandija ločila od Danske in postala neodvisna država.
1919	je papež razrešil Andreja Karlina odgovornosti za vodstvo Tržaško-koprske škofije, kakor so zahtevali tržaški fašisti.
1941 je Draža Mihajlovič sporočil jugoslovanskemu kralju v Londonu, da je Srbija očiščena komunističnih partizanov.
1943 se je končalo v Theranu prvo srečanje Stalina, Churchilla in Roosevel-ta v drugi svetovni vojni.
1943 je Tito slovenski delegaciji takoj po drugem zasedanju Avnoja v Jajcu
besedno zagotovil samostojnost slovenske partizanske vojske.
Sreda, 2. december
Danes goduje Blanka.
Danes je svetovni dan boja proti sužnosti.
1848 se je avstrijski cesar Ferdinand I. Habsburški odpovedal prestolu v korist nečaka Franca Jožefa I. ki je vladal 68 let, to je do smrti leta 1916. 1858 se je rodil v Pevnem pri Škofji Loki duhovnik in politik Andrej Kalan. 1888 so odprli v Ljubljani kranjski deželni muzej Rudolfinum, predhodnik današnjega Narodnega muzeja.
1901 je podjetje Gillette dalo v ZDA na trg prve britvice za brivske aparate. 1941 se je začel drugi tržaški proces proti 60 slovenskim protifašističnim delavcem, ki je trajal do 14. decembra. Šlo je za sojenje pripadnikov TI-GR-a.
Četrtek, 3. december
Danes goduje Franc. Danes je dan invalidov.
1492 je Krištof Kolumb odjadral na svojo prvo veliko raziskovalno pot, ki ga
je pripeljala do odkritja Amerike.
1596 se je rodil italijanski izdelovalec godal Nicola Amati.
1867	se je rodil v Ložu slovenski pisatelj Fran Milčinski.
1939 sta od začetka decembra dalje obe slovenski meščanski stranki eno-
dušno obsojali Sovjetsko zvezo zaradi njene vojne proti Finski.
1967 je v Capetowvnu, v bolnišnici Groote Shur, kirurg Christian Barnard
opravil prvo uspešno presaditev srca.
1971 se je začela indijsko-pakistanska vojna.
Petek, 4. december
Danes goduje Barbara.
Danes je svetovni dan invalidov.
1254 se v listini grofa Gotfrida Mariborskega že omenja Maribor kot me-
1690 je bil v Ljubljani in njeni okolici močan potres, ki se je ponovil februarja naslednjega leta.
1755 se je rodil v Gorici slovenski slikar Franc Kavčič.
1866 se je rodil ruski slikar Vasilij Kandinski.
1885 se je rodil prevajalec in klasični filolog Anton Sovre.
1892 se je rodil španski diktator general Fracisco Franco Bahamonde.
1922 se je rodil francoski filmski igralec Gerard Philippe.
Sobota, 5. december
Danes goduje Savo.
Danes je Miklavžev večer.
1782 je britanski kralj Jurij II. po porazu britanskih čet pri Yorktownu priznal ameriško neodvisnost.
1848 se je po objavi ameriškega predsednika Polka, da so v Kaliforniji našli zlato, začela »zlata mrzlica«.
1868	je bil v Avstro-Ogrski sprejet zakon o vojski, s katerim je bila uvedena splošna vojaška obveznost, ki je trajala dvanajst let.
1901 se je rodil ameriški filmski scenarist in režiser Walt Disney.
1901	se je rodil nemški fizik in filozof Werner Heisenberg.
1909 so na deželni konferenci štajerske socialne demokracije v Gradcu slovenske socialdemokratske organizacije na slovenskem Štajerskem dokončno prišle pod Jugoslovansko socialdemokratsko stranko.
1918	so italijanske okupacijske oblasti prepovedale pouk na prvi slovenski realki v Idriji, ki je začela delovati 20. septembra 1901.
Nedelja, 6. decembra Danes goduje Miklavž. 1461 je bila ustanovljena ljubljanska škofija. 1875 so na Goriškem predstavniki društev Soča in Gorica podpisali spravo.
1877 so v Sloveniji opravili prvi poskus s telefonom. 1884 se je začel na deželnem sodišču v Celovcu proces proti članom ljubljanskega delavsko izobraževalnega društva, ki je dobil ime celovški proces ali proces proti krvavcem.
1912	so dobili Kitajci volilno pravico.
1917 je po načelu o samoodločbi narodov, ki je obveljalo na zahtevo ameriškega predsednika po 2. svetovni vojni, SZ priznala neodvisnost Finski.
1921	sta Velika Britanija in Irska podpisali sporazum, s katerim je bila ustanovljena Svobodna država Irska s statusom dominiona. Ponedeljek, 7. december
Danes goduje Ambrož.
Danes je mednarodni dan civilnega letalstva.
1484 je papež Inocenc VIII. izdal bulo, v kateri je ugotovil, da čarovništvo obstaja in dal inkvizitorjem proste roke pri njegovem preganjanju. 1854 se je rodil v Vipavi slovenski narodni delavec in časnikar Makso Co-tič.
1863 se je rodil italijanski komponist Pietro Mascagni.
1902	je imel politik in publicist Albin Prepeluh-Abditus na kongresu Jugoslovanske socialdemokratske stranke v Celju referat o kmečkem vprašanju.
1913	se je rodil v Čachovicah na Češkem češki filmski režiser František Čap, ki je močno vplival na razvoj slovenskega filma.
1919	je bila ustanovljena Narodno socialistična stranka.
1922	so ustanovili v Ljubljani borzo dela, ustanovo za posredovanje dela in podpiranje brezposelnih delavcev.
AvtoD£OM
Po posebni različici GT predstavili še novo serijo 5
Po sedmih letih se aktualna petica poslavlja in z njo tudi kontroverzne oblikovalske ideje Chrisa Bangla. Serija 5 bo znova klasična limuzina srednjega razreda, ki (spredaj) močno spominja na manjšo trojko. Avto bo med drugim dobil kamero za pomoč pri parkiranju, opozorilo ob nenamernem prehodu na drugi vozni pas in pripomoček za vožnjo ponoči. Petica tako ostaja poslovna limuzina namenjena tistim z željo po vozni dinamiki, kar je pravzaprav zaščitni znak nemške znamke.
Prepoznavne hišne poteze je možno najti na sprednjem delu, pri okrasnih rešetkah za vstop hladnega zraka v obliki ledvičk, ki so rahlo nagnjene naprej, pa tudi na dolgem pokrovu motorja ter na zadku, ki ga krasijo luči v obliki ležeče črke L. Nova petica bo znova prepoznavna in, upam si trditi, všeč širšemu krogu kupcev, kar po eni strani pomeni vrnitev h koreninam in beg od kontraverznih rešitev, kakršne je vnesel nekdanji šef oblikovanja Chris Bangle.
Prihodnje leto, ko bo tudi stekla prodaja, bo na voljo bencinski osemvaljnik, trije bencinski šestvaljniki in dva dizla. Ponudbo zaklju-
čuje dizelski štirivaljnik s prisilno polnitvijo, pokrovom ročične gredi iz aluminijeve litine in sistemom neposrednega vbrizgavanja goriva preko skupnega voda. Tak motor razvija 184 KM, še bolj preseneča podatek o povprečni porabi goriva, ki naj bi po podatkih tovarne znašala pet litrov na 100 prevoženih kilometrov. Najzmogljivejši BMW 550i je na voljo z osemvaljnikom s tehnologijo twin power turbo in sistemom neposrednega vbrizgavanja bencina z močjo 407 KM. Vrstni bencinski šestvaljnik s sistemom high precision injection in spremenljivim sistemom krmiljenja ventilov pri različici 535i zmore 306 KM, medtem ko ostala bencinska šestvaljnika razvijata 258 KM (528i) oziroma 204 KM (523i). Ob tem je treba dodati, da vsi motorji izpolnjujejo emisijski standard euro 5, medtem, ko BMW 530d s tehnologijo blue performance dosega celo okoljske standarde euro 6. Vsi agregati bodo na voljo v povezavi z osemstopenjskim samodejnim menjalnikom, ki je bil doslej rezerviran le za prestižno serijo 7.
Prvič se je zgodilo, da si serija 5 deli oziroma temelji na platformi serije 7 in na tisti, ki jo premore rolls royce ghost, le da ima za 10 centimetrov krajši medosni razmik.
Opisov tehničnih inovacij in sistemov je za debelo knjigo. Naj omenim prilagodljivo podvozje dynamic driving control, ki omogoča
vozniku lastno izbiro vzmetenja, glede na njegove trenutne želje, pa paket BMW connected drive, ki združuje različne pasivne oziroma delno aktivne varnostne elemente, kot so opozorilnik pred trčenjem, sistem za nadzor okolice v temi, ki z infrardečo svetlobo opazuje okolico, opozorilnik pred nenamerno zapustitvijo voznega pasu ter tako imenovan head up display ali prikazovalnik, ki izpisuje pomembne podatke na vetrobransko steklo.
