Odbojkarjem pokalna lovorika Odbojkarji moštva Calcit Volleyball so v nedeljo na finalu zaključnega turnirja Pokala Slovenije v odbojki, ki so ga gostili prav v Kamniku, premagali odbojkarje ACH Volley in si po petnajstih letih znova priborili naslov pokalnih prvakov. Miha Štamcar Kamnik – Odbojkarji Calcita Volleyballa so do svoje prve lovorike v zgodovini kluba prišli leta 2001, ko so v fina­lu Pokala Slovenije prema­gali Merkur Bled, zdajšnji ACH Volley. Isto leto so po­tem Blejce premagali še v finalu končnice državnega prvenstva. Vsaj prvi del zgo­dovine se je ponovil v nede­ljo na zaključnem turnirju letošnjega slovenskega po­kalnega tekmovanja, saj so varovanci Marka Brumna z izjemo igro na kolena spra­vili ljubljanske odbojkarje. Že v lanski sezoni so kam­niški odbojkarji nekajkrat nevarno zapretili ACH Vol­leyju, dvakrat so ga v prven­stvu tudi premagali, enkrat OBČINSKE NOVICE V turizem iz veselja Zavod za turizem in šport v občini Kamnik je s 1. januar­jem dobil novo direktorico – Boženo Peterlin. Vprašali smo jo, kakšne spremembe pripravlja in kako v občino privabiti še več obiskovalcev. stran 2 tudi v končnici, a je naslov vseeno pripadel Ljubljanča­nom, ki so jih izločili tudi v četrtfinalu Pokala Slovenije. Najboljša slovenska odbojka­rska ekipa zadnjega desetle­tja je Kamničane premagala tekmi so odbojkarji Calcita Volleyballa brez izgubljene­ga niza premagali Krko, medtem ko je bil ACH Vol­ley boljši od Panvite Pomgra­da. »Od prve točke naprej smo imeli pravi pristop, »Velikokrat smo bili v zadnjih letih na pragu nebes, pa smo vedno pristali v vicah. Danes se nam je končno posrečilo. Tudi letošnja ekipa je kompaktna, naši ključni igralci pa so vsako leto izkušenejši.« tudi na obeh tekmah letoš­njega državnega prvenstva. Obakrat tesno – in prav to je pred zaključnim turnirjem pokalnega tekmovanja vliva­lo optimizem kamniškim odbojkarjem. Na polfinalni AKTUALNO Okrepčajte svoje odnose Dr. Albert in Leonida Mrgole sta ob finančni podpori Ob­čine Kamnik zaključila že sedmo sezono Okrepčeval­nice odnosov. Gre za edin­stveni projekt pri nas, ki je za vse obiskovalce brezplačen. stran 5 temu primeren je bil na kon­cu tudi izid. Odigrali smo solidno tekmo, toda v finalu bomo morali svoji igri še ne­kaj dodati, da bi morda končno premagali ACH Vol­ley. Mislim, da je po tolikih ZANIMIVOSTI Privabiti zna tudi Prevca V dneh, ko nas večina navija za zimske športnike, je med nami nekdo, ki je z njimi še posebno povezan. Jože Arko je srečanje s športniki v Šmar­tnem pripravil že dvanajst­krat, o tem pa napisal tudi knjigo. stran 8 letih čas, da Ljubljančani sre­di Kamnika položijo svoje orožje,« je po zmagi nad No­vomeščani dejal Klemen Hribar, odlični prosti igralec Calcita Volleyballa, ki je bles­tel tudi na finalni tekmi, v kateri je bilo 3 : 1 (23, -20, 22, 16) za kamniško ekipo. »Mislim, da sem v tem tre­nutku med najbolj srečnimi ljudmi na svetu,« se je svoje prve članske lovorike v kam­niškem dresu veselil Hribar, ki je bil izbran za najboljše­ga prostega igralca turnirja. To pa ni bilo edino posamič­no priznanje za kamniško ekipo, kajti Žiga Štern je bil proglašen za najboljšega igralca turnirja, Jan Brulec pa najboljšega organizatorja igre. .11. stran ŠPORT Najuspešnejši december za kegljače Število osvojenih medalj zla­tega sijaja in mnogi naslovi državnega prvaka so decem­ber 2015 z zlatimi črkami za­pisali v zgodovino Kegljaške­ga kluba Calcit Kamnik. stran 10 Zgodba Delavskega doma končana Tik pred zaključkom je stečajni postopek družbe Delavski dom Kamnik, ki ga je pred štiridesetimi leti soustanovila tudi Občina Kamnik. T. i. samski dom na Cankarjevi cesti sicer še opravlja svojo dejavnost, a lastnik stavbo prodaja. Jasna Paladin Kamnik – Stečajni postopek je bil na predlog dolžnika, družbe s popolno odgovor­nostjo Delavski dom Ka­mnik, začet 20. avgusta 2015, stečajni upravitelj Val­ter Stepan pa je sodišču pred dnevi že podal predlog za sprejem sklepa o konča­nju postopka. Kot nam je povedal, je s stečajem za­ključena zgolj zgodba druž­be Delavski dom Kamnik in ne stavbe s samskimi soba­mi na Cankarjevi cesti, saj je ta v lasti druge družbe. Delavski dom so leta 1975 ustanovili Občina Kamnik ter nekaj podjetij iz kam­niške regije (Rudnik kaolina Črna, Podjetje Kamnik, In­dustrijski kombinat Svit Ka­mnik, Komunalno podjetje Kamnik, Gradbeno in mon­tažno podjetje Alprem, Obr­tno montažno podjetje Zarja Kamnik) z namenom zago­tavljanja sob za delavce iz republik nekdanje Jugoslavi­je, ki so bili v tem okolišu na začasnem delu. Akt o usta­novitvi je bil sicer podpisan že leta 1966. Delavski dom je imel v lasti tudi objekt na Cankarjevi cesti, v katerem so stanovali delavci, glavna dejavnost pa je bilo oddaja­nje samskih sob v najem nad šestdeset dni. Kot je raz­vidno iz otvoritvenega in hkrati tudi končnega poroči­la upravitelja, je družba De­lavski dom leta 2007 vložila na Občino Kamnik prošnjo za statusno preoblikovanje v javni zavod, vendar ni izpol­njevalo zakonskih pogojev, na podlagi katerih bi se lah­ko opredelilo, da opravlja de­javnost javne službe. Na dan pred začetkom stečajnega postopka je bil direktor doma Safet Dergić. Direktor in zastopnik družbe se je upokojil, družba pa ne delu­je več. »Občina žal nikoli ni imela interesa, da bi dela­vski dom postal javni zavod, če bi bilo tako, nam premo­ženja ne bi bilo treba vrača­ti,« nam je povedal nekdanji direktor Safet Dergić. V Delavskem domu so z od­dajanjem sob namreč prene­hali zaradi izgube oz. vrnitve vsega premoženja po konča­nem dolgotrajnem, kar 17 let trajajočem denacionalizacij­skem postopku, Športni uni­ji Slovenije, kar je bil tudi razlog za insolventnost družbe. Rok za prijavo terja­tev je potekel 20. novembra lani, svojo terjatev v višini slabih dva tisoč evrov pa je prijavil le en upnik. Nepremičnina na Cankarje­vi je sicer vse od leta 2011, ko so objekt kupili od Špor­tne unije Slovenije, v lasti družbe A-GIT 2000 s sede­žem v Lescah, ki še vedno izvaja dejavnost samskega doma. »Trenutno sobe od­dajamo med šestdesetim in sedemdesetim delavcem, pretežno tujcem,« nam je povedal direktor družbe Drago Gajić, a dodal, da objekt prodajajo. Kamničan-ka v letu 2016 Jasna Paladin idov so: 29. januar, 12. in 26. februar, 11. in 25. ma-Kamnik – Občinski časopis rec, 8. in 22. april, 6. in 27. Kamničan-ka bo v letoš-maj, 10. in 24. junij, 22. ju­njem letu izšel dvaindvaj-lij, 19. avgust, 2. in 23. sep­setkrat; vse številke boste tember, 7. in 21. oktober, 4. občani dobili brezplačno na in 18. november ter 2. in dom. Predvideni datumi iz-16. december. Občinske novice Spoštovane bralke in bralci Marija Volčjak, odgovorna urednica Gorenjskega glasa Pred vami je nov časopis Kamničan-ka, že ime pove, komu je namenjen. Ustano­vila ga je Občina Kamnik, izdajanje je Gorenjski glas, d.o.o. Kranj pridobil na jav­nem razpisu za tri leta. Z veseljem bomo za vas pripravljali časopis, saj je na Kamniškem veliko do­godkov in ne bo nam težko napolniti časopisnih strani. Naš slogan je »Lokalna no­vica je kraljica«, botrovale so mu izkušnje pri izdaja­nju lokalnih časopisov in revij, ki jih občinstvo dobro sprejema, kar pa ne pome­ni, da je to lahko delo, saj bralke in bralci vsako napa­ko hitro odkrijejo. Zato je potrebna strokovnost in na­tančnost, poklicno novinar­stvo delo se prepleta s pri­spevki dopisnikov, ki svoj kraj najbolje poznajo. Časopis Kamničan-ka brez­plačno prejemajo vsa gospo­dinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici, saj je zanimiv tudi za sosed­nje kraje, še posebej za Ko­mendo, ki je s Kamnikom tudi upravno povezana. Zlasti ob pomembnih do­godkih, ko bodo izšle prilo­ge Kamfest, Narodne noše, Kam čez poletje, občinski praznik, Kamnik decembra, bo kamniški časopis prilo­žen Gorenjskemu glasu in imel gorenjski doseg. V kolofonu (na tej strani spodaj) so objavljeni naši elektronski naslovi, če elek­tronske pošte ne uporablja­te, lahko prispevke in foto­grafije, pisma in odgovore, zahvale in naročila oddate v nabiralnik, ki ga je Občina Kamnik namestila v pritlič­ju občinske stavbe na Glav­nem trgu 24 v Kamniku. Želim vam veliko zanimive­ga branja. Odtujeno staro drsališče spet v rokah občine Kamnik – Drsališče, ki ga je občina v začetku minulega leta nameravala prodati in za to že našla kupca, a drsališča nato v skladišču, v katerem je bilo podjetju Lucky Luka zaupano v hrambo, ni bilo več, se je pred dnevi znova »pojavilo«. Ker je Zavod za turizem in šport v občini Kamnik dejanje pred letom dni prijavil kot krajo, se je postopek znašel tudi na sodišču, kjer pa sta Občina Kamnik in tožena stranka, druž­ba Lucky Luka, v ponedeljek, 11. januarja, sklenila sodno po­ravnavo. Ta toženi stranki nalaga, da mora drsališče z vsemi pripadajočimi elementi, potrebnimi za delovanje, vrniti ob­čini, ta pa ga lahko na lastne stroške prevzame v tridesetih dneh od podpisa poravnave. Stranki v postopku sta se v poravnavi vsem morebitnim tožbenim zahtevkom glede hrambe in tudi morebitni odškodnini odpovedali. Kot nam je povedala Janja Zorman Macura, vodja županovega kabi­neta, bo občina po ponovni pridobitvi drsališča v posest predvidoma izvedla nov postopek zbiranja ponudb za pro­dajo omenjenega drsališča. J. P. Na uradni spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si) in Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik (www.kamnik-tourism.si) je objavljen Javni razpis za sofinanciranje športa v občini Kamnik za leto 2016. Posvet na temo razpisa bo potekal v četrtek, 21. januarja 2016, ob 17. uri v sejni dvorani (drugo nadstropje) občinske stavbe. ODGOVORNA UREDNICA: OGLASNO TRŽENJE: Jasna Paladin Mateja Žvižaj jasna.paladin@g-glas.si, 031/868-251 mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962-143 ZAHVALE, OSMRTNICE: Renata Frakelj malioglasi@g-glas.si, 04/201-42-47 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), Ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik. Izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, info@g-glas.si). Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 17.100 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v Občini Kamnik in okolici. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče Ljubljana. Distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor. Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko odgovorni urednici ali na naslov: info@g-glas.si.. Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 29. januarja 2016, prispevke lahko pošljite najkasneje do četrtka, 21. januarja 2016. V turizem iz veselja Zavod za turizem in šport v občini Kamnik je s 1. januarjem dobil novo direktorico – Boženo Peterlin. Vprašali smo jo, kakšne spremembe pripravlja in kako v občino privabiti še več obiskovalcev. Jasna Paladin Kamnik – Božena Peterlin prihaja iz Domžal. Po sred­nji šoli, ki jo je obiskovala v Kamniku, je študijska leta preživela v Kranju, kjer si je pridobila naziv univerzite­tne diplomirane organiza­torke dela, kadrovska smer. Turizem jo, kot rada pouda­ri, zanima že od nekdaj, na to temo je tudi diplomirala, zelo rada tudi potuje. Delov­ne izkušnje si je zadnja leta nabirala z vodstvenimi funkcijami v gospodarstvu, medijih in telekomunikaci­jah in prepričana je, da se na področju dela z ljudmi, kar je v turizmu še kako po­membno, dobro znajde. Priznava, da jo je poklicna pot v turizem in na čelo Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik zanesla precej nena­črtovano. »Na razpis sem se prijavila iz čistega zanimanja in veselja, da bi delala v turiz­mu, in stvari so se izšle tako, da se mi je ta priložnost zares ponudila in z veseljem sem jo sprejela. Odločitev članov sve­ta zavoda in svetnikov, da me soglasno podprejo, me je tudi nekoliko presenetila, saj boga­tih izkušenj z delom v turiz­mu doslej nimam, a vesela sem, da so jih prepričale moje izkušnje iz gospodarstva, vo­denja in dela z ljudmi, ki so prav tako pomembne za funk­cijo, ki jo zdaj opravljam,« nam je povedala. Dela se je lotila zagnano in z veseljem, a tudi nekoliko previdno z na­povedmi, kar je razbrati tudi iz najinega pogovora. Konkretnih pobud nam tako še ni zaupala, a priložnosti za dokazovanja bo še dovolj. Za vami je dober teden dni v vlogi direktorice. Kako ste se lotili dela in kaj ste v teh dneh že uspeli postoriti? »Prve dni sem namenila spoznavanju svoje ekipe, so­delavcev in njihovih podro­čij dela ter notranjih proce­sov zavoda, za kar bom pot­rebovala še kakšen teden, nato pa se bom z veseljem odpravila tudi na teren do turističnih ponudnikov in drugih akterjev, s katerimi bomo sodelovali.« V predstavitvi svetnikom de­cembra ste dejali, da si boste prizadevali v občini čim več turistov zadržati vsaj za eno noč. Je prenočitvenih kapa­citet dovolj? Hotel je znova prazen … »Hotel res ne obratuje in drži se ga neka nesrečna zgodba, zato si tudi sama že­lim, da bi se našel primeren lastnik, ki bi stvari spreme­nil in zgodbo preusmeril na pozitivno. A v občini imamo še veliko drugih prenočišč – Terme Snovik, hostel, kamp Res pa je, da hotel mestu prinaša tudi prestižnejšo noto, ki jo v turizmu prav tako potrebujemo. Kaj se bo izkazalo na tem področju, bo pokazal čas.« Napovedali ste tudi tesnejše sodelovanje z Ljubljano. Kako natanko? »Z ekipo v Ljubljani je za­vod sodeloval že do sedaj in vezi so napeljane, v prihod­njih tednih pa se bomo sku­šali dogovoriti, kako to sode­lovanje še nadgraditi, kakšne programe lahko pripravimo in kako turiste, ki so že v Ljubljani, pritegni­ti še k nam – in to v čim več­jem številu.« Dejali ste, da se je kamniški turizem do sedaj tržil pres­labo. Kakšne spremembe na tem področju pripravljate? »Menim, da je trženje kamni­škega turizma glede na zna­menitosti in bogato ponudbo, ki jo občina ima, preslabo opaženo. Sama promocija ni dovolj močna, morda tudi ne po pravih kanalih in verja­mem, da se na tem področju da narediti še zelo veliko. Se­veda pa to za seboj prinese tudi stroške, zato bo še treba preveriti, kako in kaj.« Vaše področje ne zajema zgolj turizma, ampak tudi šport. Se nam obeta kakšna nova športna prireditev? »Področje športa bo še nap­rej vodil Franci Kramar, ki je svoje delo že zdaj opravljal zelo dobro, in glede na to, da je program prireditev za le­tošnje leto bolj ali manj že znan, kakšnih novosti na tem področju ne bo.