THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF. AMERICA, Amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI L Geslo: Za vero in narod — za pravico ST V AMERIKI. in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU. — S. P.DRUŽBE SV. MOHORJA Y CH1CAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 203 CHICAGO, ILL., PETEK, 18. OKTOBRA — FRIDAY, OCTOBER 18, 1929. LETNIK XXX11L Prohibicija vzgaja zlodnce. - Muc zmede v Romuniji. MARSIKDO JE PO PROHIBICIJI POSTAL PIJANEC, KI BI DRUGAČE OSTAL VEDNO TREZEN. — V PIJANOSTI PA SE IZVRŠI NAJVEČ ZLOČINOV. — LISTI DELAJO PREVEČ REKLAME ZA ZLOČINE. ZGRADBA NOVE KNJIŽNICE Chicago, III. — Bivši Chica-žan, zdaj veletrgovec v Londonu, H. G. Selfridge, je prišel za kratek obisk v Chicago in je v svojem pogovoru povedal marsikatero bridko resnico o sedanjem položaju v Ameriki. Prohibicija je po njegovem mnenju mati mnogih zločinov, katerih prej nismo poznali. Prepovedan sad je vedno najbolji, in tako je tudi zdaj pijača in pijančevanje postalo nekako "nobel", ker je prepovedano, in ker se nekako za korajžne-ga šteje, kdor se mu uda. Na ta način se mnogi upijanijo, ki bi se v drugačnih razmerah nikdar ne. In v tej pijanosti pa marsikdo izvrši zločin, na katerega bi v treznosti niti ne mislil. V Londonu, pravi Selfridge, priredi pogosto veselico za svoje uslužbence, kjer imajo j ijače na razpolago, a se še ni jrimerilo, da bi se kdo čez mero napil. Pospeševanje zločinov v A-meriki se vrši tudi v veliki meri s tem, ker časopisje naprav-lja iz zločincev takorekoč nekake junake. Cele strani listov »o posvečene samo zločincem in njih dejanjem, dočim se -jim v angleških listih odmeri zelo malo prostora. In končno, v nemali meri pripomore do slabih dejanj pri mladini tudi nekakšna duševna lenoba. Dostopna je po večini in bavi se le s takšnimi posli, kjer ie treba prav malo ali nič misliti. Izvzet pri tem tudi ni šport, ki je tako prevzel dušo današnje mladine, da je popolnoma otopela za duševna dela. ORJAŠKO DELO DOVRŠENO Cincinnati, Ohio. — Delo, ki je zahtevalo 19 let časa, in ki je stalo 150 milj.- dolarjev, je zdaj dogotovljeno. Ohio river bo namreč napravili plovno od Pittsburght do njenega izliva, blizu Cairo, 111. Slovesno se bo otvoritev praznovala v četrtek; pri tej priliki se bo priredil slavnostni banket v Pittsburg-hu. Med dnevi 22. in 24. o tto-bra bo navzoč tudi predsednik Hoover in bo tudi odkril spomenik, ki je bil postavljen v spomin na to proslavo. -o- CERKVE UPORABLJAJO ZA SKLADIŠČA Moskva, Rusija. — Da se zavaruje proti nvorebitnemu zo petnemu pomanjkanju kruha skozi zimo, je v industrijskih mestih ruska vlada nakupičila velikanske zaloge moke. Kot skladišča so porabili cerkve, ki so jih sovjeti že prej dali zapreti. Kruh Be še vedno deli v omejeni množini prebival stvu, in sicer na karte. ROMUNSKA KRALJICA DELA ZMEDE članki kraljica napada vlado in regente z očividnim namenom, da bi odstopili in njej prepustili vodstvo dr- žave. Bukarešta, Romunija. — Kraljica Marija bi nad vse rada zopet prišla do svoje moči in slave, kakor jo je uživala svoječasno. Po njeni zaslugi so v romunski vladi nastale take zmede, da bo morala najbrž vlada resignirati. V nekem listu je namreč napadla sedanjo vlado in parlament, ko je izvolil novega regenta za njenega vnuka, in omenja, da je mini-sterski predsednik Maniu ponudil po smrti prejšnjega regenta kandidaturo njej pod pogojem, da pregovori svojega sina, princa Nikolaja, da odstopi od regentstva. Romunsko državo namreč vladajo zdaj tri regenti namesto mladoletnega kralja Mihaela. Kraljica, pravi v svojem članku, da je to ponudbo odločno zavrnila, češ, da je kraljevska rodbina preponosna, da bi se kaj pogajala, in da ji tudi ni treba, da bi se poganjala za čast. V članku so bila še druga napadanja na min. predsednika, ki so tega napotila, da je zahteval od pr.ica Nikolaja, da zavrne ta napad svoje matere-kraljice. Ako princ ne bo tega storil ,je Maniu zagrozil, da bo vlada odstopila, in bo isto storil tudi novo izvoljeni regent Saratzenu. Položaj je še poslabšal odstop finančnega in pravosodnega ministra. Na vsak način se zdi, da bi kraljica kaj rada postala regentinja poleg svojega sina, kajti izjavila se je, da je nad vse slabo, ako ima v državi še kdo drugi oblast, kakor samo kraljevska rodbina. -o- ŽRTEV POŽARA Chicago, 111. — V torek popoldne je nenadoma izbi'uhnil požar v lesenem tovarniškem poslopju na 1233 So. Ilalsted st., pri katterem je en delavec, Louis Baewsky, izgubil življenje, ostalih 35 delavcev, med njimi večinoma ženske, pa se je le s težavo rešilo. Baewsky je že bil na cesti, ko se je spomnil, da je pozabil svojo suknjo z denarnico. Skočil je v goreče poslopje, a ogenj ga je zajel, da je vsled dobljenih poškodb na potu v bolnico umrl. Ko bo poslopje, ki ga vidimo na sliki, dogotovljeno, bo predstavljalo eno izmed najboljših in najbogatejiše opremljenih knjižnic na svetu. Zgradba se imenuje "Sterling Memorial Library" in je last Yale university. KRIŽEM SVETA ŠKANDALI PODZEMSKIH APARATOV Žena pobojnika obdolžuje lastnega moža, da je v službi znanega Capona, voditelja tihotapcev piva, ter da ubija na povelje. PREOBRAT POLOŽAJA NA KITAJSKEM BELA DEKLICA POROČI ČRNCA New Nork, N. Y. — Univerzitetni dijak Ph. A. Edwards č.*nec, je formalno objavil svo jo poroko, ki se je izvršila torek. Oženil se je z belo de klico, E. M. Odelsh6ff, 19 le staro, rojeno v Evropi. — New York, N. Y. — Poroča se, da je odplulo na parniku Chateau Thierry 150 vojaških inžinirjev Nikaragvo, kjer bodo pregledali in proučili možnost podvzetja nikaragvanske-ga prekopa, med Atlantikom in Pacifikom, za katerega se Zdr. države že dalj Časa zanimajo. Chicago, 111. — V chicaškem velemestu še vedno kraljujejo razne tajne podzemske organizacije, ki se bavijo s tihotapstvom piva in likerjev. Voditelji tega profitonosnega podjetja se čestokrat v tekmi za trgom, kjer razpečujejo prepovedane pijače, stepo se med seboj, se ubijajo in more. Kakor hitro postane ena izmed strank nevarna, jo druga s svojimi najetimi pobojniki preganja in skuša uničiti. Te dni je prišla v javnost nova senzacija. Žena nekega Frank Biege, alias Perrc, je te dni oblastem izpovedala, da je ta njen mož v službi razvpitega magnata Caporie, ki se nahaja sedaj v ječi v Philadelphiji, in da je njen mož ubijal Caponove nasprotnike in tekmovalce na njegovo povelje. Žena je izpovedala tudi nova odkritja o u-moru pomožnega državnega pravdnika McSwiggin, ki je bil pred par leti umorjen v Cicero. Žena trd;, da ji je mož zaupal, da je Capone takrat pri umoru državnega pravdnika sam ravnal in obratoval strojno puško. Capone in Biege seveda vse to trdovratno tajita. Ženo so oblasti zaščitile in se nahaja v nekem neznanem mestu, kjer vred z detektivi gradi