Proti doplačilu si bo moč omisliti še digitalne aplikacije, kot so podatki o vremenu ali borzni indeksi, za tiste manj spretne bo dobrodošla tudi parkirna asistenca, ki do hitrosti 35 km/h samodejno išče ustrezna parkirna mesta, ki ustrezajo velikosti avtomobila in ga na željo tudi samodejno parkira.
Tudi petica se naslanja na filozofijo efficient dynamics, ki zmanjšuje porabo goriva in emisijske vrednosti, ne da bi to okrnilo BMW-jevo pregovorno veselje do vožnje. Med inovativnimi ukrepi, ki se skrivajo pod omenjeno filozofijo, so regeneracija energije pri zaviranju, indikator za pretikanje prestav, aktivno krmiljenje loput za dovod hladnega zraka in kompresor klimatske naprave s funkcijo odklopa od jermenskega pogona.
Varnostna oprema nove petice vključuje varnostne pasove s tritočkovnim zapornim mehanizmom na vseh sedežih, čelne in stranske varnostne zračne blazine in aktivna vzglavnika za voznika in sovoznika, varnostno zračno zaveso ob stranskih steklih za zaščito glave, indikator za nadzor tlaka v pnevmatikah in aktiven pokrov motorja za optimalno zaščito pešca v primeru trka.
Večji del vozila je zaradi varčevanja s težo narejen iz aluminija, čeprav so nemški inženirji pri gradnji uporabili tudi jeklo z visoko in ultra visoko trdnostjo, kar je v primerjavi s prejšnjo generacijo povečalo koeficient togosti za približno 55 odstotkov.
Šesta generacija serije 5, ki se je prvič pojavila na tržišču pred 37 leti, bo svoje serijske razsežnosti dobila na ženevskem avtomobilskem sejmu marca prihodnje leto, ko jo bodo začeli tudi uradno prodajati. Na evropskem trgu, torej tudi pri nas, bo na voljo proti koncu marca.
Danilo Majcen
Spoštovani lastniki Fordovih vozil!
Obveščamo vas, da AC Hvaleč Franc Hvaleč s.p.. Mariborska cesta 68, 2250 Ptuj, od 27.11.2009 dalje ni več pooblaščeni serviser za vozila znamke Ford.
Lastnikom Fordovih vozil svetujemo, da vzdrževanje vozila opravijo na najbližjem pooblaščenem Fordovem servisu. Podatki o pooblaščenih servisih so na www.ford.si.
Summit motors Ljubljana, d.o.o.
Pooblaščeni uvoznik vozil, nadomestnih delov in dodatne opreme Ford
Zdravstveni nasveti
Navadni gabez (Symphytum officinale)
Ljudska imena:
gabež, gavez, črni koren, izvinek, kostni celivec, opa-šica, skornik...
Opis
Gabez je od 30 do 100 cm visoka rastlina s sočnim, razraslim in dlakavim steblom in kratko koreniko. Razširjena je po Evropi. Spada med srhkolistnice. Korenine so debele, vretenaste, zunaj temno rjave do črne, segajo globoko v tla. Tako pritlični kot ste-belni listi so srhkodlakavi. Cvetovi so ozkozvonasti,
umazano beli do rožnati ali vijoličasti. V zdravilstvu se uporabljajo predvsem sveže ali posušene korenine, ki so skoraj brez vonja, ter tudi listi. Nabiramo jih spomladi ali jeseni.
Zdravilne snovi in učinkovine
Gabez vsebuje veliko alantoina, ki mu pripisujejo večino zdravilnih lastnosti. Poleg tega še: sluzi, čre-slovine, inulin ter toksične pirolizidinske alkaloide.
Delovanje in uporaba
Gabez se uporablja samo zunanje, ne na ranah, ampak na celi koži pri oteklinah zaradi izvinov, zmeč-kanin in modricah, pri povrhnjem vnetju ven ali manjših vnetnih in glivičnih spremembah na koži. Notranja uporaba se zaradi strupenosti pirolizidin-skih alkaloidov odsvetuje. Ti lahko povzročijo poškodbe jeter ter so po nekaterih študijah tudi mutageni in kancerogeni. Absorpcija
Foto: Črtomir Goznik
Marjetka Pal, mag. farm.
teh alkaloidov preko cele kože je zelo majhna, kljub temu pa uporabo omejimo na približno teden dni. Zdravilno deluje predvsem alantoin, ki vpliva na nastajanje celic in tako sodeluje pri celjenju ran. Gabez se je včasih uporabljal tudi za gnojne, odprte rane in opekline, česar pa danes več ne priporočamo.
Zdravilni pripravki
Uporablja se lahko v obliki toplih obkladkov, ki jih naredimo iz 2 do 4 gramov posušenih korenin ali 2 do
8 gramov posušenih listov trikrat na dan. Na tržišču najdemo tudi mazila iz ga-beza.
Sklepne misli Vpreteklosti so ga gotovo veliko bolj cenili in uporabljali kot danes. Zaradi dokazov o toksičnosti za jetra se notranja uporaba popolnoma odsvetuje, zunanje pa samo na celi koži. Nosečnice in doječe matere naj ga sploh ne uporabljajo. Gabez je primer, kako lahko zdravilna rastlina izgubi svoj »ugled« in uporabo skozi zgodovino. V času, ko so bili antibiotiki še neznanka, je bil odlična izbira za zdravljenje hudih notranjih in zunanjih ran ter opeklin, predvsem v obdobjih vojn. Danes, ko lahko tovrstne težave zdravimo z varnejšimi zdravili, je prav, da izberemo te. Ga-bezpa naj ostane še vedno dobra izbira za nekajdnevno zunanjo uporabo na celi koži pri manjših težavah. Marjetka Pal, mag.
farm.
Lekarne Ptuj-Lekarna Budina Brstje
Moje cvetje
PRIŽGALI SMO PRVO SVEČO -SVEČO UPANJA
V letu, ko je za nami veliko nesreče, težav, bo imela ta svečka še prav poseben pomen. Za dežjem pride vedno sonce in vsi skupaj lahko upamo, da bo prihodnje leto bolj veselo in z manj težavami, pa če govorimo o splošni krizi, o kmetijstvu ali samo o vremenu in težavah na vrtu.
Od prve adventne nedelje naprej so v naših mislih predvsem božični prazniki in morda nekoliko manj vrt in okrasne gredice. Pa še prav je tako, saj morajo tudi rastline na vrtu in zemlja počivati. Tako jih vsaj pustimo na miru. V vsakem primeru vsi zamudniki še vedno lahko sadijo čebulice spomladi cvetočih lepotic, če do sedaj za to niste našli časa.
Foto: Miša Pušenjak
Božično vzdušje pa so že od nekdaj v domove naših babic in dedkov prinašale tudi rastline. V tistih časih je bilo to predvsem zelenje zimzelenih rastlin, predvsem iglavcev. Zelenje in novo upanje v hišo so si pričarali z dišečim smrečjem, eden starejših običajev v naši deželi pa je bila tudi setev božičnega žita. Različna imenu so mu dajali, vsem pa je bilo skupno to, da je bilo mlado, živo zeleno žito v jaslicah pravzaprav prošnja za dobro in uspešno letino. V decembru praznujejo tri svetnice, ki so zavetnice upanja in pričakovanja. Zato so žito tradicionalno sejali na njihove godove, najpogosteje na god svete Lucije, to je 13. december. V nekaterih pokrajinah pa so žito sejali tudi na god sv. Barbare (4. december) in na Marijin praznik, 8. decembra. Danes je setev žita predvsem zelo prijeten način za druženje družine, predvsem otrok.
Veliko novejše pa so božične zvezde, ki so k nam prišle, lahko rečemo, prav pred kratkim, čeprav jih seveda poznamo že kar nekaj let. Ker pa so ene redkih rastlin, ki se v svoje najlepše barve odenejo prav v najkrajšem dnevu, so hitro zavzele tudi naša srca.
Sedaj jih bomo množično kupovali in z njimi krasili naše domove. Priznam, tudi jaz jih imam kar nekaj doma. Pri nakupu pa bodite pazljivi, da bodo čim dlje zdržale tudi v ogrevanih stanovanjih. Božične zvezde prihajajo k nam iz južnih krajev in se seveda prav hitro »prehladijo«. Zato naj bo nakup božične zvezde zadnji opravek pred odhodom domov. V cvetličarni jih vedno zavijejo v debel sloj papirja, problem pa je, če jih kupujemo v vrtnih centrih. Vzemite si čas in jih zavijte v papir tako, da po njih ne bo pihalo na poti proti avtomobilu. Prepih lahko povzroči hitro odpadanje listov in gola, brez zelenja seveda ne bo okras.
Doma pa jih takoj odvijte in odstranite celofan, če so vanj zavite. Božične zvezde so rastline, ki ne marajo biti utesnjene, tudi zaradi tega lahko listi hitro pričnejo odpadati.
