cena 40 dinarjev številka 48 (802)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje, 12. decembra 1985
Ob družbenem dogovoru o modernizaciji Celjske Jiolnišnice
Bolnišnica Topolšica bo delovala v neokrnjeni obliki
Na zadnji seji sc člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje ponovno namenili veliko pozornosti obravnavi dosedanjih aktivnosti glede modernizacije celjske bolnišnice, »to pa predvsem zaradi tega,« je poudaril predsednik Miran Arzenšek, »ker so se na terenu začele pojavljati dezinformacije, ki bi lahko zavedle delavce pri odločanju za ta družbeni dogovor.« Na seji so ponovno potrdili stališče, da družbeni dogovor podpirajo, in s tem tudi pričeto akcijo za solidarnostno zbiranje sredstev za modernizacijo in razširitev celjske bolnišnice.
To akcijo so člani izvršnega sveta ves čas podpirali, seveda
pa so predhodno zahtevali uresničitev nekaterih pogojev med katerimi je bila v prvi vrsti ustrezna delitev dela celjske bolnišnice in bolnišnice Topolšica. Ta delitev pa je sedaj dogovorjena.
Tako bo bolnišnica Topolšica tudi v prihodnje delovala v neokrnjeni obliki. Kot je povedal Miran Arzenšek je dogovorjeno, da ostaja v Topolšici pulmologija (pljučni oddelek), internistika (za potrebe velenjske in mozirske občine), razvili pa naj bi tudi ustrezen nivo kardiologije ter terapijo za ortopedijo in travmato-logija — v sodelovanju z zdraviliščem.
»Že na več sejah smo ugotovili, da za naše potrebe, torej za potrebe zdravljenja Velenjčanov, rabimo poleg bolnišnice Topolšica tudi bolnici Celje in Slovenj Gradec, in s tega vidika tudi podpiramo družbeni dogovor o racionalni obnovi in razširitvi celjske bolnišnice. Sprejemamo tudi višino prispevne stopnje (0,25 %), vendar pa se še nismo dogovorili, ali bo to dodatna obremenitev. Poudarili smo tudi, da je treba pri koriščenju bolnišničnih zmogljivosti, upoštevati slovenjgraško bolnišnico. Vse nerešene dileme s tega področja mora seveda uskladiti naša občinska zdravstvena skupnost,« je dejal Miran Arzenšek. (mz)
Volilno-programska seja občinske konference SZDL Velenje
Najti pot do ljudi ni
Udarniška nedelja rudarjev
Akcija presegla pričakovanja
lahka naloaa
V torek popoldne je bila v dobju, referat predsednice Titovem Velenju volilno programska seja občinske konfe-
rence SZDL. Delegati so obravnavali in sprejeli poročilo o delovanju te frontne organizacije v preteklem ob-
dobju,
Nade Zavolovšek-Hudarin objavljamo v celoti na 4. strani, na podlagi vsebinsko bogate razprave pa so sprejeli tudi konkretne smernice za delo v prihodnje. Pri tem so
razpravljalci opozorili na številne težave, ki pa jih bo t~e-ba za še uspešnejše bodoče delo kar najhitreje odpraviti. Ena poglavitnih ugotovitev je bila, da bo v prihodnje treba še več poti do ljudi, saj je to, kot je posebej poudarila dosedanja in nova predsednica občinske konference
Novo vodstvo
Ob koncu so delegati izvolili tudi novo vodstvo občinske konference SZDL. Dolžnost predsednice bo še naprej opravljala Nada Zavolovšek-Hudarin, novi podpredsednik je Jože Groznik, za sekretarja pa so izvolili Martina Budna.
SZDL, edina alternativa za nadaljnjo krepitev samoupravne demokracije. (Dalje na 5. strani).
Velenjski rudarji bodo tudi v tem letu izpolnili svojo zahtevno nalogo ter nakopali že-ljeno količino premoga. Po proizvodnih dosežkih v mesecu novembru in v dosedanjih dneh tega meseca lahko zanesljivo trdimo, da bodo ne le izpolnili letni proizvodni načrt, ampak tudi letos nakopali 5 milijonov ton lignita.
Na začetku tega tedna'so rudarji že presegli proizvodnjo 4 milijone 800 tisoč ton, kar pomeni, da jim manjka do izpolnitve osnovnega letnega proizvodnega načrta (4 milijone 900 tisoč ton) samo še slabih 100 tisoč ton. V začetku tega meseca (5. decembra) so rudarji nakopali kar 24 tisoč 800 ton premoga. To pa je doslej najvišji dnevni dosežek v vsej zgodovini velenjskega rudnika. Rekorden je bil tudi ves mesec november, saj je znašal poprečni dnevni izkop kar 21.727 ton lignita.
Tudi zadnjo nedeljo so bili velenjski rudaiji v jamah, tokrat na udarniški akciji. Nakopali so kar 6 tisoč 800 ton lignita, ves izkupiček pa bodo namenili za potrebe celjske in slovenjegraške bolnišnice. Nedeljska akcija rudarjev je vsekakor presegla vsa pričakovanja. Načrtovali so namreč, da bodo rudarji no-
Kljub napornemu delo veselih obrazov (vos)
čne izmene, ki so podaljšali I ure nakopali 5 tisoč ton ligni-delo in dopoldanske izmene ta, no, proizvodnjo pa so ze-približno do 11. oziroma 12. J lo presegli.
Tudi delavci Gorenja za bolnišnico
ka Široka potrošnja, Gorenju Commerce, Gorenju Servis, Gorenju Raziskave in razvoj, Gorenju Interna banka in v vseh treh delovnih skupnostih skupnih služb Gorenje SOZD dokazali; da poznajo solidarnost in da tudi znajo ceniti njeno moč.
V akcijo dodatnega zbiranja denarja za posodobitev Bolnišnice Celje so se vključili tudi zaposleni v delovnih organizacijah in skupnostih Gorenja v Titovem Velenju.
Od osebnega dohodka za mesec november, le-ta bo izplačan 12. decembra, bodo
prav vsi zaposleni prispevali v sklad za posodobitev Bolnišnice Celje enodnevni zaslužek.
S to odločitvijo so zaposleni v Gorenju Gospodinjski aparati, Gorenju Notranja oprema, Gorenju Procesna oprema. Gorenju Elektroni-
kovinotehna
Prodajni center Prevalje
Vse za vas in vaš dom
Zasedanje zborov Velenjske občinske skupščine
V ponedeljek, 16. decembra bodo zasedali vsi trije zbori velenjske občinske skupščine.
1986
Vsi trije zbori bodo obravnavali predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v SR Slo-
Halo, inšpektor!
Sodelovanje med inšpekcijskimi organi ter občani, organiziranimi potrošniki, krajevnimi skupnostmi in družbeno-politi-čnimi organizacijami je zelo pomembno, če želimo hitreje in bolj učinkovito odpravljati razne kršitve predpisov ter odpravljati nepravilnosti v vsakodnevni prraksi. Takšno dobro sodelovanje bi tudi pozitivno vplivalo na preventivno in družbeno-samozaščitno delovanje, ki je sedaj sorazmerno šibko in neučinkovito.
To sodelovanje želimo v bodoče poživiti tako, da bi s po-
močjo našega tednika dajali posameznikom in s tem najširši javnosti naše družbeno-politi-čne skupnosti razne odgovore na vprašanja, pobude in prijave ter vas seznanjali kaj in kako je ukrepala posamezna inšpekcija na . podlagi vaših pobud.
Tako začenjamo novo rubriko »HALO - INŠPEKTOR«.
Inšpektorja lahko pokličete na telefon 855-756, ali 855-151 h. c., vsak dan od 7. do 15. ure, ob sredah od 7. do 17. ure, odgovor pa boste dobili v prvi naslednji številki »Našega časa«.
VAŠE VPRAŠANJE:
V ponedeljek je občan, ki se ni predstavil, povedal, da so bile istovrstne jabolke v samopostrežni trgovini »Nama« v soboto, 7.12., po 175 dinarjev, dva dni kasneje — 9.12. — pa že 251 dinarjev. Kako je to mogoče?