obtožbo proti Biegu in Caponu. Kako se bo stvar'razvila, pokaže bodočnost. Težko pa je seveda, če se bo stvar zadovoljivo razjasnila. Kajti neštevilno slič-nih umorov in slučajev je ža bilo in v katerih so bili krivci naravnost znani, pa je vse nekje zaspalo in padlo v pozabljivost. Včasih so rekli ljudje, da denar maši usta, kaj lahko je, da jih tudi v takih slučajih. -o- Uporni general je svojega zaveznika zapustil, ga ujel in izročil vladnim četam. — S tem je glavni upor bil zadušen. —o— Nanking, Kitajska. — Kar čez noč j,e cela situacija na Kitajskem zadobila novo lice. Dočim je še včeraj bilo stališče maršala Čiang-Kai-šeka, vsled grozeče državljanske vojne zelo na slabem, danes ta vladar lahko zopet z rfvirnostjo gleda v bodočnost. Glavno, kar je povzročilo ta preobrat, je bilo to, da se je eden izmed { upornih dveh generalov drugemu izneveril, ga ujel in postavil na razpolago nacionalistični vladi. Obenem pa ji je dal na razpolago tudi svojo armado, 20,000 mož, katera je vladi mnogo pripomogla, da se je mogla obdržati na svojem trdnem stališču. Ujeti general, je bil glavna sila v u-porniŠkem taboru* Vendar upor še ni popolnoma zatrt, in poročila prihajajo o ljutih bojih,ki se bijejo v provinci Honan med uporniki, ta-kozvanimi "domobranci" in vladnimi četami. Položaj smatrajo tako resnim, da se namerava maršal Čiang-Kaišek sam podati na fronto, da bo osebno vodil boj proti upornikom. -o- NOVA KAZEN ZA AVTO- - Bombay, Indija. — Glasom poročil so te dni našli, ob tukajšnem obrežju iskalci biserov in školj dragoceni biser, ki tehta 50 granov in je vreden okrog četrt miljona dolarjev. Tako dragocenega bisera niso našli že več kakor sto let, pravi poročilo. — Friedrichshafen, Nemčija. — Veliki nemški zrakoplov Graf Zeppelin se je včeraj podal na polet na Balkan. Obletel bo vse balkanske države, nakar se vrne v svojo postajo v Friedrichshafen. — New York, N. Y. — Western Union Telegraph Co. je objavila vest, da se njenim u-poslencem zviša plače. Povišanja bodo deležni samo oni, ki zaslužijo pod $3,000 letno. — Burlington, la. — Thomas Miller, 59 let star je prodal žepni nožič za pet centov, da je imel na ta način za vstopnino, ki se plačuje na razgledno visočino tamošnjega mostu, nad reko Mississippi. Ko je dospel na razgledovalno mesto je skočil v reko in utonil. — Opelika, Ala. — Prohibi-cijski uradnik Grady Cobb, iz Athens, Georgia, je bil te dni od porote obsojen na eno letno ječo, ker je pri neki preiskavi bil ubit neki kršitelj suhe postave. Bil je spoznan krivim umora druge vrste. — El Paso, Tex. — Dr. R. N. Trocky, je bil te dni aretiran radi utihotapljanja tuje-zemcev v Združene države. Poročilo pa tudi omenja, da ga oblasti v Minneapolisu zahtevajo radi nekega umora, v katerega je kakor se sumi zapleten. Dr. Trocky izjavlja, da je nečak bivšega komunističnega voditelja Trockija. — Peoria, 111. — Peorijski škof Rt. Rev. Edmund Michael Dunne, je nevarno obolel in se nahaja v bolnici sv. Frančiška. Zdravniki izjavljajo, da je le malo upanja,, da ostane. -o- Iz Jugoslavije, ŽELEZNIŠKI URADNIK SE SMRTNO PONESREČIL V LJUBLJANI. — OGENJ V VASI VOGLJAH UPEPELIL DVE HIŠI. — DRUGE RAZNE ZANIMIVE VESTI IZ DOMOVINE. MacDONALD ODŠEL V KANADO. Toronto, Ont. — V torek o-poldne se je pripeljal angl. min predsednik s svojega obi- | __ Smrtna nesreča. Ljubljana, 26. septembra. Ko je šel včeraj 25. septembra okrog pol 11 ure progovni čuvaj na dolenjski proogi Franc Pavlica na ogled proge, je naletel med dvema tiroma ob Hradeckega vasi moško postavo, ležečo vso v krvi. Ves prestrašen se je Pavlica sklonil in začul pritajeno hropenje. Istočasno je zagledal v svitu svetilke mlakot krvi. Ker na tleh ležeči moški še ni bil popolnoma onesveščen ga je vprašal, kdo je? Ranjenec mu je odgovoril, da je Adolf Hudnik, u-služben kot pisarniška moč v kurilnici na glavnem kolodvoru. Čuvaj, ki je prihodnji trenutek ugotovil, da manjka, ranjencu leva roka, je odhitel urnih korakov na poljansko stražnico, odkoder so telefonirali po rešilni avto. Ta je prispel že nekaj trenutkov za tem na mesto nesreče ter odpeljal ranjenca v splošno bolnico. 28 letnega Hudnika so v bolnici operirali, vendar je ostal po o-peraciji nezavesten, nakar je okrog petih zjutraj umrl zaradi izgube krvi. Kako se je nesreča pripetila, ni popolnoma pojasnjeno. A-dolf Hudnik, ki je imel navado hoditi domov po bližnici po progi, se je sinoči vračal iz mesta okrog 21.80. Na progi pa ga je bržkone pograbil dolenjski vlak, ki ga je potegnil podse, mu stri levo roko, nakar ga je vrglo kraj proge. V pelza-vesti je Hudnik nato plezal dalje in slednjič obležal med tiroma. Bil je že skoro tik domače hiše št. 38 v Hradeckega vasi, ki stoji pod progo. -o- Velik požar v kranjski okolici. .Kranj, 26. septembra. Dne 25. sept. zvečer okrog 8. se je raznesla^ po mestu vest o več jem požaru, kojega svit je bil viden v smeri desno od Šenčurja. Tudi s Šmarjetne gore nico so 26. septembra zjutraj prepeljali tudi 81-letno starico Marijo Homovo iz mestnega zavetišča za onemogle v Jap-ljevi ulici. Revica je padla na stopnicah v zavodu in si zlomila nogo. — V torek 24. sept. zvečer se je na Dolenjski cesti zadel v kmetski voz motocikel gostilničarja. K. Na motociklu so sedeli trije moški, ki so se pri padcu precej potolkli. -o- MOBILISTE Bukarest, Romunija. — Kazen, ki spominja na srednjeveške čase "copernic", so vpeljali v Romuniji za avtomobiliste, ki povzroče kako nesrečo. Zvezali mu bodo namreč roke na hrbtu, okrog vratu pa mu pri vezali tablico z napisom "Nepazljiv voznik". V tem stanju ga bo nato policija vodila skozi celo ure po mestu, da si ga prebivalstvo ogleda. — Pomislimo, ako bi v Chicagi upelja-li kaj takega; ceste bi bile vedno polne takih "sprevodov". Kdor oglašuje, ta napreduje!