Zelo pomembno je tudi, da rastline niso že predaleč v cvetenju. Razkošni rdeči, beli, roza ali celo pisani listi niso njihovi pravi cvetovi. Nekateri to že veste, drugi pa še ne. Cvetovi so drobne bunkice, ki se skrivajo v notranjosti obarvanih listov. Če so že odprte in vidimo prašnike, je velika verjetnost, da bodo listi pričeli hitro odpadati. To je namreč njen življenjski krog. Po cvetenju listje odpade, da rastlina nekaj časa počiva. Nato prične ponovno rasti. Zato izberemo take rastline, ki imajo cvetove še popolnoma zaprte, prodajalce prosimo, da nam rastlino dobro zavijejo, nato pa jo v ogretem avtomobilu čim prej pripeljemo domov.
Božične zvezde so rastline obrobja gozdov. Zato uspevajo tudi v delni senci, ne marajo pa pripekanja sončnih žarkov. Poskusimo zanje najti podoben prostor tudi doma. Najraje ima temperaturo od 18-22 oC, pod 15 oC jo zebe. V toplejšem prostoru pa bo začela hitreje odmetavati liste.
Če želite nekaj posebnega, poiščite v trgovinah tudi kakšne drugačne rastline, ne samo tiste z velikimi, rdečimi listi. Najdemo lahko tudi take, ki imajo rdeče liste zvite kot vrtnico, pa niso bolne. Tudi različno pegaste in pisano obarvane ovršne liste lahko najdemo.
Najbolj spretni si jih bodo ohranili tudi za naslednje leto. Naj najprej povem, da nam pri vseh sortah to ne bo povsem uspelo, zato ne bodite razočarani, če se to ni zgodilo.
Pred nami je 4. december, prvi dan, ko bomo sejali božično žito. Ohranimo ta lep, stari običaj tudi mi.
Miša Pušenjak
S svetovne glasim stene
Na letošnji svečani podelitvi ameriških glasbenih nagrad (American Music Awards), ki je potekala v Los Angelesu, sta največ nagrad prejela Taylor Swift in Michael Jackson. Pokojni Jackson se je še enkrat vpisal v zgodovino, saj je »prejel« štiri nagrade. Kljub temu pa kralju pop glasbe ni uspelo premagati mlade 19-letne country zvezde Taylor Swift, kije osvojila kar pet nagrad, vključno z nagrado za najboljšo izvajalko leta. Ob tej nagradi je prejela še nagrade za najboljšo izvajalko v pop/rock in country kategoriji, nagrajen pa je tudi njen album Fearless. Jackson je proglašen za najboljšega moškega izvajalca v pop/ rock in soul/R&B kategorijah, v istih kategorijah pa je zmagala tudi njegova kolekcija Number
Ones. V svoji bogati karieri je Michael Jackson do sedaj osvojil že kar 23 ameriških glasbenih nagrad, s tem dosežkom pa je postal tudi največkrat nagrajen izvajalec v zgodovini podelitve teh nagrad. V njegovem imenu je nagrado prejel njegov brat Jermaine, ki je ob tej priložnosti dejal, da so sporočila, ki jih je Michael sporočal, pomembnejša od vseh nagrad. Na svečani podelitvi so nastopili Lady Gaga, Jennifer Lopez, Janet Jackson in Whitney Houston, ki je prejela posebno mednarodno nagrado. Spektakularno pa so nastopili še Rihanna, Black Eyed Peas, Sha-kira, Green Day, Alicia Keys in Jay-Z.
Ameriška R&B diva Mary J Blige bo 22. decembra izdala
S'Xirrm-ri Im
Sade Adu
Pripravi se na nepozabno dirko! Dirkaj z najboljšimi dirkalniki in se podaj v lov na zmago proti težkim nasprotnikom, proti tebi pa delujeta tudi čas in teren! Premagaj vse in zmagaj! Published by: Gameloft
Pošlji: TD AVTO na 3G3G
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
To je to
The Strokes
svoj novi studijski album, ki bo nosil ime Stronger. Dve skladbi z novega album The One in Stronger sta bili že predstavljeni, kmalu pa bo izdala še tretji singel z naslovom I Am. Album Stronger je že njen deveti studijski album in prvi po albumu Growing Pains, ki ga je izdala leta 2007. Pri nastajanju novega albuma so sodelovali nekateri znani glasbeniki, kot so Drake, Rodney Jerkins in Chris Brown.
®®®
Novi album popularne britanske ženske pop zasedbe Sugaba-bes še ne bo izšel, kljub temu da so to dekleta že javno napovedala. Vzrok za zamudo albuma Sweet 7 je prihod nove članice Jade Ewen, kije zamenjala prejšnjo Keisho Buchannan. Album naj bi tako sedaj izšel komaj 22. marca prihodnje leto,dekleta pa so se odločila vse pesmi posneti še enkrat z novo članico. Suga-babes so vmes posnele še nekaj povsem novih pesmi, ki jim bodo oboževalci lahko slišali na omenjenem albumu. Prvi singel z novega albuma, kjer že poje nova članica Jade Ewen, nosi naslov About A Girl in je že uvrščen na nekatere svetovne glasbene lestvice.
®®®
Ringo Starr in Paul McCartney sta ponovno združila glasbene moči. Bivša člana legendarne zasedbe The Beatles bosta znova sodelovala na novem albumu Ringa Starra Y Not, ki bo po napovedih izšel 12. januarja naslednje leto. Paul McCartney na albumu sodeluje v skladbi Peace Dream, na kateri igra bas in v skladbi Walk With You, ki sta jo zapela v duetu. Rin-go Starr je naredil tudi celotno produkcijo novega albuma, na katerem se kot gostje pojavljajo še nekatera velika glasbena imena, kot so Dave Stewart, Joss Stone, Richard Marx, Ben Harper in
številni drugi.
®@®
Album Is This It iz leta 2001, ki ga je izdala ameriška rock zasedba The Strokes, je po izboru britanskega magazina NME proglašen za najboljši album v zadnjih desetih letih. Album, na katerem sta dve veliki uspešnici Last Nite in Someday, je bil prvi garage rock album, ki mu je uspelo osvojiti »mainstream« sceno. Debitantski album The Libertinesa Up the Bracket iz leta 2002 se je uvrstil na drugo mesto omenjene lestvice, na tretjem pa je končala zasedba Primal
Scream z albumom XTRMNTR.
®®®
Britanski pop-synth duo Pet Shop Boys je trenutno na glasbeni turneji Pandemonium on Tour na kateri promovira svoj novi že deseti studijski album Yes. V okviru te turneje sta 29. novembra nastopila tudi v zagrebški Areni. Lanska dobitnika prestižne nagrade Brit Awards za izjemen prispevek k glasbi Chris Lowe in Neil Tennat pa bosta 14. decembra v trgovine poslala božični album, na katerem bo pet skladb. Na seznamu sta se znašli tudi dve priredbi, prva je priredba skladbe My Girl skupine Madness, druga pa skladba Viva la Vida skupine Coldplay, tema dvema skladbama pa sta dodala še tri božično obarvane skladbe.
®@®
Britanska zasedba Sade se po desetih letih znova vrača na svetovno glasbeno sceno.
Skupina, ki nosi ime po svoji pevki Sade Adu, bo po napovedih svoj novi studijski album Soldier of Love izdala 8. februarja prihodnje leto. Sade so zadnji album »Lovers Rock« izdali leta 2000, ki se je po celem svetu prodal v 17 milijonih primerkov, od nastanka zasedbe pa so prodali preko 50 milijonov svojih plošč. Najbolj pa so poznani po uspešnicah Your Love Is King, Smooth Operator in The Sweetest Taboo.
Janko Bezjak
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	EMPIRE STATE OF MIND - JAY-Z & ALICIA KEYS
2.	FIREFLIES - OWL CITY
3.	WHATCHA SAY - JASON DERULO
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	YOU ARE NOT ALONE - X FACTOR FINALISTS 2009
2.	MEET ME HALFWAY - BLACK EYED PEAS
3.	WHATCHA SAY - JASON DERULO
NEMČIJA
1.	BODIES - ROBBIE WILLIAMS
2.	ICH + ICH - PFLASTER
3.	HAPPY - LEONA LEWIS
Ljubezni dandanašnje
Nekoč, dolgo je že tega, se je fant zaljubil, šel nato vprašat bodočega tasta za dovoljenje, potem pa je pričel peti podoknice. Kmalu sta družini sklenili glave, se pogovorili o doti in sledila je svadba. Dandanašji (še sreča, pa tudi nesreča), več ni tako. Vse gre preko SMS-ov, interneta, klepetalnic in tako naprej. In kakor hitro je igro vključen internet, so običajno vključene tudi večje razdalje. Tako par ni oddaljen lekaj metrov, ulic, morda celo nekaj kilometrov. Ne, razdalje so večje.