« Pediatrinja svetuje na spletu Kamniška pediatrinja dr. Vlasta Kunaver od decembra na svoji spletni strani svetuje pacientom. www.kamnik.si Bojana Klemenc Kamnik – »Ideja o spletni strani se mi je porodila, ko sem razmišljala, kako veči­no staršev zanimajo vedno ista vprašanja. Naši pacienti i n s t a r š i z e l o p o g o s t o pobrskajo po spletu, ko na­stopijo težave z zdravjem, zato se mi je zdelo najbolj prav, da pomagam z razla­gami po tej poti. Na spletu je sicer ogromno informacij, jih je pa pogosto težko prav umestiti,« razlaga kamniška pediatrinja dr. Vlasta Kuna­ver, ki v otroški ambulanti deluje že dvajset let. Pisanja spletne strani pediatrinja.si se je lotevala že nekaj let, za­živela pa je decembra. »Pediatrinja.si je namenje­na predvsem staršem. V pri­spevkih poskušam biti čim bolj jasna in na kratko razlo­žiti bistveno. Seveda pa sple­tne informacije nikoli ne morejo nadomestiti pregle- Kaj pa nekdaj priljubljeni srednjeveški dnevi? Jih bos­te pripravili še kdaj? »Najprej je treba preveriti, koliko so srednjeveški dnevi mestu prinesli in v finanč­nem smislu tudi odnesli. Če je bila bilanca pozitivna, bi bilo o srednjeveških dnevih morda smiselno razmisliti znova ali vsaj preveriti, zakaj se stvari niso izšle. A delati dogodek zgolj zato, ker se določenim občanom ali obi­skovalcem zdi prijeten, preprosto ne gre.« Že vaš predhodnik Franci Kramar je večkrat dejal, da je ekipa na zavodu dobra in usklajena, a premajhna. Se boste okrepili z novimi so­delavci? »Predlog nove sistematizaci­je delovnih mest je v pripra­ vi. Je pa tudi sama revizija dela mojih predhodnikov ocenila, da je na Zavodu za turizem in šport v občini Ka­mnik zaposlenih premalo ljudi in da bi bilo smiselno razmisliti o širitvi kolektiva.« da in pogovora z zdravni­kom. Vesela bom, če bodo moji prispevki pomagali pri negi bolnih otrok doma in temu, da se bodo starši lažje odločili, kdaj potrebujejo našo pomoč in kdaj bodo lahko pomagali sami. Danes smo vsi skupaj ujeti v prepri­čanje, da moramo vedno ravnati skladno z nekimi pravili, seveda tudi, ko gre za zdravje. Rada bi opogu­mila starše, da bi bolj zaupa­li svojemu občutku. Da bi z otroki čim pogosteje uživali na svežem zraku. Si pogo­steje vzeli čas zanje in zase, to je največ, kar za zdravje lahko storimo sami,« poja­snjuje in odgovarja: »Pogos­to se zdravniki v medseboj­nih pogovorih jezimo nad tem, kaj vse naši pacienti preberejo na spletu in kako si informacije narobe razla­gajo. Na tem področju sem želela najprej pomesti pred svojim pragom,« še pravi. Občinske novice Praznik počastili enotno Proslave ob dnevu samostojnosti in enotnosti, ki so jo 26. decembra pripravili v Šmarci, se je udeležil celotni vrh kamniške občine in več domoljubnih organizacij. Šmarca in Območni odbor Združenja za vrednote slo­venske osamosvojitve Ka­mnik - Komenda, a kljub vsemu je bila proslava ob­činska, saj so se je – kot se za tak praznik spodobi – udeležili tudi župan Marjan Šarec, oba podžupana Igor Žavbi in Matej Slapar, posla­nec Matej Tonin, načelnik Upravne enote Kamnik Mi­hael Novak, nekateri svetni­ki, predstavniki domoljub­nih organizacij in predvsem številni občani, saj je bila dvorana Krajevnega doma Šmarca premajhna za vse, ki so prišli. Matjaža Šporarja nagovoril župan in osvetlil nekaj spo­minov na plebiscit pred pe­tindvajsetimi leti, ki po ude­ležbi in rezultatih glasova­nja presega pomen vseh nadaljnjih referendumov. Še bolj, kar iz prve roke, je zbranim dogodke izpred če­trt stoletja približal slav­nostni govornik Jože Berlec, poslanec v slovenski osamo­svojitveni skupščini, ki je podrobneje opisal priprave na plebiscit, takrat vsaj navi­dezno enotno politiko in zahtevne pa tudi dolgotraj­ne postopke za osamosvoji­tev, ki so temu sledili. »O veleposlanik Brent Hartley. Jasna Paladin Zbrane je nagovoril župan Marjan Šarec, slavnostni go- Zgornji Tuhinj – Člani Zdru- vornik pa je bil predsednik ženj borcev za vrednote NOB Zveze veteranov vojne za Kamnik in Tuhinj so 27. de­ cembra že štirinajsto leto za­ pored pripravili slovesnost pri spomeniku na Prevojah, s katerim se spominjajo skoraj dvesto borcev, ki so življenje izgubili leta 1944 v srditih bo­ jih na obronkih Menine pla­ nine in drugod po Tuhinjski dolini. Sončno in toplo vreme je letos privabilo lepo število obiskovalcev, tudi vrh ameri­ ške diplomacije v Sloveniji z veleposlanikom Brentom Hartleyem na čelu. Kot je po­ vedal, so se v 2. svetovni vojni borili tudi njegov oče in pet stricev, eden tudi kot pilot v Evropi, zato je še posebno ve­ sel, da ohranjamo spomine na vse žrtve te vojne. Možnost besede dobili tudi občani Svetniki so konec leta sprejeli nov poslovnik občinskega sveta Občine Kamnik. Kakšne spremembe ta prinaša tudi za javnost, smo vprašali predsednika statutarno-pravne komisije Jasna Paladin Šmarca – Organizator proslave ob državnem pra­zniku, dnevu samostojnosti in enotnosti, sicer ni bila Občina Kamnik, pač pa Društvo Demos na Kamni­škem, Društvo general Ma­ister, Krajevna skupnost Slavnostni govornik je bil Jože Berlec / Foto: Aleš Senožetnik »Prav je, da vsaj danes poza­bimo na razhajanja, na to, da ima enkrat prav eden, drugič pa drug. Zato sem hvaležen, da se vas je zbralo toliko, saj je prav, da kot dr­žavljani ta praznik praznu­jemo,« je zbrane po pozdravnem nagovoru predsednika KS Šmarca tem, kdo in kako vlada Slo­veniji zadnjih dobrih dvaj­set let, ne bi govoril. Zelo pa obžalujem dejstvo, da v ob­dobju, ko nam je šlo dobro in je bila Slovenija vzorec za pravljični vzpon in razvoj nove mlade države, nismo znali postaviti pravih zdra­vih temeljev za napredno tek imam, da primerna ide­ja še vedno lahko združi Slovence ne glede na poli­tično usmeritev in da je v Slovencih še vedno nekaj zdrave kmečke pameti, mo­rale in poštenja. To pa so tudi vrline, ki bi morale v poslovnem in političnem svetu biti visoko cenjene, pa Zbrani ob poslušanju slovenske himne / Foto: Aleš Senožetnik Spominjajo se jih tudi Američani Slovesnosti na Prevojah v spomin na 192 padlih partizanov in vodjo ameriške misije kapetana Charlesa Fischerja, ki so 26. decembra 1944 padli v Tuhinjski dolini, se je udeležil tudi ameriški gospodarstvo in narodno spravo. V časih, ko je situa­cija težja, je za kaj takšnega seveda bistveno manj pogo­jev, možnosti in tudi volje. Beseda enotnost v imenu današnjega praznika je po­gosto neprimerna, čeprav pa moram priznati, da ob vseh včasih resnično temnih slikah naše situacije prisveti vendarle kakšen svetel ža­rek. Ta žarek je upanje, na katerem bi morali graditi in vendarle vse te naše delitve končno preseči in popeljati našo državo tja, kamor si ve­čina želi in kar si naša čudo­vita deželica zasluži. Obču­žal še niso. Bomo našli člo­veka, ki mu bo uspelo Slo­vence povezati v projektu, da tem vrlinam najdemo primerno mesto?« je po­menljivo sklenil Berlec. Proslavo je zaznamoval tudi bogat kulturni program, v katerem so nastopili pevci Mešanega pevskega zbora Odmev pod vodstvom Ane Smrtnik, skupina Rudolfi Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra pod vod­stvom Marje Kodra, citrarka Eva Poglajen iz Glasbene šole Kamnik in mlada glas­benika samouka Marko in Tobija Smrtnik. Slovenijo general Ladislav šnja družba: »Ni dovolj po­ Lipič. V svojem nagovoru je navljati in poudarjati pome­ med drugim pozval tudi k na ekonomije in materialne­ razmisleku, kam gre dana-ga blagostanja, kar je po mnenju nekaterih edino, kar prinaša srečo ljudem. Brez zavedanja o koreninah lastnega naroda, o njeni zgodovini in vrednotah, na katerih je temeljila, ne bomo uspešni, ne bo blagostanja in kar je najhuje – tudi miru ne bo! Zato je sekanje teh korenin naroda bolestno po­četje, ki nam ne bo prineslo ničesar, razen hlapčevstva,« je med drugim poudaril. K temu, da moramo za eno­tnost in medsebojno spošto­vanje največ narediti najprej pri sebi, od tu pa se bodo vrednote razširile na vso družbo, je zbrane pozvala tudi povezovalka programa Barbara Božič. dr. Damjana Hančiča. Jasna Paladin Kaj določa poslovnik občin­skega sveta? »To je pravni akt lokalne skupnosti, ki določa, kako deluje osrednji © zakonodaj­ni© organ v neki občini – ob­činski svet. Gre za procedu­ro sprejemanja pravnih ak­tov iz občinske pristojnosti.« Zakaj so bile potrebne spre­membe poslovnika? »Zato, ker smo ne dolgo pred tem sprejeli tudi nov statut Občine Kamnik, ki je najvišji pravni akt naše lo­kalne skupnosti in predsta­vlja nekakšno občinsko ustavo. Spremembe je nare­kovala tudi nuja, saj je bil dosedanji poslovnik star že več let; v tem času pa so se spremenili tudi nekateri za­konski in podzakonski akti, ki se tičejo delovanja lokalne samouprave.« Katere glavne spremembe bi poudarili? »Največja sprememba za nas svetnike so dopisne seje, ki jih lahko sklicuje žu­pan za odločanje o manj zahtevnih vprašanjih, ki zahtevajo takojšnjo odloči­tev, ali v primerih, ko niso izpolnjeni pogoji za sklic iz­redne seje; vendar na dopi­sni seji ni mogoče odločati o splošnih aktih občine. Druga večja in za katerega od svetnikov celo najopa­znejša sprememba je, da ob­činski svetniki ne bomo več prejemali gradiva za seje v fizični obliki (tiskano na pa­pir), pač pa bo vse to gradivo objavljeno zgolj na spletni strani občine Kamnik. To se tam sicer objavlja že okoli deset let, tako da je šlo doslej, ko smo svetniki na­tisnjeno gradivo prejeli še po (navadni) pošti, za podva­janje elektronske in fizične oblike gradiva, kar je prišlo prav tistim svetnikom, ki niso vešči uporabe računal­nika. Za občane pa je največja no­vost, da lahko odslej tudi sami aktivno in neposredne­je sodelujejo pri oblikovanju vsebine posameznih občin­skih aktov in proračuna.« V katerih primerih in kako bo javnost lahko sodelovala? »Zaradi večje legitimnosti sprejetih splošnih aktov ob­čine in vsakoletnega občin­skega proračuna ter mož­nosti vključitve občanov v njihovo pripravo se lahko odslej tudi občani bolj ne­posredno vključijo v vsebin­sko razpravo glede teh ak­tov. Treba pa je že takoj opo­zoriti, da to velja le za obrav- Foto: Gorazd Kavčič navo splošnih aktov, ki se bodo obravnavali na rednih sejah in ne na izrednih. Tako poslovnik določa, da je treba predloge splošnih ob­činskih aktov (odlokov, pra­vilnikov ...) objaviti na spletni strani občine najpozneje 15 dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo iz­vedena obravnava. Občani, njihove organizacije in stro­kovna javnost se na predloge odzovejo pisno, pri čemer pa je treba glede nadaljnje pro­cedure vlaganja pripomb in odzivov nanje razlikovati med splošnimi akti, ki se obravnavajo na eni, in tisti­mi, ki se obravnavajo na dveh sejah. Če gre za splošni akt, ki se obravnava na eni seji, lahko zainteresirani ob­čani, organizacije ali strokov­na javnost z območja kam­niške občine najkasneje v sedmih dneh od objave tega akta županu podajo pisne pripombe in predloge. Nato se mora predlagatelj predlo­ga (običajno je to občinska uprava oz. župan) na seji sve­ta pri obravnavi tega predlo­ga opredeliti do pravočasno vloženih pripomb in predlo­gov. Na predlog splošnih ak­tov, ki se sprejemajo na dveh sejah, pa lahko zainteresira­ni občani, organizacije ali strokovna javnost podajo pi­sne pripombe in predloge do začetka seje, na kateri se op­ravi prva obravnava. Nato pa se mora predlagatelj v gradi­vu za drugo obravnavo pisno opredeliti do pravočasno vlo­ženih pripomb in predlogov. Zaradi večje legitimnosti proračuna občine je odslej treba tudi predlog proraču­na posredovati v javno raz­pravo, ki mora trajati naj­manj 15 dni. Zato mora biti v času javne razprave zago­tovljen vpogled v predlog proračuna tako, da se sklep župana o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletni strani občine ter za­interesiranim občanom, or­ganizacijam in strokovni javnosti zagotovi dostop do predloga proračuna v pro­storih občine.« Občinske novice, mnenja Iz poslanskih klopi Petindvajset let kasneje »Jugoslavije ni več. Zdaj gre za Slovenijo,« so besede dr. Jožeta Pučnika. Izrekel jih je 23. de­cembra 1990, ko so bili znani rezultati plebiscita. Kar 88,5 odstotka vseh volilnih upravi­čencev se je odločilo za samostoj­no in neodvisno Slovenijo. Slav­je je bilo primerno veličastnemu dogodku. Stari posnetki kažejo, s kakšnim zanosom in veseljem so slavili stari in mladi, levi in desni, verni in neverni. Vsa Slo­venija je slavila in se veselila svetle prihodnosti. Petindvajset let kasneje so slovesnosti precej drugačne. Veselje je izginilo, z njim pa tudi upanje. Zakaj? Plebiscit bo za vedno ostal naj­pomembnejši dogodek v zgodo­vini slovenskega naroda. Tak­rat je bila spočeta samostojna in neodvisna Slovenija. Rezul­tati plebiscita so pokazali, da je narod enotno rekel odločen ne vsemu tistemu, kar je takrat poosebljala Jugoslavija. Avtori­tarno državo z enopartijskim režimom in nedelujočim eko­nomskim modelom. Za boljšo prihodnost nismo imeli nobe­nih zagotovil. Z odločitvijo za samostojno in neodvisno Slove­nijo smo veliko tvegali. Odločili smo se za upanje. Upali smo, da bo nova, samostojna in ne­odvisna Slovenija prinesla vse tisto, kar smo opazovali preko zahodne in severne meje. Po petindvajsetih letih je upanje izginilo. Širita se razočaranje in apatičnost. Ne mine držav­na proslava, druga slovesnost ali osebni pogovor, ko za veli­častne spomine iz časa osamo­svajanja ne bi dodali še besedi­bilo dobro. Med temi občutki je zagotovo najbolj izrazit obču­tek nepravičnosti. Povsod po svetu so slabi ljudje. Ljudje, ki delajo zločine in kradejo, a zdi se, da zgolj v Sloveniji teh ljudi ne znamo ali nočemo pravično kaznovati. Občutek nepravič­nosti ubija upanje. Brez upa­nja pa ni prihodnosti. Vsi, ki delujemo v politiki, smo prvi poklicani, da s konkretni­mi dejanji in zgledom začne­mo obračati trende. Ljudje pri­čakujejo konkretne predloge in tudi rezultate. Vsi pa lahko začnemo s tem, da se redno udeležujemo volitev in tistih, ki so nas razočarali, ne volimo več. Voliti eno in isto opcijo (tudi v drugačni preobleki) in pričakovati drugačne rezultate, je največja neumnost, bi rekel Einstein. Lahko smo še tako razočarani nad volitvami, češ da z njimi o ničemer ne odloča­mo, vendar v demokraciji se vse začne in konča z volitvami. Churchill je že davno ugotovil, da je demokracija sicer slab sis­tem, vendar boljšega za enkrat ne poznamo. Za domovino se moramo vsi skupaj boriti, vsak po svojih močeh in vsak na svo­jem področju. Obup domovine ne bo rešil. »Domovina je ena sama, nam vsem dodeljena!