TRŽNI INŠPEKTOR: V ponedeljek so bila v prodaji samo jabolka sorte »bladengold« po ceni 251,08 'dinarjev, v soboto pa so še imeli jabolka »zlati de-lišes« po 170 dinaijev. Obe sorti jabolk sta bili v prodaji tudi v soboto. Jabolka se razlikujejo po velikosti, barva pa je podobna. Prekontrolirali smo tudi dobavnice in ugotovili, da so bile cene pravilno oblikovane^ P.S. Skratka, pred vami in nami je nova rubrika, ki jo začenjamo tudi na željo inšpektorjev. Seveda lahko postavljate vprašanja tudi o drugih stvareh, ne samo o tistih, ki zadevajo inšpekcijske službe. Vprašanja pošiljajte v naše uredništvo, mi pa vam bomo poiskali odgovore. Nekateri odgovori bodo v pismeni obliki, drugi pa v živo na radiu Velenje v nedeljski oddaji.
f;_*— TA
veniji za obdobje 1986—1990, osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu občine Velenje za leto 1985, osnutek odloka o začasnem financiranju splošne porabe v občini Velenje v letu 1986 in poročilo o izvajanju ukrepov za odpravo motenj v samoupravnih odnosih v DO TEŠ.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti pa imata poleg tega na dnevnem redu še: predlog sporazuma o usklajevanju davčne politike v občinah širšega celjskega območja za obdobje 1986—1990, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, predlog odloka o davku na promet nepremičnin v občini Velenje, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, osnutek odloka o ustanovitvi sklada stvbnih zemljišč, osnutek odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v prihodnjem letu in osnutek odloka o hišnem redu za stanovanjske hiše v družbeni lastnini v občini Velenje.
Zbor krajevnih skupnosti pa ima poleg vseh teh točk na dnevnem redu tudi predlog sklepa o razvrstitvi prometnih površin med javne poti v občini Velenje.
Pomembna uveljavitev nove generacije Gorenjeve bele tehnike
V Italijo štirikrat več proizvodov
Predstavniki. Gorenja so prejšnji teden v Firencah podpisali dolgoročno pogodbo z italijansko tvrdko »Commital« za prodajo Gorenjeve bele tehnike v sosednjo Italijo. Podpis te dolgoročne pogodbe je prav gotovo nov dosežek v prizadevanjih, da bi Gorenje prodalo kar največ proizvodov bele tehnike na tehnološko najzahtevnejša svetovna tržišča.
Italija pa je, krt vemo, znana in uveljavljen, proizvajalka izdelkov bele t :hnike.
Prihodnje le o bo tako Gorenje prodalo tvrdki »Commital« za 8 m .lijonov dolarjev hladilnikom, zamrzovalnikov in pralnih strojev. V primerjavi z letošnjim letom bodo povečali izvoz v Italijo kar za štirikrat. Z dolgoročno pogodbo pa je, med drugim, tudi določeno, da bodo letno povečevali fizični obseg izvoza za 5 %.
Gorenje bo izvažalo v Italijo novo generacijo proizvodov bele tehnike lastnih blagovnih znamk »Gorenje« in »Koerting«, sodobno konstrukcijsko in funkcionalno zasnovano, katere odlika je tudi zmanjšana poraba energije.
Predstavniki Gorenja in fi-renške tvrdke »Commital« pa se dogovarjajo o izvozu v sosednjo Italijo tudi Gore-njevih malih gospodinjskih aparatov, prav tako že uveljavljenih na tehnološko najzahtevnejših svetovnih tržiščih.
najraje smučam v hlačah Elkroj
2. stran ★ ROS CQS
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
Titovo Velenje -k 12. decembra 1985
Izvršni svet
Se letos v obravnavi osnutki planskih dokumentov
Mesec december bo delegatsko ia družbeno politično Se zelo razgiban, saj moramo v tem času obravnavati in sprejeti ie vrsto pomembnih dokumentov. Delegati se bodo zbrali na sejah občinske skupščine še dvakrat, to pa seveda pomeni, da bo tudi delo izvršnega sveta zelo razgibano.
Ena najpomembnejših nalog je vsekakor obravnava planskih dokumentov, tako resolucije za prihodnje leto ter srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana občine. V tem času moramo razčistiti še nerazrešena vprašanja in si v planih jasno začrtati naš nadaljnji razvoj. Opredeliti moramo, katere so tiste naloge, ki jih bomo uresničili v tem obdobju in katere lahko preložimo
na kasnejši čas. Več kot jasno je namreč, da denarja za uresničitev vseh potreb, pa čeprav so te povsem utemeljene, ne bo. Združenega dela namreč ne bomo smeli bolj obremenjevati kot doslej, to pa seveda tudi pomeni, da vsega tistega kar so samoupravne interesne skupnosti opredelile v svojih planih ne bomo mogli uresničiti.
Obravnavi planskih dokumentov namenjajo člani izvršnega sveta zares veliko pozornosti, na zadnji seji pa so ponovno opozorili, da pripravljala gradiv ne spoštujejo sprejetih rokov, pa čeprav z obravnavami močno kas-nimo. Prav zaradi tega so tudi zahtevali, da morajo biti predloženi delegatom občinske skup-
ščine na zadnjem letošnjem zasedanju, ki bo predvidoma 26. decembra v obravnavo osnutki resolucije ter srednjeročnega in dolgoročnega družbenega plana. Poudarili so tudi, da odstopanj tokrat od rokov ne bodo dopuščali. Do takrat pa morajo samoupravne interesne skupnosti tudi uskladiti svoje programe in pri tem seveda upoštevati usmeritev, da skupna obremenitev gospodarstva ne sme biti večja od dosedanje.
V letošnjem letu pa bodo delegati občinske skupščine obravnavali tudi še vrsto drugih odlokov med drugim cel paket odlokov s področja davčne politike.
(mz)
Poljče pri Begunjah
Več poudarka TO
Sredi prejšnjega tedna je bil v republiškem centru za obrambno usposabljanje v Poljčah pri Begunjah dvodnevni seminar za urednike in novinarje, ki spremljajo področje splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Na seminarju, ki ga je organiziral tiskovni svet republiške konference SZDL skupno s sekcijo društva novinarjev Slovenije z željo, da se temu področju v bodoče nameni v sredstvih javnega obveščanja več pozornosti in da se vsi, ki se tega pisanja lotevajo primerno usposobijo, so udeleženci poslušali več različnih predavanj s poudarkom na bolj učinkovitem in bolj kakovostnem pisanju. Ob koncu je bila živahna razprava z mnogimi vprašanji in odgovori.
Na zaključku dvodnevnega seminarja so med drugim poudarili, da je bilo v zadnjem času o splošnem ljudskem odporu in družbeni samozaščiti napisanega precej več, kot pred leti, še vedno pa zaostaja področje teritorialne obrambe. Zato bo temu po-
dročju potrebno v bodoče nameniti precej več prostora v javnih občilih. Nadalje so udeleženci enotno ugotovili, da je še vse premalo sodelovanja in osebnih stikov z odgovornimi na področju SLO in DS ter novinarskimi hišami. Premajhna je tudi povezava z redakcijami lokalnih časopisov z redakcijami časopisov in revij, ki so vsebinsko izključno usmerjene na to področje. Če bi te in druge pomanjkljivosti odpravili in spremenili odnos do teh vprašanj, zavedajoč se, da je ob večji odprtosti razpoložljivih informacij, večja tudi stopnja odgovornosti, bi zagotovo utrdili naš obrambno-zaščitni sistem. Prav tako bi se izboljšala kakovost pisanja, objektivnost in pravočasnost. Tudi kritičnega pisanja s tega področja ne smemo zanemarjati zlasti ko vemo, da se tudi tu pojavljajo napake in nepravilnosti. Da bi vse to dosegli, bi morali takšno izobraževanje novinarjev pripravljati pogosteje-
B.M.
Občinski odbor Rdečega križa Velenje
o
Hvala vsem!
Na straneh našega časopisa smo že večkrat zapisali, da se naša občina po številu krvodajalcev uvršča na sam vrh v republiki in tudi Jugoslaviji. Vsako leto daruje to pomembno življenjsko tekočino več občanov.
Čeprav so člani za krvodajalstvo pri občinskem odboru Rdečega križa Velenje uspešno uresničili zastavljen program na tem področju, ob klicu na pomoč Zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane, niso stali križem rok. Telefon je v pisarni občinskega odbora Rdečega križa Velenje zazvonil v sredo popoldne, v četrtek zjutraj, pa je odšlo na odvzem krvi v Ljubljano kar 66 krvodajalcev iz naše občine.
Viem, ki so znova izkazali veliko mero človekoljubnosti in pripravljenosti pomagati sočloveku, se občinski odbor Rdečega križa Velenje iskreno zahvaljuje.
Center za socialno delo
Treba bo strniti moči
Center za socialno delo v Titovem Velenju je v svojem obsežnem delovnem programu namenil največ prostora novi nalogi — enotni skupni evidenci socialno-varstvenih pravic in pripravi predlogov za reševanje zahtevkov.