Dandanes ni prav nič čudnega, če je par med seboj oddaljen za nekaj deset kilometrov, niti če je med njima nekaj mest. Še dlje gredo ... celo razdalje nekaj držav postajajo že nek standard. Kar dandanes seveda sploh ni problem, vse gre preko interneta. Pa saj ne, da bi imel karkoli proti, vendar imam eno hecno prepričanje, da so takšne zveze težke in da se velikokrat končajo slabo. Zakaj? Zaradi razlik. Zaradi različnih načel, vere, prepričanj, vzgoje, običajev, kulture ... Uh, kakšni prepiri so lahko to. Pojavijo se slej ko prej. Če že ne v samem štartu, pa ko se hočejo poročiti. In če še poroka gre mimo gladko, brez prepirov, se definitivno zapleti pri otrocih. Katere vere bodo? Katerih običajev ga/jo/jih bomo učili? Kakšna bo sploh vzgoja? In potem se človek vpraša, zakaj tuje. Čemu bi si življenje namenoma zapolnjeval z zdrahami in prepiri? Mar ni že nakjučnih dovolj? Najlažje je in to ne velja samo za ljubezenjska razmerja, da v eni jati leti ena sorta ptic. Kar pa seveda zna biti zelo težko. Saj vsak ve, kako močna so čustva in potem ni pomembna nobena razdalja in vse ovire bodo premagane in bla, bla, bla.
Realnost ni tako rožnata. Zapletov nikdar ne manjka. Kakorkoli, še zmerom nisem povedal, kaj storiti. Torej, edina možna rešitev, tako si vsaj jaz mislim, je, da se zavestno odločiš, da se v takšne zveze ne boš spuščal. Kar pa seveda zna biti težko, pomaga lahko samo močna volja, pa še ta je v takšnih primerih vprašljiva. Kaj pa vem, kaj bi sam storil. Morda bi si omislil kakšno injekcijo hormonov, da bi bil ves srečen in bi pozabil na vse skupaj. Sicer pa je najbolje izogibati se takšnim situacijam.
Kar pa seveda zmerom tudi ni mogoče. Tako se pojavlja vse več »mešanih« parov in predvidevam, da se bo pričelo pojavljati tudi vse več »mešanih« ločitev. Mešani pari pa se ne mešajo samo po nacionalni pripadnosti. Veliko je tudi takšnih, kjer se pojavljajo velike starostne razlike. Saj tudi proti tem nimam kaj povedati, vendar spet so tu te raznorazne razlike in prepreke. Že v razmišljanju in dojemanju stvari, življenja in ljubezni so razkoli. Pa da ne boste mislili, da govorim o starih bogatunih z mladenkami ob sebi, ki jih vidimo po televiziji. Kaj tiste dvajsetletnice ljubijo na starčkih tako ali tako vsi vemo. Zatorej se še enkrat sprašujem, čemu. Čemu si vsi povrek otežujejo svoja dragocena življenja, ko pa jim to ni potrebno. Zaradi ljubezni? Je res vredna? Če mene kdo kaj vpraša, ne! Po mojem ni vredna toliko, da bi zaradi tega grenil SVOJE življenje. Vendar, kaj pa jaz vem, verjetno se to zdi samo meni, malemu egoistu. Sicer pa, tu zdaj nekaj debatiram in razmišljam, na koncu pa se bom sam zaljubil v neko petiosemdesetletno babico iz Kitajske.
Matic Hriberšek
L
1.	BOD
2.	FKSH
estvi
NAJ C y
■Ar
■IES - ROBBIE WILLIAMS
;ht for this love - cheryl cole
3.	MEET ME HALFWAY - BLACK EYED PEA
4.	THIS IS IT - MICHAEL JACKSON
5.	MILLION DOLLAR BILL - WHITNEY HUSTON
6.	HAVEN'T MET YOU YET - MICHAEL BUBLE
7.	HAPPY - LEONA LEWIS
8.	IF A SONG COULD GET ME YOU - MARI LARSEN
NOW ME - ROBBIE WILLIAMS BOYS - ALEXANDRA BURKE I
S. YOU lG. BAD RIDA ll. I WA CAREY
TO KNOW WHAT LOVE IS
FLO-
IAH
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
20 Štajerski TEDNIK
Nasveti, za kratek čas
torek • 1. decembra 2009
Kaj bomo danes jedli
Torek
Sesekljani zrezki, pire krompir, radič Sreda
Fižolova kremna juha s polžki, skutine palačinke Četrtek
Golaževa juha, polnozrnata štručka Petek
*Postrv v foliji, peteršiljev krompir Sobota
Kašnice, kisla repa Nedelja
Porova juha, **telečja rulada, široki rezanci z maslom, motovilec Ponedeljek
Carski praženec, jabolčni kompot
*Postrv v foliji
Sestavine (za 5 oseb): 5 postrvi (lahko tudi filetov), sol, poper, 2 stebli zelene, 1 čebula, 125 g svežih šampinjonov, 1 jedilna žlica masla, muškatni orešek, na drobno narezan peteršilj, 1 limona.
Postrvi operemo, očistimo ter osušimo. Zunaj in odznotraj jih posolimo, popopramo ter pokapamo z limonini sokom. Pečico segrejemo na 200 °C. Vso zelenjavo operemo, očistimo in jo narežemo na majhne koščke. Vsa zelišča na
drobno sesekljamo. Zelenjavo na hitro popeče-mo na raztaljenem maslu, jo solimo, popramo in potresemo z naribanim muškatnim oreškom. Na koncu dodamo še narezan peteršilj. Izreže-mo primerno velik kos folije in jo namažemo z maslom. Na folijo položimo postrv ter jo napolnimo s pečeno zelenjavno mešanico. Limono narežemo na tanke rezine in jih položimo na postrv. Postrv dobro zavijemo v folijo in damo v vnaprej segreto pečico ter pečemo okrog 20 minut na 200°C.
Telečje rulade s pršutom
Sestavine (za 4 osebe): 8 manjših telečjih zrezkov, 8 tenkih rezin kraškega pršuta, 8 velikih žajbljevih listov, sveže mlet črni poper, 3 žlice masla, žlica olivnega olja, šilce marsale ali portovca (lahko prošeka ali sladkega refoška).
S tolkalom za meso potolčemo zrezke. Na vsakega položimo rezino kraškega pršuta in žajbljev list. Začinimo s poprom in zrezke zvi-jemo, tako da je nadev znotraj. Zvitke zapremo z zobotrebci. V ponvi segrejemo olje in maslo, nato mesne zvitke počasi pražimo na majhnem ognju, dokler z vseh strani ne porjavijo. Tedaj jih prelijemo z marsalo ali portovcem in pustimo, da omaka zavre. Posodo pokrijemo in na majhnem ognju kuhamo še 5 do 10 minut. Serviramo vroče s širokimi rezanci z maslom.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Nemški pregovor: Današnji čudeži ne dovolijo, da bi verjel včerajšnjim.
-k-k-k
Angleški pregovor: Čudeži so za tiste, ki vanje verjamejo.
•k-k-k
Nemški pregovor: Z "da" in "ne" se sklepajo največje kupčije.
-k-k-k
Osetinski pregovor: "Ne" je trši od kamna.
-k-k-k
Francoski pregovor: Ne kaži ženskam tistega, česar jim ne misliš dati.
-k-k-k
Italijanski pregovor: Daj, kar hoče od tebe, tistemu, ki ti lahko vse vzame.
-k-k-k
Nemški pregovor: Nekateri dajo jajce za to, da dobijo kokoš.
-k-k-k
Portugalski pregovor: Bolje je vljudno odkloniti, kot neprijazno dati.
-k-k-k
Danski pregovor: Ne jemlji vsega, ne zmeraj in ne od vsakogar.
-k-k-k
Nemški pregovor: Daj tako, kot bi želel dobiti, in vzemi tako, kot bi želel dati.
-k-k-k
Škotski: Oddaljene ptice imajo lepo perje.
Smeh ni greh
"Ločil se bom!" je Franc rekel prijatelju.
"Zakaj pa?" je bil ta radoveden.
"Že mesec dni ne govori z menoj!"
"Bodi vesel! Tako ženo je prav težko dobiti!"
Indijec je prišel k odvetniku zaradi vložitve vloge za razvezo zakona.
"In zakaj se želite ločiti?"
"Jaz sem kmet. Če zasadim mango, potem tudi dobim mango, če zasejem riž, potem tudi žanjem riž!"
"No, človek, pridite že končno k bistvu!"
"No, ja, jaz sem zaplodil In-dijančka in ne Kitajčka!"
žal nimamo."
Zajček se obrne in odide. Naslednji dan zopet pride in enako se dogaja nekaj dni zaporedoma.
Nekega dne prodajalka naroči 100 žemelj in pričakuje zajčka. Ta res pride in vpraša: "Ali imate 100 žemelj?"
Prodajalka vsa vesela odvrne: "Ja, danes jih pa imamo!"
Zajček: "Toliko jih boste pa zelo težko prodali!