ŠIRITE AMER. SLOVENCA! ska v Zed. državah v to mesto. Je gostilničar telefonično javil, Čakal ga je nad vse prisrčen in,da gori v smeri proti Smledm- iskren sprejem. Dasi je množi- |ku-ca detektivov in policistov za-} V dopoldanskih urah se je pirala dostop do njega, se je1 ugotovilo, da je gorelo v vasi vendar ponudila prilika, da mu j Vogljah. Ogenj je uniči! dve-j.e moglo število železniških jma Posestnikoma s slamo kriti delavcev v njih delavskih ob- stanovanjski hiši, tretjemu pa lekah stisniti roko. Tudi dru-|gospodarsko poslopje. Skoda gače je na celi poti delavstvo'je zelo občutna in zn'aša okrog navdušeno pozdravljalo svoje- 100.000 Din ga voditelja. Nezgode po Štajerski. Petletni posestnikov sin Stanko Leskovar iz Lokanje vasi pri Slovenski Bistrici je pri igranju padel tako nesrečno, da si je pri padcu zlomil desno nogo. — 15-letni sin okr. cestarja Ignacij Lovrenčič iz Sta-mefincev pa se je ponesrečil pri nabijanju pištole, ki se je sprožila tako, da je j;adobil Lovrenčič težke poškodbe na levi roki. — 32-letni posestnik Bogomir Pečar iz Kamnice pa je pred tukajšnjo porodnišnico tako nesrečno padel s kolesa, da si je zlomil desno nogo. — Vse tri ponesrečence so prepeljali v mariborsko bolnico. -o- Težka poškodba rudarja pri Črnomlju. Medle Josip iz Sel nad Sto-pičam je bil zaposlen kot ru-dar v Kanižarici pri Črnomlju. Pri vožnji vagončkov v rudniku si je zlomil levo nogo ter je bil prepeljan v bolnico Usmiljenih bratov v Kandiji. -o- Umrli so v Trbovljah meseca septembra: Ivan Deželak, vpokojenec, star 68 let; Blaž Horjak, rudar, 39 let; Helena Salezin, žena vpoko-jenca, 50 let; Franc Rupret, rudar, 54 let; Franc Zdovc, 15 let; Jožefa Žunk, žena rudarja, 26 let; Julija Koren, žena zlatarja, 48 let; Marija Podmenik, prevžitkarica, 74 let; Mastnak Jurij, delavec, 30 let. PADAMO V SREDNJI VEK. Budapest, Ogrska. — Novi ogrski vojni minister je izdal naredbo, da stopi zopet v veljavo pri vojakih kazen bičanja, kar so pred dolgim časom odpravile že vse moderne države. Namesto zapora bo torej ogrski vojak šel "pod šibe". Tudi smrtno kazen za časa vojne bo nadomestilo to "moderno" kazensko sredstvo. Na pomoč je prihitelo več požarnih bramb iz bližnjih va- si. Naročajte najstarejši slovenski list v Ameriki "Amerikanski Slovenec!" Nezgode ▼ Ljubljani. Na dvorišču lesne tvrdke Šiška v Metelkovi ulici je 26. septembra opoldne pobirala trske in lesne odpadke 45-let-na vdova Marija Urankar, stanujoča v barakah na Kodelje-vem. Hotela je izvleči izpod kupa hlodov trsko, tedaj pa se je sprožil vrhnji hlod in se zavalil na njo. Žensko so poteg nili izpod hloda i zlomljeno nogo ter jo je prepeljal reše valni avto v bolnieo. — V bol- Letina. Slive so v novomeški okolici letos zelo dobro obrodile. Kmetje jih ponujajo po 8 do 10 dinarjev mernik. Ameriškega denarja to pride 15 do 18 centov in to za mernik češpelj! Veliko imajo tudi krompirja po 50 do 75 par kilogram. To je 1 do 1 in pol centa kila, kar je nad dva ameriška funta. -o- Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl strokovni učitelj Valentin Lutnik, rodom iz Suhe pri Velikovcu. — V Celju je umrla 32-letna Marija Mumel; istotam 16-letni Martin Lapornik, sin s Prebrl pri Jurkloštru. — Na Jesenicah je umrla Marija Ravniko-va. — V V^rmaših pri "štucu" je umrla posestnikova žena Frančiška Arharjeva. — V Mariboru je umrl davčni ekse-kutor 83 let star Martin Šmid. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 18. oktobra 1929. i i AMERIKANSKI SUOVENEC Pni |n najstarejši slovenski list » Ameriki. Ustanovljen leta 1S9L •jisAJ^ laBaja vsak dan razun nedelj, pon-teljkov in dnevov po praznikih. Izdaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in aprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, IU. , - Telefon: CAfJAL 0098 Naročnina] Za celo leto --$5.00 Za pol leta____2.50 Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto_____$6.00 Za pol leta____3.00 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America Established 1891. T«ued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year----- For half a year „$5.00 2.50 Chicag6, Canada and Europe: For one year__________$6.00 For half a year-------------3.00 POZOR. _ številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imata list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagat« listu. DOPISI važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov nredništvo ne vrača. _ _ Napori za zavojevanje zraka se delajo vsepovsod, in najboljše človeške moči so pri tem zaposlene. Zdaj občudujemo uspehe, obžalujemo razne nezgode in njih žrtve, a morda nismo ravno daleč od tega, da bo mogoče po zgodnjem zajtrku v New Yorku povečerjati na obalih Pacifika pod kaliforniški-mi palmami, ali morda še več, dasi moramo to prepustiti še bolj naši deci, ki bo v času od solnčnega vzhoda do večernega mraka lahko prepotovala daljavo med New Yorkom in mestom Tokio na Japonskem. Tudi zrak se človeku ne bo podal, ampak človek se ga bo poslužil za svoje namene, kakor se poslužuje drugih naravnih sil in moči,Sker zapisano je: "Da gospodariš." Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ^____ J. M. Trunk: Zrakoplovstvo Bilo je 1. 1909, ko sem bil prvikrat v Ameriki. V Pitts-burghu smo šli gledat tovarno za vozove električne cestne železnice. V Ljubljani in Celovcu so takrat vozili, in komaj začeli šele voziti s — konji na cestni železnici, ^.merika je že tedaj v veliki meri porabljala elektriko kot prevozno silo. Rajni Mr. Varoga nam je razkazoval ves obrat. Imeli so shranjene tudi še prve vozove za električni pogon. V primeri z najnovejšimi tedanjimi vozovi so bili prvi vozovi naravnost gorostasni, silno okorni in malo porabni. Ampak najboljši tedanji vozovi so enako okorni v primeri s sedanjimi. Tako je povsod. Napredek se ne vrši skokoma, niti narava sama skokov ne po„zna; vse se giblje stopnjema, drugo za drugim. V ospredju zanimanja je zdaj zrakoplovstvo. Ni prav nobenega dvoma, da bo zrakoplovstvo pri prometu igralo morda bolj važno vlogo, kakor so jo igrale železnice pri prodiranju v prej skoroda nedostopne kraje. V istem letu mi je pravil v Minnesoti star mož, da so pridelali pšenice v taki množini, da niso vedeli kam z njo. Železnica pa je tedaj bila BO milj od istega kraja in nihče se v zimskem času ni upal na pot, najmanj s težkim vozom. Pšenice je bilo cele kope, soli pa prav nič, niti za prišče. Vsak napredek zahteva naporov in tudi mnogo žrtev. Zrakpplovstvb ni izvzeto, in morda bo žrtev več, kakor primeroma kje drugje. v Od časa, ko se je potopila ladja "Titanic", je morda najbolj razburila vsaj prizadete kroge nesreča zračne ladje "City of San Francisco", ki se je nedavno tega ponesrečila na gori Taylor v državi New Mexico.' Izguba niti na življenju, niti na materialu ni bila ravno velika, a bila je ta nesreča značilna za — zrakoplovstvo in pri zrakoplovstvu. Pet dni so iskali ponesrečence, po razdrapanem gorovju na jugozapadu, dokler niso našli kup sežganih in polomljenih ostankov. Kaj se je prigodilo? Kdo more povedati? Ali so bile naravne sile premočne, ali je morda bil kak pomanjkljaj pri potrebni previdnosti? Nihče ne more tega dognati, ker ni nobene "priče. Trije od posadke so z ladjo vred zapadli smrti, kakor tudi vseh pet potnikov. O vzrokih nesreče se-more le ugibati, domnevati, odkrilo se pa ne bo, kako je do nesreče prišlo. To je morda najbolj značilna nesreča pri zrakoplovstvu. Nesreče pa se dogajajo skoroda dnevno. Ali naj se zrakoplovstvo ustavi, opusti ?t Nikakor ne. Žrtve so povsem naravne, in prav gotovo je, da nobene žrtve ne bodo niti najmanj ovirale človeka, da gre po začeti poti naprej, kakor-ga niso prav nikjer in ga nikoli ne bodo. Lahko ga izučijo, ampak ustaviti človeka žrtve ne morejo. Mitični Dedal se je