Zaposleni na Centru ugotavljajo velik porast števila občanov, ki so uveljavljali kakršnokoli socialnovarstveno pravico. Kar 2960 različnih vrst pomoči so do konca letošnjega septembra uveljavljali prebivalci velenjske občine. Največ, 2317, je med njimi tistih, ki jih zajema program občinske skupnosti otroškega varstva. Padanje življenske ravni, kar 35-odstotno povečanje stanarin, so povzročili, da so občani mnogo pogosteje kot lani uveljavljali pravico do delnega nadomeščanja stanarin. »Do sedaj je to pravico prejelo 343 občanov, vendar zahtevki še vedno prihajajo. Čeprav so se družbene pomoči otrokom 1. oktobra letošnjega leta povečale, niso rešile vseh vprašanj na tem področju,« pravi direktorica Centra za socialno delo v Titovem Velenju Jelka Fužir.
Med pravicami, ki jih zagotavlja občinska skupnost socialnega skrbstva, močno prednjačijo enkratne družbenodenarne pomoči. Število teh se je v primerjavi z lanskim letom povečalo kar za 100 odstotkov. To pomoč lah-
ko dobi vsak občan, ki je v trenutni materialni stiski.
Varstvo starejših občanov, otrok in mladostnikov z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, zakonsko in predzakonsko svetovanje so področja, ki pa tako sodijo v delokrog zaposlenih na Centru za socialno delo. Če-prav so zastavljene naloge na teh v glavnem uresničili, ob izteku leta ugotavljajo, da povsod le niso bili uspešni.« Vso pozornost smo na področju varstva starejših občanov dajali temu, da bi starejši ljudje ostali čim dlje v okoljih, kjer živijo. Pomanjkanje solidarnosti, zlasti v samem mestu Titovem Velenju, onemogoča razvijanje sosedske pomoči, nege na domu ter drugih oblik prostovoljnega dela. Zato so ostale nekatere naloge le delno uresničene.«
V zadnjih petih letih v naši občini ne beležimo porasta števila otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Zaskrbljuje pa dejstvo, da je vedno več vedenjsko osebnostno motenih otrok. Nujno bi morali tudi v naši občini ustanoviti vzgojno posvetovalnico za to populacijo.
»Izvajanja predzakonskega in zakonskega svetovanja, to teče že šesto teto, ne moremo ocenjevati, ker po celi Sloveniji ni opravljenih analiz. Gotovo tega ne moremo meriti po številu skle-
njenih zakonskih zvez in razvez. Res pa je, da se vse več zakoncev vključuje v zakonsko svetovanje, kar kaže na veliko krizo v partnerskih odnosih. Z doizobraže-vanjem poskušamo delavci Centra biti kos tej zelo zahtevni nalogi.«
Težko je vsako leto postavljati eno in isto zahtevo, vedno brez uspehov. Tako nekako bi lahko označili povezavo Centra s krajevnimi skupnostmi oziroma komisijami za socialna vprašanja. Reševanje stisk občanov je precej uspešneje tam, kjer so te ustanovili. Tudi pri povezovanju z organizacijami združenega dela se stvari niso premaknile na bolje. Obojestranska krivda narekuje vsem v naslednjem srednjeročnem obdobju marljivejše delo na tem področju.
Skupinsko delo pri obravnavi posameznih primerov zahteva določene kadre, ki pa jih na Centru nimajo dovolj. Nujno bi rabili specialnega pedagoga, prav tako pravnika in še nekatere druge profile. Žal, zapolnitev kadrovskih vrzeli ne dovoljujejo prostorske stiske, ki so v tem trenutku nerešljive.
Poleg vseh že prej naštetih nalog bodo zaposleni na Centru delovni program dopolnili, in sicer- z nalogami s pdoročja prostovoljnega dela. Sicer pa bo treba za boljše delo pri skrbi za starejše občane, otroke z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, na področju zakonskega in predzakonskega svetovanja, po besedah Jelke Fužir, v prihodnje več narediti, predvsem pa strniti moči.
RK Gaberke
Včasih bolj, drugič manj uspešni
Ucfi križ je množična družbena organizacija, katere načela temeljijo na InanaMti, prostovoljnosti, predvsem pa Mi za »človeka. Ta stavek so za-■hdi fiaai krajevne organizacije Rde-trga križa Gaberke na začetku svojega pragrama za to leto. Te be-lede m W Banov prizadeva po svojih Eeb tudi uresničevati v ižMj^nju. Pri tam a včasih bolj, drugič spet uit mmj nif'f"» Zelo marljivo so se vkijačBi v akcijo zbiranja pomoči la-
čnim v Afriki, prav tako so zbrali precej oblačil, obutve in posteljnine, veliko skrbi poleg tega namenjajo članstvu. Letos so bili pri pridobivanju novih članov posebej uspešni.
Slabše kot so načrtovali je »izpadla« krvodajalska akcija. Njihova ekipa prve medicinske pomoči je sodelovala na raznih tekmovanjih in dosegla dobre rezultate. Zal, pa niso uspeli člani te človekoljubne organizacije pripraviti kakšnega zdravstvenega predavanja. Med prednostne naloge sodi skrb za
starejše krajane. Razveseljivo je to, da ti sosedske pomoči zaenkrat še niso rabili.
Delovni program za prihodnje leto se od letošnjega ne bo prav veliko ra zlikoval. V osrednji je seveda znova skrb za sočloveka. Prav tako nameravajo pripraviti zbiralno akcijo oblačil, obutve in posteljnine, pa krvodajalsko, organizirali kakšno zdravstveno predavanje, med prednostnimi nalogami pa moramo omeniti še pridobivanje novih članov.
/O
ljubljanska banka
Zahtevek za prenos
najkrajša pot do obresti
Obračun obresti od deviznih hranilnih vlog za leto 1985
Kako
bodo obresti obračunane?
Kot smo vas že obvestili, spoštovani varčevalci, je bil v letu 1984 spremenjen način obračuna in pripisa obresti od deviznih hranilnih. vlog. Bistvo sprememb izhaja iz odloka zveznega izvršnega sveta (Ur. I. SFRJ št. 16/84. 34/84, 68/84. 12/85). po katerem se obresti od sredstev na deviznih računih in deviznih hranilnih knjižicah jugoslovanskih državljanov, ki ne živijo in ne delajo v tujini, izplačujejo v dinarjih.
Obresti bodo obračunane po obrestnih merah za devizne hranilne vloge:
7,5% za vpogledne devizne hranilne vloge 9% za vloge, vezane nad 1 leto
11% za vloge, vezane nad 2 leti
12.5% za vloge, vezane nad 3 leta.
Zahtevek za prenos obresti od deviznih vlog najknljša in najenostavnejša pot do obresti
Zagotovite si boljši pregled nad privarčevanimi sredstvi!
Obresti, izračunane po teh obrestnih merah, vam bodo za vsako vrsto deviz posebej preračunali v dinarje po srednjem tečaju, ki bo za posamezno valuto veljal na dan obračuna, to je 31. decembra 1985.
Dinarske obresti od vaših deviznih prihrankov bo banka vodila kot vpogledno vlogo vse do dne. ko bo prejela vaš nalog za izplačilo ali prenos obresti na dinarski račun. Predpisani postopek je zapleten, zato je dvig obresti takoj v januarju, žal. povezan z neizogibnimi vrstami in čakanjem pred bančnimi okenci.
Vse v zvezi z izplačilom obresti je možno urediti mnogo enostavneje, brez nepotrebnih skrbi in že danes.
In kaj je treba storiti? Čim prej, najkasneje pa do 24. decembra tega leta, predložite enoti banke, ki vodi vašo devizno vlogo. ZAHTEVEK ZA PRENOS OBRESTI po deviznih vlogah, obračunanih v dinarjih -obrazec DRO-11. V obrazcu, ki ga dobite v vseh enotah Ljubljanske banke, navedite številko tekočega računa ali dinarske hranilne knjižice, kamor želite prejeti obresti; z 31 decembrom 1985 bodo obresti že prenešene na želeni račun.
To pa še ni vse. Zahtevek za prenos obresti za leto 1985 bo veljal tudi za avtomatski prenos obresti v naslednjih letih. Znesek obračunanih obresti se že od 1. januarja dalje obrestuje po veljavni obrestni meri, kar je posebej pomembno za varčevalce, ki želijo obresti prenesti na hranilno vlogo, vezano nad 1 ali nad 2 leti.
Če boste zahtevali prenos obresti na tekoči račun, vpis obresti v banki sploh ni potreben. Z obrestmi boste lahko razpolagali že 1. januarja, banka pa vas bo o novem stanju obvestila s prvim rednim obvestilom.
Varčevalcem, ki so zahtevek za prenos obresti predložili banki že lani, bomo obresti za leto 1985 prenesli avtomatično na želeni račun. Le v primeru, da je medtem prišlo do spremembe, kot je npr ukinitev . dinarskega računa ali ustanovitev nove devizne hranilne knjižice ali deviznega računa, je treba banki predlolžiti nov zahtevek.