Gospodična na vlaku bere časopis. Sopotnik se nagne k njej: "Kaj pa tako zanimivega pišejo?"
"Same zanimive stvari: da imajo Madžari najdaljše in Indijanci najlepše."
"Dovolite, da se predstavim: Ištvan Winetou."
"Kako naj sploh še živim s tem babjakom, ko kar naprej preganja ženske!" se jezi žena.
Sodnik pogleda njenega soproga, ta pa se brani: "Gospod sodnik! To sploh ni res! Jaz jih osvajam, preganja jih pa ona."
"Oči, takoj, ko si odšel, je prišel k mamici neki ekolog."
"Kako pa veš, sinko, da je bil ekolog?"
"Ker jo je vprašal, ali je zrak čist ..."
"V trenutku, ko je prišlo do nesporazuma, je imel vaš sosed v rokah železno palico. Kaj pa ste imeli vi v rokah?"
"Njegovo ženo, gospod sodnik."
V modni trgovini moški izbere kravato in vpraša prodajalko: "Ali kravato lahko zamenjam, če ženi ne bo všeč?"
"Lahko."
"Kolikokrat pa?"
"Sta z možem šla kdaj ločeno na dopust?"
"Sva, lani, in bilo mi je zelo všeč." "Pa možu?"
"Ne vem, ga še ni nazaj ... "
"V izložbi sem videl nekaj, kar je izgledalo pametno, lepo in privlačno. To sem ti nameraval kupiti, da bi me imela rada ... potem pa sem spoznal, da je to samo moj odsev!"
Zajček pride v trgovino in pri pultu za kruh vpraša: "Ali imate 100 žemelj?" Prodajalka: "Ne, 100 jih pa
"Gospodična, čisto ste me prevzeli ...
" Poznam take ... No, bodite iskreni, zagotovo vas na meni ne zanima tisto, kar je nad ogrlico ...
"No, če bi si dali ogrlico okrog stegna ...
"Gospod kapitan, ali ženske na ladji res prinašajo nesrečo?"
"Zakaj pa naj bi bilo na ladji drugače kot na kopnem?"
Ugankarski slovarček: AKOLA = mesto v Indiji; AŠOKA = staroindijski kralj; IMBODEN = švicarski alpski smučar (Urs); MIATA = model Mazde; ODO = oblika moškega imena Oton; OVAMBO = jezik v Namibiji; STABILE = italijanski operni baritonist (Mariano ); TORA = norveška biatlonka Berger.
■e>|!uo|/\| '>jegep'e>josv'uep -oqiu| 'eoifienpeA 'eiejLU 'ues|y 'e>j -uoLuo 'sn 'ZV 'eoweíouz 'oi '3|Aed| 'epu3 leije 'eujAOJjz 'íy 'AO|J6H '>|ej| 'o|eojz OAOuezje 'e>jep 'inin 'enqeis lso>jpe|s 'eiuad 'gopd 'e|o>jv 'zo|ez :ouAejopoA :a)|uezjj)| a) Asesan
íPoíHulajtz naí na íueiouriEfíi íp.iztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da je zadnje čase vse bolj IN, če v svojih nagovorih uporabljaš kakšne tujke. Najsvetlejši vzgled so nam pri tem naši vrli politiki - z najvišjimi načelu.
... da mnogim ni jasno, kako je možno, da se nekateri zelo radi zadolžujejo, ker zelo radi gradijo, drugi pa se ne zadolžujejo, a vseeno radi gradijo ... svojo politično kariero.
...da so se tisti, ki so se nedavno tega hvalili, da delajo vino za ameriškega predsednika, malo zaj..., saj baje ta predsednik vina sploh ne pije.
... da se je usoda poigrala tudi z nekaterimi majšper-škimi kulturniki. Potem ko so se ločili od svobodašev, jim je usoda namenila sosednji društveni prostor v isti stavbi,
...da se na Holermoškem
spet kuje nova zamera. Baje sedaj nekomu ni jasno, kako je možno, da imajo eni kar tri sejme, drugi pa samo enega.
... da je baje na Poetovion-skem več kot za novo gripo okuženih z raznoraznimi igrami na srečo. Na prvem mestu je baje zasvojenost z (ne)športnimi stavami.
Vidi se ...
,jP?š " | LJUBLJANA]
. da so na nedavnem katarininem sejmu v Ptuju nekateri poskrbeli tudi za Ljubljančane, novinarje, gasilce in mafijce, saj so lahko za nekaj evrov kupili tudi registrsko tablico z ustreznim napisom. Napis MAFIJA je zmanjkal že pred deseto uro, baje pa so po njem najpogosteje segali nekateri politiki.
Za ostre oči • Najeli razlike
.....T: i
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Foto: Leja Ozmec
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo prejeli fotografijo, ki jo je posnela mamica Leja in pripisala: »Pošiljamo Vam fotografijo dvojčkov - fantka Jaka in punčke Pije Ozmec. Vozimo se s kolesi, in čeprav je zunaj 1 stopinja, nas to nič ne ustavi! Imamo se prav lepo!«
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
5	9			3	8			
	8		7					6
				9			3	2
3			1	5	9	7		
7	2	1	8	6		5		9
8	5			4				3
			4	8				7
9	4			7			6	
	3		9	2	1		8	
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	€€€	0
Bit	V	©©©	€€	00
Dvojčka	vv	©	€€	000
Rak.	V	©©	€€€	00
Lev	VVV	©	€€	000
Devica	VV	©©©	€	000
Tehtnica	VVV	©	€€	00
Škorpijon	VV	©©©	€	000
Strelec	VVV	©	€€	00
Kozorog	VVV	©©	€	000
Vodnar	VV	©©©	€€	0
Ribi	V	©©	€€€	00
Velja za teden od 1. decembra do 7. znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
decembra: 1 znak - slabo, 2
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 04. decembra, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenec iz prejšnje številke je: Danica Kunčnik, Markovci 45, 2281 MARKOVCI
Anekdote slavnih
Nemški skladatelj Franz Abt je slovel tudi kot izreden požeruh. Nekoč je srečal prijatelja in mu povedal, da se vrača s čudovite večerje. -»Koliko pa vas je bilo na večerji,« je vprašal prijatelj. - »Samo dva. Jaz in velika rumeno zapečena gos,« mu je ves zadovoljen pojasnil skladatelj.
***
Na nekem sprejemu, so se nekateri pretirano ponašali s svojimi plemenitimi predniki. Ko so vprašali italijanskega slikarja Francesca Costo, zakaj nič ne pove o svojih, je odgovoril: »Lahko povem samo to, da je moj ded pljuval po tleh samo ob praznikih.« - »Zakaj pa to?« - »Ob delavnikih je vedno pljuval v roke,
da je lahko močneje zagrabil za lopato.«
***
Neizkušen mladenič je vprašal francoskega slikarja Jeana-Louisa Foraina, ali je res, da nekateri slikarji zamižijo na eno oko, ker tako bolje vidijo model. »To mi ni znano,« je odgovoril duhoviti karikaturist, »ampak vem, da je veliko takih slikarjev,
ki pri slikanju mižijo na obe očesi.«
***
Ko je ministrov sin vstopil v gardo, ki ji je poveljeval francoski maršal Francois Joseph Lefebvre, mu je maršal rekel: »Le kako ti je prišlo na misel vstopiti v gardo? Ali ne veš, da mora biti pravi
gardist velik, debel in neumen?«
***
Dva mlada skladatelja sta prosila madžarskega operetnega skladatelja Emmericha Kalmana, naj razsodi, kdo je komu ukradel glasbo. Ko sta mu oba predvajala svoja dela, je Kalman dejal: »Gospoda, le mirno se pobotajta in skupaj nastopita proti
Mozartu, ker vaju je oba nesramno okradel.«
***
Nekoč je francoski književnik Polydore Chazet srečal prijatelja, ki mu je pred petimi leti umrl brat, vendar je še vedno nosil žalno obleko. Chazet se je začudil: »Po toliko letih še vedno v črnini za bratom?« - Prijatelj mu je odgovoril: »Kaj hočem! Še vedno je mrtev!«
Ptuj • Bo sojenja zaradi nasilništva in incesta kmalu konec?
Obtoženemu grozi do 20 let zapora
Po tednu premora se je v ponedeljek, 30. novembra, na Okrožnem sodišču na Ptuju nadaljevalo sojenje P. R., ki ga obtožnica bremeni nasilništva v družini in spolnega napada na hčerko. Ob izstopu iz sodnega kombija sta mu pomagala paznika, obtoženi pa je novinarjem izjavil, da naj bi bil bolan.
Na okrožnem sodišču v Ptuju se je v ponedeljek, 30. novembra, nadaljevalo sojenje proti 62-letnemu P. R. iz Ptuja, ki ga obtožnica Okrožnega državnega tožilstva v Ptuju obtožuje nasilništva v družini in spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let. Neuradno se je izvedelo, da naj bi šlo za njegovo mladoletno hčerko, ta pa je svojemu očetu rodila otroka, kar je pokazala analiza DNK.
