^^^^ Glasilo Občine Lukovica 9 ^ Rof^dunjac November 2014, letnik XV, številka 9, izid: 21. 11. 2014 stran 6 stran 8 stran 17 Konstitutivna seja občinskega sveta Starodobniki s trendovsko podobo Drugi med Slovenci na Ljubljanskem maratonu B DENT, d.o.o. KRAŠNJA 57A 1225 LUKOVICA Zdravo in uspešno 2014! popoLna zobozdravstvena oskrba in svetovanje neaLergene in trdnejše proteze z boljšim prilagajanjem po sistemu Ivobase ^^ Straumann impLantati j brezkovinska keramika ^Xr^ \ ZOBOZDRAVSTVENA ORDINACIJA: 01/7234-522 dent ZOBOTEHNICNI LABORATORIJ: 01/72 34-515 MOBILNA ŠTEVILKA: 031/684-212 W WWW: b-dent.com EMAIL: bdent.krasnja@gmaiL.con Frizerski salon Bozic Videm 10,1225 Lukovica 01 723 53 62 • 040 576 352 Poleg vseh frizerskih storitev po novem ponujamo še: • keratinsko nego z ravnanjem las • permanentno lakiranje nohtov • ličenje za vse priložnosti PRI NAS OPRAVITE VSE NA ENEM MESTU! • polnjenje klim • homologacije • menjava pnevmatik • optična nastavitev podvozja • servis vseh znamk vozil • tehnični pregledi • registracija motornih vozil • zavarovanja, prepisi, odjave, KAVARNA Oni AVTO KVEDER D.O.O. Obrtniška ulica 1, Lukovica Uradne ure: 7.00 - 19.00, sobota 8.00 - 12.00 TEHNIČNI PREGLEDI: 01/ 7236 - 844 SERVIS: 01/ 7236 - 840 www.avtokveder.com AVTO KVEDER tehnični pregledi Spoštovani! V enoti Prevoje imamo prosto mesto za otroka, rojenega leta 2009 ali 2010, Uprava VVE Medo VRTEC MEDO Zaboršt 2, 1225 Lukovica tel: 01 7236 873 gsm: 051 316 568 fax: 01 723 68 74, e-mail: vrtec.medo@siol.net http://www2.arnes.si/~osljjk5/ Namesto uvodnika Že v prejšnji številki smo pisali, da je s konstituiranjem novega občinskega sveta prenehala veljati funkcija urednika in uredniškega odbora glasila Rokovnjač. V tem času je bil za vršilca dolžnosti odgovornega urednika imenovan dosedanji urednik. Do izbora novega odgovornega urednika na podlagi razpisa, ki ga izvede občinska uprava, se tako še naprej veselim zglednega sodelovanja z vami in še enkrat vabim dopisnike, društva in posameznike, da s svojimi članki popestrite naše glasilo. Leon Andrejka v. d. odgovornega UREDNiKA Koledar prireditev 2015 Občina Lukovica bo zbirala podatke o dogodkih in prireditvah, ki bodo potekale v koledarskem letu 2015 za objavo v javnih medijih in drugih turističnih publikacijah. Občina Lukovica je tako kot že nekaj preteklih let zapored ponovno začela z zbiranjem podatkov o dogodkih in prireditvah, ki jih bodo društva in ostale neprofitne organizacije organizirali v letu 2015. Podatki o prireditvi ali dogodku morajo za umestitev v koledar prireditev vsebovati vsaj naslednje podatke: datum prireditve, naziv prireditve, lokacija (kraj) prireditve, kratek opis prireditve (npr. kulturni program, družabno srečanje, sejem, športno tekmovanje, ^), podatek o organizatorju (naziv organizatorja, ime in priimek kontaktne osebe, telefonska številka, elektronski naslov, spletna stran). Pri oddaji podatkov je nujno potrebno posredovati tudi izjavo, da soglašate z objavo osebnih in drugih podatkov, ki ste jih posredovali. Če ta izjava ne bo priložena, dogodek ali prireditev ne bo uvrščen v koledar prireditev. Pozivamo vas, da podatke o načrtovanih prireditvah in dogodkih v letu 2015 posredujete najpozneje do ponedeljka, 1. decembra 2014, na elektronski naslov: katka.bohinc@lukovica.si. Več informacij: Katka Bohinc, telefon: 01/72-96-318, elektronski naslov: katka. bohinc@lukovica.si. občinska uprava, Katka Bohinc VSEBINA Zaključek obnove kulturnega doma 5 PGD Prevoje - Fire combat 13 Dan mrtvih 7 Čebelarji ne obupajo 15 Lukov sejem 9 Kviz Gasilske zveze Lukovica 16 Dokončan oltar 10 Nov list v karieri 18 Cvetača velikanka 11 Zdrava šola 20 Priznanje Računovodstvu Karmen 12 Srečna hiša 23 V soboto, 22. n. 2014 od 15.00 do 18.00 ure v KD A. AA. Slomška, Šentvid Na sejmu boste lahko menjali, podarili, kupovali in prodajali: • opremo za zimske športe« z nami bo tudi ERDANI Šport • rabljeno c^rcShfo opremo • igrače • ol3laala • knjige.... Letošnji sejem je tudi dobrodelni, zato prinesite m podarite predmete, ki jih bomo podarili otrokom socialno šibkejših družin. Skupaj z vašo pomočjo PODARIMO NASMEH OTROKOM! Vabljeni na veselo sejmarjenjel Naslednja številka Rokovnjača izide 19. decembra 2014. Rok za oddajo člankov je 9. december 2014 do 12. ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku, v aktualni številki ne bodo objavljeni. Svoje članke, dolge največ 1500 znakov s presledki, lahko pošljete po e-pošti na naslov: rokovnjac@lukovica.si ali pa jih vnesete v sistem www.mojaobcina.si. Več informacij na telefonski številki uredništva: 051 365 992. ROKOVNJAČ Je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; v. d. odgovornega urednika: Leon Andrejka; začasni uredniški odbor: Nina Kodrin, Mojca Cerar; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honori-ramo. Članki v rubriki pisma bralcev in politika niso lektorirani. Na naslovnici: poplavljeno Gradiško jezero, foto: Mirko Bergant Dan po tem ^ Po volitvah si marsikdo predstavlja, da nastopi mirno obdobje, ko je vsega konec in se da počivati. No, temu ni tako. Takoj po izvolitvi je treba izpolniti obveze, ki nam jih narekuje zakon ter začeti postopke za postavitev občinskega sveta in odborov. Nekateri odbori in komisije so pogojeni z zakonodajo, drugi so potrebni za nemoteno in korektno delo občinskega sveta. Občinski svet se je že sestal na ustanovni seji, kjer smo vsi skupaj tudi prisegli, da bomo delali kot dobri skrbniki nam zaupane občine ter v dobro vseh občank in občanov. Pazite, ne posameznikov ali posameznih interesov, kot nekateri radi razumete te stvari. Skupni interes je mnogokrat v nasprotju z interesom posameznika ali določene skupine ljudi. Novost v tem mandatu je tudi ta, da bo zdaj potekalo obveščanje in korespondenca, torej tudi gradiva, vse po elektronski pošti. S tem se bo prihranilo veliko časa, papirja in tudi denarja. Do sedaj smo se skupaj z novimi svetnicami in svetniki odločali o postopkih in načinu ter vrstnem redu pri imenovanjih. Dokler bo taka volja, se bo dalo delati. Različna mnenja se rešujejo s kompromisi, takoj takrat, ko pa nekdo kaže na nekoga, ker sam ni uspel, ali igra na prijetne melodije všečnosti ljudem, takrat to ni več demokracija, ampak njena karikatura. Se spomnite tiste svetopisemske prilike, ko so Kristusu po čudežu rekli, naj množi kruh in bo postal kralj, pa tega ni storil, ni igral na všečnost, ampak v njegovem primeru na veliko večje stvari, ki so nam poznane. Pri nas pa je tako dejanje lahko pogubno, ker smo ljudje že tako narejeni, da nimamo nikoli dovolj in nismo radi zadovoljni. Na nas pa je, da dobro gospodarimo z zaupanim premoženjem, da ne bo to nosilo posledic v prihodnje. Tako kot se je to zgodilo s prenizkimi cenami komunale v preteklosti in nastal je šok. Za to smo tu, da smo realni in korektni, da bodo v prihodnosti prave mere. No, tu je pa potrebno znanje in vedenje. To pa ni vedno všečno dejanje in meni biti všečen nikoli ni bil cilj, ampak se truditi biti dober v danih okoliščinah, ki pa so vse prej kot lahke. Včasih smo svetnikom tudi večkrat razložili kako zadevo, a nekateri niso želeli razumeti. Zakaj? Ker jim je to prišlo prav ^ Še naprej se bom trudil, da bodo stvari jasne in se bodo lahko vaši zastopniki odločali, ko bodo zadeve dobro poznali in jih razumeli. Dobivam kar nekaj anonimnih pisem, v katerih prosite in sprašujete, zakaj plačujete to ali ono. Na anonimna pisma ne odgovarjam, kot tudi ne na nesramna (včasih se zgodi, da spregledam še kako drugo, za kar se opravičujem). Jaz Matej Kotnik, naj mi bo všeč ali ne, se moram pod vsako stvar podpisati in s tem tudi odgovarjam. Če želite, da to pojasnim v Rokovnjaču, ni nujno, da navedem vaše ime, če to ne želite, a pod to kar mi pošljete, se podpišite, če ste resni in odgovorni ljudje, če imate prav, se ni treba skrivati, pa tudi, če ne, vas ne bo nihče kaznoval. Smo ljudje z imenom in priimkom in prav je, da se predstavimo, ko se obrnemo na koga. Taka so pravila, tak je bonton. Obilno deževje je povzročilo veliko problemov po naši domovini. Pri nas smo spet (za enkrat!) utrpeli manjše posledice. Režijski obrat občine in gasilci so imeli kar nekaj intervencij in veliko dela s popravili cest, kanalov in druge infrastrukture, a vendar nismo bili priča katastrofi velikih razsežnosti. Popravila bodo vzela veliko časa in tudi sredstev, a to, kar smo opazili na terenu, je, da smo kljub našim majhnim finančnim zmožnostim dobro izvedli nekatere ukrepe odvodnjavanj ob cestah in da ti ukrepi delujejo. Trudimo se in ta trud se kaže kot uspeh. Če se spomnite, kako je bilo, ko je občina nastala in kako je danes, lahko vidimo velike razlike. Dela je še ogromno, to je pa tudi vsem jasno. Veliko napak na cestah se kaže zaradi neustrezne izgradnje. Največkrat je utrditev prenizka, iz neustreznega materiala, nabranega nekje ob poti, neurejen je odvod vode, in pa tudi samo tri centimetrski sloj asfalta. Vse to ne pripomore k dolgotrajnim rešitvam, še sploh, ker imamo pretežno lapornata in plazovita tla. Za vsa popravila in zamenjave bi potrebovali milijone. S sredstvi, ki jih imamo, pa rešujemo najnujnejše. V zadnjih štirih letih smo vsako leto kar nekaj postorili, to radi pozabimo. Letos pa največ delamo po volitvah. In mislim, da je prav tako, ker ni treba,da vedno mislite, da je to »namensko« delo. Končujeta se obnova centra Lukovice II. faza in obnova centra Krašnje. To sta oba zelo obremenjena odseka, tako z motornim prometom kot tudi s pešci. Končno je zgrajen pločnik s parkirišči od Šentvida do Brda in opravljeno delo je meni osebno zelo všeč. Manjka še nekaj drobnih detajlov in poravnava zemljine, kar še sledi. Vesel pa sem tudi za tisti najslabši odsek ceste čez Levičarjev klanec v Vrhovljah, ki je bil čisto uničen. Dobro je, da je to storjeno pred zimo. A še kar nekaj manjših ureditev je, ki so opravljene. Tudi tiste, ki jih je bil obvezen napraviti izvajalec ob gradnji plinovoda in tega ni malo. Tokrat sem pisal več o cestah, a dela še potekajo, tako da še malo za šalo: po volitvah se še vedno dela ^ Vesel sem tudi takega »sladkorčka« kot je obnova glavnega oltarja v Šentožboltu, kjer pomagamo tudi s skupnimi sredstvi, da se ohranita naša dediščina in kultura, ki nam je zaupana v skrb. Prejeli smo jo in dolžni smo jo izročiti tistim, ki prihajajo. Lep adventni čas! ŽUPAN Matej koTNiK izvajanje del na gospodarski javni infrastrukturi Na območju celotne občine je zaključena izgradnja meteornega odvodnjavanja cest - izgradnja dodatnih asfaltnih muld na najbolj kritičnih odsekih cest. Zaključena je rekonstrukcija ceste v Rafolčah na odseku Rafolče - Vrhovlje. Urejeno je meteorno odvodnjavanje in izvedeno asfaltiranje pohodne površine v Rafolčah pri športnem objektu. Zaključena je rekonstrukcija ceste na Učaku. Zaključena je izgradnja pločnika Brdo, sočasno pa se zaključujejo tudi dela na širitvi pokopališča Šentvid. Investicijsko vzdrževalna dela na vodovodu in rekonstrukcija cestišča Krašnja in vzdrževalna dela na vodovodu Lukovica VH Brdo in rekonstrukcijo cestišča Trg Lukovica faza II so v zaključni fazi. Tako Lukovica kot Krašnja dobivata novo podobo. OeČiNSKA UPRAVA, PRiMOŽ DeŽMAN Zaključek obnove kulturnega doma v Lukovici Obnova Kulturnega doma v Lukovici je bila konec septembra uspešno zaključena. Izvajalec SGP Graditelj d. d. iz Kamnika je v