baje prvi poizkusil v tej stroki'. Ponesrečil se je. To ni bil konec, temveč morda ravno začetek novih naporov in poizkusov. Kakor široko in nevarno morje človeka ni moglo zadržati, da bi se ne bil naprej in naprej podajal v malih ladjicah na valove iskat novih svetov, in so vse nesreče na morjih le spodbujale podjetnost/njegovega duha, tako je bilo tudi pri zrakoplovstvu in bo še naprej, ker zračne širine in globočine ležijo pred človeštvom skoroda še neodkrite in vsekako še dolgo ne bo človek zmagal v zračnem kraljestvu. FILMSKE SLIKE K.S.K.J. ( Ely, Minn. Dne 31. oktobra, v četrtek, se bodo kazale filmske slike v dvorani Washington šole in sicer za otroke se bodo kazale popoldne ob 4. uri proti pristopnici 10 centov; starši ste prošeni, da boste toliko naklonjeni, da, bote ustregli svojim otrokom, da bodo.deležni velike duševne koristi. Videli ,bodo veliko koristnega, kar jim bo ostalo tudi v spominu celo njihovo življenje. Ne pozabite dneva ^1. oktobra! Za malo vstopnino 10 centov bodo imeli skozi dve uri lopih pri-.zorov. — Zvečer ob p 8. se bodo kazale slike za odrasle proti vstopnini 35 centov, kar je jako primerna, oziroma nizka cena za dve uri duševnega užitka. Imeli bomo lep spomin, ki ga ne bomo zlepa pozabili, kajti imponirale bodo ugodno na vsakega pričujočega še bolj, kakor si moremo že sedaj predstaviti, saj nam dajo za to povod druge naselbine, kjer so se že te slike kazale. Povedati mi je, da bo šel en del denarja, prejetega za vstopnino, za našo cerkev, o-stala vsota je pa last KSKJ. za kritje stroškov za nabavo filmskih slik. Prosim torej, cenjeni naročniki, da tudi vi velikodušno agitirate pri svojih sosedih v svrho, da se udeležijo v kolikor mogoče velikem številu ter pokažemo, da še živimo, da ne bomo dali povoda, da bi se reklo, da je bila Elyska udeležba najslabša, posebno kadar gre korist za našo lastno župnijo in organizacijo, kakor je KSKJ., katera je tu v Ely dobro zastopana z nad 350 člani (cami). Kakor sem poprej omenil, se bodo kazale slike v Washington Auditorium, katerega nam je naš šolski odbor z veseljem oddal za to priliko ali svrho, za kar, gre odboru iskrena hvala za iskreno uslugo, kajti boljšega prostora si ne moremo misliti, kakor je Auditorium Washington šole, in pa, kar je še najbolj poglavitno, najemnine ne bo treba plačati od. dvorane. Več o tej zadevi bo prineslo tudi Glasilo KSKJ. Torej vsi dobrodošli in na veselo svidenje 31. oktobra! S pozdravom! Jos. J. Peshell (Jernejčan). ZOPET NEKAJ IZ JOLIETA. Joliet, 111. Čas za piknike in zabave na prostem je minul. Zdaj bo prijaznejše se zabavat in veselit znotraj na gorkem. Torej, dragi farani sv. Jožefa in prijatelji in prijateljice iz Rockdale in Chigage, nudila se vam bo lepa prilika se razveseliti v nedeljo, dne 20. oktobra, ko bodo priredile članice Drill Teama od društva sv. Ane Katoliških Borštnaric lepo igro: "Dvanajst starih devic." Tudi očetje in matere teh deklet bodo imele priliko vi-diti svoje hčere, kako lepo znajo "solcirat", kakor solda-ti. Nobenemu ne bo žal za par centov, ker se bodo razveselili in obenem bodo nekaj prispevali za svojo cerkev, ker čisti dobiček je namenjen za našo cerkev.' Že samo ime igre vam zagotovi, da bo dosti smeha. Torej nepozabite dne 20. oktobra priti v Slovenian Hall, Na svidenje tam! Mary Pasdertz. --0- GLAS IZ EVELETHA. Eveleth, Minn. Kjer vsak dopisnik začne glede dela, sem se tudi jaz namenil poročati kako gre z i-stim v tej naselbini. Kar se tiče dela v rovih obratuje še po-voljno, ali vse eno jih je še precej posebno mladine med 18. in 20. letom, da ne morejo dobiti dela, pa tudi priletni, kateri so vso svojo moč pustili v rovu ne dobijo več dela s pripombo, da so prestari, morajo pa doma biti. Slučajno' mogoče dobijo po en teden kakšen pa dva tedna in s tem naj vzdržu-» je svojo družino po številu 6 8 ali še več za prehrano in opravo, posebno v zimskem času. Tudi na političnem polju se živahno gibljemo in se zanimamo za organizacije sedaj ko imamo volitve v teku. Jaz sem se odločil, da bom spregovoril pred volitvam v "A. S." in to bom sedaj storil zaradi tega ker imamo sposobne slovenske kandidate za v mestni odbor. Zato je naša dolžnost, da jih vsi Slovenci, Hrvati in Poljaki podpiramo, da zmagajo na dan. volitve, ki se bodo vršile dne 28. oktobra 1929 in potem 5. novembra. Jaz mis- lim in smelo trdim, da ima vsaki v srcu zapisano, koliko je bilo naših Slovencev, Hrvatov ali Poljakov zaposlenih pri mestu v letu 1928 in še bolj pa 1929? Večina drugorodci, izjema, da ako je bilo kako u-mazano delo, tam je pa Slovenec, Hrvat ali Poljak dobil. Zatorej kadar naš človek kandidira za kak urad je to naša čast, ob enem pa dolžnost,'da mu priborimo tudi zmago izvolitve. Ne poslušajte nasprotnike, ki agitirajo in nasprotujejo svojemu rojaku in ga ob-dolžujejo in sumničijo na vse strani, da ga porazijo. Dragi Slovenec-ka! opusti že enkrat tisto grdo nevoščljivost in sovraštvo do svojega krvnega brata. Ako te kdo nagovarja tega ne, ta ne bo, rajši bom drugorodca? Mogoče zato, ko znajo bolj izkoriščati mesto? Dajmo priliko raje našim Slovencem, ko bi imeli drugi zapravit mesto nam naj še naši dobijo kaj, zatorej dragi rojaki postavimo se v br^n in 'is tem dosežemo zmago. Zatorej naj bosti zadnji dve leti opozorilo, da bomo še bolj delali in agitirali za naše rojake, da jim priborimo večino, zakaj to bo nam v ponos in korist. Pa bo mogoče kakšen-a rekla, ja, zakaj pa tega in tega ne — poglejte na slovenski pardi je prišel in kar dva ali tri dolarje je dal in z nami šel I plesat, je tako prijazen. Dra-j gi-a pa ne veš zakaj vse to, i ali še nepoznate kjer imate že šole leta in leta. To so tisti farizeji, hinavci, ki se hlinijo z obljubami, kaj se še niso vam oči odprle, kaj delajo ko jih na stol posadiš; pa prideš ga vprašat za kako delo; kaj ti poreče? bo rekel, da nima nič. ne da bi te pogledal in na vse zadnje ti bo zagodel da ga nisi volil. Zatoaej še enkrat vsi na plan na dan volitve za Slovence. Pozdrav vsem čitateljem tega lista! Eveletchan. SLOVENEC POVOŽEN. Ely, Minn. Jožef Pluth je šel po svojih opravkih do svoje svakinje, ko je šel čez Camp Street je pridrvel z veliko naglico neki Anglež z svojo karo od nasprotne strani, bolj iz ozadja, ter podrl rojaka na tla in ga vlekel več korakov po cesti. Pluth je zadobil veliko rano na glavi in manjše poškodbe na nogah, bil je takoj prepeljan v bolnišnico, kjer so mu ustavili odtok krvi in glave, in ga obvezali. Ta dogodek se je pripetil zvečer za kar se izgovarja voznik, da ni videl nikogar, dasi svetijo luči dovolj. Tudi v Ely je zadnji čas postalo veliko rojakov žrtev pro-hibicije. Obsojenih je več rojakov na nekaj mesecev in z denarno globo. Kar je najbolj žalostno zadnji čas, da so začeli se Slovenci medsebojno