Tudi v primeru, da v Ljubljanski banki nimate ne tekočega računa niti dinarske hranilne knjižice, ne bo težav V enoti naše banke, ki vam je najbolj pri roki. lahko odprete dinarsko hranilno vlogo in številko te vloge vnesete v zahtevek
Zakaj ne bi. hkrati s prenosom obresti, uredili tudi problema odvečnih deviznih vlog. Marsikateri varčevalec ima namreč več deviznih hranilnih vlog. na njih pa zanemarljivo majhne zneske. Če ste imetnik večih deviznih računov ali deviznih hranilnih knjižic, lahko sredstva prenesete na eno ali dve devizni vlogi, s katerima redno poslujete, in si tako zagotovite boljši pregled nad privarčevanimi sredstvi. Da bi se izognili možnim pomotam, je najbolje, da prinesete v banko tudi vse knjižice oziroma številke deviznih računov (na izpisku, kartončku aH drugače zapisano), ki bi jih želeli zapreti.
S tem obvestilom smo vam želeli predstaviti najkrajšo in najenostavnejšo pot do obresti. Ljubljanska banka
Nekateri varčevalci iz tega ali onega razloga ne bodo mogli osebno priti v banko. Vsem tem je namenjen zahtevek, ki ga objavljamo hkrati z obvestilom in ga lahko izpolnjenega pošljete po pošti. Prosimo vas. da ste pri izpolnjevanju zahtevka pozorni, ker zaradi računalniške obdelave zahtevkov z napakami banka rte bo mogla upoštevati.

Zahtevek za prenos obresti po deviznih hranilnih vlogah, obračunanih v dinarjih
(ime in priimek imetnika deviznega računa ali devizne hranilne knjižice)
naslov imetnika devizne vloge:
prosim, da obresti, obračunane po računu (številka deviznega računa)
prenesete na dinarski račun št. (številka hranilne knjižice ali tekočega računa)
v banki (naziv banke in enote banke)
na ime (ime imetnika hranilne knjižice ali tekočega računa)' Zahtevek velja vse dotlej, dokler nam pisno ne sporočite spremembe.
Kraj in datum
Podpis imetnika deviznega računa ali devizne hranilne knjižice oziroma pooblaščene osebe
Zahtevek pošljite enoti banke, kjer imate svoj devizni račun ali devizno hranilno knjižico
12. decembra 1985
* Titovo Velenje
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
nas cas*stran 3
Delovna organizacija Inženiring
Nadaljnji razvoj je odvisen od dela znotraj kolektiva
Z boljšim delom na vseh področjih, večja finančna disciplina ter ureditvijo medsebojnih odnosov je ukrep družbenega varstva rešil delovno organizacijo Inženiring najhujšega. Dosledno uresničevanje zastavljenih nalog je prineslo željene rezultate, saj se ta kolektiv odslej uvršča med dobre gospodaije. O vsem tem so spregovorili udeleženci razširjene seje delavskega sveta konec preteklega tedna, na kateri so sprejeli tudi sklep o prenehanju ukrepa družbenega varstva.
S tem seveda še ni razloga za veselje, saj sanacija še ni končana. Druga faza zna biti še trša in zahtevnejša kot prva. Kako se bo delovna organizacija Inženiring ponovno uveljavila na trgu, bo odvisno od dela znotraj nje. Gotovo bo treba temeljito pretresti in dopolniti program nadaljnega razvoja. Tržni položaj na področju agrokompleksa, kamor se s svojo dejavnostjo uvršča ta delovna organizacija, namreč še zdaleč ni rožnat. Zato bo treba zapisne naloge hitro in učinkovito reševati. Usmeritve nadaljnega razvoja so nakazane, prodor na zunanji trg pa daje jamstvo za dokončno »ozdravitev«. To pa bodo zaposleni dosegli le z boljšim delom, zapolnitvijo kadrov-: skih vrzeli ter hitrim prilagajanjem novim razmeram. Pred vsemi delavci tega kolektiva so zah-1 tevne naloge, ki jim bodo enotni, i z veliko mero pripravljenosti in ob pomoči širše družbenopolitične skupnosti naše občine gotovo kos. Vedeti je treba za cilje, f nastale težave pa kar se da hitro i rešiti.
To je že drugi ukrep družbene-1 ga varstva v naši družbenopolitični skupnosti in skrajni čas je, da t bi se z njima morali kaj naučiti. [ Pridobljene izkušnje ne znamo [. in ne znamo izkoristiti. Že prve [ motnje v poslovanju kažejo na
nepravilnosti. Pri odpravljanju teh pa smo premalo dosledni. Zato je bil eden od sklepov raz-šiijene seje delavskega sveta delovne organizacije Inženiring ta, da morajo delavski svet in ostale družbenopolitične organizacije v tem kolektivu izdelati konkreten in učinkovit delovni program, ki bo pripomogel k boljši poslovni politiki. Prav tako je treba kar najhitreje uskladiti interese v poslovni skupnosti Farmin. Povezava z večjim sistemom pride v po-štev le takrat, če bo ta delovna organizacija njegova enakopravna članica.
Na tej razširjeni seji delavskega sveta so predstavili srednjeročni delovni program delovne organizacije Inženiring. Usmetjen je v celovit razvojno projektni, izvedbeni in finančni inženiring za potrebe agrokompleksa in drugih panog, razvijali naj bi tiste programe oziroma tehnologijo, kjer so že doma, z morebitno povezavo in strokovnimi kadri posegli še na druga področja kot je ribištvo, melioracija, spodbujali inovacijsko dejavnost. Z mednarodno menjavo, z izvozom opreme in inženiring storitev naj bi ob koncu srednjeročnega obdobja zaslužili 20 odstotkov celotnega prihodka. Med prednostnimi nalogami je tudi Tazvijanje tehnologije ter opreme za potrebe agrokompleksa in predelavo hrane na osnovi lastnih surovinskih virov, znanja ter takih proizvodnih programov, ki zahtevajo manj energije, manj dela na enoto proizvoda, manj surovin, ob tem pa precej manj onesnažujejo okolje.
Ob koncu razširjene seje delavskega! sveta so za prizadevno delo in uspešno izvajanje nalog ukrepa družbenega varstva dali udeleženci vse priznanje članom začasnega kolektivnega poslovodnega organa.
i Delavci HPH za združitev z Vegradom
Prejšnji teden so imeli v delovni organizaciji HPH referendum na katerem so delavci glasovali o združitvi z delovno organizacijo Vegrad. »ZA« združitev
je glasovalo skoraj 80 odstotkov zaposlenih.
O združitvi se morajo izreči še na Vegradu, kjer pa imajo referendum danes.
Zaklonišče
V	zvezi z obvestilom upravnega organa za ljudsko obrambo naše občine, da uvajamo prispevek za graditev zaklonišč v višini 3 % od pobrane stanarine, so se med občani pojavili številni komentarji, pa tudi negodovanja, še zlasti pri upokojencih. Največkrat ta negodovanja letijo na podpisnika obvestila, kar pa ni pravi naslov, saj le-ta samo izvaja z Zakonom in občinskimi predpisi opredeljeno politiko. Menda ni potrebno posebej poudarjati odgovornosti za neizvajanje sprejete politike.
Zakaj se uvaja prispevek tam, kjer zaklonišča niso zgrajena in ne tudi tam, kjer so?
V	občini obstaja načrt graditve zaklonišč, ki naj bi bil v skladu z Zakonom realiziran do leta 1997. Povsod tam, kjer zaklonišča niso zgrajena ali ni bil plačan ob izgradnji objektov prispevek zanje, je tudi stanarina nižja, saj stanovalci, kjer zaklonišča so, plačujejo stanarino od Vrednosti zgradbe, kamor je všteta tudi vrednost zaklonišča, poleg tega pa je za odmero stanarine posebej točko-vano tudi zaklonišče. Uvedba prispevka, tako gledano, torej ni diskriminacija med stanovalci kot to komentirajo nekateri občani. Razlika je Ie v tem, da bodo ob enakih obveznostih do stanarine, eni pridobili pravico.do zaklonišča, ki naj bi bila uresničena do leta 1997, drugi pa to pra-
vico že imajo. Sklicevanje na grešnike, ki v preteklosti niso izvajali zakloniščne politike, kar je privedlo do današnjega stanja, ne vodi nikamor.
Zakaj prispevek 3 % in ne več in ne manj?
Svet za SLO in DS naše občinske skupščine je skoraj dve leti odlagal uresničevanje odloka o zakloniščih v občini Velenje, ki ga je SO sprejela v letu 1984 in sicer prav zato, ker je smatral, da z ozirom na padanje življenjskega standarda ni pravi trenutek za njegovo izvajanje. Po tem odloku je bil predviden prispevek v višini S %. Ker pa izvajanje odloka ni mogoče odlagati v nedogled, je v maju letošnjega leta SO sprejela spremembo odloka in sicer na 3 % prispevka, kar pa je najnižja meja, ki jo Zakon še dovoljuje.