pogodbenem roku zaključil z gradbenimi deli na objektu, ki je po odstranitvi gradbiščnih provizorijev zablestel v osrčju trškega prostora. V okviru energetske sanacije je bila izvedena cementna sistemska stabilizacija temeljev, toplotna izolacija celotne fasade, izolacija podstrešja, izolacija stropa neogrevanih podzemnih prostorov, zamenjana so bila okna (tista, ki še niso bila zamenjana), obnovljeno je bilo ostrešje in zamenjana strešna kritina. V sklopu investicije se je začelo tudi preurejanje mansarde, ki je bila v celoti dotrajana in neizolirana. Staro ograjo na terasi je zamenjala nova, moderna ograja, ki lepo zaključuje celotno podobo obnovljenega objekta. Z obnovo Kulturnega doma nismo le prispevali k lepšemu izgledu trga v Lukovici, temveč tudi k učinkovitejši rabi energije in zmanjšanju izpustov emisij CO2 toplogrednih plinov v okolje ter posledično tudi k znižanju stroškovogrevanja. OBČiNSKA UPRAVA, JaSNA SoViNŠEK MiuEiHivQ »lo^Entsrvii IN aianE Povolilna konstitutivna seja novega občinskega sveta Tako kot je že v navadi po volitvah, so se tudi v ponedeljek, 3. novembra 2014, v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici sestali na novo izvoljeni člani občinskega sveta. Ti bodo v prihodnjih štirih letih delovali v dobrobit občanov in s svojimi glasovi pripomogli k odločanju o pomembnih stvareh, ki bodo vplivale na življenje vseh prebivalcev Črnega grabna. Prve seje po rezultatih oktobrskih volitev se je udeležilo trinajst od petnajstih članov občinskega sveta. Občinski svet v novem mandatu predstavljajo: Janez Bernot, Tomaž Beden, Franc Barlič, Matevž Kink, Zvonko Avbelj, Olga Vrankar, Tomaž Andrejka, Tomaž Pro-hinar, Tina Bregar, Roman Cerar, Barbara Dimc, Vincenc Dragar, Ines Sovec, Bojan Andrejka in Mateja Per. Zbrane je nagovorila Nina Kodrin, uslužbenka občinske uprave, ki je uvodoma povedala, da bi glede na poslovnik občinskega sveta moral konstitutivno sejo voditi najstarejši član sveta Janez Bernot, vendar pa je zaradi svoje odsotnosti predlagal, da njegovo funkcijo na prvi seji prevzame Franc Barlič. Posebnost konstitutivne seje je v tem, da se na dnevni red ne dodaja dodatnih točk, ampak se lahko razpravlja le o vnaprej določenih sedmih točkah. Dnevni red je obsegal: 1. točka - Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov sveta, 2. točka: Poročilo Občinske volilne komisije o izidu volitev v svet in volitev župana, 3. točka: Imenovanje mandatne komisije za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitev županov, 4 točka: Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov sveta, 5. točka: Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana, 6. točka: Slovesna prisega novoizvoljenih članov sveta in pozdravni nagovor župana, 7. točka: Imenovanje Komisije za mandatna vprašanja, volite in imenovanja. Prisotne je v drugi točki nagovoril predsednik Občinske volilne komisije (OVK) Aleksander Urankar in jih seznanil s poročilom OVK o izidu rednih lokalnih volitev v občinski svet Občine Lukovica in o izidu rednih volitev za župana, ki so potekale 5. oktobra 2014. Letošnjih volitev se je udeležilo 2569 volivcev od 4498 upravičencev, med njimi pa je bilo 112 takšnih, ki so oddali neveljavne glasovnice. Zanimivost, ki jo je izpostavil predsednik OVK je, da je en glas prednosti pri Listi Mateja Kotnika prevladal, da je pridobila štiri mandate, drugače bi o tem ali dobi tri oziroma štiri mesta odločal žreb, kot je bilo to v enem primeru glede krajevne skupnosti. Vrstni red so na tokratnih volitvah »preskakovali« člani dveh list tudi s preferenčnimi glasovi. To se je zgodilo na listi SDS pri Francu Barliču, ki je prejel kar 37preferenčnih glasov in na Listi za občino Lukovica pri Tomažu Bedenu, ki jih je prejel 32, torej 25 odstotkov izmed volivcev, ki so glasovali za listo, je moralo oddati preferenčni glas in potem je moral izbrani kandidat prejeti 10 odstotkov oddanih preferenčnih glasov. Predsednik OVK je poudaril tudi to, da je bilo zaupanje v samo delo OVK povolilnih odborov večje kot pred štirimi leti in volitve so bile mirnejše. Izpostavil je zaplet zaradi podaljšanja volilnega molka na območju občine Lukovica za 30 minut na volišču v Blagovici, kjer je predsednik zaspal in pozabil odkleniti volišče ob 7. uri zjutraj, tako da so tam volivci lahko volili do 19.30 ure. V nadaljevanju seje je bila imenovana posebna mandatna komisija, zadolžena za pregled prispelih pritožb in pripravo predloga potrditve mandatov članov sveta in ugotovitve izvolitev županov. Imenovani so bili Tomaž Andrejka, Tomaž Beden in Mateja Per, ki niso ugotovili nepravilnosti, nato pa je bil predlog sklepa soglasno sprejet. Podrobnosti glede izvedbe konstitutivne seje je občinska uprava, skupaj s predstavniki kandidatur dorekla v okviru usklajevalnega sestanka, kjer so se udeleženci dogovorili tudi glede članstva v Komisiji za mandatna vprašanja, volite in imenovanja v sestavi Tomaž Prohinar, Olga Vrankar, Franc Barlič, Vincenc Dragar in Tina Bregar. Po slovesni prisegi je nekaj besed novim občinskim svetnikom namenil tudi novi-stari župan Matej Kotnik. Vsem svetnikom in svetnicam je čestital ob izvolitvi v 6. mandat občine Lukovica in pozdravil nove obraze med člani občinskega sveta, ki imajo nove ideje, želje, zagon, ker je dobro, da so v njem tudi ljudje že z izkušnjami, ki jim bodo pomagali. »Vsi si želi- mo, da bi delali v dobrobit naše občine in pripomogli k razvoju naših krajev. Občina Lukovica ni enostavna - je zapletena, mogoče drugačna od ostalih v okolici že po svoji legi in zgodovini, orientiranosti, načinu gospodarjenja in seveda razpršenosti po velikem in ponekod tudi redko naseljenem območju. Vsem prebivalcem in prebivalkam želimo s svojim delom seveda zagotoviti kar se da dobre pogoje za življenje in bivanje, kar mislim, da nam je v teh dvajsetih letih uspevalo v tolikšni meri, da nismo zaostali za drugimi, ampak smo morda celo koga s svojim delom prehiteli,« je povedal v svojem govoru. Zbrane je tudi pozval, da kljub svojim raznolikostim stopijo skupaj, strnejo in skušajo poenotiti razmišljanja in poglede, čeprav so morda na začetku različni. Potrebno je sklepati kompromise in na koncu sprejeti sklepe, za katere mislijo, da so v danem trenutku najboljši za našo občino. Ob zaključku govora je Kotnik dejal: »Kdor dela, lahko tudi greši, in mislim, da je to pravica vseh tistih, ki si prizadevamo za to, da s svojim delom in s svojim znanjem pripomoremo k razvoju te občine.« Vsem v občinskim svetnikom želimo veliko uspehov v nadaljnjih štirih letih ter da bodo pri izvrševanju svoje funkcije ravnali vestno in odgovorno v korist za blaginjo občank in občanov Občine Lukovica, kakor so na prvi seji tudi prisegli. Lea Smrkolj Svečana prisega novoizvoljenih članov občinskega sveta in župana Dan mrtvih, spomin na umrle Občinska organizacija Zveze borcev za vrednote NOB Lukovica vsako leto organizira spominske svečanosti: na Golčaju je bila komemoracija 25. oktobra 2014 ob 11. uri v spomin na 73. obletnico tragedije borcev Radomeljske čete, padlih borcev in aktivistov 28. oktobra 1941 med nemško ofenzivo. Nastopil je pihalni trio, učenci podružnične šole Blagovica pod vodstvom Anje Perko, pevka Silva Kosec, slavnostni govornik pa je bil predsednik občinske organizacije Zveza borcev Lukovica Marjan Križman. Prvega novembra ob 9. uri je bila komemoracija pri spomeniku v Lukovici, ob 10. uri pa na Prevojah. Na Prevojah in v Lukovici so nastopili pihalni trio, MPZ Janko Kersnik Lukovica, govornik na Prevojah je bil Bojan Andrejka. Vseh komemoracij so se udeležili tudi številni praporščaki. Hvala vsem, ki se vsako leto udeležujete komemoracij in tako ohranjate spomin na padle junake. Marjan križman Manj svečk za manj grobov Mogoče naslov dobrodelne akcije ni ravno najbolj posrečen in bi bilo lepše Manj svečk na grobove, a vendar je njegov namen, če je le vsak daroval znesek ene sveče, dosežen. V času prazničnih dni, ki so za nami, praznik vseh svetih in vernih duš dan na grobove naših pokojnih sorodnikov, prijateljev in znancev nanosimo kar preveč rož in sveč. Dobrodelna akcija, ki ji mnogi nasprotujejo, pa je korak naprej v naši miselnosti. Zagotovo številne sveče in cvetje, ki so nam v ponos, niso potrebne našim pokojnim, saj bi verjetno bili veliko bolj veseli naših pogostejših obiskov na njihovem zadnjem počivališču. A je že tako, da v zadnjih dneh oktobra in prvih dneh novembra ne vemo, kaj vse bi na grob postavili, nato pa celo leto ne obiščemo več groba in še prazne sveče nam pomaga pospraviti veter. V prihodnjem letu namerava župnijska Karitas Brdo Zlato Polje spodbuditi in nagovoriti vse, ki prižigajo svečke, da namenijo znesek cene ene svečke v dobrodelne namene. S tem ne pomagamo samo drugim, ampak tudi naravi, saj smo v Sloveniji na področju porabe nagrobnih sveč v samem vrhu na celotnem območju Evrope. Z nami se lahko primerjajo le Avstrijci in Poljaki. Na dan 1. novembra povprečno vsak Slovenec prižge šest nagrobnih sveč. Na leto to prinese okrog 4.000 ton odpadkov, ki pa so izjemno velika obremenitev za okolje. Premislite in se v prihodnjem letu pridružite akciji župnijske Karitas Svečko manj na grob. Drago Jutersek Večjih težav ni bilo Novembrske obilne padavine so povzročile nemalo težav na številnih območjih Slovenije. Župan Matej Kotnik je zato v začetku meseca sklical nujni sestanek za pregled situacije v Občini Lukovica. Prisotni so ugotovili, da glede na količino dežja večjih težav ni bilo in tudi ni bilo potrebno aktivirati celotnega štaba civilne zaščite. Mirko Bergant, poveljnik lukoviške civilne zaščite, nam je povedal, da je bila le-ta delno aktivirana. Opravljali so obhode in kontrole, pri odpravi težav pa je bil, kot poroča župan, na terenu celotni režijski obrat, aktivirana prostovoljna gasilska društva in pogodbeni kooperanti. Poveljnik Gasilske zveze Lukovica Blaž Judež je dejal, da so gasilci v tem času opravili pet intervencij, ki so v povprečju trajale približno uro do ure in pol. Po eno intervencijo so opravili na območju PGD Prevoje in PGD Blagovica, trikrat pa so posredovali krašenjski gasilci. Šlo je za urejanje zemeljskega plazu in hudourniške struge, v dveh primerih je voda zalila garažo in v enem gradbeno jamo. Skupaj je tako v vseh intervencijah sodelovalo 45 gasilcev. Člani PDG Lukovica so vsaki dve uri nadzorovali gladino Gradiškega jezera in opozorili na potrebo po zapori ceste Preserje - Gradiško jezero, ki je bila nemudoma vzpostavljena s strani režijskega obrata. Tako poveljnik civilne zaščite kot poveljnik gasilske zveze pa sta pohvalila sodelovanje z vsemi pristojnimi službami. Judež je še dodal: "Odkar je struga potoka Radomlja urejena, to je bilo ob gradnji avtoceste, in meteorni kanali očiščeni, večjih težav ni." Ceste so bile tako v veliki večini nepoškodovane in normalno prevozne, je poročal Primož Dežman z Občine Lukovica, in dejal: "V Selcah je bil manjši plaz, manjša težava se je pojavila v naselju Trnovče, na cesti iz Trnovč proti Podgori pa je odneslo brežino. Drugih večjih posebnosti ni bilo, kar lahko pripisujemo dobro opravljenim vzdrževalnim delom." Režijski obrat namreč ves čas dosledno čisti prepuste in zato do poplav, zastojev in izlitja vode ni prišlo. Leon Andrejka, fgtg: MiRKO Bergant Starodobniki s trendovsko podobo Smisel predelanih motociklov je v tem, da so čim manj originalni, pravi