iz zlobnosti ali golega mašče-, vanja ovadivati. J. J. P. - NAŠ KANDIDAT FRANK J. TURK IN NJEGOVA DELA. Cleveland - Collinwood, O. V Clevelandu je slovenski element prišel do veljave in u-gleda, ker sq požrtvovalni rodoljubi o pravem času širili in krepili narodno in kulturno zavest, ki je obenem vzpodbuda za gospodarstvo in podjetnost. Eden izmed teh mož je brezdvomno Frank J. Turk, sedanji slovenski kandidat v četrtem okraju. Usoda naših ljudi je, da si morajo vse kar si priborijo, u-stvariti z delom svojih rok; nihče nam ne bo pomagal in se za nas brigal ako si ne bomo pomagali sami in se s svojimi lastnimi močmi ohranili in razvijali. Kako težavno je iz skromnih razmer pričeti kakšno veliko delo, nam dokazuje šola sv. Vida, ki se danes ponosno dviguje v središču slov. naselbine. Pri tem delu vidimo Mr. Turka, kako se je potegoval, da bi naša mladina imela svojo streho, kako je organiziral pripravljalni odbor za novo šolo in se trudil, da bi bila potrebna svota čimpreje na rokah, da bi se tako omogočila zidava nove stavbe. Tako se je delovanje Mr. Turka v prid Slovenstva v Clevelandu vsestransko raztegnilo; starejši naseljenci se še dobro spominjajo, kako velika opora jim je bil Mr. Turk na sodniji, kjer so se morali zagovarjati radi lahkomiselne mladine. Na epi strani je reševal mladino, pred sitnim zakonom, na drugi je pa tolmačil starišem in jih vlačil iz zadrege. Tedanji mladinski sodnik Mr. George A-dams se je močno čudil, da i-ma baš od slovenske strani toliko mladine pred seboj, a Mr. Turk mu je dokazoval, da je treba mladini igrališča, kot ga imajo drugi deli mesta; mladi možgani morajo vedno nekaj delati, ako ne bodo delali dobro, bodo pa slabo, zategadelj je treba mladino zaposliti. Vse bi bilo dobro, je odvrnil sOdnik Adams, samo, ako bi imeli prostor! Tudi prostor je na razpolago, je dejal Mr. Turk, treba je samo, odobritev od mestne zbornice. In šli so veljavni možje, kot Dr. Seliš-kar, Anton Grdina, Knaus, Su-hadolnik, Škul, Turk in drugi ter s pomočjo mestnega blagajnika Adam Danima, kateri jim je šel na roko in spravil zadevo v mestno zbornico ter končno izposlovali igrališče naši mladeži za plinarno na 62-ti cesti. Glavni povzročitelj tega je bil seveda Mr. Turk, o katerem se lahko reče, da je priboril slov. mladini prvo i-grališče. Namen Mr. Turka je bil tudi, da bi s tem zaposlil slov. trgovce. Kakor znaSio i-mamo v Clevelandu društvo slovenskih trgovcev (St. Claire Merchandise Association) ko-jemu društvu se ima zahvaliti slovenski Cleveland za cvetoči razvoj slov. trgovine. Posebno razstava slov. trgovcev je jako povzdignila slovenski ugled pred ameriško javnostjo. Toda nobenemu ne pade v glavo, da bi vprašal, kdo je pa ustanovitelj tega društva slov. trgovcev? In zopet je treba razločno potrditi, društvo slovenskih trgovcev je ustanovil Mr. Fr. J. Turk in bil prvi društveni tajnik. Sedaj stoji on pred nami, kot slov. kandidat četrtega o-kraja. Njegovo delovanje leži pred nami, kakor odprta knjiga, kjer so zabeležena njegova dela. To je tedaj rekord moža, kojega se pričakuje, da ga slov. in hrvatski volilci ne bodo pozabili pri volitvah in mu bodo vsaj deloma izkazali priznanje, katerega po vsej pravici zasluži. Karol Skebe. IZ URADA DR. KRŠČANSKIH ŽENA IN MATER. Sheboygan, Wis. Naznanja se vsem članicam našega društva, da bomo imele vinsko tergatev v nedeljo 20. oktobra v Standard dvorani. Vabimo sploh vse naše rojake in rojakinje, da nas obiščejo v obilnem številu. Igrala bo izvrstna godba popoldne in zvečer. Preskrbele bomo dober prigrizek in kapljico iz New Yor-ka. Za obilno vdeležbo vabi odbor. Marija Novšek, tajnica. • -o- BANOVČEVI KONCERTI. Dne 20. okt. v Clairton, Pa. Dne 27. okt. Collinwood, Cleveland, Ohio. Dne 2. nov. v Girard, Ohio. Dne 3. nov. v Lorain, Ohio. Vsi dopisi se naj naslavljajo glede dogovorov za moje koncerte na naslov: Svetozar R. Banovec, 442 — National Ave. Milwaukee, Wise. -o- NAZNANILO. Victor kompanija, ki je stala skozi mnogo let v prvi vrsti glede gramofonske industrije, je pred kratkim izdala nov, popolnoma električni Victor Radio - Electrola RE-45, in popolnoma električni Victor Iia-dio Console R-32. Pj-oizvajanje teh instrumentov je čudovito, in na tisoče ljudi vsak dan obiskuje njih razstavo pri trgovcih. Med slovenskimi Victor ploščami, ki so bile izdane zadnje čase, stoji na prvem mestu "Zlata poroka," ki jo je izdelal pevski zbor "Adrija" in Hojer trio. Na njej govori tudi slovenski duhovnik Rev. Hugo Bren, in tako je ta plošča prava slika zlate poroke, kakor se obhaja v resnici. — Zelo dobre so tudi druge tri izdane plošče. Vse gori omenjeno si lahko nabavite iz Knjigarne Ameri-kanski Slovenec. V zadregi. Krojač: "Slišite, gospod . . . vse kar je prav . . . danes se ne dam odpraviti . . . danes moram dobiti na vsak način nekaj denarja." — Dolžnik: "Jaz tudi . . . kaj pravite, ,kako bi to naredila?" •ail!lllllllllli!IIIIIIIIIIMIIillllll!IIMIIIMa | f PODLISTEK *■ j ^rin i h i itfiM rtnWtnrtTTmt n j rTH lilt i n iTl mTTmTmtniTiTmmnTr^ iTmTt m i) i itiP Dr. Ožbolt Ilaunig: KAPELŠKI PUNT. Sešla sta se vedno pri Hriberniku zgodaj zjutraj, srčno je bilo slovo in Tomej je še posebno pogledal na Anko, ki je stala med vratmi in se pošalil z njo, ter ni odšel prej, dokler ni dobil lepega šopka v spomin na dolgo pot. In zavriskala sta, ko sta bila že visoko na hribu in se ogledala še enkrat nazaj na mili dom. Mati in Anka sta še stali pred hramom in odzdravljali, dokler nista zginila krepka rudarja v temnem gozdu. Med delom je minul hitro teden, v soboto pa je pripravljala mati Klara opoldne dober o-bed za Andreja, ki s^ vrne iz rudnika. Šla je nekaterikrat gledat oziroma poslušat. In če je slišala vriskanje som od hribov, tedaj je vedela, da se vrača in hitro je pri- pravila vse, da ni bilo treba dolgo čakati lačnemu Andreju, ki se je veselil okusne jedi. Med tednom je pač kuhal po svoje, včasih sta se ječmen in polenta malo pri-sinodila in tudi iztžgankov se je včasih napravil "grof", kar je.povzročalo pri tovariših mnogo smeha; žganki se niso dali razdrobiti in se je vleklo celo testo kakor lim. Zvečer je prišel Tomej k Andreju in pomenkovali so se o preteklem tednu in se smejali. Pri tem je Tomej kaj rad pogledoval po strani na Anko, no, in priznajmo, tudi Anka je skrivoma upirala oči v brhkega fanta. Bili so srečni dnevi. Mati Klara si je želela, da bi ostalo vedno tako, v- Tomejo-vera srcu pa je tlelo srčno nagnjenje do pridne Anke in sanjal je že, kako bo srečen, ko si vstvari svoje ognjišče in mu postane Anka zvesta družica. Toda prišlo je drugače. Da poznejše razumemo, poglejmo nekoliko v zgodovino. Cesar Jožef II. je odpravil podložni-štvo. Kmet je postal prost in se podal, mor ga je vleklo srce; njegov prejšnji go-% spod mu je