Prav gotovo so tudi lastniki stanovanjskih hiš opazili, da v letošnjem letu niso bili zavezani plačilu prispevka za zaklonišče. Razlog za to je že prej navedeno odlaganje izvajanja odloka. V letu 1986 bodo tudi ti morali plačati prispevek, ki bo izračunan tako, da bo obveznost približno enaka kot v družbeni izgradnji, kjer ni zaklonišč.
Se nekaj o tistih, ki prispevek teže plačujejo!
Prispevek za zaklonišča sam po sebi ni omembe vredna obremenitev občana, saj znaša v od-
PTT Celje
Skupna vlaganja v nadaljnji razvoj
V teh decembrskih dneh v naši regiji potrjujemo tudi plane razvoja ptt prometa za naslednje srednjeročno obdobje. V občini Velenje je bila večina pridobitev na tem področju uresničena v sedanjem srednjeročnem obdobju, pa zato ostajamo na repu tistih, ki se jim obetajo kakšne pomembnejše naložbe. Pričakovanja so seveda zato bolj obrnjena h kakovostnejšemu opravljanju storitev, kjer še niso izpolnjene vse naloge.
Precejšen del po samoupravnem sporazumu zbranih sredstev bo namenjenih za razvoj ptt zmogljivosti na republiškem nivoju ter za manj razvita območja, druga pomembna naloga pa bo izgradnja poštnega centra in glavne avtomatske telefonske centrale (sedanja že ovira razvoj ostalih) v Celju ter vozliščnih avtomatskih central v Laškem, Slovenskih Konjicah in Rogaški Slatini, z ustreznimi prenosnimi sistemi.
Edina večja investicija v občini Velenje bo v novem srednjeročnem obdobju opravljena v Šmartnem ob Paki, kjer naj bi pridobili 376 naročniških priključkov in to v letu 1978. Sto naročniških priključkov pa naj bi bilo pridobljeno še v Topolšici in v Zavodnjah in sicer v letu L988.
V	Titovem Velenju, kjer je telefonska centrala že sedaj skoraj povsem izkoriščena, pa lahko pričakujemo dodatne telefonske priključke šele leta 1990.
V	celotnem območju za ptt promet Celje bo ob koncu letošnjega leta okoli 26.500. naročnikov, kar je približno 11 naročnikov na sto prebivalcev, leta 1990 pa naj bi jih bilo 39.700, kar pa je malo več kot 16 naročnikov na 100 prebivalcev ob predvidenem številu povečanja prebivalstva na območju za 3534 občanov.
Kako daleč je še to od tiste številke 654 telefonov na tisoč prebivalcev s katero so se že leta 1974 hvalili v ZDA.
Gorenje
Vsak dan do 70 vagonov v izvoz
V	Gorenju si zelo prizadevajo, da bi kar najbolj dosledno uresničili postavljeni proizvodni plan. Velikemu številu delovnih sobot so tako dodali še vse december-ske, kar seveda zahteva izredno angažiranje delavcev, katerih fizični delovni napori so ob iztroSeni in zastpreli tehnologiji že tako veliki.
V	tem letu bodo v Gorenju proizvedli okoli 2,8 milijona izdelkov, od tega pa bo 2 milijona velikih izdelkov, kot so hladilniki, zamrzovalne skrinje... Vsak delovni dan pride s tekočih trakov okoli 2100 štedilnikov, od katerih jih je 1500 do 1600 namenjenih za izvoz. V enakem času je narejenih okoli 1100 pralnih strojev'(polovica jih je namenjena izvozu), 1050 zamrzovalnih omar (kar 700 za izvoz), 800 zamrzovalnih skrinj (polovica za izvoz), 1300 hladilnikov (skoraj vse za izvoz) ter 3500 malih aparatov (od teh pa 2500 za
visnosti od višine stanarine, od ca 50,00 do 120,00 din. To dejstvo pa se v hipu spremeni, ko se srečamo z občanom, ki sl ne more, kljub starosti in morda bolezni privoščiti niti 1 liter mleka vsak dan in prispevek zato upravičeno pojmuje kot poslabšanje že itak slabega socialnega stanja, v katerem ie. Morda premalo kdaj razmišpamo, da imamo v občini takih občanov kar lepo število. To niso pijanci in zapravljivi ljudje, ampak urejene skupnosti upokojenca in žene. ki živita v sorazmerno dragem družbenem stanovanju s pokojnino okrog 30.000,00 din. Takih se je v zadnjih dneh nič koliko oglasilo na upravnem organu za LO.
Žal zakonodajalec ni predvidel nobene oprostitve plačila prispevka, tako da so delavci upravnega organa v razgovorih z njimi v zelo neprijetnem položaju. V občini bomo poiskušali primere oprostitve reševati na osnovi upravičenih vlog po predhodno dobljenem mnenju republiškega sekretariata za ljudsko obrambo. To bodo zares izjemne in redke oprostitve, v vseh drugih primerih nestrinjanja s prispevkom pa bomo izdali odločbe o plačilu proti katerim bo pritožba sicer možna, ugoditev pritožbi pa zaradi obstoječe zakonodaje praktično nemogoča.
Ali so zaklonišča potrebna?
Vsem, ki razmišljajo drugače v odgovor samo to, da ima Švica zgrajenih 3,5 zakloniščnih mest na vsakega prebivalca države, da
izvoz). Vsak dan je tako v velenjskem delu Gorenja narejeno okoli 10000- izdelkov, od katerih pa jih je 6500 namenjenih izvozu. Za izvoz je tako potrebno kar 70 vagonov.
Era, fozd Vino Šmartno ob Paki
Pokrito skladišče
Že dalj časa so delavci Erine temeljne organizacije Vino iz Šmartnega ob Paki iskali odgovor na vprašanje, kako zavarovati drage zaboje in steklenice, ki so jih hranili na več krajih. Zaradi tega so se odločili za izgradnjo pokritega skladišča. Naložba jih bo veljala okrog 40 milijonov dinarjev, zgradili pa ga bodo z lastnimi sredstvi. Izvajalec del, velenjski Vegrad, obljublja, da bodo skladišče zgradili do konca tega leta. To bo za ta kolektiv gotovo velika in pomembna pridobitev.
ima ^vedska 3 mesta in da nepojmljivo velika SZ gre proti 2 mestom na prebivalca. V občini Velenje pa je teh mest trenutno 0,38 v I. coni ogroženosti.
Nihče odgovornih strokovnjakov pri graditvi zaklonišč, si ne dela utvare, da zaklonišča v celoti ščitijo pred vojnimi dejstvova-nji. Prav gotovo niso zgrajena tako, da bi ščitila pred neposrednimi težjimi udari klasičnega ali jedrskega orožja. Grajena pa so tudi pri nas po mednarodnih merilih tako, da predstavljajo izolirano okolje, v katerem je mogoče preživeti 14 dni tudi v primeru atomske, biološke ali kemične vojne.
Da se ni bati totalnega spopada zaradi ravnovesja sil v svetu in so torej taka zaklonišča kot jih gradimo nepotrebna, je samo iluzija posameznikov, ki samo enostransko poznajo svetovna dogajanja ali pa je morda neodpust-ljiv egoizem, izvirajoč iz dejstva, da ne moremo nuditi popolne zaščite. Taki posamezniki največkrat razmišljajo o svojih osebnih interesih, ker če sam ne morem 100% preživeti, potem naj gre vse nekam. V naravi vseh živih bitij pa je, da zaščitijo svojo vrsto, v kateri je posameznik le člen za njeno nadaljevanje. Tem bolj bi to moralo biti v zavesti najpopolneje organiziranih živih bitij, ljudi. Zaklonišča, ki jih gradimo za najtežje pogoje, omogočajo preživetje naši vrsti, skupnosti in narodu, kar ni le jugoslovansko spoznanje, ampak nuja, ki ji sledi ves pametni svet.
Pankrac Semečnik
TOZD Izolacije
Izdelali
1000 usmernikov
Ob koncu preteklega meseca so v delovni organizaciji Elektroko-vinarska oprema na krajši slovesnosti proslavili izdelavo tisočega galvanskega usmernika, ki ga proizvajajo v tozdu Instalacije.
Ob tej priložnosti so podelili priznanja Jožetu Kočevarju, ki je med prvimi pričel z razvojem in konstrukcijo tega izdelka, za večletno uspešno delo pa so priznanja prejeli tudi Konrad Rošer, Franc Pustoslemiek in Drago Sušeč. Podobna priznanja za uspešno sodelovanje so podelili tudi njihovim poslovnim partnerjem: tako kupcem usmernikov, kot tudi proizvajalcem reprodukcijskega materiala in delov iz katerih je sestavljen ta izdelek.