Tudi tokrat sta bila pred stavbo Okrožnega sodišču na Ptuju takoj za novinarji obtožen-čeva zagovornica, mariborska odvetnica Tanja Kompara, in zagovornik oškodovančeve družine, koprski odvetnik Franci Matoz. In medtem ko je odvetnica Komparejeva v hišo pravice smuknila mimo novinarjev brez izjav in komentarjev, je odvetnik Matoz s čakajočimi novinarji ob bližnjem bifeju celo spil jutranjo kavico. Ko je sedel za mizo, je izrazil upanje, da bo tega sojenja v Ptuju končno enkrat konec. Na novinarsko vprašanje, kdaj bo po njegovem izrečena sodba, je skomignil z rameni in dejal, da danes zagotovo še ne, saj naj bi bilo zaslišanih še nekaj prič, sicer pa da pričakuje, da bo v sredo proces končan. Pričakovati je tudi, da naj bi predsednica sodnega senata Katja Kolarič Bojnec sodbo razglasila konec tega ali v začetku prihodnjega tedna, če pa bo obtoženi spoznan za krivega obeh obtožb, mu grozi največ do 20 let zaporne kazni.
Ko je nekaj minut pred deveto za stavbo Okrožnega sodišča pripeljal kombi mariborskih zaporov, je na začudenje novinarjev iz prostora za potnike oziroma zapornike najprej stopil človek srednjih let s stetoskopom okoli vratu, zaradi česar smo prisotni sklepali, da je po vsej verjetnosti šlo za zaporniškega zdravnika, saj je paznikom priporočil, da naj obtožencu pomagajo izstopiti. In tako se je tudi zgodilo: paznika sta obtoženemu, ki je bil tudi tokrat vklenjen v lisice, pomagala izstopiti, ga prijela pod pazduho in mu nato pomagala pri hoji do vrat. Vmes je na novinarsko vprašanje, ali je bolan, obtoženi s komaj slišnim glasom odvrnil: Ja, bolan sem." Ali je res ali pa je bilo vse skupaj samo spretno zaigrano, ne vemo. Takoj zatem so stopili v preddverje sodišča in vrata za njimi so se zaprla.
Sicer pa se je po Ptuju neuradno izvedelo, da naj bi na zadnjem nadaljevanju glavne obravnave, v ponedeljek, 23. novembra, prišlo do več poskusov obtoženega, da bi se zasliševanju izognil. Po nam dosegljivih podatkih naj bi med zasliševanjem obdolženi P. R. tožil, da naj bi mu bilo slabo. Po nekaterih govoricah naj bi se v sodni dvorani celo
Foto: M. Ozmec
Na začudenje novinarjev je iz prostora za potnike oziroma zapornike prvi izstopil moški srednjih let s stetoskopom okoli vratu; kot smo neuradno izvedeli, naj bi šlo za zaporniškega zdravnika.
FAN
KUHINJ
ob nakupu kuhinje vam
PODARIMO
Kamnito delovno ploščo * vrhunske kakovosti OKITE ali
Gospodinjske aparate	* ^
priznanih proizvajalcev po vaši izbiri ali

Informacije o pogojih so vam na voljo v vseh salonih Panles I
www.pan le s-kuhinje
sesedel, zato naj bi predsednica senata odredila, da ga takoj odvedejo k dežurnemu zdravniku. V zdravstvenem domu na Ptuju naj bi obtoženega v spremstvu paznikov pregledali, nato pa naj bi ga s potrdilom, da njegovo zdravstveno stanje ni ogroženo oziroma da naj bi bil sposoben za sodni proces, vrnili v sodno dvorano, kjer naj bi se bilo nadaljevalo zaslišanje prič.
Na ponedeljkovem nadaljevanju glavne obravnave pa naj bi se obtoženi P.R. zaradi domnevne obolelosti in onemoglosti zagovarjal celo iz invalidskega vozička.
M. Ozmec

SALON KUHINJ PANLES PTUJ
zdaj v lastnem salonu na novi lokaciji
Vabljeni 8. 12. 2009 na otvoritev salona kuhinj Panles, na novi lokaciji Belšakova 2 (tik ob krožišču) )ivo^/0
PANLES KUHINJE NA PTUJU V LASTNEM SALONU
Podjetje Panles iz Rogaške Slatine je dokazalo, da ima vrhunsko ponudbo kuhinj lastne proizvodnje. Panles kuhinja ni nepoznano ime, je sinonim za kvaliteto, dizajn, strokovno ponudbo, prilagodljivost in cenovno zanimivost. V svojih salonih v Mariboru, Murski Soboti, Celju, Velenju, Rogaški Slatini
predstavlja široko ponudbo svojih kuhinj.
Na Ptuju se predstavlja v svojem novem lastnem salonu na lokaciji v Budini, Belšakova 2.
Na Ptuju se je že pojavil pred letom in pol preko franšize. Spoznanje, da je projektiranje in svetovanje pri opremi kuhinje zahteven in kompleksen projekt,
za kar je potrebno strokovno znanje prodajalcev, jih je vzpodbudilo, da svoje kuhinje predstavijo in tržijo v lastnem salonu. Prepričani so, da lahko v lastnem salonu s strokovno usposobljenimi svetovalci dosežejo veliko višji nivo ponudbe in imajo na koncu zadovoljnega kupca. In kaj Panles nudi? Različne
modele kuhinj, različne izvedbe, barvne kombinacije in različne cenovne razrede.
Pri vseh kuhinjah Panles ponuja zelo kvalitetno okovje, vodila, tiho zapiranje, ki je še kako pomembno pri uporabi kuhinje.
Direktor podjetja g. Pažon meni, da so naredili velike premike pri oblikovanju
svojih kuhinj, saj upoštevajo modne trende, vgrajujejo kvalitetne materiale, pri di-zajniranju kuhinj so pozorni na ergonomsko oblikovanje elementov, predvsem pa želijo zagotoviti maksimalno funkcionalnost kuhinje vsakemu uporabniku za primerno ceno.
Vabilo vsem v imenu podjetja Panles na odprtje salona 8. 12. 2009.
Prireditvenik
Torek, 1. december
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Eda - zgodba bratov Rusjan, v okviru festivala SKUP'09, za izven 19.30 do 21.00 Ptuj, CID, nadaljevalni tečaj salse 19.30 Maribor, SNG, balet, Netopir, VelDvo, za abonma Opera in Balet torek in izven
Sreda, 2. december
8.30 Ptuj, dvorana KGZ Ptuj, Ormoška 28, predavanje Ekološko
kmetovanje, pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov
12.30 Slovenska Bistrica, gasilski dom, predavanje Ekološko kmetovanje, pravilnik o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov
17.00 Cirkulane, zbiranje pred večnamensko dvorano, pohod ob polni luni
19.30 Ptuj, Mestno gledališče, predstava Triko, v okviru festivala
SKUP'09, za izven 19.30 Maribor, SNG, balet, Netopir, VelDvo, za izven -	Majšperk, Lunin pohod
Četrtek, 3. december
12.00
17.00 17.00 18.00
19.30
19.30
PRODAM visokokvalitetne bukove brikete iz uvoza, karton. Možna dostava. Tel. 051 828 683.
PRODAM suha bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, cena 3,70 €/kg. Tel. 02 761 11 93 ali 041 214 640.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM drva z dostavo, možnost razreza na 25 ali 33 cm. Tel. 041 723 957.
LES za ostrešje, deske 25 mm, late, ladijski pod, opaž, bruna deb. 12-20 mm. Brezplačna dostava na dom. Ugodna cena! Tel. 040 351 580.
PRODAM dva gumi voza platanar (650/16 - gume) po ugodni ceni. Tel. 790 72 21.
PRODAM brejo telico v devetem mesecu brejosti. Tel. 719 2147.
PRODAM trda akacijeva drva z dostavo. Tel. 041 501 619.
PRODAM dvobrazdni hidravlično obračalni plug Vogelnot 950 uro-mat, s petimi predplužniki in diski. Tel. 040 123 549.
PRODAM pujske, težke od 75 do 100 kg. Tel. 031 438 587.
LES za ostrešje, suhe deske, 25 mm, late, ladijski pod, opaž, bruna deb. 12-20 mm. Brezplačna dostava na dom. Ugodna cena! Tel. 040 351 580.
PRODAM drobilnik zrnja na traktorski pogon Klepec. Tel. 782 17 81.
RAZNO
IŠČEM žensko, ki je brez obveznosti in bi bila pripravljena priti gospodinjit 80-letnemu bolnemu moškemu. Možnost stanovanja in hrana. Telefon 031 744 965, po 14. uri.
TRI MESECE stare muce iščejo topel dom in dobre ljudi. Telefon 041 967 420.
DOM-STANOVANJE
V HAJDOŠAH oddam opremljeno stanovanje , 40 m2, z vsemi stroški 280 €/mesečno. Tel. 040 644 601.