« (Oton Župančič) Defibrilator dobili tudi Selani Majhno, a pomembno napravo, ki lahko rešuje življenja, je gasilcem PGD Sela pri Kamniku podarilo podjetje Euromed. Jasna Paladin Sela pri Kamniku – Člani Prostovoljnega gasilskega društva Sela pri Kamniku so se ob koncu minulega leta razveselili lepega darila – avtomatskega defibrilator­ja, ki jim ga je podarilo pod­jetje Euromed, ki se ukvarja s področjem intenzivne medicine. »Smo v službi človeka, prav tako vi, zato vem, da bo defibrilator v pravih rokah, a vam hkrati želim, da vam ga ne bi bilo treba nikdar uporabiti,« je gasilce nagovoril direktor Euromeda in skorajšnji so­sed gasilskega doma na Se­lah Franci Zore, doma iz Znojil. »Donatorjev je da­nes vedno manj, zato smo vam še toliko bolj hvaležni. Defibrilator smo si želeli dobiti že dlje časa, in če bomo z njim rešili le eno življenje, bo to zelo veliko,« pa se je za darilo zahvalil predsednik PGD Sela Franc Sušnik. Da je šlo darilo v prave roke in da gre za po­membno pridobitev za vse krajane, je povedal tudi po­džupan Igor Žavbi, ki se je udeležil slovesne predaje donacije. Defibrilator bo za zdaj na­meščen v gasilskem vozi­lu, uporabljali pa ga bodo Spominska slovesnost na Rudniku Na Rudniku pri Radomljah je v soboto, 9. januarja, potekala tradicionalna slovesnost v spomin na dogodek 6. januarja 1945, v katerem je izgubilo življenje trideset borcev NOB. Bojana Klemenc do tako v času NOB kot za samostojno Slovenijo, pou-Rudnik – Letošnjo slovesnost daril pomen spoštovanja so pripravili člani Združenja zgodovinskih dejstev, posta­borcev za vrednote NOB Ka-vil nekaj perečih vprašanj o mnik, padlim žrtvam pa se je aktualnem dogajanju v naši poleg številnih obiskovalcev državi in zaključil: »Čas je, poklonila častna straža pod da gremo naprej! Na nas poveljstvom stotnika Habja-vseh je, da se nehamo trkati na, ki je na spomenik položi­la tudi venca, številni prapor­ščaki, kamniški podžupan Igor Žavbi, domžalski po­džupanji Jana Miklavčič in Renata Kosec, predsednica pokrajinskega sveta Zveze gasilci, ki so že usposo-ostale gasilce in tudi kraja­bljeni za prve posredoval-ne organizirali tudi izo­ce. Januarja bodo za pre-braževanje. po prsih in si pripenjati za­slug naših prednikov. Spoš­tujmo zgodovino. Spoštuj­mo NOB. Spoštujmo žrtve narodnoosvobodilnega boja, da se grozote iz preteklosti ne bi ponovile. Zgodovine Na Rudniku pri Radomljah je minulo soboto potekala Foto: Bojana Klemenc združenj borcev za vrednote ne smemo spreminjati – ce ampak. Sledi vse tisto, kar v Matej Tonin, poslanec NOB Slovenije Marija Maj-prihodnost pa je na nas!« tradicionalna spominska slovesnost padlim borcem. zadnjih petindvajsetih letih ni henič in predsednik Združe-Slovesnosti se je udeležil nja borcev za vrednote NOB tudi 91-letni domačin Vinko noto dogodku pa so dodali stvom Uroša Gorenca, učen-Kamnik Matevž Košir. Žebovec, ki je kot partizan člani Kulturno-zgodovinske-ci Osnovne šole Marije Vere Slavnostni govornik Igor preživel vojne grozote in ga društva Triglav. pod mentorstvom Alenke ljo 202.000 za pospeševanje Vlaganja v šport Žavbi je v svojem nagovoru vsako leto ohranja spomin V kulturnem programu so Markus in Maje Drolec, za in promocijo športa ter za sofi­ 2016 osvetlil dogodke pred 71 leti, na tragedijo v rudniških sodelovali Moški pevski zbor vezno besedo pa je poskrbela nanciranje stroškov najemov na se dotaknil borbe za svobo-bunkerjih, zgodovinsko DKD Solidarnost pod vod-Barbara Božič. Športna oprema kot darilo Člani Liste LTS – Za Kamnik smo se namesto prednovoletnega srečanja odločili podariti darilo. področju športa 63.000 . ZTŠ bo imel 60.000 za vzdrževanje športnih igrišč. Za vzdrževanje bazena Pod Skalco je predvidenih 65.000 , 180.000 za ureditev razsvet­ljave nogometnega stadiona in 50.000 za ureditev športne­ ga igrišča v Mekinjah, za uredi­tev športnega igrišča v Pšajnovi­ ci pa 8000 . Marinka Mošnik zglavo tekamo po trgovinah, namenjen prednovoletnemu tno opremo za učence Podru­ ker bi radi podarili res upo-srečanju, porabili drugače, žnične šole Motnik.« Ni bilo rabno darilo. Na sestanku Lis-donirali. Pobuda Mitje Grzin-potrebne veliko razprave in V občinski koaliciji želimo spod- Motnik – December je mesec, bujati zdravo življenje vseh ob­ ko si izrekamo dobre, želje, se te LTS – Za Kamnik se je zato čiča je bila na mestu: »S tem odločitev je bila sprejeta. dobimo s prijatelji in tudi bre-porodila ideja, da bi denar, denarjem lahko kupimo špor-V dogovoru z vodjo podru- Vstopili smo v novo leto, s čimer čanov, koristno preživljanje pro­se je pričel uresničevati tudi stega časa in nadaljnji razvoj žnične šole Vido Kovačič smo proračun Občine Kamnik za vrhunskega športa. Prej nave- se odloči za nakup in donacijo leto 2016, ki predvideva NOVA SLOVENIJA (NSi), OBČINSKI ODBOR KAMNIK, CANKARJEVA CESTA 11, LJUBLJANA dene vsote bodo pomagale za­ sani, dveh miz in loparjev za za šport. Torej je v njem precej priložnosti tudi za civilnodružbene organizacije, ki delujejo na področju športa. Sprejeta sta tudi Letni program športa v občini Kamnik in pravil­ nik o sofinanciranju športnih gotoviti vsaj osnovne pogoje za namizni tenis ter skirojev. Ma­ razvoj športa, zavedamo pa se, rija Mošnik, Tone Smolnikar da slednji zahteva tudi sodelo­ in Mitja Grzinčič smo športna darila učencem predali pred vanje pokroviteljev iz zasebnega božično-novoletnimi počitni­ sektorja. Le s sodelovanjem ob­ cami in tako poskrbeli za še čine, športnikov in gospodar­ lepši praznični čas. Motniški stva bo kamniški šport lahko še programov, kmalu pa se bo odprl še razpis za financiranje Polžki so pripravili božični na­ bolj napredoval na vseh ravneh. stop, donatorje in sorodnike projektov, ki spodbujajo zdrav pa so pogostili z domačimi Matej Slapar, podžupan razvoj otrok in mladine. medenjaki in čajem. Nasmeh Za sofinanciranje klubov in dru­ učencev in voščila za dobro v štev s področja športa je na vo- Motniški Polžki z učiteljicami in predstavniki Liste LTS – Za Kamnik / Foto: POŠ Motnik novem letu so najlepše darilo. Aktualno Okrepčajte svoje odnose Dr. Albert in Leonida Mrgole, ki vodita svoj zavod za kakovost medsebojnih odnosov Vezal, sta ob finančni podpori Občine Kamnik zaključila že sedmo sezono Okrepčevalnice odnosov. Gre za edinstveni projekt pri nas, ki je za vse obiskovalce brezplačen. Jasna Paladin vzgoje ali odnosov lahko svojo izkušnjo, nato pa vsak, moški stvari vidijo na en na­ podelijo z drugimi. Veliko ki to želi, podeli svojo izku-čin, ženske pa na drug in Kamnik – Dr. Albert in Leo-je sramu in ljudje ne vedo, šnjo na to temo. Nič ni obve-kako se potem zapletemo. nida Mrgole sta Kamničana, kako se o določenih temah zno, lahko pridete tudi samo Eni se umikajo, eni zalezu­visoko izobražena strokov-sploh pogovarjati – doma, s poslušat.« jejo, eni obtožujejo, eni be­njaka (on psiholog, sociolog, prijatelji ali kjerkoli drugje. Leonida: »A ljudje hitro do-žijo stran in ne želijo govori­družinski terapevt in imago In Okrepčevalnica odnosov bijo željo po pripadnosti in ti 1 To je večna tema vseh partnerski terapevt, ona pa odpira prostor za pogovor o nato z veseljem delijo tudi odnosov, a vse to se dogaja refleksoterpevtka, imago fa-vseh teh temah. Ljudem svoje izkušnje.« na površini, mi pa skušamo cilitator, oba zaključujeta zelo odleže, ko spoznajo, da pogledati, kaj se dogaja pod dobne stvari in da se jih da nost nikjer ne podpira na študij čustveno usmerjene se da o tem pogovarjati in Komu so srečanja namenje-tem, saj je povod za taka in-rešiti. In to daje neko upa-tak način kot pri nas. Občini terapije v Kanadi), predana predvsem to, da vsi delimo na? tenzivna čustva nekje drug-nje, da ima smisel vztrajati sva zato res hvaležna, pa ne terapevta, starša štirih otrok, svoje izkušnje.« Leonida: »Težko bi rekla, da je. V ozadju se navadno skri-naprej.« le midva, tudi številni, ki na predvsem pa partnerja, ki Leonida: »Najpomembneje sploh komu niso namenje-va naša potreba, da moramo Leonida: »Kakšne zgodbe so Okrepčevalnice prihajajo.« sta lani praznovala že tride-je, da ljudje, ki sami ne vidi-na. Na Okrepčevalnice pri-biti povezani, da nekam pri-tudi zelo težke, velikokrat se seto obletnico poroke. O od-jo izhoda, velikokrat dobijo hajajo mladi pari, ki poslu-padamo. Na srečanjih se pa zgodi, da se pripovedim Kaj prinaša osma sezona? nosih vesta torej zelo veliko pomoč prav iz drugih zgodb. šajo odrasle in vidijo, kaj se tako učimo prepoznati pot tudi iskreno nasmejemo.« Albert: »Letošnji program tako iz stroke kot iz osebnih Značilnost naših Okrepče-lahko zgodi v odnosih in si do teh čustev pod površino.« Okrepčevalnice je name­izkušenj. Za njima in več valnic pa je v tem, da naše sami tega ne želijo. Prihaja-Leonida: »Nekatere teme so Kje potekajo srečanja? njen temu, da bomo odprli kot 2300 udeleženci je že zgodbe ostajajo anonimne jo zakonci, tudi kar nekaj tudi preprostejše. Recimo o Leonida: »Začeli smo v dvo-komunikacijo o svojih najra­sedemdeset srečanj Okrep-in se z imeni nikoli ne iz-samskih različnih starosti, hvaležnosti.« rani nad Kavarno Veronika, zličnejših potrebah. V par­čevalnice odnosov in okoli postavljamo. Vsakokrat na-tudi dedki in babice, ki živi-Albert: »Govorili pa smo nato nekaj let gostovali v tnerskem odnosu se pogos­210 ur pogovorov o tem, mreč preberemo izjavo o jo s svojimi otroki in nekate-tudi že o moškem čustvova-Klubu Kino dom, eno sreča-to dogaja, da pozabimo kako se razumeti in kakovo-molčečnosti. Zato so ljudje v rih konfliktov ne znajo reši-nju, zapuščenosti, izgubah, nje smo imeli v prostorih nase. Še zlasti ko pridejo ot­stno živeti z drugimi. svojih izpovedih res iskreni, ti. Za to Okrepčevalnico sem o različnih pogledih pri nekdanjega Alprema, zdaj roci, se popolnoma posveti­ sproščeni in brez nekih zelo hvaležna, saj je stopila vzgoji 1 Ali pa tema Jaz na pa nas prijazno gostijo v OŠ mo njihovim potrebam, po-Kaj je Okrepčevalnica odno-mask. Zato na teh naših sre-neke predsodke, da če greš enem bregu, ti na drugem 27. julija.« trebam po preživetju, karie­sov? čanjih številni dobesedno na tako srečanje, je s tabo bregu. Rdeča nit pa je vse-ri, stanovanju, zdravju. Do-Albert: »Projekt je bil za-okrepčajo odnose in dobijo nekaj narobe. Ozavešča lju-skozi to, da pri drugem sku-Srečanja so že vsa leta letijo nas vse mogoče zuna­mišljen kot preventivna ob-moč, da gredo naprej.« di o tem, da je za odnos šamo najti smisel različnos-brezplačna … nje stresne situacije, ki oku­lika civilne iniciative zdru-preprosto potrebno znanje, ti, kako ostati povezan in Albert: »Od prvega srečanja pirajo naše življenje. In tako ženja staršev, kjer bi starši Kako potekajo ta srečanja? kot je potrebno znanje deni-kako najti pot do bližine. In nam ob strani stoji Občina pozornost do partnerskega imeli možnost predelovati Albert: »Sedimo v krogu (ta mo za to, da napišemo pro-prav to ljudi najbolj vleče. Kamnik, ki projekt sofinan-odnosa ostaja odložena nek­vzgojne teme, potem pa se je vsako leto večji – tam nek-šnjo za službo.« Ne dovoliva namreč, da bi cira. To je res nekaj izje-je ob strani. Sezona prinaša je izkazalo, da so po-je med trideset in tudi do kdo drugemu pametoval ali mnega, ne le v Sloveniji, devet srečanj, prvo bo v pe­membne tudi partnerske petdeset ljudi), po zaobljubi Kakšnim temam se posveča-ga komentiral 1 Vsak je tam tudi v svetu. Ko o tem pripo-tek, 5. februarja, ob 19. uri teme. Pokazalo se je, da o molčečnosti se posvetimo te? zaradi sebe. Največ je vred-vedujeva svojim kolegom v na temo Dovoljenje do uži­ljudje izredno potrebujejo temi iz naslova srečanja. Kot Albert: »Klasična tema je, no, da ljudje vidijo, da se tujini, so presunjeni, saj vanja, veselja in zabave v možnost, da svoje stiske iz iztočnico navadno podava kako smo si različni, kako tudi drugim dogajajo po-tega nobena lokalna skup-partnerskem odnosu.« Leto sklenili s koncertom Učenci in mentorji Glasbene šole Kamnik so ob zaključku koledarskega leta pripravili Božično­novoletni koncert. V tem času mineva tudi prvo leto ravnateljevanja Neže Gruden, ki je na čelu šole nasledila dolgoletno ravnateljico Darko Skalar. Aleš Senožetnik Kamnik – Praznični koncert v Domu kulture Kamnik sta začela trio citer z Vivaldijevo Zimo iz Štirih letnih časov ter mladinski pevski zbor. Občinstvu se je predstavil tudi kitarski orkester, ki je v letošnjem šolskem letu nas­tal na pobudo prof. Anžeta Palke. Pod vodstvom prof. Janeza Klobčarja je s sklad­bami Händla in Vivaldija nadaljeval godalni orkester. Koncert so zaključili člani mladinskega pihalnega or­kestra pod mentorstvom Darje Seliškar. Želijo si ustreznejše prostore Komorne skupine, pevski zbor in orkestri so se predstavili v nekoliko števil­nejši zasedbi, saj so se v leto­šnjem šolskem letu odločili za okrepitve v teh skupinah. Kot nam je povedala ravna­teljica Neža Gruden, pa je do nekaterih sprememb prišlo tudi zaradi njenega uvajanja na novo delovno mesto, če­mur so se morali prilagoditi tudi njeni kolegi. Kljub temu uspehi mladih glasbe­nikov niso izostali. Že v za­četku leta so učenci violon­čela, saksofona, citer in bale­ta dosegali visoke uvrstitve na regijskem in državnem tekmovanju. Tako kot vsaka organizacija se tudi kamniška glasbena šola spoprijema s težavami in izzivi. »Letos smo obno­vili godalni in harmonikar­ski inštrumentarij, s čimer smo omogočili učencem in učiteljem boljše pogoje za delo. Imamo zelo dotrajane klavirje in orgle. Manjka nam veliko tolkalnih in­strumentov,« pravi ravnate­ljica šole, ki deluje v najetih prostorih na Ljubljanski cesti, ki niso ustrezni za poučevanje. »Upamo, da se bo v prihodnje našel posluh tudi za naše potrebe. Ne samo za večjo dvorano, temveč predvsem za ustre­zne učilnice z zvočno izola­cijo,« dodaja Grudnova. Želijo si, da bi pridobili učence za igranje kontraba­sa in fagota, ki ju na šoli nimajo. Radi bi otroke nav­dušili tudi za tista glasbila, ki jih ne poznajo, saj orke­strske zasedbe potrebujejo celotno paleto glasbil. Tra­dicionalno je seveda največ zanimanja za učenje kitare, flavte in klavirja. »Tudi v tem letu si želimo povezovanja s kamniškimi osnovnimi šolami, GSŠRM ter drugimi kulturnimi usta­novami v občini, saj poleg izobraževanja otrok stremi­mo k povezovanju z drugi­mi segmenti umetniškega delovanja v lokalni skupnos­ti,« sklene sogovornica. SMC odpira prostore lokalnega odbora na Šutni Kamnik – Stranka SMC vabi na uradno odprtje svetniške pisarne lokalnega odbora SMC Kamnik - Komenda, ki bo v ponedeljek, 18. januarja, ob 17. uri v prostoru na Šutni 14. Odprtja se bodo udeležili vodja poslanske skupine SMC dr. Simona Kustec Lipicer, poslanca Branko Zorman in Kamal Izidor Shaker ter vodja sekretariata SMC Iztok Štefanič. J. P. Iz naših krajev Decembrsko dogajanje v Motniku V prazničnem decembrskem času smo člani Turističnega društva Motnik poskrbeli, da se je odvilo kar nekaj dogodkov, ki so popestrili zadnje dni starega leta. Nina Semprimožnik