V tozdu Instalacije so pred štirinajstimi leti pričeli proizvodnjo galvanskih usmernikov. Od skromnih začetkov, ko so prvo
leto izdelali le dva usmernika s tokom 600 A, je sčasoma število izdelkov vse bolj naraščalo, postopoma pa so izdelovali tudi večje enote: od 1000 A in 2000 A so obseg povečali vse do 10.000 A, v vzporedni vezavi pa še več. Tako danes izdelujejo vse enote, ki jih potrebujejo domači kupci, s svojo proizvodnjo pa pokrivajo 70 % potreb jugoslovanskega trga. V tozdu Instalacije pa se niso zadovoljili le s proizvodnjo usmernikov, kajti danes izdelujejo tudi ostalo elektro opremo za galvanike: od avtomatskih regulatorjev napetosti, toka in njegove gostote, števcev Ah, laboratorijskih usmernikov pa vse do prepolarizatoijev. Razen tega pa sodobnemu razvoju sledijo tudi z lastno proizvodnjo industrijske elektronike.
S. G.
Skladišče bo nared do konca tega leta, veljalo pa bo okrog 40 milijonov dinarjev
MONTAŽNA GRADNJA »SMREKA« Oornji grad p. o.
DELAVSKI SVET v skladu z določili 47. čl. statuta in 8., 11. in 13. člena pravilnika o delovnih razmerjih
12.
razpisuje prosta dela in naloge
VODENJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon, izpolnjevati še naslednje, da:
—	imajo VI. oz. VII. stopnjo znanj ekonomske usmeritve
—	4 leta delovnih izkušenj organizacijske sposobnosti Kandidat bo izbran za 4 leta
Pisne prijave naj kandidati skupaj z dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Montažna gradnja »SMREKA« Gornji grad, p. o., 63342 GORNJI GRAD, z oznako »za delayski svet«. Kandidate bomo o razpisu pisno obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
SKUPNA SLUŽBA OBČINSKIH SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI VELENJE
Titovo Velenje, Titov trg 1, p. p. 1
Na podlagi sklepa skupne seje Zbora združenega dela in skupščine Občinske raziskovalne skupnosti Velenje Skupna služba Občinskih-samoupravnih interesenih skupnosti občine Velenje
prosta dela in naloge:
OBJAVLJA
—	STROKOVNEGA DELAVCA ZA OBČINSKO RAZISKOVALNO SKUPNOST VELENJE za nedoločen čas.
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
—	višja ali visokošolska izobrazba;
—	2 leti delovnih izkušenj;
—	kandidat bo izbran na podlagi razgovora s predstavniki Občinske raziskovalne skupnosti Velenje.
Rok prijave 15 dni od dneva objave. Nastop službe po dogovoru.
»NAČ ČAS«, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
»NAŠ- ČAS« je bil ustanovljen I. maja 1965; od I. januarja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik »Šaleški rudar«.
kot tednik pa izhaja »Naš čas« od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk — odgovorni urednik (direktor in glavni urednik), Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek, Mira Zakošek in Milena Krstic-Planinc (novinarji).
Izhaja ob letrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titivo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853-451, 854-761, 855-450, 856-955. Brzojavni naslov: Informativni center V»lenje.
Cena posameznega izvoda je 40 dinarjev. Letna naročnina za individualne naročnike je
1800 dinarjev (na mesec 160 dinarjev), za tujino 3315 dinarjev.	<
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: CGP Večer Maribor.
Nenaročenib rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »Naš čas« se po mnenju sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuje temeljni Oavckod pr »meta proiz-vodbv.
4. stran ★ fiaS CSS
V SREDIŠČU POZORNOSTI
Titovo Velenje * 12. decembra 1985
Poročilo predsednice občinske konference SZDL Velenje Nade Zavolovšek — Hudarin
Delovni ljudje vedno bolj zahtevajo odgovore na posamezna življenjska vprašanja
Letošnja volilno-programska seja OK. SZDL sovpada z zaklju-* čnimi aktivnostmi pri sprejemanju srednjeročnih planov in z intenzivnimi pripravami na volitve 1986. Naloge na teh dveh področjih so vsaj v zadnjem obdobju dajale najmočnejši pečat aktivnostim SZDL.
Izhodišča za naše dejavnosti so bile programske usmeritve, sprejete na letnih programskih sejah OK SZDL 1983 in 1984. Zaostrene družbenoekonomske razmere so Oteževale naše delo.
' Potrebna je bila večja aktivnost socialistične zveze, saj so delovni ljudje in občani v večji meri kot doslej zahtevali odgovore na posamezna vprašanja nadaljnjega gospodarskega razvoja, pa tudi življenjskega standarda. Socialistična zveza je kot najširša organizacija delovnih ljudf in občanov in njihovih organiziranih socialističnih sil tudi v tem letu z razvijanjem demokratičnih oblik delovanja omogočala, da so bile bolj upoštevane pobude delovnih ljudi in občanov, da so se dogovori odtažali tudi v konkretnih dejanjih, vendar z njeno učinkovitostjo še ne moremo biti zadovoljni. Uspešnejši smo bili pri realizaciji tistih nalog, ki smo se jih lotevali frontno in ki so angažirale širok krog delovnih ljudi in občanov.
REFERENDUM ZA IV. SAMOPRISPEVEK - USPEŠNA AKCIJA
Ena izmed nalog je bila priprava in izvedba referenduma za IV. samoprispevek, ki je zahtevala ogromno političnega, pa tudi strokovnega dela, h kateremu so naši aktivisti v krajevnih skupnostih, pa tudi organizacijah združenega dela, pristopili zelo odgovorno.
Predvsem njim gre zahvala, da bo naše življenje tudi v prihodnjih letih kvalitetnejše. Delovni ljudje in občani so znova v večini pokazali pripravljenost, da s samoprispevkom financirajo le tiste programe, ki so jih izoblikovali v posameznih krajevnih skupnostih in ki zagotavljajo osnovne potrebe človekovega življenja — zlasti na področju komunalne ureditve. S pripravo referendumskega programa krajevnih skupnosti je nastajal tudi skelet plana KS za naslednje srednjeročno obdobje. Krajevne skupnosti so podpisale tudi samoupravni sporazum o združevanju sredstev samoprispevka in izvajanje nalog po prioritetnem programu za obdobje 1985—1990. Ker se že pojavljajo pritiski posameznih organizacij združenega dela, da bi dinamiko koriščenja sredstev spremenili, moram ponovno poudariti, da so to sredstva krajanov v posameznih krajevnih skupnostih in da imajo le sami pravico razpolagati z njimi. Občinska konferenca SZDL pa bo bdela nad koriščenjem sredstev in hkrati preprečila, da bi se dogovori, s tem pa zaupanje ljudi in občanov porušili.
SE BOLJ SE MORAMO OBRAČATI K LJUDEM
Socialistična zveza se je v preteklem obdobju skušala uveljaviti predvsem s takšnimi oblikami delovanja, ki ji omogočajo, da se potijuje kot najmnožičnejša organizacija in fronta subjektivnih socialističnih sil. Ta njena vloga se lahko najbolj neposredno potijuje v krajevnih konferencah socialistične zveze in prav njim smo v tem obdobju posvetili posebno pozornost. Ugotavljamo, da smo kljub rednemu spremljanju, pa tudi usmerjanju krajevnih konferenc SZDL (neposredno v KS) storili še premalo za še boljše organizacijsko in kadrovsko usposabljanje aktivistov za naloge, ki jih opravljajo in ki nas čakajo v prihodnjem obdobju. Seveda pa ne velja samo za KK, ampak tudi za vse družbenopolitične organizacije na nivoju občine, pa tudi organizacije združenega dela, da se bomo morali še bolj obračati k ljudem, k živim interesom ia problemom delovnih ljudi in občanov. Neposreden — živ stik v
okolju, kjer problemi nastajajo, je prav gotovo pogoj za skupno razreševanje problematike in večjo medsebojno informiranost. V KS je veliko organiziranih akcij tako na področju izboljšave komunalnega standarda, kot na rekreativno-zabavnem področju in pripravi kulturnih prireditev. Recepta za uporabo določenih oblik in metod dela v KS ni. Prav gotovo pa bomo morali prenesti svoje delovanje v kulturna, športna in druga društva, kjer se združujejo predvsem mladi. Vez med družbenimi organizacijami in društvi ter organizacijo SZDL je v večini še prešibka in družbene organizacije in društva se ne počutijo v socialistični zvezi enakopraven partner, ki v njej usklajujejo svoja stališča in poglede (zlasti velja to za mestne KS in OK SZDL).
NEDOREČEN SISTEM FINANCIRANJA
Ko ocenjujemo delo SZDL se moramo predvsem vprašati v kolikšni meri se je uveljavila KS kot eden izmed bistvenih dejavnikov
samoupravnega zadovoljevanja skupnih potreb delovnih ljudi in občanov.