BELA TEHNIKA
PRODAM hladilnik, zamrzovalno omaro in sušilni stroj ter pralni stroj. Tel. 031 575 627.
MOTORNA VOZILA
PRODAM renault 19, letnik 94, tehnično pregledan, registracija do 21. oktobra 2010. Cena po dogovoru. Telefon 051 750 171.
(Rradioptuj
\^89,8« 98,2 «I04i3 www.radio-ptuj.si
Maribor, SNG, Ogled gledališča ob Tem veselem dnevu kulture in dnevu odprtih vrat
Maribor, SNG, pravljica o Carju Saltanu, Malod, za izven Majšperk, telovadnica, prireditev ob dnevu šole Ptuj, Dom kulture Muzikafe, ta veseli dan s Pocestnico in Benko Pulko, predstavitev avtobiografije slovenske popotnice Ptuj, Mestno gledališče, predstava Prečkanje avtoceste ali Zgodba o zlati ribici, v okviru festivala SKUP'09, za izven Maribor, SNG, balet, Netopir, VelDvo, za abonma Opera in Balet in izven
w/m.
Poetovio nepremičnine
Dravska ulica 7, 2250 Ptuj, tel.: 02 620 88 16, gsm: 051 677 035 www.remax-nepremicnine.net e-mail: poetovio@remax-nepremicnine.net
AKCIJA DO KONCA LETA 2009!
1.000 €/m2 + 8,5 DDV
Prodamo garsonjere, 2, 3 in 4 sobna stanovanja z garažnim mestom v novem stanovanjskem bloku v Lenartu. Blok leži v mirnem predelu, obdan z zelenimi površinami in s površino z otroškimi igrali.
Stanovanja so različnih velikosti od 52,8 m2 + atrij do 238,01 m2. K stanovanju pripada tudi kletni prostor - shramba. V kletnih prostorih so še skupni servisni prostori, kotlovnica za ogrevanje na biomaso z merilniki za vsako stanovanje posebej.
Priporočamo ogled in nakup! Ugodno financiranje.
Mali oglasi
KMETIJSTVO
Nad vsemi vrhovi je mir, po vseh robovih le nemir sape zaznaš; v gozdu vsaka ptičica molči. Le čakaj, še ti pokoj spoznaš.
(J. W. Goethe)
ZAHVALA
Ob izgubi naše
Elizabete Herga
IZ PODLEHNIKA
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili sožalje. Posebej se zahvaljujemo sosedom in prijateljem za vso pomoč pri pogrebu, govorniku za poslovilne besede, g. patroma za molitev ter opravljen pogrebni obred in sveto mašo.
Žalujoči: sin Janko, sestra Alojzija in brat Franc
z družinami
Ni te več pred hišo, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
Ob izgubi naše ljube mame, babice in prababice
Marije Gojkošek
roj. Malek
Z ROGAŠKE 59, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, nam izrazili ustno in pisno sožalje, darovali za svete maše in molili zanjo. Hvala pevcem za lepo odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, nosilcem simbolov na njeni zadnji poti, pogrebnemu podjetju Mir, govorniku gospodu Šegulu za poslovilne besede. Posebna zahvala gospodu naddekanu Marjanu Feslu za lepo opravljen obred in sveto mašo. Vsem in vsakomur še enkrat hvala.
Žalujoči: vsi njeni
VSAK ČETRTEK OB 20,00 URI
S;®' %
,r
/S
t
ZMAGOVALCI 2009
ŠOPEK POSKOČNIH
FEBRUAR: SLOVENSKI MUZIKANU - Eno po slovensko
MAREC: NAVIHANKE - Spomni se name
APRIL VAGABUNDI - Bogastvo noči
MAJ: Ans. ROKA ŽLINDRE-Del srca
JUNU: Ans. GOLTE - Če te luna nosi
JULIJ: Ans. BRATOV GAŠPERIČ - Ljubezen je greh
AVGUST: MALIBU-Cigu migu
SEPTEMBER: Ans. DONAČKA- Preden ugasne dan
OKTOBER: Ans. PAJDAŠI - Le srcu je treba verjeti
NOVEMBER: MLADI UPI - Venček narodnih
Zmagovalec meseca novembra: MLADI UPI - Venček narodnih
POP 7 TOP
FEBRUAR: KORADO IN BRENDI Se ti ne zdi, da si že malo odcvetela
MAREC: BOŠTJAN KONEČNIK - Borovničke
APRIL: BRIGITAŠULER -Druga liga
MAJ: TURBO ANGELS-Bungalov
JUNIJ: NATALIJA VERBOTEN - Ma kje si ti
JUUJ:ELA-Glas sirene
AVGUST: SKATER -Tista bela roža
SEPTEMBER: MAJA-Mavrica
OKTOBER: TANJA ŽAGAR - Rada bi
NOVEMBER: MIU -Prihajam domov
Zmagovalec meseca novembra: MILI - Prihajam domov
Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666
www.radio-tednik.si
SIP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
TOREK 1.12.
8.00 Oddaja občine Destrnlk 17.00 Iz domače skrinje - Destrnlk 18.00 SIP lestvica
19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja občine Destrnik 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Vldeo strani
SREDA 2.12.
8.00 Hajdina - Martinova maša 17.00 Iz domače skrinje - Hajdina 18.00 SUPER HITI
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 Kronika občine Hajdina 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
ČETRTEK 3.12.
8.00 Polenšak-Srečanje pevskih zborov 17.00 Iz domače skrinje - Dornava 18.00 SUPER HITI 19.00 PRI GAŠPERJU 20.0010. let Godbe na pihala Dornava 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PETEK 4.12.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU 19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
Naročite
v
Štajerski
Maks
17. 11. 2009
Nešteto svečk je že zgorelo, nešteto rožic odcvetelo, nešteto solz preteklo je ... Življenja naša so se spremenila, a srca
naša vaju ne bodo pozabila.
SPOMIN
Voda
Z MESTNEGA VRHA 95
Veronika
30. 11. 2009
Hvala vsem za vsako lepo misel in prižgano svečko na njunem grobu.
Vajini najdražji
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE:
Štajerski TEDNIK
itkovo izdajo
torkovo izdajo
do Četrtka zjutraj do 9. ure do ponedeljka zjutraj do s. ure
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
________st§_______
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Ptuj • 11. državno tekmovanje slikopleskarjev Slovenije
Vse pomembnejši tudi strokovni vidik
V tednu, ki je bil posvečen dobrodelnosti in posluhu za tiste, ki so v stiski, so se ponovno izkazali tudi slovenski slikopleskar-ji, ki so 27. novembra na Ptuju, na kirurškem oddelku ptujske bolnišnice, izvedli svoje že 11. državno tekmovanje, povezano s humanitarnim delom. V nove, tople in zdravilne barve so odeli prostore drugega nadstropja in del prve nadstropja kirurškega oddelka ter pritličje urgence. S tem so ptujski bolnišnici v obliki dela in materiala podarili 40 tisoč evrov.
V ptujski bolnišnici so slovenski slikopleskarji svoje tekmovanje tudi pričeli, pred desetimi oziroma enajstimi leti so prepleskali takratne prostore otroškega oddelka, v katerih so letos uredili negovalni oddelek. Ob prvem tekmovanju, katerega pobudnik je bil Branko Goričan, niso niti približno vedeli, da bo dobilo takšne razsežnosti in pomen. Njihove dosedanje akcije v Splošni bolnišnici Ptuj, Pediatrični kliniki v Ljubljani, Porodnišnici Maribor, Vrtcu Ptuj, Splošni bolnišnici Celje, Splošni bolnišnici Trbovlje, Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, Splošni bolnišnici Murska Sobota, Splošni bolnišnici Izola in Splošni bolnišnici Jesenice so dokaz, da imajo slovenski slikopleskarji velik posluh za humanitarnost. Veliko srce pa imajo tudi glavni sponzor, Jub, d. d., in sponzorji Belinka Belles, d. o. o., Žima, d. d., Helios, d. d., in Tesa Tape, d. o. o., pri čemer velja povedati, da so vsa leta zraven Jub, Belinka in Helios. Žima, ki je sodelovala na prvem tekmovanju, pa se je med sponzorje vrnila ponovno lani. V obdobju krize so take akcije še posebej dobrodošle. »Ko nekomu pomagaš, daješ največ sebi,« so sponzorji še posebej poudarili ob letošnjem tekmovanju. Direktor prodaje v Jubu Marjan Krabonja je povedal, da so v teh letih kot glavni sponzorji
tekmovanja poklonili že več kot sto tisoč evrov v materialu. Zahvalili so se organizatorjem Območni obrtno-podjetniški zbornici Ptuj in Obrtno podjetniški zbornici Slovenije, ki že toliko časa vztrajajo, vzorno in s plemenitim namenom organizirajo to tekmovanje, na njihovo pomoč lahko računajo tudi v bodoče, saj je to zanje tudi priložnost, da se s svojimi izdelki in družbeno odgovornostjo predstavijo širšemu okolju. 11. državnega tekmovanja slikopleskarjev s humanitarnim delom se je udeležilo okrog 70 slikopleskarjev iz cele države, v humanitarnem delu pa so že po tradiciji sodelovali tudi dijaki ESIC - Gradbeno storitvene šole iz Kranja in Srednje gradbene šole Maribor, ki so s tem dobili novo priložnost za spoznavanje s svojim bodočim poklicem in proizvajalci barv ter pripomočki za delo. Slikopleskarjev v Sloveniji močno primanjkuje, zato je vsakoletno državno tekmovanje slikopleskarjev tudi nadvse dobrodošla promocija tega poklica. Za njihov prispevek se jim je še posebej zahvalil direktor ptujske bolnišnice Robert Čeh. Prepričan je, da se bodo v obnovljenih prostorih dobro počutili pacienti in zaposleni. Gre za pomemben prispevek, ki bi ga sicer morali zagotoviti sami, zdaj pa ga bodo lahko namenili za nabavo kakšne od nujno potrebnih apa-
Foto: Črtomir Goznik
Štirje, ki doslej niso manjkali na nobenem tekmovanju (od leve): Ivan Šeruga, Jožef Sitar, Branko Goričan in Vilibald Kramberger.