Andraž Kopitar s Prevoj pri Šentvidu. Odkar sta ob rojstvu prvega otroka z ženo potrebovala dva avtomobila, se mu je ponudila priložnost, da si kupi motor. V svoji garažni delavnici tako svojo strast do predelanih motociklov goji že šesto leto. Z motorji je obdan že od otroštva, ko je spremljal okoliške motoristične prvake ter z očetom in s stricem hodil na različne dirke. Sam se je že kot najstnik s prijatelji „podil" z motorji, a ga je pred dobrim desetletjem prevzelo popolnoma drugačno navdušenje. Na spletu je zasledil tuje strani s predelanimi motocikli in znova se je zanetila iskrica. Zakaj pa tudi sam ne bi ustvaril kaj podobnega? Ni veliko premišljeval in - sicer novinar po poklicu - sedaj deluje na spletni strani 7seven.si. Na njej želi predstavljati slovensko sceno predelanih motociklov, kar mu z veliko prepoznavnostjo v tujini tudi vedno bolj uspeva. Z veseljem na svoji spletni strani objavi predelan ali pa klasičen motocikel tudi od katerega koli drugega ustvarjalca iz Slovenije, saj je glavni namen, da se pokažemo tujcem. Statistike njegovega spletnega bloga kažejo, da je razmerje med bralci približno 70-odstotno iz tujine in 30-odstotno iz Slovenije, česar na začetku ni pričakoval. Zelo zanimiv se mu je zdel tudi obisk Španca, ki se je z najetim avtomobilom pripeljal iz Ljubljane do Prevoj. V živo si je namreč hotel ogledati predelane motocikle in delavnico 7seven customs, saj je redno spremljal njegovo spletno stran. V domači garažni delavnici 7seven customs je tako predelal že šest različnih motociklov. „Svoj prvi motor sem predelal v stil 'bobber', kar pomeni, da je motor oblikovno podoben čoperju, s čim nižjim sedežem, predelanim zadkom, brez sprednje strešice in sprednjo lučjo od Harlija. Star-odobnemu 'grdemu račku' iz leta 1981 sem za še dodatno prepoznavnost namestil malce bolj terenske pnevmatike, custom Akrapovičev izpuh, krajše 'fedre', nižje krmilo in unikatno poslikavo',' razlaga Kopitar. Zelo zanimivo se mu zdi, ker njegovo delo spremljajo velike tovrstne spletne strani iz tujine, njegove predelave pa so se znašle že vsepovsod po spletu, v francoskih in nemških revijah, trenutno pa ga lahko vidite v slovenski izdaji Playboyja, saj je ravno Kopitar že drugo leto zapored organiziral Distinguished Gentleman' s Ride - dobrodelno vožnjo z namenom opozarjanja na bolezen raka na prostati. Ta vožnja je na isti dan organizirana po vsem svetu, v 57 državah in v več kot 260 mestih. Z vožnjo pa dobrodelni motoristi zberejo več kot milijon evrov, ki jih namenijo ustanovam za raziskovanje te bolezni. Andraž je ponosen, da je ravno on tisti, ki je slovensko prestolnico postavil na zemljevid dobrodelnosti tudi v tem nišnem segmentu. Lansko leto jih je bilo 12 voznikov klasičnih oziroma predelanih motociklov, v letošnjem letu pa se je število že povečalo na 57, vsi pa so seveda elegantno oblečeni, imajo metuljčke in izgledajo kot pravi gospodje. Na cesti ga lahko vidite med vožnjo s Kawasaki KLR motociklom, ki pa ga še nikjer na svetu ni videl predelanega. "Je takšen, ki se ga ne predeluje - grdi raček med motocikli bi lahko rekli. Na njem je Laverdin rezervoar, odstranil sem z njega vso plastiko, skrajšal zadnji del in dodal custom sedež,'poštimal' motor in naredil custom izpuh, zmanjšal prednje platišče na 19 palcev, mu nadel Hondin žaromet,"razlaga. V prihodnje želi nadgrajevati svoje načrte, so pa predelave zelo specifične, saj ni nujno, da bo njegov okus všeč tudi potencialnemu kupcu. Imel je tudi že takšna sodelovanja, ko je na pobudo naročnika predelal motocikel po njegovih željah s točno določeno vsoto denarja, ki je bila na razpolago za delo. Unikatno predelani motocikli so zadnji trend v tujini, vedno bolj pa takšne stvari spoznavajo tudi Slovenci. In kaj pravijo na predelave na tehničnih servisih in pri urejanju homolo-gacije? „Motocikla se kar tako ne sme predelovati, mu dodajati delov in podobno. Če pa se to dela, naj bo narejeno lepo, z okusom. Zamenjani deli naj bodo enako vidni kot originalni, motocikel pa mora vsekakor ostati tehnično neoporečen, z vsemi lučmi, smerokazi in delujočimi zavorami. Če napisano upoštevate, ne bo težav nikjer, dejstvo pa je, da so starodobniki motocikli, predelani pa še toliko bolj, namenjeni umirjeni uživaški vožnji, ko lastnik z unikatnim motociklom okolici sporoča, to sem jaz in tak je moj okus. Nikakor to niso motocikli za norenje in podiranje hitrostnih rekordov," pravi očka dveh simpatičnih nadebudnežev. Andraž Kopitar je tako dokaz, da se v našem okolišu ne najdejo le avtomobili in motocikli, za klasične ljubitelje starodobnikov, ampak da je iz njih mogoče ustvariti tudi odbite, drugačne in predvsem edinstvene modele z osebno noto. Lea Smrkolj Motor Honda CM400, 1.1983, foto: Uroš Podlogar Motor Kawasaki KLR650, l.1987, foto: Klemen Korenjak Motor Honda CM400, letnik 1981, foto: Klemen Korenjak Motor Honda CB750, letnik 1984, foto: Ciril Komotar Avto Kveder gostil ljubitelje ameriških avtomobilov V soboto, 15. oktobra 2014, so se zbrali vseslovenski ljubitelji ameriških avtomobilov pri prvem podjetniku v lukoviški obrtni coni, Marjanu Kvedru, ki je postavil firmo Avto Kveder, tehnični pregledi. Pokazali so preko 40 elegantnih ameriških lepotcev, ki si jih je ogledalo veliko število radovednih občanov. To je že četrta prireditev na tem prostoru letos, ki kaže, da se da tudi v naši občini popestriti sivi vsakdan z inovativnimi pristopi. Na odprtju Mia bara so Kvedrovi s pomočjo obiskovalcev prišli na idejo, da se zaključno srečanje ljubiteljev ameriških vozil izvede prvič v občini Lukovica v sodelovanju enote Rockabilly ljubiteljev iz Mengša. Marjan Kveder jim je velikodušno odstopil prostor in sponzoriral še glasbenike, ki so zvečer zabavali obiskovalce, ki so se zavrteli ob ritmih rock'n'rolla in ostali ameriški glasbi. Zabaval jih je ansambel s Češke in DJ iz Slovenije, Italije in Nemčije. Za prave rock'n'roll frizure je urejala frizerska skupina Vixen bomb gang. Za hrano z ameriškim pridihom je skrbelo mlado gostinsko podjetje 7burger iz Kamnika. Ameriški avtomobili znamk Corvette, Chrysler, Chevrolet in bolj domači Ford so bili običajno vozni ali pa so bili registrirani samo za to prireditev. Največ je bilo prestižnih avtomobilov Cadillac, ki so najbolj izstopali. V avtomobilih so se oglašali 6 ali 8 valjni motorji z do 8000 ccm3 ter nekaj sto kilovati, goriva po današnjih cenah jim najbolj ne ustrezajo, vendar pri častitljivi starosti tudi preko 50 let jim to napako ni zameriti. Da je vse potekalo po programu, je skrbel Emanuel Rot, ki skupaj s firmo Avto Kveder načrtuje še več takih in podobnih prireditev. ViKTOR JeMEC Lukov sejem tokrat v znamenju meseca požarne varnosti Utrip Lukovega sejma sem meril v popoldanskem času in priznati moram, da tudi v tistem času utrip ni zamrl. Čeprav sem bil po govoricah prikrajšan za nekaj zanimivih dodatnih točk, ki so bile na ogled v jutranjih urah, so tudi popoldanske ponudile veliko zanimivega. Le brez divjačinskega golaža sem ostal. Kaj moremo, je že tako: kdor prvi pride, prvi melje. Turistično olepševalno društvo Brdo-Lukovica se je tokrat res potrudilo in pripravilo enega izmed boljših sejmov v Lukovici. Če sicer odmislimo kitajsko četrt, je sejem podal številne nove prijeme, ki niso bili naravnani samo na zaslužkarstvo, ampak imajo namen tudi izobraževati. V mesecu požarne varnosti smo se tokrat na sejmu lahko seznanili z gasilsko opremo in orodjem ter si ogledali, kaj nastane, če se nepravilno lotimo gašenja požara. Kako je, ko v kuhinji zagori olje, in smo ga v hitrosti začeli gasiti kar z vodo. Zanimivo in poučno je bilo druženje za odrasle in otroke, ki so si lahko vzeli čas ter pri gasilcih še barvali in počeli še marsikaj. Za divjačinski golaž se je treba potruditi, najprej lovci, potem še obiskovalci in tisti, ki smo na sejem prišli malce pozneje, smo bili deležni pokušine divjačinskih klobas, kar tudi ni slabo. Sicer so tokrat za dobro vzdušje poskrbeli s svojim igranjem trije mladi fantje, ki so dodobra poživili utrip Lukovega sejma. Da so stojnice z domačimi ekološkimi pridelki in ostalim ločene, smo opazili že na prejšnjih sejmih in tako ti ni potrebno pregledati celotnega sejma, da najdeš tisto, kar iščeš. Vreme zagotovo ni v prid času kolin, a so le-te svoje mesto vseeno našle na stojnici in pozneje v številnih vrečkah obiskovalcev sejma. Tokrat nas je sejem presenetil s pestrostjo in bogato izbiro doma pridelanih in izdelanih dobrot. Z novo celostno podobo in ponudbo številnih možnosti za obisk, oglede in rekreacijo v naših krajih se je tokrat predstavila tudi Turistična zveza Občine Lukovica. Sejmarenja je konec, ostale pa so vezi in dobri nakupi bodo mnoge ponovno pripeljali v Lukovico, lahko že v soboto na Rokovnjaško tržnico. Drago Juteršek zaprašene podobe: fotografska zapuščina Franceta Cerarja Prihajajo zimski dnevi, ko se delo v okolici hiš nekoliko zaustavi. Nemalokrat nam tako ostane čas, da si ogledamo kakšno dobro gledališko predstavo ali pa se odpravimo v kino. Med zapuščino Franceta Cerarja se je ohranila tudi fotografija Potujočega kina OF Lukovica, sicer ustanovljenega aprila 1952. Kino je po naših informacijah deloval še v sredini 60. let. V svojih najboljših letih pa naj bi predvajal okoli pet predstav tedensko in privabil prek dvajset tisoč obiskovalcev letno. Prav zagotovo ste ga v tudi vi v svojih otroških letih kdaj obiskali in si na platnu ogledali kakšen zanimiv tuj ali domač film. Veseli bomo, če boste z nami delili svoje spomine, informacije, kdo je na fotografiji, kje je fotografija posneta, kdaj ^ itd. Zanimali bi nas tudi vaši spomini, vezani na Potujoči kino OF Lukovica. Vse informacije o fotografiji lahko posredujete: Muzej novejše zgodovine Slovenije, Celovška cesta 23, 1000 Ljubljana www.muzej-nz.si Kustosinja: Andreja Zupanec Bajželj, telefonska številka: 01 300 96 24 andreja@muzej-nz.si Vljudno vabljeni v prostore Muzeja novejše zgodovine Slovenije, kjer je na ogled razstava, posvečena 100-letnici začetka prve svetovne vojne Take vojne si nismo predstavljali, v preddverju viteške dvorane pa je na ogled fotografska razstava Himalajski vodja Aleš Kunaver. Vljudno vabljeni. Dokončan oltar v šentožboltski cerkvi Pet let je že, odkar se je začelo obnavljanje glavnega oltarja v cerkvi sv. Ožbolta, katerega pobudnik je bil nekdanji župnik Jože Vrtov-šek. Čeprav obnove sam ni dočakal, pa so jo v nedeljo, 16. novembra 2014, ob 10. uri na slovesni sveti maši pričakali farani in faranke, med katerimi je bilo kar nekaj obiskovalcev tudi iz ostalih krajev Črnega grabna, in apostolski administrator ljubljanske nadškofije msgr. dr. Andrej Glavan . »Po Vrtovškovi smrti nismo točno vedeli, kje so kipi, ki jih je dal restavri-rati. Zanje ni vedela niti župnija, škofija Ljubljana ali Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije,« se iskanja spominja Marjan Pustotnik, glavni pobudnik za dokončanje začetega projekta v cerkvi sv. Ožbolta. »Po naključju smo prek mojega sina prišli v stik s tistim restavratorjem, ki jih je imel pri sebi, in se glede na njegovo ceno odločili, da jih vzamemo nazaj in oltar obnovimo z drugim, ugodnejšim ponudnikom.