V praksi ta razvoj samoupravljanja v KS še ni zaživel. Zavirajo ga najrazličnejši vzroki. Od neustreznih pogojev za delo, do nedorečenega sistema financiranja, teženj po centralizmu, vse večjem administriranju v KS. Tudi povezovanje KS z OZD in drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi še ni dovolj razvito. Zaradi teh razlogov bo moralai biti dejavnost družbenopolitičnih organizacij in drugih subjektivnih sil še bolj usmerjena v ključna vprašanja, ki zavirajo razvoj in napredek krajevne samouprave.
Sedanje in tudi v bodoče bodo gospodarske razmere zahtevale polno mobilizacijo delovnih ljudi in občanov pri razreševanju temeljnih nalog dolgoročnega programa ekonomske stabilizacije. Vloga KS in planiranje v njej ima pri tem svojo specifično in pomembno vlogo. KS ima v sedanjih razmerah še posebej opredeljene naloge tako na socialnem, ekonomskem in tudi obrambnem področju, vse bolj se uveljavlja tudi njena vloga pri racionalnem koriščenju in smo-ternem urejanju prostora in čuvanju okolja.
DOŽIVLJALI SMO VELIKE GOSPODARSKE PRETRESE
Za iztekajoče srednjeročno obdobje je značilno, da smo doživljali velike pretrese v gospodarstvu. Breme izgub v Gorenju in nedorečenost družbenoekonomskega položaja premogovništva in energetike so terjale, da smo se morali marsičemu odpovedati. Uspelo nam je v veliki večini mobilizirati delovne ljudi k večji produktivnosti, večji kvaliteti in izvozu. Z zadovoljstvom tudi ugotavljamo, da so v večini KS vse planirano zgradili. Seveda je bil večji del sredstev za izgradnjo infrastrukture samoprispevek, ki so ga krajani oplemenitili z udarniškim delom. Organizacija dela pa je lahko vzor mnogim izvajalskim organizacijam.
Ne moremb se ustavljati ob doseženem,^attt je naloga frontne socialistične zveze, da sproti opozaija na napake in nadalje motivira delovne ljudi in občane, kajti le boljše ekonomsko stanje je pogoj, da začnemo hitreje razvijati družbene dejavnosti. V socialistični zvezi se ne smemo zadovoljevati le z informiranjem in naštevanjem težav v gospodarstvu, zato pa je potrebna tudi odprtost organizacij združenega dela. To je še zlasti aktualno v tem času, ko pripravljamo in usklajujemo načrte za naslednje srednjeročno obdobje. Zato moramo napeti vse sile, da bo še hitreje rastla proizvodnja, se povečala ekonomičnost in racionalna uporaba družbenih sredstev.
PRIPRAVI PLANSKIH DOKUMENTOV NAMENITI ŠE VEČ POZORNOSTI
Pomemben del aktivnosti
frontne socialistične zveze je bil namenjen družbenemu planiranju, še zlasti pripravi družbenega plana občine Velenje za naslednje srednjeročne obdobje. Prav gotovo nam bi morala biti priprava planskih dokumentov vzvod za začetek izvajanja že premnogokrat ugotovljenih dejstev. Osnutki planskih dokumentov kažejo, da še vse premalo izhajamo iz spoznanja, da bo v naslednjih letih imelo znanje in tehnološki razvoj odločujočo vlogo. Nove tehnologije bi tako ne vplivale samo na prestrukturiranje gospodarstva, temveč tudi na organizacijo in delovanje celotne družbene nadgradnje. Na
Ugotavljamo, da so nekatere KS premalo angažirane pri pripravi planov za naslednje srednjeročno obdobje. Želje in potrebe ostajajo vse prevečkrat v KS in jih njihovi delegati ne prenesejo na seje skupščin samoupravnih interesnih skupnosti, ali skupščine občine, kjer bi se morali uskladiti posamezni interesi. Tudi na usklajevanja večkrat pozabljamo in kar zahtevamo, ali so možnosti ali jih ni.
Frontna socialistična zveza je prav gotovo storila premalo pri zagotavljanju možnosti za najširše vključevanje delavcev, delovnih ljudi in občanov v snovanje in obravnavo planov, ker bi le ta-
Nada Zavolovšek —Hudarin: »Najti pot do ljudi, ni lahka naloga. Vendar pa edina alternativa za uresničevanje koncepta socialistične samoupravne demokracije«
tak način bi se tudi že mnogokrat dogovorjena politika zaposlovanja uresničila. Zaradi nedorečenosti razvoja gospodarstva je izredno težko planirati v drugih dejavnostih. Ugotavljamo, da osnutki planov niso realni, da so prispevne stopnje zlasti v SIS materialne proizvodnje previsoke, da so torej obremenitve organizacij združenega dela in delavcev v primerjavi z drugimi občinami, izredno velike, toda prav nihče ni pripravljen zmanjšati programov, nihče se ne zamisli, da ekstenzivno zaposlovanje pomeni toliko novih stanovanj, več kubičnih metrov vode, več cest, toplovodnega omrežja, zdravnikov, vrtcev, šol, itd.
Hitro večanje števila prebivalstva, obseg del v nekaterih družbenih dejavnostih povečujemo na račun kvalitete. Če želimo normalno delovanje teh dejavnosti, bomo morali vlagati v nove investicije tudi v družbenih dejavnostih. Več kot sedaj bi se morala vlagati materialna sredstva v vsebino dela, kvaliteto dela in skrbi za vzdrževanje že izgrajenih objektov. Postavlja se vprašanje, na katerega morajo odgovoriti delavci v združenem delu: Ali bomo lahko prenesli vsa bremena, ki so se nakopičila zaradi premnogokrat preveč stihijskega razvoja?
Pri planiranju gre preprosto za dogovarjanje pravil igre, ki nas peljejo v boljši jutrišnji dan. V preteklosti je bilo vse preveč tistih, ki skupno dogovoijenih pravil niso spoštovali, kar so seveda pogojevala tudi objektivna dejstva. To pa je tudi vzrok, da ni pravega zaupanja v temeljne usmeritve planiranja.
Delovnim ljudem m občanom bodo morale biti ponujene variante plana, v katerih bo jasno povedano, da pomenijo nižje prispevne stopnje toliko manj cest, toliko manj toplovoda, toliko več učencev v razredih in tako dalje. Seveda pomeni to tudi odpravo mnogih dvoličnosti, ko si v KS na vse viže prizadevamo za več denaija za programe, medtem, ko v DO odklonimo podpis sporazuma za njihovo financiranje. Potrebno bo še veliko aktivnosti, da bomo pospešili pripravo planskih aktov, saj je sprotno razčiščevanje vsebinskih in drugih problemov možno le ob časovno usklajeni pripravi, kar omogoča oblikovanje kvalitetnejših in vsebinsko bogatejših planskih dokumentov.
ko lahko prispevali k realnosti družbenih planov. Seveda pa ob tem ugotavljamo, da so KS pri pripravi referendumskega programa v bistvu z njim postavile tudi skelet plana za naslednjih 5 let. Kljub pozivom SIS materialne proizvodnje, naj se vključijo pri snovanju referendumskega programa z vso odgovornostjo, tega niso storile in zato lahko v dokumentu TEMELJI PLANA OBČINE VELENJE opazimo velik razkorak med plani tako časovno kot materialno.
BOMO SE NAPREJ DOVOLJEVALI ONESNAŽEVATI OKOLJE?
V	KS je tudi čedalje več opo-zaijanja na odgovornost, ki jo nosimo za ohranjanje zdravega okolja. Premalo se zavedamo, da brez zdravega okolja, tudi zdravega gospodarstva ni. Materialne zahteve in zagotavljanje biološkega razvoja si namreč ne smejo nasprotovati, varstvo okolja ni vedno sposobno za kompromis. Zato je potrebno kritično preveriti alternative k načrtovanim nameram; za investicijske odločitve pa moramo uvesti preizkušnjo v skladnosti z okoljem. Pret-vaijanje energije in njena uporaba, so velik vir onesnaževanja. Ob odločanju ali nadomestni blok V TEŠ da ali ne, se moramo odločno zavzeti, da le pod pogojem, da bodo ob investicijah tudi ustrezne čistilne naprave. Problematiko umiranja gozdov, mrtvih voda, ugrezanja najbolj plodnih povTšin v dolini, ki so predvsem posledica rudarjenja in pretvarjanja energije, smo večkrat obravnavali. Odgovornost za posledice ne nosimo samo krajani velenjske občine, ampak bo morala tudi slovenska javnost spoznati, da takšnega davka enostavno več ne moremo dajati, seveda, če ne želimo, da bo ta dolina čez nekaj desetletij mrtva.