moral prepustiti zemljo proti primernemu plačilu. Da si pa ohrani drža- va vire dohodkov, je bilo treba, da plačujejo vsi lastniki zemlje enakomerno po velikosti posestva zemljiški davek. Vsled tega se je v tozadevnem patentu iz leta 1785 Odredila nova izmeritev zemljišč in ugotovitev dohodkov iz posestva. To delo so i-meli izvršiti predvsem zemljemerci; ker pa teh ni bilo v zadostnem številu, so se določile tudi druge osebe. V Zeneku je bil tedaj za flegarja Ivan Reitrer, ki ga že poznamo iz pogovora gostov v komendi. Bil je z dušo in telesom zavzet za korist svojega gospoda, grofa Franca Hosenberga,( ki je bil tedaj lastnik obširnih ženeških posestev. Zato se mu pa ni smilil kmet in ga je pritiskal, kjer je le mogel. Bil je samec in resnica je bila, da ženske niso imele miru pred njim. In tako j.e bil tudi Robert Hubman sad takega razmerja, za katerega je moral prevzeti vso skrb po materini smrti. Robert je bil drugače brihten fant, zato ga je dal oče v šolo v Celovec. Po dovršenem uku je pomagal očetu pri vodstvu oskrbništva, posebno v pisarni. Kakor nalašč mu je prišlo tedaj, •da so rabili sposobne osebe za merjenje zemljišča. Robert Hubman bi moral v Kap- li in okolici izvršiti sVoj posel, katerega je tudi prevzel spomladi leta 1785. Stanoval je navadno v Kapli na glavnem trgu. Oče ga je sicer vabil, naj stanuje pri Vrbniku v Lobniku, kjer je prostorna in enonad-stropna hiša in ga nič ne stane, ker je last ženeške gospode. Flegar sam je vedno tam stanoval, kadar je imel posle v tem kraju, toda Robert je bil rajši v trgu, ker je ljubil družbo, posebno žensko, in zaradi tega je bilo življenje v Lobniku predolgo-časno. Robert je najprej meril zemljišča proti Obirskem. Hodil je mimo Hribernikove hišice čez potok Bela in dalje po soteski na svoj opravek. Tako je naneslo, da je videl večkrat Anko, sedečo pri oknu. Pogledal jo je vedno pozorno. Anka se je sicer prvotno umaknila, pozneje pa se je zgodilo, da je vzdržala njegov pogled, in ko se je Robert že nekoliko oddaljen obrnil, je opa-zil, da je gledala Anka za njim in pri tem zarudela. Nekoč jo sreča na poti proti domu blizu njenega doma. Po pozdravu je dala ena beseda drugo in znanje se je začelo. Robert je bil vitke postave, črnih las in temnih oči, imel je vsekakor tako zu- nanjost, ki dekletom ugaja. Znal pa je tudi gladka in sladko ter tako prepričevalno govoriti, da se je ulovilo neizkušeno dekle v njegov« mreže. . Tako je bilo tudi pri Anki. Srečala sta se večkrat, govorila vedno več. Robert je vedel povedati to in ono, napeljal je govor na ljubezen in namignil, da ima lepo službo in bi Anko tudi poročil, če bi ga marala. Neizkušenemu dekletu je donelo to kakor sladka .pesem ip je smatrala vse za resnično. Izginila je iz njenega srca podoba poštenega Tomeja, nič več ga ni pogledala in se ga izogibala. Mati in brat sta to opazila in jo svarila, a Anka je vedno zatrjevala, da verjame Robertu, ker govori tako iskreno. Znanje je trajalo že nekaj tednov. Skrbi so se polastile matere Klare, ko je videla, da se je podala njena hči na nevarno pot." Nekoč je izostala Anka pozno v večer. Imela je sestanek z Robertom, ki ji je prinesel lep prstan. Anka je bila vsa omamljena od lepega daru, nikdar ni imela kaj takega. (Dalje prih.) "NOSHA Elcctric Interurbans Motor Coach Routes :hicago i loop OOOOOOOOOOOOOCXX Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) VSTANOVLJENA 29. NOVEMBRA 1914. Zedinjenih Državah C0J0I. Inl,'of 111 Severne Amerike ^CaeZ. JUliei, 111. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 815 N. Chicago St., Joliet, 111. I. podpredsednik: Filip Živec, 507 Lime St., Joliet, 111. II. podpredsednik: Mary Kremesec, 2323 S. Winchester Ave., Chicago Glavni tajnik: Frank J. Wedic, 501 Lime Street, Joliet, I1L Zapisnikar: Paul J. Laurich, 512 N. Broadway, Joliet, 111. Blagajnik: John Petrič, 1202 N. Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja: Rev. Joseph Skur, 123 — 57th St., Pittsburgh, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI, ODBOR: Andrew Glavach, 1941 W. 22nd St., Chicago, I1L Jakob Štrukel, 1199 N. Broadway, Joilet, IIL John Gerčar, 1022 McAllister Ave., No. Chicago, 111. POROTNI ODBOR: Anton Štrukel, 1240 — 3rd St., La Salle, 111. Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpburg, Pa. Joseph Wolf, 508 Lime St., Joliet, 111. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. -o- Do dne 1. jan: 1929 je. D. S. D. izplačala svojim članom in članicam ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin v znesku $58,942.33. Društvo št. 13, Chicago, 111., je pridobilo 21 novih članov(ic) ; nagrada $15.00. lj)ruga društva so tudi pridobila nove clane-(ice) med kampanjo, ampak ne zadosti, da bi prišla na vrsto za nagrade. Društvo št. 14, East Pittsburgh, Pa., je pridobilo 11 novih članov (ic) med kampanjo; ker so pa bili med temi 11 člani (cami) 3 suspendani, je društvo izgubilo nagrado. Dragi mi člani (ce) in društveni uradniki! Prosim vas, delujmo na'prej, kakor smo.dozdaj, roko v roko v pravem duhu in sobratski in sosterski ljubezni. Kajti dokler bo to med nami, bo naša organizacija še dosti bolj napredovala. Eno stvar vam prav na srce polagm: ne pozabimo našega mladinskega oddelka! Posebno stariši in člani (ce) roaše organizacije, dajte vaše sinove in hčerke v naš mladinski oddelek, mi vemo, da so dandanes zmiraj v nevarnosti in za tistih 15 centov asesmenta na mesjec od 1. pa do 16. leta, je jako malo in poceni zavarovalnina. Kampanja za mladinski oddelek bo še trajala do 1. januarja 1930; do tistega časa dobim*/ nagrade za vsakega člana(ico); kaj ni to lepa nagrada? Gotovo, da je! Torej pojdimo na delo za naš mladinski^oddelek, ker ta oddelek je bodočnost vsake organizacije in dolžnost naša je, da se potrudimo zanj in naša slavna organizacija D.S.D. bo živela na veke. ' Z bratskim pozdravom ostanem vaš udani za napredek D.S.D. 4 Frank J. Wedic, gl. tajnik. -o- Društvene vesti in naznanila. ležijo te veselice. Dalje vas prosim, da se še danes odločite za to veselico,, ker to je prva prireditev te sezone in v korist društvene blagajne. Zatorej pridite in pripeljite še druge seboj. Pričetek ob 7:30 zvečer. Vse vabi Odbor. Navadno je tako, da se da vsak raje potegniti, kakor se .pa dajo drugi njemu. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 ali $1000.00. Od 16. do 40. leta se lahko zavaruje za $1000.00. Od 40. do 45. leta $500.00. Od 45. do 55. leta se zavaruje le za $250.00. ROJAKI, PRISTOPAJTE K DRUŽBI SV. DRUŽINE! o v__._____^ m 0<>0<>CKX><><>0<><>CK>0^ IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA D.S.D. Finančno poročilo za mesece julij, avgust in september 1929. Dohodki: Preostanek v blagajni' dne 30. junija 1929 ..................t........................... $51,428.59 Prejeli od društev od 30. junija do 30. septembra................