« To je bil Vlado Fras Zavrl, ki je delo prevzel maja in s svojo ekipo do sredine novembra skoraj v celoti dokončal zastavljeno nalogo. Vmes je prišlo tudi do menjave župnika Marka Pajka, ki sploh ni bil pripravljen za to, da se vse skupaj uredi, a se je Pustotnik skupaj z aktivnimi farani odločil, da se najprej naredi oltar. Poleg njega so si za dokončanje prizadevali tudi Anton Cencelj, Marjan Smerkol, Roman Razpotnik in Brane Zaberložnik, ki so hodili po vaseh in zbirali finančna sredstva. Poleg oltarja je danes tako obnovljen in na novo pozlačen tudi tabernakelj, med samo obnovo pa so za oltarjem odkrili še nekaj drugih reči. Na primer: za kipom sv. Ožbolta je odprtina, ki jo bodo naknadno odprli, skozi njo pa bo zadaj čez steklo prodirala sončna svetloba, poleg okna pa bo nekoliko več re-stavriranja potreboval kip Device Marije, ki je izdelan iz lesa. Vmes je konec avgusta v župnijo prišel tudi Janez Evangelist Rus, ki se v njej odlično počuti. »Čeprav sem doma iz mesta in sem študiral v mestih tudi v tujini, se sedaj prvič srečujem s podeželjem in predstavlja pomembno točko v mojem življenju. Navdušen sem nad tem, da sem odkril pristne stike in se srčni ljudje veselijo odnosov. Vesel sem, da cerkev od začetka meseca žari tudi od znotraj in smo jo danes svečano blagoslovili,« dodaja. Slovesnega dogodka se je udeležil msgr. dr. Andrej Glavan, ki je v župniji že prej birmoval. »Danes smo priča izredno lepemu dnevu in presenečen sem nad uspehom tako majhne župnije. To je znak resnično globoke vere, pripadnosti župniji, navezanost nanjo in seveda to pomeni obogatitev za kraj,« je dejal. Po končani sveti maši so si lahko zbrani z njima in županom Matejem Kotnikom izmenjali tudi nekaj besed na parkirišču pred cerkvijo, kjer se je bilo mogoče osvežiti in okrepčati s pecivom, ki so ga pripravile in s seboj prinesle faranke. Sončno nedeljsko dopoldne bo tako marsikomu ostalo v lepem spominu, obnovljena in osvežena cerkev pa je lahko resnično v ponos vsem prebivalcem okoliških vasi in ostalim občanom. Lea smrkolj, foto: Rok Majhenič Krqriip^ii ^iaidirilka iHünlCB ähMiu^ K» hn F-tKiT uomuhH KI imak » ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE [zpästaua Damial^ Vkf. itr^noviiovfl cnl« 21* p.p. 72. UM Domžale www.^JigH a_ URADNE UREr porvstcljck-tf" JtV^ W6da: in Oiulü pü iJü^c^rinu Telefon: VSTOPhlOSOBU^EVANJE la kmetijiko okoljsl» p4a£ila (JCOPOP) PianaunaabveU^Ai w. ki bi leM z kcom J015 ptnlopli k izvajanju idhtSMfi v oitviru knuEljfkü ükjD^ikih pcxifirljnili plati! (KOPOP>. tis je «fcn «) pobojev tudi L>dele^l^a t.i. vsHopmrn Lvl^^ivv^i^. ki Iküv piaMuld kvnc^ januarja, rfa naii Izpostavi t>D lo-in'edenü v tonh, 9. 12. 2014 od ä.-li. (16J ur^ v pmJ^lnici Obrtno pi>i^eit biti tla izdttaii^m^ iS-dve rtditni k^ijilll Vet. 9 KjQPOP Ii lahka prACreu v preJEnji j(evi|ki loli^lneg^ ^li v itenlki Zelene debele. EKOLOŠKO KMETOVANJE Pionowna «pcidrjain, da s« fnar^ce za ijvjijsnjf in u^HisvIj^rije yLinfpj .^Ekiplffikff kmetovanje* v ktu aöQS pryaviii lujkunrjE dp J.L 12. 2Ü14 ^ (rflt kontrolnh-organiiatif V ywen^i. pia(il Mmo la eVoloikd kmetmracije ni dbve^ifiü. bo pacr^bUi v rtdskdnjem lelu imei;! ia(fbt«iev*i>i priznanj za i(nhe*no. REGISTER KMETIJSKIH GOSIWARSTEV ' fKMniobHtv V začeUdi meseca ste w£t ti ste -vpisani v RKC. pok^ iplpiiiii Jjntjdi inw Izpi? iz registra kmetijskih gosp^Kla^^lev sitladno z novo zakonod^CL Predlagam V^m, fla T! VIT tkibng prebcrcl?. Nfl bpiw mor^ biti navedeoi ^ti dru^HKl« fldnl, h Inujc fiJiVu preflivAliM« na iii«nn naslovu. Bodite poEno v ^OISL Pöscbfj bodilc pOEOmi njj l!l(riwt«v (Hv^jrtvJfenlh (MVhtin kamor spädajo mpJdrvgiin l^di * zelenice Dkoftstafvb^ * nefiAEr^i^rie ü^iAde v bcMh se äiuli in izpiMEli irvA * rekreacijske povriine (igrii^...!^ * kjcc M rtcliinflijJki afcnwA«! v eni rsstni dobi cor^vlja vet Imt 30 d*ii tihladiUa lul dü le^ parkrid^a, t9(>on. 1 - lo jf potretmo predvideti pred oddajo ztMne yfoge. ^edaj je biKfe najboij pumefm da ^ njijflfTKiiti in ngjefnodjijjki Mniljis^ mod seboj dogovorne o monebrtnem lakupu v na J^njrm Irtu CKrimniB jp bciljp^ ^ lahko liogovoritfi- o zAupo za daljie «bdflbje füQ kia vedno veiji ludi lo. da: * mora zerm^i^a pf^ti tisti, ki jih otdelujP: * morajo biti na po&amezni kmetiji po^lje^a vuzčm^S^a, ki namenjena kmttjSki dej»vr>OS-tj PAVU PJRMftT (evtniliikrrteijsK tvpicv^lkj Cvetača velikanka Občan Štefan Pavlič nam je posredoval dve fotografiji in sledeči zapis o domači vrtni cvetači velikanki: »Pobrana je bila 21. oktobra 2014 v dopoldanskih urah. Njena teža, ne boste verjeli, je znašala 3,1 kg. Potrebno jo je bilo razrezati, da sem lahko opravil tehtanje s kuhinjsko tehtnico. Bila je popolnoma zdrava. Kako velika je, se vidi, ko je bila namočena v vodo v 25 kg vedro.« Leon Andrejka Računovodstvo Karmen - z izjemnim strokovnim delom med najboljšimi v državi Marsikateri občan ali občanka, ki ima svoje podjetje, pozna Računovodstvo Karmen iz Spodnjih Prapreč. Že tretje leto zapored so prejemniki priznanja Gospodarske zbornice Slovenije za NAJ računovodski servis v kategoriji malih računovodskih servisov. Družinsko podjetje, ki ga odlikuje več kot 20-letna tradicija, je znano po svoji visoki strokovnosti, natančnosti, odzivnosti, prijaznosti in dostopnosti zaposlenih, zato ni nič čudnega, da imajo veliko strank tudi iz različnih delov Slovenije. Zakonca Stopar si že od leta 1991 prizadevata za kakovostno opravljeno delo na področju knjigovodskih storitev in obdelave podatkov v smislu vodenja knjigovodskih evidenc v računovodstvu Karmen. Podjetje od leta 2006 dalje tako redno zaposluje pet delavcev, ki imajo ustrezno formalno izobrazbo ter se nenehno usposabljajo na različnih tečajih in seminarjih s področja njihovega dela. Redna strokovna izobraževanja in s tem tudi kakovostno opravljanje računovodskih storitev jim tako na dolgi rok pomagajo pri uresničevanju njihovega poslanstva in ohranjati položaj enega najboljših računovodskih servisov v Sloveniji. Potrditev tega dejstva so ponovno dobili minuli mesec, ko so že tretjič zapored postali najboljši mali računovodski servis po izboru Gospodarske zbornice Slovenije. Izbor, ki ga opravljajo od leta 2008, temelji na ocenah strokovne komisije iz prijavnega obrazca in razgovora s finalistom ter naslednjimi merili: strokovnost, raznolikost strank, finančni kazalniki, ravnanje s človeškimi viri, skrb za stranke, splošni vtis o družbi, napredek v zadnjem letu, informacijska tehnologija, družbena odgovornost, povezovanje na tujih trgih. Poleg tega so pomembna merila izbora še: poročilo pooblaščenega revizorja z obiska na sedežu prijavitelja, poročilo svetovalca za kadrovsko področje o organizacijski klimi z obiska na sedežu finalista, razgovor strokovne komisije s finalistom. Direktor Miran Stopar je potem, ko je že tretjič zapored prejel priznanje za najboljši mali računovodski servis, dejal: "Recepta za ta uspeh dejansko ni, je pa to trdo delo." Dodaja še, da so za kakovost računovodske službe pomembni predvsem: znanje, natančnost, kakovost in ažurnost obdelave podatkov, na kar kaže tudi 114 strank, za katere skrbijo in z njimi negujejo partnerski odnos. V podjetju pravijo, da uspešnost njihovih strank predstavlja tudi uspešnost podjetja, kar je razlog za to, da je majhna fluktuacija strank. Čeprav o svojih vrednotah ne govorijo, ampak jih živijo, jih Stopar deli glede na vrednote v podjetju in do strank. »Pri nas je vedno tako, da stranke obravnavamo tako, kot da so oni naš direktor in mi računovodstvo v sestavu njihovega podjetja. Čeprav smo mi čisto samostojni in popolnoma enakovredni strankam, poskušamo biti do njih vedno prijazni, zanje smo kadarkoli dosegljivi ^ Stranka je za nas prva in zaradi tega načina dela se potem tudi kaže uspešnost v našem podjetju, saj menimo, da če z dobrim delom pomagaš stranki, da posluje uspešno in brez kakšnih večjih pretresov ali odstopanj, kar so si zamislili, se to tudi prenaša k nam. Skrbimo tudi za zadovoljstvo vseh naših zaposlenih in smo vedno natančni, strokovni, odzivni in to je tisto, kar nas odlikuje.« V delovnih dneh, obda-nih s številkami, se pri njih rade oglasijo bližje stranke oziroma jih Stopar obišče na terenu, jim odnese dokumente in se z njimi tudi sproti pogovori. Med njimi je tako 10 društev, 4 podjetja, 8 samozaposlenih, 42 s.p. podjetnikov in kar 7 zavodov, največ pa jih prihaja ravno iz Črnega grabna in Moravč. Veliko jih je tudi iz Ljubljane in Kranja ter Mozirja, Sežane, Ribnice, Kočevja, Kopra, Ilirske Bistrice, saj jim tehnologija dandanes omogoča, da jim ni potrebno biti vsakodnevno v fizičnem kontaktu in se tako srečujejo vsaj enkrat mesečno. Zavedajo se, da je za njihove uspehe zaslužno delo iz preteklih let, ki je sedaj utirjeno, obenem pa tudi ne odstopajo od svojih vizij in poslovanja, ki jih je pripeljalo na točko, kjer so danes. Tako ostajajo tudi družini prijazno podjetje, v zadnjem letu pa delujejo v novih poslovnih prostorih s posodobljeno informacijsko tehnologijo, s katerimi so omogočeni boljši pogoji za delo. Zaradi slednjih lahko iz dneva v dan stremijo in uresničujejo svoj cilj: »Prizadevamo si, da svoje delo opravljamo več kot 100-odstotno in v naslednjih letih upamo, da se bomo še kaj razširili in imeli kakšno novo zaposlitev,« zaključuje Stopar. Lea Smrkolj Češenjski zakonski jubilanti 2014 Niti vreme ni moglo pokvariti še enega srečanja zakonskih jubilantov na Češnjicah nad Blagovico, ki je potekalo na zahvalno nedeljo, 9. novembra 2014, v farni cerkvi Karmelske matere božje. Letos je bilo parov kar štirinajst, od 5 let zakona, dva para pa kar častitljivih 55 let zakonske zveze. Zahvalo in potrditev zakonske zveze je vodil župnik Avguštin Klobčar, vse skupaj pa so slavnostno ovenčali še farni pevci na koru pod vodstvom organista Matjaža. Za pogostitev po sveti maši so poskrbeli kar jubilanti sami in njih svojcev pridne roke, saj so se mize kar šibile od toliko domačih dobrot na enem mestu. Mi vsi pa slavljencem želimo, naj bog jim zdravja da, da ko let bo pet minilo, se srečamo spet. ZAPiSAL iN FOTO: D. ŠkRLJ V moškem pevskem zboru Janko Kersnik obujali stare običaje Nekoč so ljudje godovali - praznovali osebni praznik na dan njihovega svetniškega zavetnika. Godovanje je bilo bolj pogosto tam, kjer je bilo v navadi osebno poimenovanje po svetniku, ki goduje po dnevu rojstva oziroma krsta. Godovanje je bilo včasih pomembnejše kot rojstni dan. O tem priča tudi rek, da ima rojstni dan vsak pes, godu pa ne. Mnogi stari ljudje npr. sploh niso vedeli za svoj rojstni dan, praznovali pa so god. Osebi, ki goduje, so domači in prijatelji prišli voščit srečo in prinesli darilo. Zvečer pred godovnim dnem je bila na podeželju navada godovniku pred hišo z različnimi predmeti ropotati - na Dolenjskem so temu rekli rumplati (pogovorno ramplati), na Kozjanskem ropotati -pri nas je v navadi freh delati, dokler jim slavljenec ni odprl in jih pogostil. Na večer pred godom sv. Karla Boromej-skega so se pevci moškega pevskega zbora odpravili h godovniku, avtorju tega zapisa, freh narediti. Po stari navadi, ki ni samo družila sorodnikov, ampak so se zbrali kar iz cele vasi in žal v času vse hitrejšega ritma močno upada, so ponovno obudili to staro šego. Petju pa ni prisluhnil samo godovnik, ampak tudi okoliški prebivalci, ki so bili nemalo presenečeni, da se ljudje še znajo poveseliti in narediti komu prijetno presenečenje. Kot se za freharje spodobi, so za vzdušje znali poskrbeti tudi pozneje in pesem se je razlegla še dolgo v noč. Naj vam dragi pevci glas in smisel za humor in