Motnik – Štefanov pohod z baklami, ki se vsako leto tra­dicionalno odvije 26. decem­bra, je kljub nizkim tempera­turam privabil veliko število pohodnikov. Na cilju sta vse pričakala topel čaj in domače pecivo, tako da je bila pot na­zaj lažja. Vsako leto opazi­mo, da se pohoda udeležuje vedno več ljudi, za prihodnje leto pa upamo, da se nam bo pridružil tudi sneg. Nekaj dni kasneje je naše najmlajše obiskal Dedek Mraz. Pod taktirko Petre Zupančič so malo starejši otroci pokazali svoje igral­ske spretnosti in zaigrali igro Dobri snežak. Skupaj smo priklicali Dedka Mraza, ki je vsakemu namenil majhno pozornost. Nasme­jani otroški obrazi nam bodo še dolgo ostali v spo­minu in zagotovo nas bo Dedek Mraz še obiskal. Že prvi dan novega leta smo bili aktivni in tako smo se z najbolj pridnimi pohodniki odpravili na peti Prvojanuar­ski pohod na Jasovnik. Letos smo z udeležbo še posebno zadovoljni, saj so se pohoda udeležili tudi pohodniki iz Kamnika, Zagorja in Lju­bljane. Pohodniški zvezek na vrhu Jasovnika je dobil nove podpise, udeleženci pa so pot do cilja preživeli v pri­jetni družbi. Člani turističnega društva se zahvaljujemo vsem, ki ste bili v naši družbi, in upamo, da se zopet vidimo nasled­nje leto. Blagoslovili so konje V soboto, 26. decembra, na dan svetega Štefana, ki velja za zavetnika konj, so konje tradicionalno blagoslovili tudi v več krajih kamniške občine. Jasna Paladin Kamnik – Ob 10. uri dopol­dne so svoje konje, nekatere tudi z vpregami, pred cerkev v Zgornjih Stranjah prignali člani Veronikine konjenice, pred številnimi obiskovalci, ki so si z zanimanjem ogle­dali dogajanje, pa jim je bla­goslov podelil stranjski žu­pnik Anton Prijatelj. Še več ljudi se je slabo uro kasneje zbralo v Zgornjem Tuhinju, kamor so konji s svojimi lastniki prišli iz celot­ne Tuhinjske doline – in to že dvajseto leto zapored. Bla­goslov konj in s tem ohranja­nje starih običajev so organi­zirali člani Konjerejskega društva Tuhinj, ki združuje 44 konjerejcev in ljubiteljev konj iz vse doline. Blagoslo­va, ki ga je opravil župnik Ni­kolaj Štolcer, se je udeležilo približno trideset konjev, nji­hovi lastniki pa si želijo, da bi živalim to prineslo pričakova­nega zdravja in moči. Dogod­ka sta se udeležila tudi župan Marjan Šarec in poslanec mag. Matej Tonin. Konje so blagoslovili tudi v Godiču, Križu pri Komendi in nekaterih drugih krajih. Želijo si mrliške vežice Čeprav si krajani Podgorja za mrliško vežico prizadevajo že več kot štirideset let, je Podgorje ena redkih krajevnih skupnosti v občini, ki tega objekta še nima. Jasna Paladin Podgorje – Vodstvo Krajev­ne skupnosti Podgorje s predsednikom Gregom Cvirnom na čelu se je lan­sko leto odločilo, da projekt vendarle uresničijo. Konec poletja je bila izdela­na idejna rešitev, ki so jo v prostorih krajevne skupnosti tudi predstavili občanom. Je­seni 2015 je bila izdelana projektna dokumentacija PGD, na podlagi katere so na začetku decembra prido­bili gradbeno dovoljenje. »Mrliška vežica bo stala na podgorskem hribu, med cerkvijo sv. Nikolaja in me­žnarijo. Oblikovana bo v skladu s pridobljenim kul­turno-varstvenim soglasjem in kot taka bo z volumnom in oblikovanjem podrejena prostorski dominanti. Upo­rabljeni bodo naravni mate­riali, in sicer les, kamen, ko­vina. Fasadne stene bodo iz štokanega betona in se bodo delno ozelenile z zimzeleno plezalko,« projekt opisuje Grega Cvirn, ki pa poudarja, da bo mrliška vežica financi­rana pretežno z donacijami krajanov in podjetnikov. Ne­kaj denarja so že prispevala nekatera podjetja, nekaj sredstev je zagotovljenih tudi v občinskem proračunu, preostalo pa bo treba še pri­dobiti. »Krajane pozivamo, da stopijo skupaj in prispe­vajo nekaj za razvoj našega kraja. Denar zbiramo trans­parentno, zato ne bomo ho­dili od vrat do vrat, pač pa smo v ta namen izdali po­ložnice z nakazili na tekoči račun krajevne skupnosti. Položnice za nakazilo kraja­ni lahko prevzamejo v času uradnih ur KS v Kulturnem domu Podgorje – vsak prvi ponedeljek v mesecu med 18.30 in 19.30, lahko pa se obrnejo neposredno name na številko 041 659 377,« nam je še povedal Cvirn in dodal, da bodo denar zbirali do marca, mrliško vežico pa bi lahko odprli že junija. To pa ni edini projekt, ki bo v letošnjem letu povezal Podgorce. Kot nam je še po­vedal Grega Cvirn – zadovo­ljen z delom članov krajevne skupnosti, ki so lani večkrat stopili skupaj v dobrobit sokrajanov – bodo leto začeli zbirati tudi podpise za služ­nostne pravice za nujno pot­rebno obnovo dotrajane va­ške ceste, saj brez potrebnih zemljišč občina obnove ne more začeti. Kultura Mara in ljudske pevke v Tunjicah Foto: Barbara Klanšek V soboto, 19. decembra, se je v avli Podružnične šole Tunjice odvijal prav poseben glasbeni večer, ki ga je pred prihajajočimi božično-novoletnimi prazniki organiziralo Društvo Tun’ški glas. Barbara Klanšek Tunjice – S pesmijo v praznične dni so poslušalce, ki so napolnili šolski pros-tor, popeljale Mara in ljud­ske pevke, večer pa so s svo­jim nastopom popestrili tudi Cerkveni otroški pevski zbor Tunjice pod vodstvom Marjete Čimžar in break-dancer Luka Galjot. Slednji je pred plesno točko zbra­nim predstavil še enega iz­med svojih talentov – igra­nje harmonike. Prav vsi nastopajoči so pos­krbeli za sproščeno in veselo vzdušje, najbolj pa je zanj zagotovo poskrbela Mara s Mara in ljudske pevke so poskrbele za obujanje spominov, veselje, radost in sproščenost. svojimi humornimi vložki, šalami in »starimi kmečki­ predvsem Marin smisel za pa je vsem zbranim name­ tako njihova preprostost. mi modrostmi«. Mara in humor. Zapete pesmi so ob nila tudi predsednica Druženje z njimi pa se je ljudske pevke, finalistke le- Marinih kretnjah in edin­ društva Milena Erbežnik nadaljevalo tudi po konča­ tošnje oddaje Slovenija ima stveno zaigranih interpreta- Klanšek. Ob zaključku veče­ nem glasbenem večeru, za talent, so upravičile svoj slo­ cijah prav med najmlajšimi ra se je zahvalila vsem na­ kar so poskrbele vaške go­ ves, saj so v glasbenem re­ izzvale največ smeha. Njiho­ stopajočim ter jim v zahvalo spodinje. Tudi tokrat so za pertoarju postregle z marsi­ ve nastope so navdušeno podarila drobna darila – obiskovalce spekle okusno komu neznanimi ljudskimi snemali in pevke fotografi­ rože iz krep papirja, ki jih je domače pecivo, za kar se pesmimi in poskrbele za obujanje spominov, veselje, rali, na koncu pa jih prosili še za avtograme. Sobotni za to priložnost izdelala Ma­rija Šmidovnik – ter vsem jim Društvo Tun’ški glas iz srca zahvaljuje. Brez njiho­ radost in sproščenost. Prav večer je bil tako dokaz, da se zaželela blagoslovljene bo­ ve pomoči večer zagotovo slava, ki so si jo pridobile z bo ljudska pesem prenašala žične praznike in vse dobro ne bi bil tako sladek. Zahva­ nastopi v omenjeni sloven­ na mlajše generacije, seveda v prihajajočem letu. la gre tudi Justinu Klanšku, ski oddaji, je pripomogla, da le, če jim jo bomo znali Večer je za mnoge zagotovo ki je za zbrane pripravil si nastopa niso ogledali le tisti, ki cenijo slovensko predstaviti. Mari in ljud­skim pevkam je to zagotovo prehitro minil. Veselje, s katerim Mara in ljudske okusen čaj in kuhano vino, ter OŠ Frana Albrehta, Po­ ljudsko pesem, temveč so uspelo. pevke prepevajo ter med družnični šoli Tunjice, ki je prostor napolnili tudi otroci, Glasbeni večer je povezoval poslušalce širijo dobro vo­ za ta večer odstopila svoje ki jih je na dogodek privabil Anže Slana, uvodne besede ljo, je bilo neverjetno, prav prostore. zbrane je pozdravil tudi žu­pan Marjan Šarec ter se klek- Ustvarjalni preplet niti ljaricam zahvalil za razsta­vljena dela, rekoč, da tako sedanji čas kot občinska stav­ba potrebujeta lepe stvari. V občinski stavbi je do začetka februarja na ogled razstava čipk članic Odprtje razstave čipk so s Klekljarskega društva Veronike iz Nevelj. petjem polepšali mekinjski pevci Zdravka Berlica. Bojana Klemenc najprej nagovorila članica ke© se že zelo veselijo meseca Čudoviti mojstrski izdelki, društva prof. Tina Romšak junija, ko se bo v Ljubljani ki ogrejejo pogled, dušo in Kamnik – Drugega marca in poudarila, da neveljske odvijal svetovni kongres čip-srce, so stkani s potrebnim bodo neveljske klekljarice klekljarice ohranjajo čipkar-karstva, slovenske klekljarice znanjem, potrpežljivostjo, obeležile peto obletnico usta-sko dediščino kamniškega pa si izredno prizadevajo, da veseljem in vztrajnostjo, na novitve svojega društva, pred okolja, ki je bila po zapisih bi bila ob idrijski čipki kot ogled pa bodo v času ura­tem so od leta 2006 delovale Vlasta Kopača živa že pred svetovna dediščina zaščitena dnih ur v občinski stavbi še kot sekcija klekljarskega skorajda dvesto leti. © Veroni-tudi slovenska čipka. Vse do začetka februarja. društva Čebelice Moste, na dan sv. treh kraljev pa so v občinski stavbi že četrtič predstavile čudovite čipkaste umetnine izpod svojih pri­dnih rok. Devetnajst kleklja­ric in dva klekljarja, med nji­mi tudi podmladek, osnov­nošolci Teja, Žan in Monika, se ustvarjalno srečujejo vsa­ko sredo v učilnici neveljske mežnarije, družijo pa jih ne­izmerna volja do klekljanja, potrpežljivost in natančnost, pripadnost društvu, ljubezen do lepih izdelkov, prija­teljstvo in pripravljenost sprejemati nove izzive in bo­gatiti svoje znanje. Božični nastop mladih pianistov Učenci klavirja Glasbene šole Kamnik iz razreda učiteljice Neže Koželj / Foto: Eva Žontar Lojze Burja razstavlja v Ljubljani Kamnik – Slikar, kipar in fotograf, Kamničan Lojze Burja, sicer član Likovnega društva Mengeš, je svoje slike nedavno raz­stavil v prostorih Doma starejših občanov Ljubljana Moste - Polje. Razstava bo na ogled še vse do konca januarja. »Moti­vi razstavljenih slik so predvsem narava v različnih letnih ča­sih, motivi iz Arboretuma Volčji Potok, ki mu je priljubljen slikarski izziv, kamniške planine pa še kaj,« pravijo v Likov­nem društvu Mengeš, od koder so nam sporočili še, da je poleg omenjene razstave Lojze Burja razstavljal tudi v Mestni hiši v Ljubljani, kjer je bil njegov kip Maratonec na ogled v sklopu ex-tempora Podoba Ljubljane 2015. J. P. Darka Skalar Kamnik – V množici božič­no-novoletnih nastopov in koncertov je prijetno prese­netil nastop učencev klavirja Glasbene šole Kamnik iz ra­zreda učiteljice Neže Koželj. Nastop je bil v nedeljo, 20. decembra, ob 18.30. V Vremšakovi dvorani sta učenca Neža Zarja in Tim ob pitju čaja in piškotih pri­povedovala pravljico o Bo­žičku na Laponskem, o palč­kih in palčicah ... Med pri­povedovanjem pa so se odvi­jale klavirske točke. Z božič­nimi skladbami so se predstavili: Klara, Nina, Iris Ana, Ivona, Neža Zarja in Tim. Za zaključek so učenci ob spremljavi svoje učitelji­ce zapeli Sveto noč. Vse točke so bile odlično tehnično in muzikalno izve­dene. Za odlično izveden nastop pa gre zahvala učite­ljici Neži Koželj, ki je svojim delom izkazala kot mlada in perspektivna pedagoginja ter umetnica. Številne ljubitelje slovenske Članice in člana Klekljarskega društva Veronike iz Nevelj že četrtič razstavljajo čipkarske čipke je ob odprtju razstave mojstrovine v občinski stavbi. / Foto: Bojan Klemenc Zanimivosti Nova kamniška alpinista Organizirano, vztrajno in redno delo z alpinističnimi šolami se kamniškemu alpinističnemu odseku obrestuje. Od vseh vpisanih v alpinistično šolo jih okoli petnajst odstotkov doseže naziv alpinist. Privabiti zna tudi Prevca V dneh, ko nas večina navdušeno navija za naše zimske športnike, predvsem odlične smučarske skakalce, je med nami nekdo, ki je z njimi še posebno povezan. Jože Arko je srečanje s športniki v Šmartnem in Termah Snovik pripravil že dvanajstkrat, o tem pa nedavno napisal tudi knjigo. Jasna Paladin prezentanco. Seveda so bili treningi tudi poleti. Tudi Stebljevek – Jože Arko je bil zlomov ni manjkalo, pri pred skoraj 58 leti rojen na meni so bili štirje. Večino Rakeku na Notranjskem, a treningov smo opravili na je v Kamnik prišel že pred Pokljuki, v Ratečah in Plani­36 leti. Živi v Stebljevku v ci. V enem dnevu smo iz-Tuhinjski dolini in je član vedli med deset in petnajst kar enajstih društev. »V ne-skokov, zjutraj in zvečer pa katerih iz spoštovanja zgolj še gimnastiko. Tudi na vrh plačujem članarino, v neka-skakalnic smo hodili peš, terih sem aktiven, predvsem kar je zahtevalo kar precej v tistih, ki so povezana s časa. Verjetno bi bil boljši športom in rekreacijo. Zad-skakalec, če bi opustil nogo­nje čase se precej zanimam met. Kakorkoli, vse se zgodi za zgodovino in kulturno z nekim namenom. Pri dediščino. V Kamniku sem vsem športu nisem pozabil Foto: Bojan Pollak bil med ustanovitelji treh domoljubnih društev. Kar veliko časa je šlo v ta namen. Po letih prostovoljnega dela marsikaj ugotoviš, pred­vsem si ustvariš vtis o lju- Foto: osebni arhiv Nova kamniška alpinista: Dejan Kuserbanj in Alen Voljkar Bojan Pollak še »alpinistični krst« oz. »sprejem«. Pred sprejemom Kamnik – To je v letu 2015 je bila tudi podelitev pri­ na šolo.« V teh zimskih mesecih nas večina zvesto navija za zim­ske smučarje – katere tekme in športe najraje gledate vi? Jože Arko je svojo knjigo takole predal tudi Janiju Grilcu, uspelo Dejanu Kuserbanju znanj za »naj vzpon« pri­ deh. Na srečo prevladuje Hodite na tekme tudi v živo? in Alenu Voljkarju, ki sta us­ pravnika, ki ga je dobil Žiga dobro,« pravi Jože Arko, ki »Najraje gledam smučarske pešno opravila tako izpit kot Oražem za vzpone v Yose­ nam je zaupal še veliko za­ skoke in biatlon. Spremljam tudi izpitno turo. Vendar to mite in drugje in za »najbolj nimivosti, predvsem v pove­ tudi druge discipline. Letos ni bilo dovolj, da bi postala odbito dejanje«, ki ga je do­ zavi s športniki. sem si v živo ogledal tekme prava kamniška alpinista. bil Andrej Rezar. Po spreje­ svetovnega pokala v biatlo­ trenerju, ki je »ustvaril« smučarske skakalce Primoža Peterko, Roberta Kranjca ter Petra in Domna Prevca. »Naj omenim Jakova Faka. Imel je prost termin in je bil na Reki. Ko ga je na srečanje povabil Vaša poklicna pot je bila nu na Pokljuki, bil sem na Za ta naziv sta 12. decembra mu pa je sledila sproščena zaznamovana s Slovensko odprtju nordijskega centra v na Kokrskem sedlu prestala zabava do jutranjih ur. vojsko, zadnja leta pa vas Planici. Seveda ne bom za­ tedanji trener Uroš Velepec, ga je Jakov vprašal, ali srečanje organizira Urošev prijatelj. Ko je pritrdil, se je skupaj z dekletom pripeljal v Tuhinjsko dolino, odigral tekmo in se vrnil.