$3679.15 Prejeli za obresti od 30. junij^ do 30. septembra .................. 1366.56 Dobiček pri nakupu obveznic ..........:......................................... 113.20 Skupni dohodki od 30. junija do 30. septembra 1929—.$5,158.91 5,158.91 Skupaj ....................................................................*......... Stroški: Izplačali za posmrtnine od 30. jun. do 30. sept. 1929............$2250.00 Izplačali za operacije od 30. jun. do 30. sept. 1929................ 150.00 Izplačali za nagrade od 30. jun. do 30. sept. 1929................ 14.00 Za upravne stroške ...................................................................... 70.24 $56,587.50 IZ URADA DR. SV. TEREZIJE, ŠTEV. 16. D. S. D. Chicago, 111. Naše društvo bo imelo prvo plesno jesensko veselico v nedeljo dne 20. oktobra v šolski dvorani. Pričetek ob 7. uri zvečer. Zatorej Vas še enkrat vabimo, da nas posetite v nedeljo, zakar ne bo nobenemu žal, ker bo obilo zabave in razvedrila in vse bo izvrstno postre-ženo. Vabimo še enkrat vsa društva iz Chicage in okolice h udeležbi. Kadarkoli smo še naredile veselico, je bila vedno dobro obiskana, tako upamo, da bo tudi to pot. Naše društvo pa bo vsem ob enaki [ priliki povrnilo. Zato kdor se hoče v nedeljo dobro naplesat, naj kar pride na našo veseli- co. "Igrala bo izvrstna godba in dosti druge zabave bo, tako, da se ne bo nobeden kesal, če se bo udeležil. fsTa veselo svidenje v šolski dvorani. Vas vse vabi veselični odbor! Mrs. Anzelc, tajnica. --o- VABILO NA VESELICO. E. Pittsburgh, Pa. S tem se naznanja vsem članom in članicam dr. sv. Lovrenca, štev. 14. D. S. D. v East Pittsburghu, Pa., da bomo imeli prvo jesensko veselico s trgatvijo ali berbo, v soboto dne 26. oktobra v poljski dvorani na353 — Beech Street. Vstopnina bo za moške 50c. za ženske 35c. kakor ponavadi. Dalje opozarjam vse člane in članice, da se polnoštevilno ude- uiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiii.i. bo to zadostovalo, da začneš življenje ja-ko lepo." Nato spet počaka. "Upam se trditi, da je to več kakor pa ti je ponudil profesor. Ali ni res tako?" 17. Jim se odloči. Jim je pa le še kar stal in gledal Gadsde-na. Ta ponudba ga je tako presenetila, da je komaj mogel verjeti lastnim ušesom. Gadšden pa je bral njegove misli. "Mislim resno", je rekel. "In kar je še več: tvojega prijatelja Thorolda ne bom o-viral, dokler ne začne on mene ovirati." Tisoč misli je zaplesalo Jimu po glavi. Nespametno bi bilo, ako bi rekli, da to ni bila zanj izkušnjava, kajti takale ponudba je že sama na sebi bila velik poklon in če je sploh kakšna stvar, ki bi po njej hrepenel, fti po nobeni drugi toliko kakor po priliki, da si o-gleda svet! V naslednjem hipu pa je tok vseh teh misli spremenil svojo smer in čudno: ni začel misliti na Thorolda, ampak na Sama! Zdelo se mu je, da v duhu vidi, kako ga pogleda Samov oglati in pošteni obraz, ko zasliši novico, da se je njegov tovariš udinjal Človeku, ki je oba zvijačno ujel. Jim zmaje z glavo ter se kar naenkrat odloči in reče: "Zal mi je, Mr. Gadsden, a ponudbe ne morem sprejeti." Gadsden ni pokazal prav nobenega znaka, da je morda jezen. Samo z rameni je sko-jnizgnil. / "Kakor hočeš, Selby. Vendar če si se tako odločil, potem mora seveda tudi moj sklep držati, in bosta ti in Lusty morala ostati tukaj, dokler jaz ne odpotujem." "Storil bom vse, kar bo v moji moči, da vam uidem," mu reče Jim. Gadsdenu je obraz »preletel leden smehljaj. "Svobodno ti; kar poskusi! Ker pa seveda ne maram, da bi mi razdejal pohištvo ali po-žgal hišo, te moram nadlegovati s prošnjo, da greš z menoj." Odpre vrata in odide, Jimu pa poinigne, naj mu sledi. Gadsden ga pelje v pritličje, nato pa po dolgem, s kamenitimi ploščami tlakovanem hodniku tja onstran dvorane in odpre neka vrata, ki so bila videti jako težka in močna. "To je tvoje stanovanje," pravi s svojim ledenim smehljajem. "Pošljem ti nekaj hrane in če se tekom dveh ur premisliš, lahko trikrat pozvoniš z električnim zvoncem. Pozneje pa bo prepozno." Preden se je Jim zavedel, kaj se prav za prav godi, je bil že v sobi, težka vrata so se zaloputnila za njim in slišal je, kako se je v ključavnici zavrtel ključ. "Torej je tudi tebe ujel!" se oglasi Sam in mu stopi nasproti. Bolj jeznega izraza Jim na njegovem od vetra ožganem obrazu še nikoli ni videl. "Kako pa je tebe ujel?" vpraša Jim. "S prav preprosto zvijačo. Ko sem se s kolesom peljal mimo vrtnih vrat, sem zaslišal, da nekdo stoka, kakor človek, ki je hudo ranjen. Bil sem tak osel, da mi še na misel ni prišlo, da je to zvijača, v naslednji minuti pa sem že imel na glavi cunjo, potem pa nisem videl ničesar več, dokler se nisem znašel v tej hiši. Najprej sem bil v nekakšni kleti. Semkaj pa so me pripeljali pred nekaj minutami." Nato preneha. "Zdi se mi, da si šel mene iskat, ne?" Jim prikima. "Jaz sem bil še večji osel kot ti, kajti šel sem v past z odprtimi očmi." "Kaj bi po toči zvonila!" pravi Sam mirno. "Zdaj morava le za to poskrbeti, da se rešiva." Jim se ozre po sobi okoli. Bila je majhna in prazna, nekakšna jedilna shramba ali pa morda orožarna. Vrata so bila nenavadno čvrsta, edino malo okno pa je imelo trden železen križ, s tremi prečkami. "To se jako lepo sliši," reče nato suhoparno, "toda podgana bi lažje ušla iz pasti kakor pa midva iz te sobe! Le kako se misliš te reči lotiti?" "Pri oknu," pravi Sara. "Prečke niso vdelane v kamen, ampak so privite v leseni okvir." Jim stopi k oknu in si prečke ogleda. — "Prav imaš, Sam, vendar pa brez dobrega izvijača vijakov ne bova mogla odviti." Sam se zvito nasmehne in potegne iz žepa izvijač, ki je bil videti kar poraben. "Gadsden je zvit," reče nato, "vendar pa ni bil toliko zvit, da bi me dal preiskati. Pri-čvrstil sem vijake na kolesu, preden sem odšel, potem pa izvijač vtaknil v žep. Sreča v .nesreči, ne?" "Mislim da!" pravi Jim. Nato pa spet pogleda okno. "Če se nama posreči, da vsaj eno prečko odstraniva, upam, da se bova lahko splazila skozi." (Dalje prih.) SLOV. ZOBOZDRAVNIK URAD: OGDEN AVE. BANK BLDG. soba št. 204 Vogal Crawford in 395,9 Ogden Ave., Chicago, III. Uraduje: Od 9. do 12. dop., od 1. do 5. pop. in od 6 do 9 zvečer. Ob sredah od 9 do 12 dop. The Will County National Bank of joliet, illinois. Prejema raznovrstne denarne vloge, ter pošilja denar na vse dele sveta. Farne šole in ječe. Pri kampanji za verske in župnijske šole se je baje poudarjalo, da mora Amerika zidati vedno več in večje ječe, ker je "premalo farnih šol, premalo verouka," kakor se izraža g. Molek. Sicer g. Molek ni za kake ječe, kar je prav in dobro, a še manj je on za kake župnijske šole ali za kak verski pouk. Vse, kar je količkaj z vero v zvezi, mu je hud trn v