presenečenje ne poide tudi v prihodnje, da boste s svojim petjem in hudomušnostjo presenetili s frehom še koga. Običaji naših dedkov in babic ne bodo zamrli, saj jih pevci moškega pevskega zbora ponovno oživljajo. Drago Jutersek PGD Prevoje sezono državnega prvenstva Fire combat zaključilo s tremi tekmovalci Zadnje dejanje sezone 2014 v državnem prvenstvu Gasilska disciplina (Fire Combat) je potekalo v Predosljah z razglasitvijo državnih prvakov v vseh kategorijah. Ekipa Podivjana petelina z Gašperjem (PGD Prevoje) in Sebastjanom (PGD Moravče) je tekmovanje v najmočnejši kategoriji A (moški do 30 let) zaključila na 17. mestu od 24. dvojih, ki so nastopale za točkovanje v državnem prvenstvu. Nastopila sta na treh od šestih tekem v sezoni. Zadnja tekma sezone je potekala v Litiji, ki je bila pravi spektakel, saj se je odvijala ponoči pod žarometi. Potekali so še zadnji boji za najboljša mesta v državnem prvenstvu. Podivjana petelina sta dosegla najboljši čas sezone (2:33,16 + 10 kaz. točk) za 14. mesto. V letošnji sezoni je PGD Prevoje pridobilo dve novi tekmovalki. Gašperju, večletnemu udeležencu teh tekmovanj, sta se pridružili še Kaja in Eva. V Litiji sta drugič na tekmovanju Fire Combat v kategoriji mešanih dvojic skupaj nastopila Gašper in Kaja (PGD Prevoje). Čas 3:38,69 (+ 10 kaz. točk) je zadostoval za 12. mesto. Ob tem sta čas na prvi skupni tekmi v Žireh izboljšala za 28 sekund. V isti kategoriji sta kot Modrooka fajterja nastopila tudi Se-bastjan in Eva (PGD Moravče & PGD Prevoje) in dosegla čas 3:34,53 za končno 11. mesto. Tudi onadva sta izboljšala čas iz prve skupne tekme v Ilirski Bistrici. Hitrejša sta bila kar za 50 sekund. Čas na progi na prvih tekmah še ni bil v ospredju. Za novi ekipi je bil prvi cilj premagati težavno progo in uspešno priti do cilja, saj tekmovanje zahteva odlično psihofizično stanje gasilca in gasilke, kjer se simulira veliko situacij, s katerimi se gasilci soočajo na intervencijah. Ob tem se je že pogledovalo v novo sezono, kjer načrtujejo, da bosta obe tekmovalki, poleg nastopa v mešanih dvojicah, skupaj nastopili še v kategoriji ženskih dvojic. V tej kategoriji na posamezni tekmi v povprečju nastopajo dve ali tri dvojice, zato je bilo tudi od drugih tekmovalcev in tekmovalk slišati spodbudne besede. Vsekakor se veselimo nove sezone v enem od dveh najtežjih tekmovanj v Sloveniji za gasilce, kjer bodo PGD Prevoje zastopali dve tekmovalki in en tekmovalec. Več o nastopih in tudi o drugih dogodkih v PGD Prevoje lahko izveste na spletni strani http://gasilci-prevoje.si/. Gašper Bergant, PGD Prevoje Romanje mežnarjev in mežnaric ljubljanske nadškofije Kar malce se moramo pohvaliti, da je pri nas v Črnem grabnu še kar nekaj ljudi, ki opravljajo delo mežnarja oziroma mežnarice in tako skrbijo, da je na fari ali v podružnici pripravljeno, pospravljeno, urejeno in ne vem še kaj vse, za nemoten potek bogoslužja. Vsako leto nas kot nagrado za naše delo na enodnevno romanje popelje škofijski animator Marko Košir. Tokrat nas je popeljal na Gorenjsko v znane in manj znane kraje in cerkve. Slika Marijine podobe na Brezjah letos praznuje častitljivih 200 let od takrat, ko jo je kot zaobljubo narisal Leopold Layer. In ravno k njej, v njeno svetišče, smo tokrat poromali mežnarji in mežnarice ljubljanske nadškofije. A tokrat nas Marko Košir, škofijski animator, ni popeljal le na Brezje, ampak smo se najprej srečali z dolgoletnim mežnarjem iz župnije Kranj Drulovka Breg. O delu in utripu v župniji nam je spregovoril župnik Ciril Plešec, ki nam je na koncu zaigral še na orgle, da smo lažje zapeli. Hitro smo prispeli do Brezij, kjer smo se pridružili še romarjem iz Radencev in zlatoporočencema iz Krope. Vse zbrane je prav lepo nagovoril dr. p. Leopold Grčar, ki je v svoj nagovor vnesel delo in pomen vseh prisotnih skupin. Na koncu svete maše smo se zbrali še pri Mariji in tudi tu nam je p. Leopold spregovoril nekaj spodbudnih besed in nam na srce položil zaupanje v Marijo in Jezusa. Sledilo je okrepčilo in po njem smo se odpravili v župnijo Breznica, v kateri so luč sveta zagledali pesnik dr. France Prešern, duhovnik in pisatelj Janez Jalen, jezikoslovec Matija Čop, božji služabnik Anton Vovk, Franc Saleški Finžgar, duhovnik in pisatelj, ter ljubljanski knezoškof dr. Janez Zlatoust Pogačar. Zgodovino cerkva nam je tokrat podajal dr. Matjaž Ambrožič, ki mu letnice, predelave in dozidave ne delajo težav. Ko smo že na Gorenjskem, je prav, da pogledamo še v Jalnovo rojstno hišo, nekdanjo mežnarijo, kjer nam je nešteto zanimivih misli duhovnika in pisatelja povedal v kleni gorenjščini kar njegov pranečak, ki skupaj z ženo skrbi za to znamenito zgradbo. Še skok do Begunj na ogled cerkve svetega Urha, kjer se po ogledu znebimo predsodkov o gorenjski skoposti, saj smo deležni sicer preproste, a dobrodošle pogostitve. Rupnikov mozaik in samo zgodovino mlade, a duhovno žive župnije Kranj Zlato polje nam je predstavil duhovnik Erik Švigelj. Po ogledu nekaterih zanimivosti cerkve smo se počasi napotili proti beli Ljubljani, kjer je mnoge čakalo še kar nekaj kilometrov do doma. Le še toliko smo imeli časa, da smo si rekli hvala, ker smo skupaj preživeli lepo soboto in na svidenje prihodnje leto. Drago Jutersek Pohod na Menino planino V nedeljo, 2. novembra, smo se v sklopu ŠD Prevoje odpravili na Menino planino. Nekateri smo se odpravili po daljši poti iz vasi Golice, drugi pa so si izbrali krajšo pot z izhodiščem na Biba planini. Pot nas je večinoma vodila skozi gozd, kjer je jesen že prišla močno do izraza s svojimi prelestnimi barvami. Okrog 12. ure smo v sončnem vremenu vsi skupaj prispeli do doma na Meni-ni planini, kjer smo se odpočili in okrepčali. Lepo vreme je bilo razlog za kar številčno udeležbo nas članov ŠD Prevoje kot tudi ostalih krajanov; bilo nas je kar 26. ŠD Prevoje, Miha Cprešnik Rokovnjač Rokounjač Rokounjač Rokounjač Rokounjač Kljub izredno težki sezoni čebelarji ne obupamo Zagotovo ga ni čebelarja, ki bi po letošnji sezoni zadovoljno pogledoval proti čebelam in se v miru pripravljal na zimska opravila. Predvsem slabo vreme je tisto, ki je povzročalo obilo preglavic, oteževalo delo s čebelami in posledično je letošnja bera čebeljih izdelkov res žalostna. Vendar pa to ni razlog za obupavanje, zato smo se v Čebelarskem društvu Lukovica odločili, da vseeno preverimo, kakšno letino je sicer prineslo letošnje leto. Zato smo se v petek, 17. oktobra, v popoldanskem času zbrali pred društvenim čebelnjakom na Brdu, dogodek pa poimenovali Kostanjev piknik. Nastal je z namenom, da si člani društva med sabo izmenjamo izkušnje in preizkusimo, kaj smo letos ustvarili. Vsi so bili povabljeni, da s seboj prinesejo dobrine, ki so jih pridelali sami. Odziv je bil zelo dober, na mizah se je znašlo več vrst jabolčnega zavitka, različna doma pečena peciva, flancati, jabolčni in grozdni sok, mošt, ^ Skupaj smo se lotili tudi kostanja ter ga ob klepetu in izmenjavi izkušenj spekli. V ČD Lukovica se trudimo, da ne združujemo le zaradi ljubezni do čebel, ampak zaradi ljubezni do narave na sploh. Poudarjamo in še naprej bomo poudarjali, kako pomembni so domači pridelki in izdelki. Katja Nakrst, tajnica ČD Lukovica Na Roblek bom odšel, rafolške pohodnike na Begunjščico vzel V nedeljo, 19. oktobra 2014, zjutraj smo se pred brunarico Športno turističnega društva Rafolče zbrali pohodniki in se z osebnimi avtomobili odpeljali na eno najlepših tur v slovenskih gorah, to je na planinski pohod na Be-gunjščico (2060 m). Starši in babice so vzeli s seboj tudi otroke. Letos se nas je povzpelo na tem pohodu v gore največ, skupaj z otroki kar 24. Vzpon smo začeli pri Tomčevi koči na Polj-ški planini (1180 m). Med potjo smo se ustavili pri Roblekovem domu (1657 m), poimenovan je po Hugu Robleku, pobudniku planinstva na Gorenjskem. Otroci so se zabavali, medtem ko smo ostali odšli po več stotih lesenih stopnicah na greben Begunjščice, kjer smo krasno videli Triglav, Bled in Stol, navzdol pa Zelenico, celovško kotlino, Karavanke in del Kamniško-Sa-vinjskih Alp. Očarani smo bili nad lepotami skalnih in travnatih površin, spotoma pa smo se opajali s prijetnim vonjem smole nizkih borovcev, ki se je talila zaradi vročega sonca, in si z vdihavanjem čistili dihalne organe. Naš četrti pohod nad 2000 metrov smo kulinarično zaključili v RC Urbanija, kjer so nam bili najbolj hvaležni otroci, ki so obljubili, da se bodo še udeležili skupnih prijetnih planinskih pohodov. Vodja pohodov Marijana je seveda prikimala. viKTOR JeMEC Stane Kerin: Laiki in misijonsko delo Na misijonsko nedeljo se spomnimo naših misijonarjev, ki delujejo po vsem svetu. Misijonarji so ne samo nosilci Jezusovega sporočila nevernim ljudem, ampak tudi njihova velika pomoč, v stiskah, težavah pa tudi veselju, s katerim se srečujejo. V četrtek zvečer, dva dni pred misijonsko nedeljo, je zbranim članom ŽPS in Karitas po sveti maši v župnišču spregovoril na temo Laiki in misijonsko delo Stane Kerin, narodni voditelj Misijonskega središča Slovenije. Še prej smo se pri sveti maši spomnili vseh misijonarjev in misijonark ter jih priporočili v božje in Marijino varstvo. Dolgoletni nedeljski pomočnik v naši župniji nam je tokrat spregovoril o naši notranjosti o tem, da ni važno, kaj smo, ampak kakšni smo in nam ob tem predlagal za lažje razumevanje branje kar nekaterih knjig, med njimi tudi knjige Jud, ki je vzljubil Kristusa. Svoje misli je podprl z neštetimi besedami papeža o misijonih ter o misijonarjih in misijonarkah. Delovanje človekovega organizma je primerjal z delovanjem avtomobila, če ne gremo na bencinsko črpalko točit gorivo, se bo avto ustavil in tudi mi, če ne gremo napolnit svojih baterij, ne moremo delovati normalno. Po uradnem uvodnem delu je pogovor stekel še o neštetih zanimivih stvareh, od obiskov v daljnih deželah in vse do obujanja spominov na čase, ko je služboval v naši fari. Dotaknili smo se tudi naše dejavnosti za misijone, od zbiranja znamk do podpiranja misijona San Miguel de Italaque, kjer je deloval pokojni Franci Pavlič. Spregovorili smo tako o pomenu kakor o delu Misijonskega središča Slovenije in o delu Miva Slovenije. V želji vseh nas do naše odprtosti do revnih, pozabljenih in odrinjenih je minil tokratni večer. Drago Juteršek AVTO SOLA LONČAR Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta 3b 1230 Domžale Tečaj CPP: 08.12., 29.12. Tečaj za traktor: 15.12. TEČAJI VARNE VOŽNJE: Vsi, ki ste opravili vozniški izpit po 13.08.2010, poskrbite, da opravite vadbo varne vožnje, ki je potrebna za podaljšanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Za vso pomoč se lahko obrnete na našo šolo. Prijave: 031 / 209 - 501 ali avtosola.loncar@siol.net Četrti kviz Gasilske zveze Lukovica Mladinska komisija gasilske zveze Lukovica je v soboto, 8. novembra 2014, organizirala kviz za mladino. Ker je bilo število ekip na tekmovanju majhno, se je komisija odločila, da tekmovanje iz OŠ Janka Kersnika prestavi v prostore PGD Krašnja. Za to se gasilcem v Krašnji zahvaljujemo. Žal opažamo, da se število ekip na tem tekmovanju vztrajno manjša, in sta se na to tekmovanje odzvali samo dve društvi od petih. Tako so imeli gasilci s Prevoj pet ekip, gasilci iz Krašnje pa tri ekipe. Tekmovanje se je začelo ob 9.00 in ekipe oz mladi so pokazali obilico znanja, tako teoretičnega kot tudi praktičnega. Ker je tekmovanje služilo