« Za čistejše ulice Kamnik – Da smo se odvadili metati odpadke povsod, kamor se nam je zahotelo, je bilo treba kar veliko časa. Verjetno bo tako tudi, da se bodo lastniki psičkov navadili pobirati njihove iztrebke. Lepo bi pa bilo, da bi to delali že sedaj, posebno še tam, kjer je koš zanje samo nekaj metrov stran od mesta, kjer je psiček pustil svoj kakec. Vendar, bodimo optimisti ... B. P. To vsekakor ne spada na mestne ulice, pa čeprav so samo tlakovane ... / Foto: Bojan Pollak IGRA IMITACIJE Kamničani poznamo po po­vezavah s slovenskimi špor­tniki. Kako in kdaj ste začeli plesti te stike? »S športom se ukvarjam vse življenje, predvsem s smu­čarskimi skoki in nogome­tom. Na ta način sem tudi prišel v stik s športniki raz­ličnih zvrsti in kakovostnih ravni. Imel sem stik s Špor­tno enoto Slovenske vojske ter vodil nogometno ekipo Slovenske vojske, s katero smo z velikim uspehom na­stopali v Srednji Evropi. Poznam kar nekaj trenerjev reprezentanc in na ta način nekako pridem zraven. Se­veda pa sta pri tem bistvena mudil zaključka v Planici, šel bom tudi v Ljubno, kjer skačejo dekleta. Bil sem na zaključku novoletne turneje v Bischofshofnu. Takega do­godka ne smeš zamuditi. Zmaga Petra Prevca je © priš­la© po zmagoslavju Primoža Peterke leta 1997, torej po devetnajstih letih. Ob zma­goslavju Petra Prevca, igra­nju in petju naše himne, pogledu na ekipni duh re­prezentance in zahvali Petra navijačem v slovenskem je­ziku ne moreš ostati ravno­dušen. To je pravi izkaz do­moljubja in ponosa na Slo­venijo. Večkrat sem na tekmah za »Poznam kar nekaj trenerjev reprezentanc in na ta način nekako pridem zraven. Seveda pa sta pri tem bistvena pristop in odnos. S športniki se spoznaš, od odnosa pa je odvisno, ali se te bo na primer Žan Košir še spomnil ob naslednjem srečanju.« pristop in odnos. S športniki se spoznaš, od odnosa pa je odvisno, ali se te bo na pri­mer Žan Košir še spomnil ob naslednjem srečanju.« V mladosti ste bili tudi sami smučarski skakalec. Kako uspešni? Kje in koliko časa ste trenirali? »Skakal sem za SSK Logatec in dosegel raven mladinske državne reprezentance. Naj­boljši rezultat je bilo tretje mesto med starejšimi mla­dinci na državnem prven­stvu Jugoslavije. Nastopil sem tudi na Turneji treh de­žel. Skakali smo praktično vso zimo, veliko je bilo tudi priprav in nastopov za re­državno prvenstvo in na ne­katerih treningih skakalcev in biatloncev. Tekmovalcev sicer ne želim motiti pri tre­ningih, vendar je prav tu čas za kak krajši razgovor in fo­tografiranje.« Kako organizirate poletna srečanja športnikov v Šmar­tnem. Koga je najtežje priva­biti? »Termin srečanja je že ne­kaj časa prva sreda junija. Mogoče je dobiti marsikoga. Stike imam z nekaterimi trenerji, aktualnimi in nek­danjimi tekmovalci. Sebe ocenjujem za človeka, ki po­udarja mi in ne jaz. Priredi­tev je © naša© , pri razgovorih s športniki pomagajo Andrej Lanišek, Milan Grzinčič, Igor Medved, Tomaž Strgar, Klemen Bauer, Primož Ula­ga, nekateri na Smučarski zvezi Slovenije, športni no­vinarji in drugi. Pričakovati Petra Prevca, ki ima ob kon­cu tedna tudi več kot petde­set različnih vabil, ni pov­sem realno, čeprav je že bil naš gost pred nekaj leti in tudi na prireditvi KS Ka­mnik leta 2013, ko jo je vodil gospod Grzinčič. Na dose­danjih srečanjih je bilo 150 športnikov, ki so bili udele­ženci © vsaj© svetovnega pr­venstva ali olimpijskih iger. Prireditev bi morali nekako nadgraditi, osebno bi si želel več zainteresiranih društev in drugih organizacij, gle­dalcev in obrobnih dogajanj. Na primer, v Šempetru pri Novi Gorici pride na podob­no tekmo 1500 gledalcev ob nič kaj boljši zasedbi špor­tnikov.« Nam lahko zaupate kakšno zanimivost o katerem od športnikov? »Naj omenim Jakova Faka. Imel je prost termin in je bil na Reki. Ko ga je na srečanje povabil tedanji trener Uroš Velepec, ga je Jakov vprašal, ali srečanje organizira Uro­šev prijatelj. Ko je pritrdil, se je skupaj z dekletom pripe­ljal v Tuhinjsko dolino, odi­gral tekmo in se vrnil. Peter Prevc se je opravičil za igra­nje nogometa. Kljub temu si je oblekel dres, da ne bi iz­stopal na fotografiji. Ker ni igral, sem ga marsikaj vpra­šal, tudi o avstrijskih skakal­cih, ki so bili tedaj v ospred­ju. O vseh je govoril spoštlji­vo. Posebej bi pohvalil tudi našo Andrejo Mali in Klemna Bauerja, ki sta se vedno udeležila srečanj.« Znani ste tudi po vestnem zapisovanju in zbiranju in­formacij o naših športnikih. Kako dolgo je nastajala knji­ga Srečanja športnikov v ob­čini Kamnik in Termah Snovik 2003–2015 in kakšni so odzivi? »Drži, že od rane mladosti vedno nekaj zbiram, zapisu­jem in izrezujem, ne samo stvari, ki se nanašajo na šport. Verjetno me je tega naučila mama, ki je bila uči­teljica. Knjiga je nastajala kar nekaj časa, nekako dve leti, in ima 272 strani. Za končni izdelek je bilo treba narediti več stvari: pisati, preveriti podatke in rezulta­te, skenirati, fotografirati, narediti izbor člankov in drugih podatkov, zagotoviti računalniški prelom, izdela­ti osnovno verzijo, zagotoviti sredstva za izdajo in drugo. Pri vsem je najpomembne­je, da imaš občutek, da si bil korekten do ljudi, ki si jih prikazal in opisoval. Večini športnikov sem knjigo pre-dal, odzivi so bili pozitivni. Tudi za mnoge druge, ki so knjigo vsaj prelistali, verja­mem, da so z izdajo iskreno zadovoljni.« Starejši, društva Čestitke za sto eno leto Dan pred božičem je svoj stoprvi rojstni dan praznovala Ivanka Klemen iz Buča, ki že enaindvajset let živi v Domu starejših občanov Kamnik. Jasna Paladin Kamnik – Visok jubilej je bil v Domu starejših občanov Kamnik razlog za pravi pra­znik, ki so ga stanovalci in svojci slavljenke temu pri­merno počastili, ne nazad­nje gre za najstarejšo stano­valko kamniškega doma starejših občanov. Slavljenki so sobo opremili s plakatom in voščili, obiskali so jo vsi bližnji sorodniki (hčeri Ivana Janežič in Julka Bertoncelj, sin Marjan Kle­men, snaha Marina in vnuki­nja Slava Hribar) pa tudi žu­pan Marjan Šarec, ki jo je razveselil s šopkom in koša­rico dobrot, manjkale pa niso niti torta in penina ter pesmi, ki so ji jih sostanovalci zapeli ob jubileju. In čeprav je še dan pred rojstnim dnem go-spa Ivanka večinoma prespa­la, je bila na dan praznovanja prav dobre volje. Zbrani so ob tem obujali spomine na njeno življenje. Rojena je bila tik pred pol­nočjo na božični večer leta 1914 v vasici Sidol, omožila pa se je v sosedni kraj Buč. Z možem sta imela štiri ot­roke, a od svojega 29. leta je vdova in nikdar kasneje se ni znova poročila. »Kljub mnogim izgubam v življe­nju in težkim preizkušnjam je bila dovolj močna, da smo jo v domu spoznali kot veselo in družabno stano­valko, ki se nam je vselej rada pridružila na vseh vrstah skupinskih druženj. Nikoli ni izpustila svete Prostovoljci med upokojenci V Društvu upokojencev Kamnik so v predprazničnih dneh decembra zbrali svoje prostovoljce in se jim zahvalili za ves trud, ki ga vlagajo v delo društva in medsebojne odnose starejših. Jasna Paladin Kamnik – V društvenem gostišču Pri Marjanci so tega dne prevladovale pro­stovoljke, saj je med približ­no 35 takšnimi, ki nesebično pomagajo drugim in pred­vsem sodelujejo v projektu Starejši za starejše, zgolj en moški, pa še ta se veselega zaključka leta ni mogel ude­ležiti. Je bil pa zato med nji­mi prostovoljec, ki mu ni para, zdravnik, tudi častni občan, dr. Aleksander Do­plihar, ki z društvom tesno sodeluje. Kot nam je pove­dala predsednica socialne komisije Marjana Berlec, ki je na kratko predstavila vse prisotne in njihovo delo, so na druženje povabili tudi tiste, ki doma nesebično skrbijo za nepokretne svoj­ce. Seznam humanitarnih de­javnosti Društva upokojen­cev Kamnik, ki močno lajša­jo in bogatijo življenje sta­rejšim, je bil tudi v minulem letu zelo dolg. Redno so iz­vajali meritve vrednosti v krvi in podajali zdravstvene nasvete. Skrbeli so za špor­tne aktivnosti in organizira­no fizioterapijo, organizirali so redne vodene sprehode po Kamniku in okolici. V prostorih društva so prirejali razna izobraževanja in dru­ženja – od ročnih del do te­čajev tujih jezikov. Upoko­jenci so se enkrat mesečno sestajali tudi v KS Tuhinj, Šmartno, Srednja vas, Sela, Stranje in Tunjice, dneve pa so si skušali popestriti z raz­ličnimi predavanji, skupaj so praznovali rojstne dneve in gojili ljudsko petje. V pro­storih društva v Kamniku deluje tudi skupina za sa­mopomoč, ki jo obiskuje de-set članic. Članice socialne komisije so proti koncu leta – kot vsaj maše, izletov in prireditev, zelo aktivno pa je sodelova­la tudi pri številnih kreativ­nih in gospodinjskih aktiv­nostih v domu. Zraven se je veliko pogovarjala s sosta­novalci in z njimi podelila marsikatero ljudsko mod­rost. Vsa leta je bila članica skupin za samopomoč Do­brovoljčki in Paglovčki,« pravijo negovalke v domu, njena hčerka Julka pa nam je zaupala, da je njena mama nekdaj tudi rada bra-la in pisala, daleč naokoli pa je bila najbolj znana po svo­ji veseli naravi, lepem glasu in neizmernem veselju do petja. Čeprav zadnjih nekaj let ne hodi več iz svoje sobe, še vedno rada zapoje. In s čim jo na stara leta lahko razveselijo? »Z govejo juho, čežano, sokom ali flancati, ki jih ima najraje!« enkrat letno – obiskale tiste člane, ki se težko gibljejo, so nepokretni, bolni in ostareli ter vse jubilante društva, ki so stari 80, 90 ali več kot 90 let. V začetku decembra so obiskali tudi vse člane društva, ki bivajo v domovih starejših občanov. V društvu že vse od leta 2004 izvajajo tudi projekt Starejši za sta­rejše. V projektu dela 33 pro­stovoljk. »Naše delo na hu­manitarnem področju je zelo obširno in zahtevno, za kar v društvu letno nameni­mo približno devet tisoč evrov,« je predstavitev pro­stovoljnega dela sklenila Marjana Berlec, ki jo mnogi označujejo za nepogrešljivo, saj številnim članom poma­ga tudi pri izpolnjevanju različne dokumentacije. Zato si je na druženju upra­vičeno zaslužila glasen aplavz. Zbranim prostovoljkam sta zdravja, volje in velikega srca tudi v prihodnje zažele­la predsednik društva Vinko Polak in župan Marjan Ša­rec, vodstvo društva pa jim je dan polepšalo s kultur­nim programom in ogle­dom gledališke predstave. Potrdili svoje licence Ena od osnovnih nalog Društva učiteljev, trenerjev in sodnikov smučanja Kamnik je izobraževanje strokovnih kadrov na področju smučanja, predvsem alpskega. Marjan Schnabl Kamnik – Društvo vsako leto pripravi program dela in ga predstavi svojim članom. Program zajema poleg splo­šnih dejavnosti društva tudi organizacijo izobraževanj, potrjevanje licenc, poučeva­nje smučanja ter sodelova­nje na prireditvah ljubiteljev smučanja po starem. Način in obliko izobraževanja potr­di sekretariat Združenja uči­teljev in trenerjev smučanja Slovenije (ZUTS) za vsako sezono posebej, predhodno z uskladitvijo programov preko Komisije za alpsko smučanje SLO alpine demo team in strokovnim svetom. V tej elitni komisiji imamo tudi predstavnika iz Kamni­ka, Tomaža Hribarja, ki je že vrsto let član demonstra­torske vrste. ZUTS Slovenije na začetku sezone razpiše predsezon­ski dvodnevni seminar za potrditev mednarodne licen­ce ISIA (mednarodno zdru­ženje učiteljev smučanja). Ta licenca je dokončno potr­jena še z obvezno udeležbo na državnem prvenstvu za strokovne kadre ali z obve­zno udeležbo na posezon­skem seminarju ISIA. Iz našega društva se tega semi­narja redno udeležuje uči­telj smučanja III, nosilec ISIA licence in nadzornik smučišča, Marjan Schnabl. Za sezono 2015/2016 je bil licenčni ISIA seminar v de­cembru na Rogli, obdobni teoretični del za nadzornike smučišč v Ljubljani na Cen­tru za poslovno usposablja­nje, medtem ko bo praktični del programa za nadzornike januarja na Krvavcu. Naše društvo nato razpiše področ­ni seminar za vse strokovne kadre, ki želijo potrditi ZUTS ali IVSI licence. Te so pogoj, da lahko v tisti sezo­ni, za katero velja licenca, poučujejo smučanje. Področni seminar smo za svoje člane in članice orga­nizirali 19. decembra na Krvavcu, udeležilo se ga je deset kandidatov za potrdi­tev licence. Organizacijo in delo na snegu je vodil Mar­jan Schnabl. Letošnji pro­gram je vseboval poleg pre­delave osnovne, nadaljeval­ne in tekmovalne šole smu­čanja še predstavitev ele­mentov tujih smučarskih šol. Predstavitve so bile pov­zete iz avstrijske, italijanske, japonske, južnokorejske, madžarske, novozelandske, ameriške in švicarske šole smučanja. Najzanimivejši program je bil predstavljen po nemški šoli smučanja pri poučevanju otrok. Ta na kre­ativen, igriv in učinkovit na­čin preko vizualizacije in senzomotorike navaja otro­ke na pravilen smučarski položaj. Po praktičnem delu na snegu in analizi dela so bile udeležencem podeljene licenčne nalepke za leto 2016 in priročna brošurica ZUTS Informator. Kaže, da bo letošnja zima radodarna s snegom tudi v nižinah, zato pričakujemo več smučarjev, tudi takih, ki bi svoje smučarsko znanje nadgradili ali pa se naučili le osnov. Učitelji smučanja so vsem zainteresiranim na razpolago. Člani sekcije Kamniške grče, ki smučajo po starem načinu vijuganja, na starih lesenih smučeh in v stari smučarski opravi, pa vas va­bijo, da si ogledate njihove nastope v Kropi, Škofji Loki, Logatcu, Cerknem, na Vog­lu, Golteh, Kaninu in na Predmeji ter v Bočni. Neka­teri naši člani pa svojo staro­dobno tehniko smučanja prikazujejo tudi na tujih smučiščih. Škoda, da teh srečanj ni več v Kamniku in na Veliki planini, kamor so ljubitelji smučanja po sta­rem vedno radi zahajali. Ve­lika planina je bila v prete­klosti zibelka visokogorske­ga smučanja in to tradicijo bi lahko še dandanes na pri­meren način ohranjali, tako kot jo ohranjajo bajtarji. Šport Plemeniti šport tudi v Kamniku Veste, kateri Slovenec si je izboril prvo olimpijsko medaljo? Odgovor vsekakor poznajo udeleženci prvega mednarodnega sabljaškega turnirja v sablji v samostojni Sloveniji. V telovadnici Osnovne šole Toma Brejca ga je v nedeljo, 3. januarja, organizirala Sabljaška sekcija ŠD Šport Aktiv Kamnik. Aleš Senožetnik kemu ljubitelju zgodovine detki v torzo. Pri tekmova­ pa so znani plemiški dvobo-nju s sabljo pa so veljavni vsi Kamnik – »En Garde! Pret! ji, ki so večkrat potekali na zadetki nad pasom.« Čeprav Allez!