peti. "Saj res!" meni zafrkljivo in argumentira dalje: "Bili so časi, ko sploh ni bilo nobene druge šole kot cerkvene — in takrat kajpada ni bilo nobene ječe. Tudi danes so dežele, n. pr. Španija, Poljska, Ogrska in tudi Jugoslavija, v katerih je verouk v javnih šolah. In tam set^da nimajo nobene ječe! Kdor verjame, je zrel za prvo klop v raju." Ne ravno v kakem raju, ampak vsepovsod so za prvo klop — plitve glave, in vrlo plitve glave so tam, kjer se argumentira in se verjame argumentom, kakor argumentira in ima argumente — g. Molek. He, he. Veronauk in nič ječ. He, he. In ječe, dasi veronauk, torej je veronauk za nič. He, Kapital in preostanek $300,000.00 C. E. WILSON, predsed W T * * W *p * «$• & g, J« A ppl^l^ ms mim i? mum jff 80 PreP"čane> da dobijo pri meni S) najboljše, najčistejše in najcsnejže / fl /f MESO IN GROCERIJQ ' 'iV zalogi imam vedne vsake vrste ( sveže ali suho prekajeno meso tet l^p-- vse predmete, ki spadajo v mesar- I sko in grocerijsko obrt. JOHN M. PASBEftTZ COR. CENTER & HUTCHINS STS., ' JOLIET, ILL. Chicasro Telefon 2917. fr »S. & A „-!« A A au au jc Ko bi bil veronauk tako sredstvo, da bi brezpogojno odpravil ječe, bi g. Molek najprej protestiral zoper, tako ?redstvo, dasi je zoper 'vsako ječo, in protestiral bi, ker bi bilo to sredstvo veronauk. Stavim, da bi, ker veronauk mu je nekaj tako hudo zoperne-ga, da bi riskiral na račun ve-r6nauka morda prav vse ječe. Saj se poznamo, in veronauk mora iti, naj potem gre vse rakom žvižgat. Ampak z veronaukom in s tem, kar je za veronaukom, je pač kakor s prav p#osebno robo. Ali za veronaukom je morala, če hočete etika. Ali naj se morala odpravi z veronaukom in etika naj se odpravi, ker ni moralnosti, ni etičnosti?? (Konec prihodnjič.) -o- Širite amer. Slovenca! rabite hitrejšo pot! Če hočete hitro doseči v mesto, tedaj vzamete brzovlak in če hočete hitro doseči zdravje, odstfaniti slab tek, zaprtnico, plin, slab dih in enake znake želodčne nerednosti, tedaj, vzemite trinerjevo grenko vino ki ne le očisti vaš želodec in čreva, temveč tudi povrne zdrav tek, pomaga prebavi, vam ojača vaš sistem in varuje proti bodočim želodčnim neredom. Njega vsebina kaskara in druga zdravilna zelišča, malt in rudeče kalifornijsko vino jamči uspeli. V vseh lekarnah. Vzorec zastonj od Jos. Trincr Co., 13,33 So. Ashland Ave., Chicago, III. Da izboljšate okus in povečate redilnost kruha, tort in drugega peciva, u-porabljajte Budweiserjev ječmenov sladni sirup pri svoji peki. Prodaja se pri grocerijskih trgovcih povsod. širite amer. slovenca! "Najboljše delo za manj denarja" Nobenega izgovora za slabe zobe. Časi o bolečinah pri zdravljenja tn popravljanja zob so minuli, pa tudi stroški za denttetoro delo so tako malenkostni, da bi ne smeli delati zapreke. Tudi ako imate le en zob, ali ve«, k| so pokaženi, ne odlašajte, da bodo še slabil. Pridite takoj Jutri in gava-rujte si svoje splošno zdravje z zdravimi zobmi. Ne morete pričakovati popolnih uspehov od nadomestkov. Budweiserjev ječmenov sladni sirup ne vsebuje nikake vrste nadomestkov-nikakih pri-meskov, nikakih ponaredb, nikakega umetnega barvila, nikakih umetnih dišav. Budweiser i Barley-Malt Syrup ■ - BM-143 Prodajalci: WESTERN SALE CORPORATION Phone: Canal 7051 1525 Newberry Ave., Chicago, III. Preiskava in ocena BREZPLAČNO ženska postrežnica Diliwt«. .J o C. V. McKinley, D. D. S naslednik Burrows soboxdravnika D' Arcy poslopje, 2. nadstropje -1- iter, sobe 204 Pkoae: 4854 " r Odprto: od 9. zjutraj do 8 zvečer. Kupon za brezplačni vzorec Dept. 12 Ime ............................................................. unča..........:................................................. Mesto, država .......................................... od 10. zjutraj do 12. opoiudne. V nedeljo CHICAGO IN VAN BUREN STREETS JOLIET, ILli 000<>0<><>0<>ck><>0<>0 oifoooowoooeooovowvvov 9 1 I PISANO POLJE jI n CtCWt-oryCrO {WVCK1 t n/3 T1....__1.. 0£WXK>OOCK>0 I J Razni kapucinarji. Sv. pismo kot beseda božja je vsakemu na razpolago, ako ga le ta beseda božja doseže. Velika razlika pa je med besedo sv. pisma kakor pride posamezniku pred oči, in med pomenom te besede. Ker od-visi vse od pomena, je razlagalcev brez števila, in vsak suče na svojo strah. Kakqr beseda sama, je tudi razlaga avtoritativna le tam, kjer je bila ta avtoriteta od merodajne strani upostavljena, in to je katoliška cerkev, ustanova Kristova. Raznim razlagalcem se pa lista ne morajo kratkomalo zamašiti, niti ni sredstva, da bi se moglo zabraniti nastopanje takih razlagalcev. In tako se dogaja, da nastopajo razni — kapucinarji, ki se vsak hudo sklicujejo na besedo božjo in jo razlagajo navadno tako, kakor njih kapucinska kuta in barva te kute zahteva, in ti barvi razlaganje prija. Med protestantovske kapu-cinarje se je baje podal Henry Ford in G. Molek p,oroča v posebnem članku o Fordovi kapucinadi pod naslovom "Biblija in avtomobil". Baje je kapitalistični kapucinar, Henry Ford, kapucinadil: " . . . Vzemite samb pridigo na gori in lahko jo uresničite v vsaki j » industriji, pa pojde . . Dalje vsaj po članku v Pro-svefci ta Fordova kapucinada ne gre, in ne morem povedati, kako je miljonarski in avtomobilski kapuein pridigo na gori razlagal.. Ampak proti kapucinu, ki ima pod kuto miljone in avtomobile, nastopi drug kapuein,^ ki je odet v hudo rdečo kuto in je vrlo hud na miljone in menda tudi na avtomobile, in ta kapuein je g. Molek, glavni urednik in člankar. Ker niti 011 sam ne ve, kako bi Ford pridigo na gori v industriji utegnil uresničiti, in baje Ford te robe niti poiskusil ni, se loti Fordove uganke in uresničenja rdeči kapuein, g. Molek, sam. 1 Hardinohamol, se ta rdeči kapuein postavi! Naj mu bo v opravičbo, da ima g. Molek o "lemenatu" vrlo slabo mnenje in je prepričan, da lemenatar-ji znajo in se učijo le, kako se ■poje kak "mizerere," torej je jiemenat hudo mizerna šola. Prav radi te vsaj namišljene mizernosti šole, kjer se sv. pismo razlaga, se upa g. Molek s svojo kapucinado o razlaganju pridige na gori na dan, in je gotovo prepričanja, da je posekal Forda in sploh vse, ki se opravičeno ali neopravičeno z razlaganjem sv. pisma bavi-jo. Blagor takim kapucinom, ki so s tako duševno robo sami zadovoljni in še poleg tega mislijo, da se hudo postavijo nad vse druge in v Prosveti tako kapucinado natiskujejo. Ni čuda, industrijsko vprašanje tiči še v takem' močvirju, ker Henry Ford se vprašanja loti, pa hoče povedati prav, kalco naj se resi, in g. Molek se loti vprašanja na podlagi pridige na gori, pa pride do naravnost obupnih rezultatov. | Človeku, ki ima malo srca za I industrijske .probleme, postane tako hudo pri srcu, da bi se Sftran 3 WMW laMMBMBH ggtns- s v?,-, ■ ,•/ jytB^yvsss®, (ji- f >1^iiS^nmVb^Km''-' m \i"irtawi'!lff £!£m šjKPt p« , , >1f