Foto: Črtomir Goznik
Asist. mag. Teodor Pevec, predstojnik kirurškega oddelka ptujske bolnišnice, je nadvse zadovoljen, da se je kirurgija odela v prijazne barve.
ratur, ki bo reševala življenje. Na samem kirurškem oddelku pa so se potrudili, da so bili pacienti ne glede na tekmovanje kar najbolje oskrbljeni in da je že naslednji dan oziroma v nedeljo delo na oddelku potekalo tako, kot da se ni nič dogajalo, je povedal predstojnik oddelka asist. mag. Teodor Pevec, dr. med., spec. kirurg. Nemoteno pa so v soboto že izvedli tudi načrtovane operacije kolkov pri petih bolnikih.
Slabe ekipe ni bilo ...
Tudi letošnji tekmovalci so se izjemno izkazali, že zaradi samega namena tekmovanja so bili vsi zmagovalci, zato so tudi letos podelili priznanja vsem udeležencem in pokale za prve tri najbolje ocenjene ekipe, zmagovalni ekipi pa je pripadel tudi prehodni pokal. Zmagovalno ekipo samostojnega podjetnika Sama Grabušnika iz Maribora sta sestavljala Branko Debelič in Gregor Skerbiš, ekipa samostojnega podjetnika Damirja Panna iz Velenja, v njej sta tekmovala Uran Pann in Benjamin Žnidar, je bila druga. Tretje mesto pa je zasedla ekipa samostojnega pod-
jetnika Mirana Roškariča iz Celja, v kateri sta tekmovala Tomaž Roškarič in Aleksander Roškarič. Med udeleženci tekmovanja so bili letos štirje, ki so zraven od vsega začetka, Ivan Šeruga, Jožef Sitar, Vilibald Kramberger in Branko Goričan. Ivan Šeruga je slikopleskar že 25 let, bil je tudi v ekipi Branka Goričana, ki je zmagala na prvem in drugem tekmovanju, sedaj pa sodeluje v njegovi humanitarni ekipi. Svoj poklic ima zelo rad, ker rad meša barve in spreminja barve sten. »V svojem domu imam več barv, kot sten,« je povedal. Jožef Sitar je upokojen slikopleskarski mojster, ki se z velikim veseljem udeležuje vsakoletnega tekmovanja slikopleskarjev Slovenije s humanitarnim delom. Predlaga pa, da se ga razširi oziroma doda nova vsebina, v okviru katere bi mladim pokazali nekatera stara slikopleskarska znanja. »Gre za prenos znanja, ki naj bi postal pomemben element tega tekmovanja, saj bomo sicer nekatera znanja izgubili, če se tega tekmovanja ne bodo udeleževali tudi stari mojstri te obrti,« pravi.
Danes so še zelo redki, ki obvladajo tehniko s klasičnim apnom ali pa tehniko flodranja, imitacije lesa. Jožef Sitar sodeluje pri obnovi 130 let stare prekmurske hiše, obnova poteka v celoti s starimi materiali in s starimi pleskarskimi tehnikami. Vilibald Kramberger, upokojen slikople-skarski mojster, je bil tudi letos član sodniške komisije, ki je ocenjevala delo tekmovalcev. Imeli so resnično težko delo, o najboljših so odločale nianse, ker bi vsi lahko bili prvi, ker slabe ekipe ni, zato pa je tako pomembno, da delo tekmovalcev ocenjujejo od začetka do konca, od priprave prostora naprej. »Če bi delo ocenjevali samo na koncu, zmagovalca ne bi mogli izbrati,« je povedal. Vsaka ekipa je morala prepleskati eno sobo in vrata, za material in orodje so poskrbeli sponzorji. Tekmovanje ocenjuje kot lepo gesto slovenskih sliko-pleskarjev, od katerega ima največ doniranec, najpogosteje so to slovenske splošne bolnišnice. Veliko pa pridobijo tudi tekmovalci zaradi izmenjave izkušenj pri delu, srečanj s proizvajalci
Osebna kronika
Rojstva: Marina Mom, Morje 112 a, Fram - deklica Urša; Lea Gregurec, Stoperce 71 a, Stoper-ce - deček Filip; Urška Hojnik, Mali Brebrovnik 58, Ivanjkovci
-	deček Matija; Renata Petek, Podlehnik 7 e - deklica Iza; Katja Šetar, Bohova 18 c, Hoče - deklica Nija; Maja Štumberger, Nova vas pri Ptuju 111 a, Ptuj - deček Žak; Tanja Kranvogel, Ciglence 49, Spodnji Duplek - deček Filip; Viktorija Kok, Barislovci 16 a, Lovrenc na Dravskem polju - deček Blaž; Tamara Horvat, Vičava 22, Ptuj - deček Bastian; Helena Gornjak, Šikole 70, Pragersko -deklica Alice; Vesna Farič, Ulica 25. maja 15, Ptuj - deček Jaka; Klavdija Vogrin, Dornava 92 b, Dornava - deklica Tjaša; Alma Simonič, Runeč 53, Ivanjkovci - deček Nejc; Mateja Perko, Plešivica 23, Ivanjkovci - deklica Zala; Danica Črnjavič, Miklavž pri Ormožu 60 - deček Rene. Umrli so: Marija Hergula, rojena Podplatnik, Mihovci pri Veliki Nedelji 46, rojena 1930 - umrla 23. novembra 2009; Elizabeta Her-ga, Podlehnik 40 c, rojena 1926
-	umrla 16. novembra 2009; Janez Zemljarič, Rotman 36 a, rojen 1934 - umrl 22. novembra 2009; Jožef Grabrovec, Pobrežje 46 a, rojen 1965 - umrl 22. novembra 2009; Rudolf Emeršič, Belavšek 32, rojen 1944 - umrl 21. novembra 2009; Marija Emeršič, rojena Cafuta, Ob železnici 8, Kidričevo, rojena 1933
-	umrla 21. novembra 2009; Ida Rojnik, rojena Lapuh, Parižlje 39 a, Braslovče, rojena 1931 -umrla 22. novembra 2009; Jožef Zver, Lahonci 120, rojen 1926 -umrl 19. novembra 2009; Matilda Matul, rojena Korže, Zgornja Sveča 5, rojena 1932 - umrla 25. novembra 2009.
Poroka - Ptuj: Darko Gorjup in Suzana Vertačnik, Dragonja vas 10.
barv in samega druženja.
V letu 2010 bodo slovenski slikopleskarji v nove barve odeli ljubljansko porodnišnico, je ob koncu letošnjega tekmovanja zadovoljen povedal predsednik organizacijskega odbora Branko Goričan. Slovenski slikopleskarji so ponovno opravili veliko dela. Hvala tudi sponzorjem, brez katerih tekmovanja ne bi mogli uspešno izpeljati.
MG
GOO
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
SVOJE PREMOŽENJE NA W0V0 VREDNOSTI
080
ZAVAROVALNICA MARIBOR
19 20 • www.ZavarovalnicaMaribor.si
Napoved vremena
Kadar v adventu jug hladi, drugo leto dosti sadja rodi,
Foto: Črtomir Goznik
Blizu 70 slovenskih slikopleskarjev se je v tekmovalnem in humanitarnem delu nadvse izkazalo.
Danes bo pretežno oblačno. Predvsem na zahodu bodo občasno še manjše padavine, drugod pa bo večinoma suho. Veter bo ponehal. Popoldne se bo ja-snilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 8, najvišje dnevne od 6 do 13 stopinj C.
V noči na sredo bo od vzhoda ponekod v notranjosti Slovenije prehodno rahlo deževalo. V sredo čez dan in v četrtek bo suho in nekoliko hladneje. Zjutraj in deloma dopoldne bo po nekaterih nižinah megla ali nizka oblačnost.