« je prvo januarsko ne-življenje in smrt. Začetki gre za starodavno disciplino, deljo odmevalo po dvorani, športnega sabljanja segajo v sabljanje s pridom izkorišča uspelo organizirati prvi ma zastavljeno vprašanje) Zmage med veterani se je ko so sodniki tekmovalcem Italijo 17. stoletja, disciplino sodobne tehnologije. Tek-mednarodni turnir v sablji prvi Slovenec, ki je že dav-veselil Makedonec Aleksan­dajali znake za začetek due-pa so naprej razvijali Fran-movalci so ožičeni, tako da – in to kljub temu da deluje-nega leta 1912 na olimpij-dar Anastasov, ki je imel to lov, ki jih zaznamujejo bli-cozi. Od tod sodniški vzkliki vsak dotik nasprotnika bele-jo šele od lanskega sep-skih igrah v Stockholmu srečo, da je poznal našega skoviti napadi in elegantno v francoščini, ki še danes žijo merilne naprave. Zma-tembra. Turnirja za kam-posegel po medalji. Rudolfa Cvetka. »Večkrat gibanje po pisti. Tako na-spremljajo športne turnirje. ga tisti, ki prvi zbere pet do-niško sabljo se je udeležilo sva se srečala v Mariboru in mreč sabljači pravijo svoji »V sabljanju poznamo tri tikov. blizu petdeset tekmovalcev Ljubljani, kjer sem tekmo- Nasledniki Rudolfa borilni površini, ki zaradi orožja: sabljo, meč in flo-Kljub temu da je sabljanje iz Italije, Hrvaške, Srbije, val. © Nikar ne presedlaj na Cvetka tudi med širine zgolj meter in pol ret,« je pojasnila Barbara izredno eleganten šport, je Makedonije ter seveda vseh kakšen drug šport, drži se Kamničani omogoča le gibanje naprej Prislan, predsednica Sablja-pri nas slabo razvit. »V Slo-treh slovenskih klubov. So-sabljanja,© mi je svetoval. Še in nazaj. ške sekcije ŠD Šport Aktiv veniji obstajajo zgolj trije deč po številu mladih sablja-Eden izmed mladih per-danes, pri enainsedemdese-Kamnik, ki je organizirala klubi, kjer učijo sabljanje s čev na turnirju, se sloven-spektivnih sabljačev je dva-tih, upoštevam njegov nas­turnir. »Poleg razlik v orož-sabljo. Med njimi je tudi skemu sabljanju vendarle najstletni Kamničan Peter vet,« je povedal čili Makedo- Starodavna veščina ju se razlikujejo tudi pravila. naš, ki deluje v prostorih obetajo boljši časi in bomo Krajnc, ki je v svoji starostni nec, ki je brez težav prema­ s sodobno tehnologijo Pri meču veljajo zadetki od nekdanje tovarne Stol na nekoč dobili naslednika Ru-kategoriji že dosega lepe goval precej mlajše nasprot­Športno sabljanje se je razvi-glave do pete, medtem ko Duplici,« je dejala Prislano-dolfa Cvetka, ki je bil (tukaj uspehe. »Rad imam zgodo-nike. lo iz vojaškega urjenja, vsa-pri floretu štejejo zgolj za-va. Kamniškim sabljačem je se skriva odgovor na uvodo-vino, zato mi je všeč, da je Tudi Barbara Prislan se je sabljanje tako star šport. strinjala, da je s sabljanjem Všeč sta mi tudi eleganca in težko prenehati, saj te ta hitrost,« je dejal Peter, ki je šport zasvoji. Med dobrimi izmed vseh uspehov najbolj razlogi za začetek kaljenja v ponosen na skupinsko zma-tej aristokratski veščini je go na italijanskem turnirju, dejstvo, da je med vsemi kjer je zelo močna konku-olimpijskimi športi najmanj renca, saj je tam ta šport naj-poškodb prav pri sabljanju. bolj razvit. Gotovo mu bo v Menda je dober za koncen­lepem spominu ostal tudi tracijo, specialni pedagogi Foto: Aleš Senožetnik Foto: Aleš Senožetnik Turnir za Kamniško sabljo, saj je med dečki osvojil prvo mesto. Uspehov so se veseli­li tudi drugi kamniški sab­ljači. Med članicami je zma­gala Anamarija Šušteršič, med mladinkami Klara ga namreč priporočajo otro­kom z disleksijo. Če k temu prištejemo še dejstvo, da je sabljanje eden izmed zgolj štirih športov, ki je bil priso­ten prav na vsakih olimpij­skih igrah moderne dobe, je Cvahte, med veterankami razlogov za obisk prvega tre­pa Polona Pučko. ninga več kot dovolj. Najuspešnejši december za kegljače Kamniško kegljanje je v decembru dosegalo same vrhunce na različnih tekmovanjih državnega prvenstva. Število osvojenih medalj zlatega sijaja in mnogi naslovi državnega prvaka so december 2015 z zlatimi črkami zapisali v zgodovino Kegljaškega kluba Calcit Kamnik. Peter Jantol Kamnik – Kronološki pre­gled kegljaških dogodkov se začne s podelitvijo nagrad Kegljaške zveze Slovenije za dosežke v sezoni 2014/15. Na svečani podelitvi so kam­niško člansko moško ekipo že drugič zapored razglasili za najuspešnejšo in najtro­fejnejšo ekipo. Nagrado je predsednik Kegljaškega klu­ba Kamnik Franci Spruk razglasil kot najpomembnej­ši dosežek moške ekipe in kot odlično motivacijo za nadaljnje osvajanje tovr­stnih priznanj, ki so posledi­ca odličnih uvrstitev v liga­škem in prvenstvenem tek­movanju. Pregled tekmovalnega dela začenjam s članskim držav­nim prvenstvom mešanih parov, na katerem sta pre­pričljivo slavila Damjan Hafnar in Lidija Pirman, ki sta v finalu premagala dvoji­co iz Kranja in tako ubranila naslov državnih prvakov iz lanskoletne sezone, ki sta ga osvojila Peter Jantol in Ta­mara Pevec. Mladi kegljaški par je tudi letos stopil na zmagovalne stopničke, tok­rat na tretje mesto. Na tek­movanju je sicer nastopilo šest parov iz Kamnika, od tega jih je bilo kar pet med najboljšimi desetimi. Teden dni kasneje je bilo na vrsti člansko državno prven­stvo dvojic v Novi Gorici za moške in Kamniku za ženske. Med 24 pari, ki so nastopali v moški in ženski konkurenci, sta se od Kamničanov najbolj izkaza­la Marko Oman in Klemen Mahkovic, ki sta že drugič zapored postala državna pr­vaka in tako ohranjata status najboljšega kegljaškega para v Sloveniji. Uspeh so v moš­ki konkurenci dopolnili Franci Grubar in Damjan Hafnar (6. mesto) ter Jure Starman in Peter Jantol, ki sta osvojila 10. mesto. V ženski konkurenci sta se skozi tekmovanje uspešno prebijali tudi Lidija Pirman in Tadeja Kokalj, ki sta na močnejšo dvojico naleteli šele v polfinalu in tako osvo­jili odlično tretje mesto. Zbiranje in nadaljevanje branjena in osvajanja naslo­vov državnih prvakov se je nadaljevalo na članskem dr­žavnem prvenstvu v discipli­ni sprint. V moški konku­renci je naslov državnega prvaka osvojil Klemen Mah­kovic, ubranil lanskoletni naslov Gašperja Burkeljce in poskrbel, da bo naslov dr­žavnega prvaka še vsaj leto dni ostal v rokah Kamniča­nov. V ženski konkurenci pa je Irena Koprivc ponovno dokazala, da ji disciplina sprint zelo ustreza, ubranila svoj lanskoletni naslov dr­žavne prvakinje in se tako veselila svojega velikega us­peha. Da je bil veseli december še lepši in še bolj vesel za kegljače in kegljačice KK Calcit Kamnik, pa sta svo­je dodali še mladinki Kla­ra Koprivec in Tamara Pe­v e c , k i s t a n a s t o p il i na mladinskem državnem prvenstvu v tandemu in po zelo napetih, tesnih in do zadnjega zmagovitih dvobojih osvojili odlično tretje mesto. Če povzamem, kar štirje osvojeni naslovi državnih prvakov in dodatek treh tretjih mest je zagotovo fe­nomenalen uspeh, s kate­rim se lahko pohvali le Keg­ljaški klub Kamnik. Šport Odbojkarjem pokalna lovorika .1. stran Z zmago so Kamničani končno prekinili urok dru­gih mest, ki je trajal vse od leta 2004, ko so v finalu dr­žavnega prvenstva izgubili s Šoštanjem Topolšico. Nato so bili še trikrat v finalu dr­žavnega prvenstva, vedno je bil boljši ACH Volley, v fina­lu pokalnega tekmovanja pa so po slavju leta 2001 izgu­bili štirikrat (enkrat z ACH Volleyjem in kar trikrat s Salonitom). »Velikokrat smo bili v zad­njih letih na pragu nebes, pa smo vedno pristali v vicah. Danes se nam je končno po­srečilo. Tudi letošnja ekipa je kompaktna, naši ključni igralci pa so vsako leto izku­šenejši. Tokrat sta bila odlič­na Žiga Štern in Jan Brulec, drugi so samo lepo dopolnili celoto in so na igrišču nare­dili tisto, kar so morali. Na naši strani je bilo tudi čudo­vito kamniško občinstvo in upam, da nam bodo tudi v Drugo pokalno lovoriko so Calcitu Volleyballu priborili: igralci Klemen Hribar, Žan Novljan, Tonček Štern, Sašo Štalekar, Primož Vidmar, Andrej Štembergar Zupan, Jan Brulec, Domen Kotnik, Žiga Štern, Matic Videčnik in Jani Konjedic, trener Marko Brumen, pomočnik trenerja Aleš Hribar, statistik Boštjan Verčič, kondicijski trener Dalibor Todorovič, fizioterapevt Marko Macuh in zdravnica dr. Vesna Puketa. nadaljevanju sezone stali ob strani,« se je pokalnega na­slova veselil tudi trener Mar­ko Brumen. V državnem prvenstvu bodo odbojkarji Calcita Volleybal­la po rednem delu tekmova­nja najmanj drugi, že to so­boto bodo gostili Maribor, 30. januarja pa še Fužinar Metal Ravne. Nato jih pred končnico državnega prven­stva čakajo še tekme v t. i. modri skupini, kjer si bodo skušali priboriti čim boljše izhodišče. Kamničani so v dobrem položaju tudi v sre­dnjeevropski ligi in v pokalu Challenge. V srednjeevrop­ski ligi so na pragu zaključ­nega turnirja, v pokalu Chal­lenge bodo 19. januarja v gosteh igrali proti ekipi Lo­komotiv iz Harkova, ki jo bodo osem dni pozneje gos­tili v kamniški športni dvo­rani. Poraz calcitovk v finalu Manj uspeha na zaključ­nem pokalnem tekmovanju so imele odbojkarice Calci­ta Ljubljana. V polfinalu so s 3 : 1 premagale Luko Ko­per in se ji oddolžile za lan­ski polfinalni poraz v Bra­slovčah, v finalu pa aktual­nim državnim prvakinjam ni šlo. Proti Novi KBM Bra­nik so prikazale svojo naj­slabšo igro v letošnji sezo­ni, še zlasti to velja za prva dva niza, v tretjem so bile na pragu zmage, vendar so v končnici popustile. Calci­tovke se bodo bankirkam za poraz skušale maščevati v državnem prvenstvu in v srednjeevropski ligi, v kate­ri so se že uvrstile na zak­ljučni turnir. Varovanke Gašperja Ribiča čakata še dve tekmi v ligi prvakinj. Prva bo na sporedu 19. ja­nuarja, ko bo v dvorani Ti­voli gostovala italijanska ekipa Igor Gorgonzola No­vara, svoj zadnji nastop v najbolj elitnem evropskem klubskem tekmovanju pa bodo imele 27. januarja v Sopotu na Poljskem. Boks za ženske V Kamniku, v Centru Pinea, smo z novembrom začeli s prav posebno vadbo za ženske, ki združuje šport kot rekreacijo, trening boksa, samoobrambo in sprostitev stresa. Foto: Boksarski klub Hayat Nagradili najboljše plavalce V Plavalnem klubu Kamnik smo 19. decembra za svoje člane pripravili novoletno druženje, kjer smo se v pozitivnem vzdušju spomnili uspehov preteklega leta, s katerimi so nas razveseljevali plavalci. Nataša Končar Kamnik – Uspešno delo v Plavalnem klubu (PK) Ka­mnik, ki že več kot osemde­set let ob slabih pogojih za treniranje, a z veliko požrtvovalnostjo in preda­nostjo plavalnemu športu niza uspehe in skrbi za po­pularizacijo plavalnega športa v naši in sosednjih občinah, pa dokazuje pove­čanje števila članov (v klubu sedaj trenira okoli 155 plaval­cev in približno štirideset odraslih rekreativcev). A vendar ni odveč poudariti, da je za kamniške plavalce plavanje trdo in garaško delo, polno odrekanj in zap­ravljanja časa na dolgih vo­žnjah do radovljiškega baze­na in bazena v Snoviku. Za­radi odsotnosti lastnega po­kritega bazena v naši občini v PK Kamnik ne moremo zadostiti niti minimalnim pogojem za trening, čeprav se trudimo in najemamo proge v pokritem bazenu v Radovljici, v Termah Snovik in Ciriusu ter telovadnico v Radovljici in Ciriusu. Ob ta­kih pogojih je težko držati korak s konkurenčnimi klu­bi. A vendar naši plavalci vsa leta pišejo zgodbe o uspehu, ki pa bi se ob ustreznih po­gojih lahko nadaljevale tudi v njihova srednješolska in študentska leta. Tako je bilo novoletno dru­ženje priložnost, da smo plavalce nagradili za njihov trud, njihovim staršem pa izrekli iskreno zahvalo za podporo. Najprej so se di­plom za sodelovanje na 5. Medvedkovem pokalu, in­ternem tekmovanju PK Ka­mnik, ki je potekalo 16. de­cembra v bazenu Ciriusa, razveselili plavalci plavalne šole (predtekmovalni pro­gram za predšolske in šol­ske otroke). Na tekmovanju merjeni časi niso bili po­membni, zmagovalec je bil vsak, ki je s pripomočkom ali brez njega priplaval do nasprotnega roba bazena – ob glasni spodbudi ponos­nih staršev. Čeprav si prav vsi naši plavalci zaslužijo pohvalo, smo ob tej prilož­nosti nagradili plavalce klu­ba, ki so se s svojimi dosežki v letu 2015 najbolj izkazali (po točkah FINA v 50-metr­skih bazenih). Njihove odli­ke niso le hitri zavesljaji v vodi, ampak so s svojim po­zitivnim odnosom do športa in do klubskih prijateljev tudi vzor. Naziv plavalec leta 2015 PK Kamnik so prejeli: Marja Maček Sitar (mlajše dekli­ce), Gašper Stele (mlajši dečki), Maja Helena Končar (deklice), Jernej Prebil (deč­ki), Lucija Pintar (kadetinje), Jan Uršič (kadeti), Živa Do­brovoljc (mladinke) in Mi­hael Boštjan Končar (mla­dinci). Naj se ob koncu zahvalimo tudi vsem vam, ki nas na naši plavalni poti podpirate in si kot mi želite, da pred­volilne obljube o izgradnji kamniškega novega pokrite­ga olimpijskega bazena čim prej dobijo srečen konec – za dobro otrok, plavalcev in vseh občanov, ki bodo z re­kreacijo v bazenu poskrbeli za svoje dobro počutje in boljše zdravje. Boštjan Veinhandl Kamnik – Boks med dekleti postaja vedno bolj priljub­ljen, kajti predsodki, da je boks primeren le za moške, postajajo preteklost. Boks za oblikovanje postave, kondicijo in moč Asociacije, kot so krvav nos, modrice in agresivnost, so napačne, saj je rekreacijski boks v resnici odličen na­čin, kako oblikovati svojo postavo, pridobiti kondicijo in moč. V eni uri boksa po­rabimo med 350 in 500 ka­lorij, odvisno od telesne teže in intenzivnosti vadbe. Trening zahteva delo mišic celotnega telesa. Vadba je pestra in zanimiva, hkrati pa tudi dobra za zdravje. Z boksom lahko preženemo stres, saj vsak udarec v bo­ksarsko vrečo olajša tako fi­zično kot psihično nape­tost. Hkrati s pridobitvijo telesne kondicije aktivira­mo tudi svojo notranjo moč. Poleg vseh teh koristnih last­nosti se z boksom naučiš prve uporabne samoobrambe, ki ti navsezadnje lahko reši življe­nje. Na vadbi se poleg boksar­skih udarcev skupaj s policij­skim inštruktorjem samo­obrambe učimo tudi druge praktične uporabne samo­obrambe, ki ti lahko pride prav v nepričakovani nevarni situaciji na ulici ali kje drugje. Vadba tako združuje rekrea­cijo in nudi pomoč tistim ženskam, ki so ali so bile žrtve nasilja in bi se želele zavarovati. V nekaj korakih lahko pridobimo večjo sa­mozavest. Znanje in zaveda­nje, da smo se z malo moči in pravimi prijemi sposobni ubraniti tudi pred močnej­šim napadalcem, nam po­maga prestopiti naše notra­nje meje, ki jih v večini pri­merov postavlja strah. Vpis novih članic poteka vse leto, več informacij v Boksar­skem klubu Hayat. Zanimivosti S kockami v osnovne šole Si predstavljate učni program, ki je tako zanimiv, da si otroci želijo nadaljevati z njim tudi, ko je pouka konec? Kamničanka Ajda Škrokov iz Zavoda 1-2-3 meni, da takšen program obstaja, in ga želi približati kamniškim osnovnim šolam. Eva z velikim srcem »Da bi bili skromni in bi si pomagali med sabo,« je ena od največjih želja Eve Cocej, vodje kamniške izpostave organizacije Anina zvezdica, ki sama zelo dobro ve, kako pomagati. Skupaj s prostovoljci in dobrimi ljudmi so decembra zbrali kar dvanajst ton hrane in razveselili 166 družin v stiski. Jasna Paladin malo? »Zame premalo sploh ne obstaja. Če že dva poma-Duplica – Eva Cocej je tista gata, se mi zdi veliko in da