tudi kot izbirno tekmovanje za regijski kviz, ki je bilo v soboto, 15. novembra, v Komendi, naj povem, da so se na tekmovanje uvrstili pionirji iz Krašnje in s Prevoj, mladinci s Prevoj in iz Krašnje ter dve ekipi gasilskih pripravnikov s Prevoj. Vsem ekipam smo zaželeli obilico tekmovalne sreče. Tekmovanje so si ogledali tudi župan Občine Lukovica Matej Kotnik, poveljnik CZ Mirko Bergant, poveljnik GZ Lukovica Blaž Judež in predsednik GZ Lukovica Robert Maselj, ki je bil tudi sodnik na praktičnem delu. Za konec bi se vsem rad zahvalil za pomoč in z željo, da nas bo prihodnje leto več, vas pozdravljam z gasilskim pozdravom NA POMOČ! PREDSEDNiK KOMiSiJE ZA MLADiNO PRi GZ LuKOViCA Zoran Dernulovec 19. Ljubljanski maraton V sklopu največje množične tekaške prireditve v Sloveniji so v soboto, 25. oktobra 2014, v okviru tekmovalnega dela tekli tudi učenci in učenke OŠ Janka Kersnika Brdo. Našo šolo so zastopali: Grega Hribar (9. b), Miša Šinkovec (9. c), Urh Štempihar Jazbec (9. a), Maks Gorišek (8. c), Maja Per (7. c), Korina Žibert (7. b), Domen Štiftar (7. a), Nejc Podgoršek (6. c), Žiga Podgoršek (6. c), Ana Spahič (5. b), Lenart Pavlič (3. a) Eva Kuntner (3. b), Mija Gorišek (2. d), Žiga Podbelšek (2. d), Maj Kuntner (1. b) in Maša Železnik (1. e). Vsi udeleženci so se odlično odrezali in z zadovoljnimi obrazi pritekli v cilj. Zlato medaljo je naši šoli pritekla MAJA PER iz 7. c, ki je letos v odlični tekaški formi, kar kažejo tudi njeni rezultati. Dva tisoč metrov dolgo razdaljo je pretekla v času 7 minut in 18 sekund ter za kar 15 sekund pustila za sabo drugo uvrščeno tekačico. Veseli smo njenih tekaških uspehov in ponosni, da imamo na naši šoli državno prvakinjo. Zelo dobro sta se odrezala tudi Nejc in Žiga Podgoršek iz 6. c. Nejcu je z odličnim 4. mestom le malo manjkalo do bronaste medalje, Žiga pa je zasedel odlično 8. mesto v konkurenci 182 tekačev. Ana Spahič iz 5. b je tekla v konkurenci eno leto starejših deklic in zasedla odlično 17. mesto. Veseli smo, da se naši učenci vsako leto v vse večjem število odločajo in udeležujejo tekaških prireditev. Športni pedagogi se trudimo in verjamemo, da se bo trend z leti še povečeval, saj skušamo učence in njihove starše prek športa osveščati o pozitivnih učinkih tekaškega udejstvovanja. Tek je namreč ena najcenejših in najkvalitetnejših oblik športne aktivnosti, s katero napolnimo naše celice s kisikom. Redno ukvarjanje s tekom blagodejno vpliva na naše zdravje, zmanjšuje količino sladkorja v krvi, izboljšuje prekrvavitev, pomaga pri zmanjševanju telesne teže in izboljšuje razpoloženje. Maji ter vsem ostalim tekačicam in tekačem čestitamo ter jim želimo uspešne in zadovoljne treninge še naprej. Na 20. Ljubljanskem maratonu se zagotovo vidimo še v večjem številu. Urška BoLDiN iN Alenka Perhavec Tek zares Robert Kotnik 2. najboljši Slovenec na Ljubljanskem maratonu Zadnjo oktobrsko nedeljo se je po ljubljanskih ulicah odvijal že 19. Ljubljanski maraton. Prelep sončen jesenski dan je na maraton privabil rekordno število tekačev in gledalcev. Na 42,195 km dolgo preizkušnjo, tokrat prvič na Ljubljanskem maratonu v enem samem krogu, se je podal tudi Robert Kotnik s Prevoj, in ponovno dokazal, da sodi v sam vrh slovenskega maratona. Maraton je odlično odtekel in ciljno črto prečkal kot 2. najboljši Slovenec. Tako je bilo poplačano njegovo trdo delo v preteklih mes- ecih, naporni treningi, zelo zdrav in športen način življenja z veliko odrekanja. Za Robertom je uspešna tekaška jesen, saj se je pred Ljubljanskim maratonom udeležil še nekaj drugih tekem, kjer je dosegel izvrstne rezultate. Tako je zmagal na Konjiškem in Ptujskem polmaratonu, na polmaratonu v avstrijskem Celovcu je bil 1. Slovenec, skupno pa 10. Zmagal je tudi na domačem Teku okoli Gradiškega jezera. Robert se zahvaljuje vsem, ki ga pri teku podpirajo, in vsem svojim sponzorjem: Občina Lu-kovica, RE/MAX, Brooks in CEP. Vesna Čeh Fotoutrinek z Ljubljanskega maratona Maja Per, zmagovalka ■v kategorijiučenk 7. razreda, foto: AK Domžale Klemen Gerčar: „Obrnil bom nov list v svoji karieri" Motokrosist Klemen Gerčar je v oktobru sklenil letošnjo sezono, v kateri je nastopal na dirkah najvišjega ranga, svetovnem prvenstvu razreda MXGP. Krstna sezona je bila namenjena predvsem nabiranju izkušenj. Preskok je namreč izjemen, saj so bile dirke po vsem svetu, od Brazilje, prek Evrope, Katarja do Tajske. V skupnem seštevku je 23-letnik s Prevoj po menjavi moštva sredi sezone in s kar nekaj smole zaradi poškodb zasedel skupno 29. mesto. Kaj nam lahko poveste glede vaše krstne sezone med elito? Kako ste zadovoljni z vožnjami in uvrstitvami na dirkah? Mislim, da sem v letošnji sezoni kar napredoval, čeprav sem imel kar nekaj ne najbolj srečnih trenutkov zaradi poškodb in menjave ekipe. Moj cilj je bil predvsem, da zbiram točke za svetovno prvenstvo. To mi je uspelo na kar trinajstih dirkah od petnajstih, kolikor sem jih odpeljal. Žal sem moral zadnji dve izpustiti zaradi poškodbe. Dovolj zgovoren je podatek, da sem na začetku sezone za vodilnimi zaostajal 5 do 6 sekund na krog, in to sem na koncu sezone uspel zmanjšati na 3 do 3,5 sekunde. Mislim, da sem naredil en dovolj velik korak naprej. Dovolj pa je še rezerve in sem videl, kje moram skozi zimo še trdo delati, da bom zaostanek zmanjšal še za kakšno sekundo. Z vožnjo sem zadovoljen predvsem v prvi polovici dirke, ko sem bil vedno okoli 10. mesta. Druga polovica dirke mi je delala težave, ker nisem imel izkušenj s takšnimi progami, s hudim ritmom na začetku in sem vozil predvsem na moč in ne toliko na tehniko. Sedaj delam predvsem na tehniki na motorju, kljub vsemu pa sem še povečal obseg kon-dicijskih treningov. Kar se tiče uvrstitev, je bila moja najboljša uvrstitev 16. mesto v posamični vožnji. Nekajkrat je kazalo še veliko, veliko bolje, na primer v Braziliji, kjer sem se dolgo vozil na 7. mestu, potem pa me je eden od tekmecev podrl. Sem zadovoljen tudi s tem, čeprav vem, da sem sposoben še veliko več. Na polovici sezone ste zamenjali ekipo. Ste imeli zadovoljive pogoje za dirkanje? V prvi polovici sezone sem nastopal za italijansko ekipo JTech, ki je bila predvsem osredotočena na voznike razreda MX2. Pozneje sem prišel v ekipo kot vsi ostali vozniki razreda MXGP. Pogoji niso bili najboljši, ampak sem iz tega poskušal iztisniti največ. Potem ko so se tekom sezone poškodovali nekateri vozniki, me je Hodna prestavila v drugo ekipo. Zame je bilo to veliko bolje, ker sem bil veliko bolje povezan z ekipo, veliko bolje smo delali in imel sem boljši material. Sredi sezone se sicer ne da veliko popraviti, nato sem imel še smolo s poškodbo gležnja, že na prvi dirki s to ekipo kot nato tudi na dirki državnega prvenstva. Nikoli nisem mogel pokazati res tistega, kar bi lahko s tem motorjem in s to ekipo na svetovnem prvenstvu. Sezona je končana, ampak vi verjetno ne počivate. Kakšni so načrti za prihodnost? Naredil bom veliko spremembo in obrnil nov list v moji karieri. Po vseh izkušnjah, ki sem jih imel z ekipami in ostalimi zadevami glede tega, sem prišel do sklepa, da je dejansko najbolje, da si naredim svojo ekipo v razredu MXGP, kjer bi nastopal na vseh tekmah tega razreda v Evropi ter celotno nemško in slovensko prvenstvo. Dobil sem zelo veliko podporo s strani Husqvarne, ki verjame v moj projekt in v mene kot tekmovalca. Ena izmed prednosti tega bi bila, da se ne bi bilo potrebno vsakič šest ur v eno stran voziti do ekipe. To je bilo skoraj vsak teden in sem s tem izgubil veliko časa. Tu bom imel dejansko vse na dosegu roke ter bom lahko več in kvalitetnejše delal. To verjetno čez zimo pomeni, da boste imeli poleg treningov tudi veliko ostalega dela. Predvsem je veliko več dela sedaj, v tem pripravljalnem obdobju, ker je potrebno stvari postaviti na noge in organizirati. Vsekakor ne bo lahko, ampak mislim, da so to druge vrste problemi, ki jih lahko rešim večinoma s svojo ekipo. V preteklosti nisem mogel vplivati na razplet teh dogodkov. Imam mehanika za tekme, posebnega mehanika za treninge in še nekaj posameznikov, ki mi bodo pomagali pri tej zgodbi, kjer je ogromno dela. Če nam sedaj uspe vse postaviti na noge, se bom lahko v decembru oziroma sredi januarja osredotočil le na treninge in dirke. Torej vam izzivov in energije za prihodnost ne manjka? Mislim, da je to neka dodatna energija in moč za naslednjo sezono, ker sem videl, kje lahko še pridobim in izboljšam zadeve. Tu vidim priložnost, da bi s svojo ekipo lahko delal tako, kot sem si zamislil. Po programu, za katerega lahko rečem, da je preverjen. Že sedaj komaj čakam, da se nova sezona začne. Kakšni so torej cilji potem, ko ste letos odpeljali prvo sezono v eliti? V skupnem seštevku žal ne bom moral loviti rezultata, ker ne bom odpeljal vseh dirk. Ne bom se udeležil tistih izven Evrope, ker bi bil to za prvo leto prevelik zalogaj. Želim predvsem izboljšati posamične vožnje v razredu MXGP. O rezultatih je težko govoriti zato, ker pride ogromno novih tekmovalcev. Eden izmed njih je Villopoto, večkratni ameriški prvak, in bo res zelo huda konkurenca. Po tem, kar sem pokazal zdaj in po predstavah na treningih, bi se lahko stalno uvrščal med dobitnike točk in naredil kakšen preskok naprej, kar se tiče rezultatov. Leon Andrejka Jesensko druženje s starši Pisana, bogata, razigrana, pa včasih tudi meglena in hladna je jesen. Vse to vidimo, če se ozremo okoli sebe in opazujemo naravo z odprtimi očmi. Na prijeten jesenski dan smo se v četrtek, 16. oktobra 2014, starši, otroci in vsi zaposleni zbrali na prijetnem jesenskem popoldanskem druženju. Zbrali smo se pred vrtcem, kjer nas je pozdravila ravnateljica Anja Podlesnik Fetih. Najmlajši otroci, Pikapolonice in Polži, so se s starši in vzgojiteljicami odpravili na sprehod do ribnika. Veseli in nasmejani so prišli do cilja. Otroci so bili zelo navdušeni, ko so po ribniku mimo nas priplavale male račke. Račke so nahranili s kruhom in jim zapeli pesmico Šest majhnih račk. Otroci starejših skupin so se skupaj s starši družili na vrtčevskem igrišču, kjer so na delavnicah izdelovali košare, šopke, denarnice in denar. Z izdelanim denarjem so lahko na tržnici kupili pridelke, ki so jih ves teden z veseljem nosili v vrtec. Poleg delavnic smo se lahko udeležili tudi gibalnih aktivnosti, in sicer hoja s hoduljami, preskakovanje vrvi ter metanje orehov ali divjega kostanja v tarčo. Na koncu smo nahranili lačne želodčke z golažem, ki ga je skuhal naš velemojster kuhar g. Bogdan, ter se posladkali z najboljšimi pečenimi jabolki in z odlično medeno-orehovo omako. Med sladkanjem z jabolki in pitjem čaja smo še malo poklepetali in uživali v druženju. Polni lepih vtisov smo se po dveh urah odpravili domov. cveta Rošer Gibalne urice v vrtcu Medo se nadaljujejo Program Gibalne urice v vrtcu Medo preko Športno-atletske-ga društva Mavrica poteka že drugo leto zapored. Skupina otrok se vsako sredo ob 14.15 veseli vodene vadbene dejavnosti, v kateri doživljajo gibalni spekter osnov gibanja od koordinacije, orientacije, hitrosti, reakcije in vse do pridobivanja plezalnih sposobnosti in gibanja v poligonskih sestavah. Vadbena ura je običajno sestavljena iz tekalnih iger, sledi poligon, ki ima koncept določenega cilja in seveda čas za kratko umirjanje. Spoznavamo, da smo lahko vsi prijatelji, držimo skupaj, pripravimo, pospravimo, razdelimo, razvrstimo, prinesemo, odnesemo ^,kar počnemo, krepi našo osebnost in veliko se naučimo. PRIVOŠČITE SI DAN BREZ TEVELEVIZIJE IN RAČUNALNIKA! Več o društvu si lahko preberete na www.sadmavrica.si. pREDSEDNiCA ŠAD MAvRiCA, Mojca Grojzdek Če bi bil požar Ker je življenje polno presenečenj, velikokrat tudi neprijetnih, smo se na Podružnični šoli Blagovica odločili, da ob pomoči gasilcev PGD Blagovica pripravimo požarno vajo. »Gorelo je v kuhinji«, ob 8.30 se je oglasil alarm. Z učenci smo organizirano, v koloni zapustili šolo. Trije učenci so bili pogrešani, a jih je rešil hiter prihod gasilcev PGD Blagovica, ki so ponesrečence prinesli na šolsko dvorišče in jih ustrezno oskrbeli. Ko smo bili vsi na varnem, smo lahko pobliže spoznali delo gasil-cev.Pokazali so nam gasilski avto in prvošolce povabili v gasilski dom, ostali pa smo tekmovali v štafeti z ročnikom, gašenju z vodo, spoznali smo, kako pomagajo ponesrečenim in si ogledali gasilski avto znotraj in zunaj, od blizu in daleč. Lepo smo se imeli in koristno smo preživeli dopoldne. Zahvaljujemo se organizatorki Anji Perko in gasilcem PGD Blagovica, ki so s svojo mladostno zagnanostjo znali pritegniti najmlajše. Prepričani smo, da bodo tudi po zaslugi tega dne kmalu imeli dovolj podmladka. MARiJA Demšar, foto Mojca Sušec Zdrava šola na OŠ Janka Kersnika Brdo Teče že enaindvajseto leto, kar se je naša šola priključila Slovenski mreži zdravih šol. Ta je del mednarodnega projekta Evropske mreže zdravih šol, ki je nastal na pobudo Svetovne zdravstvene organizacije, Sveta Evrope in Evropske komisije. Šole, ki so vključene v projekt, na različne načine širijo, spodbujajo in krepijo nova znanstvena dognanja na različnih področjih zdravja v svojem primarnem in širšem okolju ter ob tem sledijo evropskim ciljem. Projekt podpirajo Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za šolstvo in šport, nacionalni koordinator Zdravih šol pa je Inštitut za varovanje zdravja RS. Namen projekta je, da šola vključi promocijo zdravja v dejavnike vsakdanjega življenja, in sicer v učni načrt in skriti kurikulum. Zdrava šola se s svojimi cilji zavzema za celostni pristop, za katerega je značilno, da poskuša vplivati: • na zdrav način življenja učencev in učiteljev, • na skriti kurikulum (klima, projekti, medsebojni odnosi, pravila • na transparentno delovanje tako na telesnem, duševnem, socialnem kot okoljskem področju, • na širšo skupnost - sodelovanje s straši, lokalno zdravstveno službo in širšim družbenim okoljem. Cilji Slovenske mreže zdravih šol so: 1. Aktivno podpiranje pozitivne samopodobo vseh učencev s tem, da se pokaže, da lahko prav vsak prispeva k življenju v šoli. 2. Skrb za vsestranski razvoj dobrih medsebojnih odnosov med učitelji in učenci, učitelji med seboj ter med učenci. 3. Prizadevanje, da bodo socialni cilji šole postali jasni učiteljem, učencem in staršem. 4. Spodbujanje vseh učencev k različnim dejavnostim tako, da bodo oblikovali raznovrstne pobude. 5. Izboljšanje šolskega okolja. 6. Skrb za razvoj dobrih povezav med šolo, domom in skupnostjo. 7. Skrb za razvoj povezav med osnovno in srednjo šolo zaradi priprave skladnega učnega načrta zdravstvene vzgoje. 8. Aktivno podpiranje zdravja in blaginje naših učiteljev. 9. Upoštevanje dejstva, da so učitelji in šolsko osebje zgled za zdravo obnašanje. 10. Upoštevanje komplementarne vloge, ki jo ima šolska prehrana pri učnem načrtu zdravstvene vzgoje. 11. Sodelovanje s specializiranimi službami v skupnosti, ki nam lahko svetujejo in pomagajo pri zdravstveni vzgoji. 12. Vzpostavljanje poglobljenega odnosa s šolsko zdravstveno in zobozdravstveno službo, da nas bo dejavno podprla pri učnem načrtu zdravstvene vzgoje. Projekt Zdrave šole je zastavljen transparentno in se povezuje z ostalimi projekti, ki potekajo tekom šolskega leta. Programi so dolgoročno naravnani (trajajo dlje časa, leto, več let). Načrtovanje in evalvacija dela je interna naloga vsake šole, rdeča nit pa povezuje šole v slovenskem prostoru. Načrtovane aktivnosti v šolskem letu 2014/15 v okviru projekta Zdrava šola Letošnja rdeča nit Slovenske mreže zdravih šol je DUŠEVNO ZDRAVJE, TOSEMJAZ.NET in KO UČENCA STRESE STRES. Dejavnosti Zdrave šole se kompleksno povezujejo v celoto in so plod dolgoletnega dela, načrtovanja in sodelovanja v projektu na nacionalni ravni ter ozaveščenosti dela in ravnanja učiteljev ter ostalih delavcev na šoli. Dejavnosti so: • interesna dejavnost ZDRAVA ŠOLA in kotiček Zdrave šole • zdravje (preventivni zdravstveni in zobozdravstveni pregledi, tematska predavanja, aktivno preživljanje prostega časa, zdrave navade, razvijanje občutka lastne vrednosti, varna pot v šolo) • zdrava prehrana (shema šolskega sadja, tradicionalni zajtrk, pomen zdrave prehrane, obisk sadovnjaka) • medsebojni odnosi (razvijanje pozitivne samopodobe, pozitivne vrednote) • ekološka osveščenost (čistilna akcija, ekološko ločevanje odpadkov) • športne dejavnosti in medgeneracijsko sodelovanje (tek okoli Gradiškega jezera, projekt Simbioza giba, pohod staršev in učiteljev, pohod staršev in učencev, gibanje za zdravje, vrtnarski krožek, plavalni tečaj, atletske igre, orientacija, igre na snegu) Vse dejavnosti Zdrave šole bomo poskušali povezati s strokovnim predavanjem za starše, v našo sredino se trudimo privabiti tudi strokovne zdravstvene službe, ki bi nam ob govorilnih urah ali različnih dejavnostih ponudile nekatere svoje storitve in nas ozavestile glede lastnega zdravja. Pred jesenskim počitnicami smo na šoli, poleg ostalih dogodkov in dejavnosti, izvedli projekt Simbioza giba, ki jo Zdrave šole promovi-rajo po vsej Sloveniji. Odzivi na akcijo so bili s strani učiteljev, učencev in starih staršev pozitivni. Utrinke in krajše zapise učencev o tem prijetnem druženju smo objavili na spletni strani naše šole. Nekaj fotografij si oglejte tudi vi, z njimi vas želimo povabiti k ostalim dejavnostim Zdrave šole. Lilijana Gracar Preživeli smo požar Zadnji dan pouka pred jesenskimi počitnicami, v petek, 24. oktobra 2014, so v Krašnji otroci iz vseh treh vrtčevskih skupin skupaj z vzgojiteljicami preživljali prijetno dopoldne ob različnih dejavnostih, šolarji pa so v šoli osvajali nova znanja. Bil je navaden dan. Kar naenkrat smo zaslišali sireno. Opazili smo dim, ki se je valil iz kuhinje. Vsi smo organizirano zapustili šolsko poslopje. Zbrali smo se zunaj, se prešteli in opazovali prihod gasilcev. Bili so oblečeni v zaščitna oblačila ter opremljeni z dihalnimi maskami in sekiro. Pogumno so se podali v gorečo šolo. Z zbirnega mesta smo opazovali najpogumnejše pri gašenju požara ter reševanju ujete in poškodovane kuharice, ki so jo na nosilih prinesli ven na varno. Na srečo so požar hitro pogasili, kuharica pa je bila deležna strokovne prve pomoči. Evakuacijska vaja je bila uspešno izvedena. v nadaljnjem dopoldnevu so se otroci preizkusili v "gašenju" z vodo na igrišču, si ogledali gasilsko vozilo, preizkusili sireno in nosila. Prijazni gasilci PGD Krašnja so nas ob samem zaključku pogostili še s čajem in piškoti. V zahvalo in pomoč pri reševanju so jim učenci zapeli pesem Ko si srečen ter jim zaželeli obilo poguma in čim manj intervencij. Celotni kolektiv PŠ Krašnja in VV vrtca Medo, enota Krašnja se pogumnim gasilcem iz PGD Krašnja iskreno zahvaljuje za zanimiv prikaz in za vsa njihova dejanja, s katerimi pripomorejo k boljšemu jutri vseh nas. Helena UrBANiJA iN Urša Pogačar 2014 2018 ford FIESTA že od 106 € na mesec 4 leta jamstva in asistence FORD FOCUS že od 132 € na mesec FORD B-MAX že od 136 € na mesec FORD C-MAX že od 144 € na mesec FORD KUGA že od 229 € na mesec Z mednarodno nagrajenimi vozili Ford se lahko vselej brezskrbno odpravite na pot. Odlikuje jih vrhunska varnost ter štiriletno jamstvo z asistenco, ki velja ob neomejenem številu prevoženih kilometrov. Tako nimate več izgovorov, da se ne bi podali na udobno pot okrog sveta. Uradna poraba goriva: 3,3-7,7 1/100 km. Uradne emisije CO2: 85-179 g/km. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM,0 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. Informativni izračun finančnega leasinga za vozilo Ford Fiesta Trend 1,25 60 kW, 3 vrata; maloprodajna cena predmeta financiranja znaša 9.890,00 EUR z vključenim DDV; plačilo pologa ob sklenitvi pogodbe 2.947,22 EUR; skupni znesek kredita 6.942,78 EUR; ročnost financiranja 84 mesecev; odplačevanje s 84 mesečnimi obroki v višini 106,00 EUR; letna kreditna obrestna mera znaša 6,7 % je spremenljiva in je vezana na 3 mesečni Euribor; stroški odobritve financiranja in priprave pogodbe znašajo 148,35 EUR; Skladno z Zakonom o potrošniških kreditih efektivna obrestna mera (EOM) na dan 14. 08. 2014 znaša 7,61 % in je izračunana na podlagi zneska in trajanja financiranja, stroškov odobritve in ob predpostavki upoštevanja trenutno veljavne obrestne mere; morebitni stroški nastali, zaradi neizpolnjevanja pogodbe, niso vključeni v izračunu EOM; skupaj iz naslova financiranja plačate 11.851,02 EUR. Slika je simbolična. Cena ne vključuje stroškov transporta. VEIT TEAM, Cufarjeva ulica 24, Vir, Domžale GSM: 031395 395, www.veitteam.si Go Further Plinko v skupini Sončki V lanskem šolskem letu smo z otroki iz skupine Sončki sodelovali na likovnem natečaju Plinko. Izdelali smo maketo mesta in prikazali, kje in zakaj se zemeljski plin uporablja. O prednostih zemeljskega plina smo se veliko pogovarjali, prebirali literaturo in si ogledovali, kako polagajo cevi za plin v naši neposredni bližini. Spoznali smo Plinka preko knjige Plinko pisateljice Alenke Žumbar Klopčič in se veselili nad podelitvijo nagrade, ki so smo si jo prislužili z izdelavo makete. Vrtčevsko knjižnico smo obogatili za 20 čudovitih knjig, ki jih z veseljem prebiramo. Pred kratkim pa nas je Plinko tudi obiskal skupaj s pisateljico Alenko in z gospodično Ajdo, ki nam je slikanico Plinko še enkrat predstavila. Otroci so jo zbrano poslušali in z zanimanjem sodelovali v pogovoru o slikanici. Otroci so se za nekaj trenutkov spremenili v Plinka (zemeljski plin), ter se plazili po ceveh/obročih in ponazorili gibanje plina. Pri tem so se kar precej vživeli v vlogo. Pravo presenečenje pa je sledilo, ko je Plinko vstopil v našo igralnico, se z nami igral, plesal ter se na željo vseh otrok in vzgojiteljic z nami tudi fotografiral. Preživeli smo zelo zanimivo dopoldne v prijetni družbi. UrŠA PoGAčAR TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO BRDO - LUKOVICAvabi O^PE__ TEK, , 5.12. 