rdečelaska s širokim nasme­ zmoremo,« pravi Eva, vesela, hom in močnim objemom, da so letos uspeli zbrati tudi ki sije kot sonček, kot jo opi­ veliko hrane, ki sicer velja za sujejo mnogi, ki so z njo dražjo. »Največ dobimo te­doslej že imeli stik. Je tudi stenin, moke, riža in podob­predana mamica petih ot­ nih živil, letos pa je bilo veli­rok, starih od šest pa do šti­ ko tudi čokolina, medu, paš­rinajst let, samohranilka, ki tet, rib Komu se zdi, da tudi sama nosi težke ži­ prinese malo, a z eno pašteto vljenjske preizkušnje, pred­ se lahko dva otroka najesta vsem pa prostovoljka z veli­ kim srcem, ki zase pravi, da je velika kar dvajset metrov, tako jo dejanja, ki jih nese­ bično opravlja, bogatijo. Ajda Škrokov iz Zavoda 1-2-3 / Foto: Aleš Senožetnik Za njo je sicer izjemno napo- Foto: Aleš Senožetnik pri večerji,« spodbuja Eva, ki poudarja, da sploh ni po­ membno, kaj in koliko pri­ nesemo – pomembno je, da sami začutimo, da bi nekaj radi podarili in tako nekomu pomagali.ren december, ko je za Ani- Aleš Senožetnik možnosti lego kock ne vidi no zvezdico delala od jutra Eva Cocej, vodja kamniške izpostave Anine zvezdice zgolj pri tehničnih predme­»Sama si neizmerno želim, Kamnik – Verjetno je mar-tih, temveč z nekaj iznajdlji­ sikdo del svojega otroštva vosti učiteljev tudi pri pouku preživel ob sestavljanju kock slovenščine, matematike, Lego. Do danes je Lego svoj tujih jezikov ali celo glasbe. program razširil in ga Kot je zapisal v članku v eni nadgradil s kockami, ki jih izmed angleških revij o pou­ lahko programiramo in so čevanju, gre namreč za ene­ primerne za različne staro-ga izmed uporabnih didak­ stne skupine. »Otrok sestavi tičnih pripomočkov. helikopter in ga s pomočjo Lego se zdi uporaben tudi programa programira tako, učiteljici na OŠ Frana Al­ da se vrti,« s primerom po-brehta Danici Mati Djuraki: nazori delovanje programa »Omogoča povezovanje ra- Ajda Škrokov ter dodaja, da čunalništva in konstruira­ s tem otroke učijo učinkovi-nja. Težko rečem, ali ima tega reševanja problemov, potencial za uvedbo v redni učenja programiranja, hkra-pouk, ker v razredu nimam ti pa spodbujajo kreativnost izkušenj z njim. Pri nas koc­in timsko delo. Potencial ke uporabljamo za igro med kock podjetja Lego so pre­poznali že v nekaterih šolah po Sloveniji, kjer jih uvajajo v dopolnilne dejavnosti ali kot učni pripomoček v re­dnem pouku. Precej izkušenj s temi koc­kami ima tudi Rafko Lah, ravnatelj na OŠ Frana Al­brehta, ki je že na OŠ Ko­menda - Moste sodeloval pri nagrajenem projektu S kon­strukcijsko zbirko Lego do boljših medosebnih odno­sov in kakovostnega znanja. »Pri otrocih, ki so se učili s pomočjo konstrukcijskih kock, sta se precej okrepili koncentracija in vztrajnost, izboljšalo se je tudi sodelo­vanje pri pouku. Celo učenci z vedenjskimi motnjami na ta način dlje časa ohranjajo zbranost,« pravi Lah, ki odmori in v podaljšanem bi­vanju ter pri tehničnem po­uku. S šestošolci pa smo le­tos osnovali tudi skupino, ki se ukvarja z izzivom First Lego League.« V OŠ Marije Vere konstruk­cijskih kock Lego še nimajo, le klasične, primerne za učence v prvi triadi. »Tehni­ka je bistveno več kot les in žaga in prav je, da učence tega učimo in da dobijo prvo izkušnjo o elektrotehniki in robotiki,« pravi ravnateljica Violeta Vodlan, ki je vesela pobude Zavoda 1-2-3. Kot kaže, si torej program, ki ga že nekaj let s pridom uporabljajo v šolah v Avstra­liji, ZDA ter mnogih evrop­skih državah, utira pot tudi v Slovenijo in s tem v kam­niške osnovne šole. Tečaj varnejše hoje v gore v zimskih razmerah Kamnik – Društvo gorska reševalna služba Kamnik organizi­ra Tečaj varnejše hoje v gore v zimskih razmerah, ki bo po­tekal 5. in 6. februarja na Veliki planini. Zbor udeležencev bo v petek, 5. februarja, ob 17. uri v Domžalskem domu na Mali planini. Zaradi omejenih možnosti nastanitve se tečaja lah­ko udeleži največ petindvajset oseb. Prenočišče in prehrana bosta zagotovljena v Domžalskem domu. Člani PZS bodo za tečaj plačali 20 evrov, nečlani pa 40, kotizacijo je skupaj s prijavo treba nakazati najkasneje do 1. februarja na TRR: SI56 0231 2003 5354 472, sklic SI00 31012016 (pri vplačilu morata biti obvezno navedena priimek in ime vplačnika). V kotizaci­jo je všteto povračilo stroškov predavateljev in inštruktorjev ter morebitno gradivo, bivanje in prehrano v koči pa plača vsak udeleženec sam. Tečaj bo vodil Matjaž Šerkezi, doda­tne informacije najdete na spletni strani društva. J. P. do večera, a zdi se, da ji ener- da bi bili ljudje skromni, da gije ne manjka. »Zelo moč-svojim delom pa prostovoljci jih spodbuditi, da ni to, če bi si pomagali med sabo, da no verjamem v to organizaci-nadaljujejo tudi januarja. pridejo po pomoč, nič slabe-bi se poslušali in slišali, da jo in ni lepšega kot ljudem »Zbrali smo dvanajst ton ga, da ni z njimi nič narobe,« bi si gledali v oči, podali pomagati,« pravi 36-letnica, hrane, naredili 686 paketov pravi Eva, ki ji zaupa tudi vse dlan. Te stvari mi ogromno doma z Duplice, ki je z do-in s tem razveselili 166 dru-več podjetij in organizacij. pomenijo. Res si želim, da brodelnostjo »okužila« tudi žin v stiski. Teh je žal vedno Za Anino zvezdico so de-bi bili ljudje med seboj pri­ vseh svojih pet otrok. Kam-več, a za vsakega posamezni-cembra hrano s podaljšanim jatelji. Da bi si podarili na­ niška Anina zvezdica, ki si-ka, ki pride do nas, najdemo rokom trajanja namesto smeh in objem. To ima vsak cer deluje tudi na območju toplo besedo. Vedno jim po-vstopnic tako zbirali na kon-v sebi in to je zastonj! Če bi občin Domžale, Komenda in vem, da niso sami krivi za certu skupine Billysi v Pubu bili vsi takšni, bi bil svet res- Mengeš, ima svoje skladišče položaj, v katerem so se pod Skalo, na prireditvi čla-nično lepši « pravi Eva in trenutno v prostorih nekda-znašli, da vemo, da se trudi-nov skupine Street Workout zaključi: »Potrebujete po­ nje tovarne Trival gumbi na jo, a jim pač čez mesec ne Kamnik in v kamniškem TI-moč ali bi radi pomagali? Žebljarski ulici. Tam je bilo znese, in da se lahko prav vsi C-u. Pomaga ji okoli deset Kontaktirate me lahko na decembra nadvse živahno, s znajdemo na istem. Skušam prostovoljcev. Pa je to pre-številko: 041 222 780.« Dane: Različnost nas povezuje Pesnik, glasbenik in prostovoljec Daniel Artiček - Dane je pred kratkim izdal album Slep. Kot pravi, gre za glasbeni apel k soustvarjanju iskrene, dobrosrčne in strpne družbe, ki sprejema in vključuje vse in vsakogar. Brez izjem! Aleš Senožetnik V zadnjih letih se je posvetil žmajih Dušana Zoreta. Pri umetniškemu ustvarjanju. projektu so sodelovali Mari- Sovinja Peč – Glasba je Da- Izdal je roman Gobezdaliz-no Mrčela, Viktorija Petek netova ljubezen že od mla- mi in dve pesniški zbirki. in Oliver Antauer. dih nog. Začel je pri kam- Prostovoljstvo pa je vseskozi niški godbi in vse do začetka zavzemalo velik del njegove- Obilje je treba deliti devetdesetih igral bobne tudi ga življenja in je povod, da v različnih zasedbah. Nato je se je ponovno podal v glas-V Dnevnem centru za osebe glasbilo za dvajset let posta- bene vode. Nedavno je izšel s težavami v duševnem vil v kot in se posvetil poklic- njegov prvenec, album Slep, zdravju Štacjon že tri leta ni poti. Izšolal se je za geode- za katerega je napisal bese-kot prostovoljec vodi lesar­ ta, uspešno pa je deloval tudi dila in glasbo, posnel pa ga sko delavnico. Tu je dobil v grafiki in oblikovanju. je v studiu Napoleon, v aran-navdih za skladbo Štac­jonske dile, ki je takoj posta­la himna med uporabniki centra. Iz te skladbe se je kasneje rodil album Slep, projekt 16 skladb, s katerimi Dane želi spomniti, da je v naši družbi mnogo ljudi, ki so odrinjeni in zapostavlje­ni. Upa, da bo sporočilo zgoščenke Slep spodbudilo poslušalce, da na svoje in tuje življenje pogledajo dru­gače. »Tegobe nas učijo, obilje nas preizkuša in deliti ga, je nagrada,« pravi. »Tis­ti, ki misli, da se od odrinje­nih ne more ničesar naučiti, je najdlje od modrosti,« pra­vi Daniel Artiček o svojih prostovoljskih izkušnjah vŠtacjonu. Skrbi ga, ker se družba segmentira in izklju­čuje najrazličnejše skupine. Pravi, da je treba obujati za­vedanje, da je prav različ­nost tisto, kar nas povezuje: »Različnost je naš skupni imenovalec, ne glede na vero, politično pripadnost, družbeni status ali spolno usmeritev. Različnost je tis-to, kar nas povezuje.« Sprejemanje različnosti pa se lahko okrepi ravno s pro­stovoljskim delom. »Vsak hip smo lahko vsi prosto­voljci. Prostovoljstvo je že to, da pomagamo ostareli in osamljeni sosedi ter ji za ne­kaj trenutkov razbijemo sa­moto. Prostovoljstvo mi po­meni dejanje, s katerim pre­dajaš naprej nekaj dobrega, kar si nekoč prejel,« pravi Artiček in dodaja: »Vsako­mur bi svetoval, da se vklju­či v kakšnega izmed mnogih prostovoljskih programov in pomaga. Četudi le za nekaj ur. Prepričan sem, da bo ta izkušnja vsakogar obogatila tako, kot si sploh ne more predstavljati.« Zanimivosti Psiholom Kalaie Tradicionalna lesena Kalaio, kamniški rokovski bend, pozna prenekateri obiskovalec koncertov v mestu in okolici. Fantje so po šestih letih zorenja ustvarili tuhinjska vrata svoj prvi album Psiholom, s katerim si bodo gotovo razširili krog poslušalcev. Rezbarka Anica Ahčin iz Malega Hriba v Tuhinjski dolini je za svoj dom obudila tradicijo rezljanih tuhinjskih vrat. Bojana Klemenc Mali Hrib – Vrata so del živ­ljenja. Dobimo jih z rojstvom in skoznje simbol­no odidemo, prestopimo onkraj. Imeti vrata pomeni imeti dom, varnost, prostor pripadanja. Dom se začne z vrati, na pragu, za njimi. V razmerju do celotnega doma so vrata majhen arhitektur­ni element, a njihova priče­valnost je izjemna. Izkazuje­jo družinsko pripadnost, varnost. Vrata so simbolni prehod med prostoroma, svetovoma, med znanim in neznanim, svetlobo in temo. So mejnik med nami in dru­gimi, med našim in tujim. Anica Ahčin je tri leta prem­levala, študirala in oblikova­la, letos pa lepo umetelno izrezljana hrastova vrata po­nosno vgradila v nov hišni portal. Skrivnost govorice lesa očara Aničin oče je priznan tu­hinjski rezbar, ki se je učil pri Kamničanu Maksu Ber­gantu. Že kot otrok je Anica rada opazovala delo očetovih rok in mu sčasoma tudi pri­skočila na pomoč. Ko pred dvajsetimi leti kot inženirka tekstilno-kemijske tehnolo­gije ni dobila redne službe, je padla odločitev, da tudi sama sledi očetovim stopi­njam. Do danes ji ni žal. Iz­šolali so jo praksa in očetovi nasveti, s katerimi si poma­ga še danes. Anica izdeluje izključno po naročilu, predvsem rez­barske izdelke iz lipovega lesa, ki jih pozlati in pobar­va. Že na prvi pogled je oči­tno, da obožuje barok in ro­koko, saj so njeni izdelki resnično kot iz drugega ča­sovnega obdobja. Bogato okrašeni stenski svečniki, okvirji za ogledala in slike, prisrčni angelčki ... Iskreno pove, da njeni izdelki ne predstavljajo nič novega, le že videno, oblikovano po njeni zamisli. »Prva je ideja, potem skica na papirju – in ko se usedeš pred kos lipo­vega lesa, je že pol dela nare­jenega,« razlaga Anica in nadaljuje, da roke že kar same oblikujejo dišeči les. Koliko ur porabi za en izde­lek, ne šteje, jih je pa kar nekaj. Ponosna je na vsa svoja dela, najbolj pa na am-bon z akantovimi listi za za­sebno kapelo na gradu Čr­nelo. Občasno uporablja tudi hrastov in orehov les, v letošnjem prazničnem času pa je začela razmišljati še o izdelavi lesenih figur za jas­ li. Nova vrata pričajo o znanju in spretnosti domače mojstrice Že priznani slovenski arhi­tekt Peter Fister je v eni iz- Aleš Senožetnik Kamnik – Od leta 2009 je bend sicer doživel nekaj za­menjav članov. Do danes pa se je v skupini ustalila pete­rica, ki je našla svoj glasbeni izraz: Tilen Vake in Luka Šarc na kitarah, Marko Klobčar na basu, Janez Spruk na bobnih ter vokalist Gregor Kotnik, ki je tudi av­tor tekstov. Fantje so indivi­dualne glasbene vplive naj­različnejših rokerskih ža­nrov združili v razgibano mešanico dvanajstih koma­dov, ki ljubiteljev nekoliko trših ritmov ne bo pustil rav­nodušnih. Že ilustracija Nejca Smodiša z naslovnice nakazuje, kaj si lahko obeta­mo od Kalainega prvega stu­dijskega albuma. Melodije Na vratih je v rezljani podobi predstavila mlin, pesmi, kot so Brez Okov, Sirena, ali Jaz in ti (ne rab© va ki je bil nekdaj na domačiji, ter dleto, kladivo in Boga) bodo odmevale v gla­ oblič, ki prikazujejo današnje rokodelstvo pri vah rokerskih navdušencev hiši. Hudo ji je, ko vidi, da tradicija lesenih še kar nekaj časa po tem, ko se bo odvrtela zadnja sklad­ba albuma. vhodnih vrat v našem okolju izumira in se ljudje raje odločajo za plastična vrata, po drugi strani »Poslušamo zelo različno pa je vse težje najti dobrega mojstra, ki lahko pri glasbo, vsak v skupino pri­ takih stvareh pomaga. nese nekaj svojega. V proce­su nastajanja komada se Foto: Jure Gubanc med svojih knjig zapisal: »Kot je v preteklem stoletju gospodarski razcvet prine­sel v Tuhinjsko dolino bo­gastvo oblik in smisel za le­poto v oblikovanju lesenih stavbnih členov, tako današ­nji gospodarski razvoj vse to nezadržno uničuje in skuša kakovostno oblikova­ne izdelke nadomestiti z najbolj cenenimi industrij­skimi izdelki.