2014, ŠOTOROM BRDU zyiSD SKEM GOZDIČKU Rl LUKOVICI TEBUlCOrANDREJO COKL AS ^^OD® ANSA^^^^MB Znani Slovenci podprli Srečno hišo Srečna hiša v Lukovici je dobila prve ambasadorje, ki podpirajo njeno vizijo in dober namen. Projektu so se že pridružili glasbenica Jadranka Juras, Tinkara Kovač, Urška Majdič, dekleta iz ansambla Skrivnost, telovadec Mitja Petkovšek, Mojca Rode in stand up komik Boštjan Gorenc - Pižama. Pižama je projekt podprl z naslednjimi mislimi: „Kot oče podpiram vsakršno lokalno dejavnost, ki skrbi za razvijanje kreativnosti in kratkočasje otrok. Še posebej pozdravljam dobrodelno noto Srečne hiše, ki se osredotoča tako na težave v lokalni skupnosti kot ozave-ščanje otrok in odraslih o življenju otrok širom sveta. Očitam lahko zgolj eno pomanjkljivost: HUTKO ni naredil dovolj širokega in čvrstega tobogana zame" Srečna hiša v Lukovici, ki bo svoja vrata uradno odprla 28. novembra, bo usmerjena v ustvarjanje lokalnega veselja za dosego globalne sreče. Osnovni namen je zagotoviti otrokom prijazen prostor, ki bo s prav posebno igralnico in učnim prostorom ter učno pomočjo zagotavljal lokalno veselje. Projekti in dejavnosti Srečne hiše pa bodo segali iz lokalnega tudi v globalno sfero. Prvi tovrstni projekt so Pisma sveta, kjer otroci iz lokalnega okolja pošiljajo pisma in različne likovne ali literarne izdelke drugim otrokom po svetu - začeli smo sodelovanje z otroki iz Gambije (preko društva Za otroke sveta), nadaljevali pa bomo s povezovanjem z Gvinejo Bissau (preko društva Toka toka Žani). Razstavo izdelkov Lokalno veselje za globalno srečo si bo mogoče ogledati na odprtju Srečne hiše, ki bo v petek, 28. novembra 2014, v Srečni hiši (stavba Avta Kveder, Lukovica pri Domžalah). Ob tej priložnosti se nam bodo pridružili tudi nekateri ambasadorji Srečne hiše. Se vidimo! Za dodatne informacije se obrnite na: info@srecnahisa.si Vanja ŽižMOND, Manca Šalehar PREDSTAVNiCi ZA oDNosE Z JAVNostMi OTVORITEV SREČNE HIŠE 28. november 2014 ob 15.30 Avto Kveder Lukovica Z nami bosta tudi stand up komik in ambasador Srečne hiše BoStJan Gorenc - Pižama ter pevka Rebeka DremelJ! Obljubljamo nekaj novega, prijetnega in zabavnega, vsak mali obiskovalec pa bo prejel tudi darilo! © Nujno prinesite s seboj dobro voljo, če boste tej priložili še kaj dobrega za Anino zvezdico, pa še toliko bolje. Se vidimo! AntnaJ* j^zvcLO \ca Karitas Župnijska Karitas Brdo in Zlato Polje v sodelovanju z Občino Lukovica vabi na Miklavžev večer vse otroke od 1. leta starosti do vključno 2. razreda devetletke Sveti Miklavž vas bo obiskal 5. decembra 2014 v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici in sicer ob 17.00 za prevojsko-šentviško naselje, ob 18.00 za lukoviško naselje. Miklavžev večer bo obogaten z dramskim prizorčkom in s skromnimi darili. ZA VAS OTROCI LJUBI Prisrčno vabi vaš Sveti Miklavž Vabimo vas na otvoritev razstave "in čajanko s Plečnikovim čajem", i t 1 v petek, 5. decembra 2014 ob 19. uri v Dvorcu Rus. Tisti, ki prinašajo sonce v življenja drugih ljudi, so tudi sami obsijani z njim. Sir James M. Barrie Vabimo vas na dobrodelno prireditev GLAS LJUBEZNi, ki bo v četrtek, 11. decembra 2014, z začetkom ob 16.30 na trgu v Lukovici. Odločili smo se, da letošnjo decembrsko prireditev dobrodelno obarvamo in vsa zbrana sredstva namenimo družini v stiski. Na trgu Lukovice vam bomo s sejmom pričarali praznično vzdušje. Stojnice bodo obložene z izdelki naših učencev, staršev, zaposlenih in ljudi dobre volje. Vsekakor vas bomo postregli tudi s hrano in pijačo. Dogajanje bomo popestrili s prireditvijo OŠ Janka Kersnika Brdo ima talent, ki se bo odvijala v Kulturnem domu Lukovica. Prireditev bo mozaik različnih talentov naših učenk in učencev, ki jih bo ocenjevala priznana žirija slavnih osebnosti. Naj vas glas ljubezni privede na našo prireditev. Vljudno vabljeni! Vodji prireditve Urša Iglič Mateja Orehek Ravnateljica dr. Anja Podlesnik Fetih tečaj za izpit za Tečaj poteka v učilnici avtošole, in sicer dvakrat predavanje ter teoretični del izpita. Cena: 220,00 eur (z ddv) - po prijavi boste prejeli položnico za plačilo in vabilo. Po opravljenem izpitu prejmete potrdilo, s katerim na upravni enoti zamenjate obstoječe vozniško dovoljenje in s tem vpišete kategorijo F. Kandidati, ki še nimajo vozniškega dovoljenja kategorije B, potrdilo shranijo in vpišejo kategorijo F po pridobitvi kategorije B. Informacije in prijave zbiramo do zapolnitve mest na št.: 031/209-501 AVTO SOLA LONČAR Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta 3b, 1230 Domžale Pravilno kurjenje z drvmi v lokalnih kurilnih napravah Les je obnovljivi vir energije in z zgorevanjem v kurilnih napravah ne povečuje izpustov toplogrednih plinov, kar pomeni, da je z vidika CO2 nevtralno gorivo. Pri zgorevanju lesa žal nastajajo tudi delci, ki so manjši kot 10 mikronov (PM10) in predstavljajo nevarnost za zdravje ljudi. Za male kurilne naprave je značilno, da imajo več kot 90% mase delcev v izpustih, manjših od 10 mikronov. Za doseganje pričakovane kakovosti zraka je treba znižati tudi izpuste PM10 iz kurilnih naprav. To še posebej velja v gosto poseljenih območjih, kjer so v celinskem delu Slovenije koncentracije delcev v času kurilne sezone pogosto previsoke. Učinkoviti ukrepi za zmanjšanje emisij delcev PM10 so, poleg vgradnje primerne kurilne naprave z visokim izkoristkom, predvsem uporaba zračno suhih drv s primerno velikostjo polen, pravilna zakuritev in dodajanje drv v kurišče, pravilna regulacija zgorevalnega zraka in redno vzdrževanje kurilnih naprav. Pri specialnih kurilnih napravah je treba paziti, da se z nepravilnim kurjenjem ne povečuje emisij dimnih plinov in s tem tudi ne izpustov delcev. Z nepravilnim kurjenjem se namreč lahko emisije CO in delcev povečajo tudi do dvajsetkrat. Prav tako se lahko zaradi nepravilnega kurjenja prepolovi izkoristek kurjenja in doseže vrednosti zgolj 40%, pri kurilnih napravah z odprtimi kurišči pa tudi, kar ni v interesu uporabnika, niti ni v javno korist. Zakaj je les zahteven za kurjenje? Pri kurjenju lesa je ključnega pomena upoštevati, da je večina gorljivih sestavin hlapnih, praviloma nad 60 %. Če les izpostavimo temperaturam zgorevanja, te hlapne sestavine izhlapijo, zato je treba zagotoviti, da tudi zgorijo. Zgorevanje hlapnih sestavin je vidno kot plamen. V kolikor te hlapne sestavine ne zgorijo (CO, CxHy), gredo z dimnimi plini skozi dimnik v okolico, kar pomeni zniževanje izkoristka pri energetski izrabi lesa in tudi škodljive emisije, tudi delcev manjših od deset mikronov. Osnovno pravilo pravilnega kurjenja drv je, da se v kurišču doda le toliko polen, kot jih je potrebno za pokrivanje trenutne toplotne moči kurilne naprave. S tem se zagotovi, tako kot v primeru kurilnih naprav na pelete in sekance, da zgorijo tudi hlapne gorljive sestavine lesa. Vizualna presoja kakovosti zgorevanja Kakovost zgorevanja se lahko strokovno določi le z meritvami (O2, CO, NOx, delci, tdpl, qdpl itd.). Ker pa v praksi ni mogoče pričakovati stalne meritve kakovosti zgorevanja, lahko uporabnik primernost kurjenja oceni vizualno in sicer naslednji način: • z barvo plamena (primeren je svetel plamen, brez rdečih ali temnih delov), z oblogami kurišča (kurišče, tudi morebitna šipa na vratih, naj bo svetlo brez saj ali smol), z oblogami ostalih površin kurilne naprave in dimnika (brez saj in smol, malo pepela, ki naj bo le sivo-bele barve), katranske obloge v dimniku in posledično celo dimniški požar, so posledica popolnoma nesprejemljivega zgorevanja. Temnejši ali temen gost dim na vrhu dimnika je pokazatelj zelo slabega zgorevanja (Vir: www.richtigheizen.at) Redno vzdrževanje kurilnih in dimovodnih naprav Za čim boljše zgorevanje je treba kurilno napravo redno vzdrževati. Med ta dela štejemo: • odstranjevanje pepela iz pepelišča in kurišča, • redno čiščenje površin kurilne naprave, ki pridejo v stik z dimnimi plini, dimniškega priključka, dimnika in po potrebi zračnika (storitve javne dimnikarske službe), • zamenjava morebitnih iztrošenih ali poškodovanih delov (kot npr. tesnila vrat, rešetka, šamotne obloge), • zamenjava ostale morebitno poškodovane dele kurilne naprave. s sivostjo dima na izstopu iz dimnika (dim, ki je viden, razen pare, je neprimeren), z vsebnostjo goriva v pepelu (pepel naj bo svetlo siv, čim manj delcev oglja), Pepel svetlejše in sive barve ima manj ostankov lesa in je posledica boljšega zgorevanja (Vir: www.bioregio.info) Dodatne informacije o kurjenju Dodatne informacije so dostopne na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor www.mop.gov.si/. Avtor Jože Kaplar, koordinacija mag. Jože Jurša Ministrstvo za okolje in prostor Republike Slovenije *Celotno besedilo zloženke je objavljeno na spletni strani Občine Lukovica na cesto pravilno označeni Čeprav je pravilnik o delih in opremi vozil izšel v Uradnem listu že lanskega maja, bodo nekatere njegove določbe stopile v veljavo šele s prihajajočim letom. Zato je prav, da se nanje pripravimo že sedaj, saj bo kaj kmalu 1. januar 2015, ko bo stopil v veljavo pravilnik o označevanju počasnih vozil ter označevanju širših traktorjev in delovnih strojev. Vsa vozila, razen enoslednih, katerih konstrukcijsko določena hitrost ne presega 40km/h, kot tudi njihova priklopna vozila morajo na zadnji strani imeti tablo za označevanje počasnih vozil, ki mora biti homologirana. Prav tako morajo po novem pravilniku biti označeni tudi širši traktorji in traktorski priključki ter izpostavljeni deli traktorjev in traktorskih priključkov, ki so lahko nevarni za druge udeležence v prometu. Deli kot so rezila, konice, žbice, robovi in med vožnjo nameščene varovalne naprave morajo biti posebej označeni. Traktorji, njihovi priklopniki in priključki z večjo širino kot 2,55 m morajo biti v cestnem prometu označeni tudi na skrajnih točkah svoje širine spredaj in zadaj. Namesto tabel lahko, če konstrukcija to dopušča, uporabimo tudi nalepke z enakimi lastnostmi kot opozorilne table. Table in nalepke bo možno dobiti v strojnih krožkih ter v trgovinah s kmetijskimi repromateriali, predvsem v zadrugah. Pravočasno poskrbimo, da bodo traktor, priključek ali delovni stroj pravilno označeni tako z namenom povečanja svoje varnosti kot varnosti ostalih udeležencev v prometu. Drago Juteršek Obvestilo Zdravstvenega doma Domžale V okviru priprav na sicer malo verjeten morebiten pojav Ebola virusne bolezni želimo obvestiti bralce, v katerih primerih bi se ta bolezen lahko pojavila in kako je treba ukrepati. Bolezen je možna pri osebah, ki so v zadnjih treh tednih bivali ali potovali v zahodno-afriških državah (Gvineji, Liberiji in Sierri Leone) ali so bili v stiku z bolnikom, ki je pre-boleval Ebola virusno bolezen in imajo nepojasnjeno vročinsko bolezen (> 38,6°C - merjeno v ušesu) z glavobolom, drisko, bruhanjem, bolečinami v trebuhu ali krvavitvami. SIMPTOMI IN ZNAKI EBOLA VIRUSNE BOLEZNI (MOŽNO SAMO V PRIMERU, ČE STE POTOVALI V ZAHODNI AFRIKI ALI BILI V STIKU Z BOLNIKOM, KI JE PREBOLEVAL EBOLA VIRUSNO BOLEZEN) • vročina (> 38,6°C - merjeno v ušesu) = obvezen znak IN karkoli od naštetega: • hud glavobol, • bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, • nepojasnjene krvavitve. Virus Ebole se nahaja v vseh telesnih izločkih bolnika (krvi, blatu, bruhanju, znoju, slini, semenski tekočini) in se prenaša z neposrednim dotikom. Zato je najbolj pomemben ukrep za preprečitev prenosa bolezni izogibanje nezaščitenemu stiku. Oseba, ki sumi, da bi lahko zbolela za to boleznijo, naj se ne dotika dru- gih oseb in druge osebe naj se ne dotikajo nje, nujna je uporaba alkoholnih razkužil in zaščitne opreme (dvojne rokavice, obrazna maska, zaščitni plašč in očala). Več informacij v zvezi z Ebolo se nahaja na spletnih straneh Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) in Ministrstva za zdravje RS. V primeru suma na Ebola virusno bolezen se izogibajte nezaščitenih stikov z drugimi osebami. Uporabite razkužilo za roke, rokavice in obrazno masko. Ne hodite v Zdravstveni dom, ampak pokličite na telefonsko številko 01 7245 100 in počakajte na nadaljnja navodila. Öle www.peugeot.si Ob nakupu kompleta pnevmatik in platišč prejmete fjt öll;6le! Vozniki peugeota boste tudi to jesen zares dobre volje. Olje Total boste, ob rednem servisnem pregledu vašega peugeota, l