« Anica se s to mislijo še kako strinja in doma dokazuje, da se tradi­cija lahko povezuje s sodob­no tehniko. Na vratih je v rezljani podo­bi predstavila mlin, ki je bil nekdaj na domačiji, ter dle­to, kladivo in oblič, ki prika­zujejo današnje rokodelstvo pri hiši. Hudo ji je, ko vidi, da tradicija lesenih vhodnih vrat v našem okolju izumira in se ljudje raje odločajo za plastična vrata, po drugi strani pa je vse težje najti mo svoj zvok,« dodaja bob­nar Janez Spruk. Sodeč po kvaliteti albuma, ki je nastal v studiu Kraken Producti­ons, jim gre iskanje neza­menljivega zvoka odlično od rok. Ploščo so uradno predstavili v ljubljanskem Orto Baru. Dobro obiskan koncert in pozitivni odzivi so pokaza­telj, da so zadovoljili okus ljubiteljev rokerske scene. Vendar fantje ne počivajo niti po izdaji albuma. V za­četku decembra so snemali videospot za pesem Nepro­dani, kar je po Sireni že dru­gi spot, ki so ga posneli. Za dobro kemijo med člani je poleg vaj in nastopov pot­rebno tudi druženje. V teh letih so že marsikaj doživeli. Gotovo ne bodo pozabili pri­gode s piknika, ki bi se kaj hitro lahko sprevrgla v ne­srečo. Med kurjenjem žara namreč ni zagorelo zgolj og­lje, in čeprav so plamene hitro pogasili, so jih obiskali gasilci. »Na srečo se je vse dobro končalo, lahko pa bi bilo precej drugače. Ob tej priložnosti se še enkrat opravičujemo vsem vplete­nim,« pravi Gregor Kotnik. Kdor je fante že videl kon­certu ali slišal Psiholom, se bo gotovo strinjal, da za to, da zažigajo na odru, ne pot­rebujejo drugega goriva kot dober rok! Vsi drugi se lah­ko prepričate že na koncertu 26. februarja v pubu Pod Skalo. dobrega mojstra, ki lahko pri takih stvareh pomaga. Z Aničinimi pisavami se krasijo tudi trniči Poudarja, da je vsaka pisava za trniče, ki jo izdela, unika­tna, narejena po njeni zami­sli. Do sedaj jih je izrezljala nekje srečamo in rezultat je vedno nekaj drugačnega, našega,« pravi vokalist Gre­gor Kotnik. Žanrsko se tež­ko opredelijo, če že, se bolj kot v © mainstreamu© vidijo v alternativnem roku: »Ne že­limo biti podobni Siddharti, Big Foot Mami ali kakšne­mu drugemu bendu. Išče­ že 135, v prihodnje pa si želi narediti tudi replike starih Festival svobodne video produkcije v Kotlovnici pisav z Velike planine. »Zelo sem vesela, da se je obudil Kamnik – Mladinski center Kotlovnica bo konec januarja or­ trnič, saj je skupaj s pisavo ganiziral že tretji Festival svobodne video produkcije. »Na­ res nekaj posebnega s kam­ men festivala je dati priložnost neodvisnim produkcijskim niškega konca, tako za do­ skupinam in posameznikom, da pokažejo svoja dela in iz­ mačine kot turiste,« razmi­ menjajo izkušnje s področja video produkcije. Festival ni šlja. žanrsko opredeljen, organizatorje pa poleg vsebine zanima- Anica razlaga, da je v dana­ jo predvsem presežki v uporabi produkcijskih tehnik in na­ šnjih časih z njenim delom činov izdelave del,« pravijo mladi iz Kotlovnice, ki so v lan­ težko preživeti, a če delaš z skoletni izvedbi predvajali 28 izbranih video del v kategori­ veseljem, gre vse lažje. Hva­ jah dokumentarni, tabu, art, promo spot in igrani. Tudi letos ležna je, da se lahko s svoji­ k sodelovanju vabijo avtorje svobodnih video del, ne glede mi rokami povezuje s tradi­ na način produkcije, ki so nastala v letih 2014 in 2015. Prija­ cijo preteklosti in jo z vese­ ve (prek spletnega obrazca) zbirajo do nedelje, 17. januarja. ljem ohranja za prihodnje Prispela dela bo pregledalo vodstvo festivala, najboljši filmi rodove. pa bodo nagrajeni z nagrado zlata ribica. J. P. Foto: Bojana Klemenc Prireditve Prireditve v januarju Koledar prireditev pripravlja: Turistično-informacijski center Kamnik, tel: 01 831 82 50, tic@kamnik-tourism.si Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si/ pod rubriko Kam v januarju? ter na spletni strani Zavoda za turizem in šport v občini Kamnik www.kamnik-tourism.si. ZAVOD ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK Sobota, 30. januarja, od 8. do 13. ure, Glavni trg Tržnica Okusi Kamnika – Podeželje in Eko MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Četrtek, 28. januarja, ob 18. uri, Grad Zaprice Muzejski večer: Predavanje dr. Julijane Visočnik Epigrafika, rimski napisi oz. kdo je bil Hilar z nagrobnika v kamni­škem lapidariju KNJIŽNICA FRANCETA BALANTIČA KAMNIK Sreda, 27. januarja, ob 19. uri, Knjižnica Komenda Predstavitev knjige avtorice dr. Antje Oswald Priročnik MMS: Zdravje v lastni odgovornosti Knjiga, ki odpira nova obzorja na področju zdravljenja, je končno na voljo tudi v slovenskem jeziku. V njej doktorica medicine Antje Oswald govori o fantastičnih ozdravitvah, tudi bolezni, od katerih šolska medicina dvigne roke. Knjigo bo predstavila prevajalka dr. Kse­nja Šajn. TERME SNOVIK Sobota, 16. januarja, ob 11. uri Ustvarjalna delavnica s palčkom Snovičkom Otroci bodo izdelovali papirnate pingvine, za najmlajše pa imajo prip­ravljeno pobarvanko o Palčku Snovičku. Sobota, 23. januarja, ob 11. uri Štirinajsti rojstni dan Term Snovik Štirinajst let neprekinjenega delovanja Term Snovik s kulturnim pro­gramom Sreda, 27. januarja, ob 14. uri Pohod po okoliških poteh Zimski pohod po okolišu term Snovik in obisk termalne vode DOM KULTURE KAMNIK Sreda, 27. januarja, ob 21.30, Klub Kino dom Swinging Kamnik Plesni swing večer; vstop prost MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KAMNIK Sobota, 30. januarja 3. Festival svobodne video produkcije Prijave video del sprejemamo do 17. januarja. Več o prijavah in festi­valu: www.kotlovnica.si/fsvp. Vstop prost. Praznik kolin po starem običaju Gora pri Komendi – Člani Turističnega društva Komenda vabijo danes, 15. januarja, na Koželjevo domačijo na svojo vsakoletno zimsko prireditev Prikaz kolin po starem običaju, ki se bo začela ob 8. uri, potekala pa bo ves dan. Člani bodo skupaj z mesarji prikazali »mavžanje« prašiča, čiščenje črev, izdelavo pečenic, krvavic, žolce, ocvirkov in drugih jedi, članice pa bodo poskrbele, da boste koline lahko tudi pokusili. J. P. Praznični koncert godbenikov S tradicionalnim Prazničnim koncertom v Domu Kulture Kamnik v soboto, 19. decembra, so člani Mestne godbe Kamnik zaključili še eno uspešno leto, v katerem so našteli več kot trideset nastopov. Jasna Paladin Kamnik – Na Prazničnem koncertu, na katerem ni manjkalo pestre glasbe – od znanih filmskih napevov do skladb za soliste in orkester, so godbeniki gostili tudi svo­je nepogrešljive »prijatelji­ce« s številnih nastopov, čla­nice Društva kamniških ma­žoretk Veronika. Veseli sodelovanja z Glasbeno šolo Kamnik Tradicionalni koncert je bil le eden v nizu mnogih v mi­nulem letu. Godbeniki so bili s svojo glasbo prisotni na vseh večjih prireditvah v ob­čini, Kamnik pa so predstav­ljali tudi v tujini. »S koncer­tno turnejo smo tako kronali svoje poslanstvo tudi na zaključkih poletnih festiva­lov v mestih Komiža in Vis, na dalmatinskem otoku, ki ga poleg bogate zgodovine krasi tudi raznolika kulturna dediščina. Da je šlo za velik kulturen projekt, je dokaz tudi to, da so turnejo podprle institucije, zadolžene za slo­vensko kulturo, in seveda Občina Kamnik. Po­membnost dogodku je dal tudi obisk vrha občine na koncertu v Visu,« se enega od vrhuncev minulega leta sp omi nja pred sedn ik Mestne godbe Kamnik Boris Selko, ki mu je lani strokov­na organizacija, Zveza slo­venskih godb, podelila veliko priznanje in ga izvolila na mesto podpredsednika zve­ze. Kot poudarja, so zgledno so­delovanje z občino lani do­polnili še s ponovno odlič­nim sodelovanjem z Glasbe­no šolo Kamnik, ki so ga godbeniki doslej sila pogre­šali. Nivo kakovosti želijo še dvigniti Takšnega sodelovanja si že­lijo tudi letos. »V letu 2016 je glavni cilj orkestra to, da nadaljujemo z delom, ki smo si ga že predčasno začr­tali, to pa je izvajanje pou­stvarjalne glasbene kulture tako na koncertni kot manj zahtevni stopnji. Skrbeli bomo tudi za izobraževanje »Največ pa nam pomeni to, da se za vso podporo Občini Kamnik lahko oddolžimo s tem, da bomo še naprej skrbeli za promocijo in ime Kamnika s ponosom predstavljali.« in dopolnitve znanja godbe­nikov ob pomoči glasbene šole ter izobraževanja in seznanjanja z novimi pristo­pi in tehnikami na različnih seminarjih. Z dokupom ne­katerih inštrumentov in glasbenih partitur pa bomo skušali nivo kakovosti še povzdigniti,« nam je načrte za letošnje leto razkril Selko in poudaril: »Največ pa nam pomeni to, da se za vso pod­poro Občini Kamnik lahko Tradicionalne pevske jasli Bojana Klemenc Stahovica – Prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik že trinajst let tik pred iztek­om starega leta s praznič­nim božičnim koncertom na Sv. Primožu nad Kamni­kom svojim zvestim poslu­šalcem polepša te posebne svete dni. Tudi letos so se 30. decembra na pot proti pevskim jaslim podali števil­ni pohodniki in ljubitelji kamniške zborovske glasbe, ki vedno do zadnjega kotič­ka napolnijo cerkev. Zbrani so lahko prisluhnili zares imenitnemu koncertu pod vodstvom prof. Andreja Missona, glasbeni šopek bo­žične glasbe pa so dopolnili glasbeni prijatelji: sopranist­ka Andreja Zakonjšek Krt, na harmoniju Rok Rakar, na violini Peter Napret ... Na tem tradicionalnem kon­certu člane društva na citrah vedno spremlja tudi Kamni­čan Tomaž Plahutnik, ki je dan prej praznoval abraha­ma, zato mu je Citrarsko društvo Slovenije ob tej pri­ložnosti predalo naziv ča­stnega člana. Obiskovalce koncerta so pozdravili še sveti trije kralji, skozi kon­cert je z izbranimi mislimi vodila Barbara Božič, pred­sednik PSPD Lira Tone Ra­kar pa se je na koncu vsem zahvalil za številno udeležbo in jim zaželel vse dobro v novem letu. Novoletni dobrodelni koncert Shirlie Roden Komenda – Ustanova Petra Pavla Glavarja jutri, 16. januarja, ob 19. uri vabi v Kulturni dom Komenda na tradicionalni novoletni koncert s pevko Shirlie Roden. V programu bodo nastopili tudi Otroški in mladinski pevski zbor OŠ Komenda Moste, citrarji Eva Poglajen, Špela Štular in Tomaž Pla­hutnik ter Mešani pevski zbor DU Komenda. J. P. oddolžimo s tem, da bomo še naprej skrbeli za promo­cijo in ime Kamnika s pono­som predstavljali.« Še nap­rej bodo sodelovali tudi z mažoretkami ter se skupaj z njimi izpopolnjevali tudi na figurativnem področju. Godbenike s svojo dirigent­sko paličico bo tudi letos vo­dil Martin Dukarič, ki bo poskrbel, da se bo na pro­gramu našlo nekaj za prav vsako uho. Zabava ob izidu zgoščenke ansambla Poljanšek Črna – Člani ansambla Poljanšek, ki prihajajo iz kamniško­moravškega okoliša, sedež pa imajo v Srednji vasi, vabijo jutri, 16. januarja, ob 20. uri v gostišče na Črnivec, kjer se bo odvijala zabava ob izidu njihove prve zgoščenke. Poleg njih bodo za glasbeno zabavo poskrbeli tudi članice ansambla Skrivnost ter Mladi gamsi. Vstopnine ni. J. P. Zahvale Snemali so na Veliki planini Fantje Skupine Špica so decembra na Veliki planini posneli videospot za svojo novo pesem. Jasna Paladin Kamnik – Velika planina tudi pozimi ponuja odlične raz­glede in panoramske posnet­ke, ki jih s pridom izkoriščajo tudi različni snemalci. Nedavno – še pred letošnjim sneženjem – so tako tam svoj novi videospot za pesem z naslovom Od snežaka do bedaka posneli tudi fantje kamniške Skupine Špica. Na svoj izdelek so zelo ponosni, saj pravijo, da je spot malce © odpiljen© . »Zadnje © flike© snega smo nabirali po celi planini, da smo lahko nare­dili snežaka oz. kar bedaka in pričarali zimsko idilo. Me­nimo, da z izdelkom še zda­leč ne delamo le promocije za skupino, ampak tudi za Veliko planino in celotno kamniško občino, saj si je vi­deospot že mogoče ogledati na nekaterih televizijah, s tem pa tudi lepote naše pla­nine,« nam je povedal vodja skupine Zoran Poljanšek, ki že napoveduje nov veliki sa­mostojni koncert skupine. Ta bo 5. marca v kamniški športni dvorani, prav ta dan pa bo tudi izšla njihova dru­ga zgoščenka. Vsakodnevni pohodi »go« Kljub izredno slabemu vremenu so se minulo soboto na Sv. Primožu nad Kamnikom zbrali številni pohodniki na podelitvi priznanj za več kot sto obiskov te priljubljene pohodniške točke v letu 2015. Bojana Klemenc Stahovica – Pohodi © go© , kot rečejo vsi ljubitelji Sv. Pri­moža nad Kamnikom, so še vedno – ne le med domačini – izredno priljubljeni. Že vrsto let lahko pohodniki vsak svoj obisk vpišejo v vpi­sno knjigo ali se čipirajo, drugo soboto v januarju pa tradicionalno v organizaciji Petra Uršiča, oskrbnika ok­repčevalnice v mežnariji, podeljujejo priznanja vsem tistim, ki se na vrh podajo več kot stokrat in se seveda tudi vpišejo. Teh zares ni malo, saj je samo podelitev priznanj potekala dobro uro. Vsakodnevni pohodi in dru­ženje © go© je ustvarilo pravo pohodniško skupnost, ki se iskreno veseli vsakega do­sežka, tiste z največ obiski pa so tudi na glas pohecali, ali doma nimajo drugega dela. Pred časom so se odlo­čili tudi za spremembo pra­vil, zato sedaj velja le en vpis na dan, dodatni obiski se le prištejejo k številu pohodov ob prireditvi 24 ur pohoda na Primoža. Na Primoža vsak dan Med ženskami je v letu 2015 največ vzponov osvojila Dar­ja Žibert – kar 367, 365 so jih zabeležile tudi Zalka Ko­ritnik, Marija Kovič in Marta Mrgole, več kot tristo pa še Mira Gradišek (351), Anica Leban (340), Marija Močnik (335), Slavka Vodlan (330), Mira Strmole (328), Danica Kastaneto (311), Darinka Ur­šič (310), Urška Suhoveršnik Podjed (307), Joži Rozman (305), Urška Narobe (302). Med moškimi se je največ­krat vpisal Janko Žibert s 372 pohodi, sledijo mu Vin­ko Žibert (371), Franc Kosir­nik (369), Franc Griljc (356), Dare Hribar (352), Metod Vodlan (347), Tone Gradi­šek (329), Janez Narobe (325), Peter Golob (314), Marjan Strmole (310), Janez Tonin (309) in Marko Sitar (301). Srebrno medaljo za do tristo pohodov so prejeli: Nina Er­žen (250), Helena Bogataj (237), Alenka Petrič (207), Anica Grilj (205), Tina Škr­janec (202), Rudi Balantič (273), Brane Potočnik (272), Miha Blejc (266), Mitja Og­rinec (251), Igor Sršen (250), David Dolinšek (239), Peter Bezjak (232), Lojze Peterlin (222), Mirko Zajc (215), Mir­ko Kern (213), Vinko Lužar (212), Janez Tušek (207), Ja­nez Gradišek (206), Branko Kemperl (206) in Matjaž Škofic (201). Do dvesto pohodov so zabe­ležili: Mira Šunkar (159), Inka Žvikart (149), Joži To­nin (142), Nives Burja (141), Pavli Kemperl (130), Simo- Foto: arhiv skupine na Ahčin (127), Andreja Čarman (126), Violeta Ve­zenkov (121), Maja Komatar (117), Mateja Berlec (116), Jožica Hlastec (115), Andreja Novak (115), Damjana Pleš­nar Cvirn (114), Milena Kep­ic (114), Minka Mavrin (114), Mihaela Jeglič (111), Mateja Prelesnik (111), Ida Pablič (108), Joži Vider (106), Mar­tina Vodlan (106), Nataša Žabkar (106), Bojana Lobo­da (105), Alenka Repanšek Uršič (105), Mojca Vrankar (103), Anka Hribar (102), Marija Škofic (102), Desire Suvorov (101), Irena Burgar (100), Helena Mazi Golob (100), Darja Pogačar (100), Domen Šetrajčič (178), Du­šan Česen (176), Darko Ško­fic (176), Franc Letnar (173), Janko Uršič (170), Srečo Burja (167), Janez Rode (162), Irfan Begić (160), Sande Jankovski (160), pes Iggy (159), Andrej Marčun (159), Vlatko Vezenkov (156), Martin Vodlan (155), Boštjan Kos (152), Bojan Maučec (142), Jože Šunkar (142), Igor Zobavnik (141), Matej Žibert (140), Janez Osolnik (139), Robi Babič (130), Maks Berlec (127), Andrej Resnik (127), Peter Koprivnikar (125), Grega Pirc (118), Primož Komatar (117), Pavle Cvirn (117), An­drej Jeglič (116), Milan Ga­lin (115), Rajmund Kepic (115), Hrastovec Matjaž (114), Franc Svetic (114), Pa­vel Mavrin (113), Danilo Bel­šan (112), Robert Retelj (110), Dejan Lukežič (105), Ivan Sivec (103), Franc Vrankar (103), Vinko Alan­džak (102), Vido Repanšek (102), Andraž Babnik (102), Božo Pilič (102), Matej Turk (102), Matic Babnik (101), Vinko Plevel (101), Janez Marolt (101), Primož Fran­tar (100) in Simon Kuster (100). Poseben pokal za najstarej­šega pohodnika je prejel 89-letni Danilo Belšan, po­kala pa so podelili tudi dru­žinama Žibert in Vodlan za največ družinskih obi­skov.