ČAKA NAS POMEMBNA NALOGA - VOLITVE 86
V	pripravah na skupščinske volitve 86 prehajamo v finalno, vse bolj odgovorno in občutljivo obdobje. Volitvam se bližamo v zapletenih družbenoekonomskih razmerah. V aktivnostih pred volitvami ne bi smeli zamuditi priložnosti, da se socialistična zveza izkaže kot resnično odprto ljudsko gibanje za stabilizacijo in samoupravljanje kot fronta delovnih ljudi in njihovih organiziranih socialističnih sil. To bomo dosegli z vsakodnevnim delom z
ljudmi in med ljudmi, z akcijami, ki dajejo konkretne rezultate in kažejo na svetlejši jutrišnji dan,
Ocena delegatskega sistema občine Velenje leta 1984 in ocene delovanja samoupravnih interesnih skupnosti iz leta 1985 nas zavezujejo, da proučimo odprta vprašanja. Spremembe in dopolnitve, ki jih načrtujemo, naj bi predvsem prispevale k večji racionalizaciji in smotrnejšemu povezovanju posameznih delegatskih mest, s tem pa h krepitvi delegatskega sistema. V praksi se je pokazalo, da samoupravna narava samoupravnih interesnih skupnosti teija nekoliko bolj fleksibilen način oblikovanja delegacij za skupščine-samoupravnih interesnih skupnosti. Zato bomo prav gotovo posebno pozornost posvetili oblikovanju delegacij, še zlasti bo potrebno veliko pozornosti pri oblikovanju konferenc delegacij, ki kot po pravilu, zlasti v KS — niso delovale.
NOVA ORGANIZIRANOST
SIS
Na lanski programski konferenci socialistične zveze smo sklenili, da moramo temeljito razmisliti o organiziranosti samoupravnih interesnih skupnosti. Samoupravna interesna organiziranost na področju svobodne menjave dela mora biti predvsem odvisna od vsebine programov dejavnosti ter normativno opredeljena tako, da bo omogočena njena čimvečja prilagodljivost. Odločanje o delegatskem sistemu samoupravnih interesnih skupnosti bi moralo BITI USMERJENO V PRIPRAVO PLANOV IN spremljanje njihovega uresničevanja. Tako bi se obravnava na skupščinah obrnila predvsem k vsebinskim vprašanjem zadovoljevanja skupnih potreb razvoja dejavnosti in pogojev svobodne menjave dela. Seveda pa moramo v SIS razmejiti zadeve po vsebini odločanja, predvsem pa je potrebno prenesti odločanje o zadevah izvedbene narave na organe skupščine samoupravne interesne skupnosti. Osnovni cilj, ki ga bomo zasledovali pri oblikovanju skupščin SIS je, da delovnim ljudem in občanom omogočimo, da kar najceloviteje obravnavajo vsa vprašanja, vezana na življenje in delo v naselju. Tako predlagamo, da naj bi imeli na področju družbenih dejavnosti naslednje SIS: zdravstveno skupnost, raziskovalno skupnost, kulturno skupnost, skupnost, kjer naj bi zadovoljevali vse socialno-varstvene pravice, občinsko izobraževalno skupnost, v katero naj bi se vključila tudi občinska skupnost otroškega varstva in telesno kulturna skupnost ter enota SPIZ. Menimo, da ne potrebujemo samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje v takšni obliki, kot jo imamo. Družbeni dogovor o kadrovski politiki sqo sprejeli, zbor združenega dela občinske skupščine pa tudi sprotno spremlja problematiko na tem področju. Poklicno usmerjanje bi prenesli na občinsko izobraževalno skupnost. Na področju SIS materialne proizvodnje pa predlagamo, da bi se združile komunalna, cestna in požarna skupnost — v eno skupnost, potem pa bi še imeli stanovanjsko skupnost in temeljno vodno skupnost. Stavbno-zemljiška skupnost pa je dobila že novo obliko delovanja — sklad. Z ukinitvijo samostojne samoupravne interesne skupnosti varstva pred požari, mora biti še močneje poudaijena usmeritev po podružbljanju te dejavnosti. Spremembe v organiziranosti SIS ne pomenijo sprememb pri izvajalcih. Tam, kjer bi prišlo do združevanja SIS, bi bili znotraj enotne SIS ustanovljeni odbori za posamezna področja. Zbor združenega dela bi moral biti v prihodnje delegacija za regijske skupščine; to bi pogojevalo manjšo odtujenost pri odločanju in večje seznanjanje združenega dela in KS o problematiki energetike, ptt, prometa, itd. Seveda pa organiziranost SIS ni edini pogoj za krepitev delegatskega sistema. Kritično moramo
oceniti, da smo premalo storili, da bi delegatski sistem funkcioniral tako, kot si želimo. Zato moramo predvsem spremeniti prakso njegovega uresničevanja. Vzrok sedanjemu stanju v političnem sistemu je prav gotovo tudi neprilagojenost družbenopolitičnih organizacij in vsebina odnosov v političnem sistemu, saj ni sistema, ki bi deloval avtomatično oziroma simodejno. Če bomo še naprej dopuščali,da se bodo pomembne odločitve spreje male izven skupščinskega siste ma, se bo vse bolj krepila vloga upravnih in izvršilnih organov ter bank. Poudaijanje delegatskih poti in zborov združenega dela ne pomeni podcenjevanje vloge poslovodnih delavcev, le-ti bi se kljub temu, da ne morejo biti formalno izvoljeni za člane delegacij in delegate v zborih združenega dela, morali v večji meri usmeriti na sodelovanje in aktivnosti v temeljnih delegacijah in bi večjo pozornost morali posvečati delegatski poti, ne pa jih nadomeščati s svojimi nedele-gatskimi in nesistematskimi potmi.
ZAHTEVATI VEČJO DEMOKRATIZACIJO KADROVSKE POLITIKE
Kot že tolikokrat, moramo tudi danes poudariti, da družbenoekonomske in družbenopolitične razmere teijajo večjo demokratizacijo kadrovske politike, katere končni cilj mora biti, da bodo delegatska mesta in funkcije prevzemali tisti, ki jim ljudje zaupajo. Le najsposobnejši bodo lahko uresničevali dolgoročni program ekonomske stabilizacije-
Temeljna okolja so se dobro odzvala in evidentirala veliko število posameznikov na najodgovornejše funkcije v občini in republiki. Seveda ob tem ne moremo negirati dejstva, da je v nekaterih organizacijah združenega dela, pa tudi v KS, evidentiranje potekalo v ozkih skupinah in da družbenopolitične organizacije niso na takšne nepravilnosti odreagirale.
Socialistična zveza je skupaj z zvezo sindikatov neposredni nosilec volilnih aktivnosti in hkrati neposredno odgovorna za spoštovanje najširše družbeno sprejetih načel in meril kadrovske politike, spoštovanje določil volilnega pravilnika, volilne zakonodaje in spoštovanje demokratičnosti vseh postopkov. Ob tem si ne smemo zapirati oči, da bomo s težavo pridobivali ljudi za opravljanje delegatskih funkcij, tako v temeljnih okoljih, kot za najodgovornejše funkcije v občini. Kajti prevzemanje funkcij, pomeni tudi prevzemanje odgovornosti za nadaljnji razvoj. Se posebej velja, da bi morali dati priložnost mladim, ki morajo s svojim znanjem prispevati, da se bodo hitreje uresničevali cilji naše družbe.
Tovarišice in tovariši!
Prav gotovo bi morala še spregovoriti o mnogih nalogah SZDL in problemih v naši družbenopolitični skupnosti, kot so npr. problemi mladih, o problematiki v zdravstvu, o pomenu, vlogi in nalogah, ki jih ima SZDL v družbenih organizacijah in društvih, o nadzorni vlogi socialistične zveze, o informiranju. Nekaj smo jih zapisali v poročilu o delovanju socialistične zveze. Prav gotovo pa me boste delegati dopolnili s svojimi razpravami. Želim, da bodo razprave konkretne, postavljene v prostor in čas, izražene s preprosto besedo, ki je vsem razumljiva, razprave, ki so odraz življenja v KS, družbenih organizacijah in društvih ali na drugih področjih.
Ob ugotovitvi, da se SZDL krepi, moramo še posebej paziti, da bomo v nadaljnjem delovanju opredelili prioriteto nalog, kajti že sedaj se nam velikokrat dogaja, da na široko govorimo o oblikah in metodah dela SZDL, ki jih ne povezujemo z razreševanjem konkretnih problemov, ki zahtevajo demokratično izmenjavo mnenj, usklajevanje različnih interesov in skupnega iskanja re-. šitev. Najti pot do ljudi, ni lahka naloga. Vendar pa edina alternativa za uresničevanje koncepta socialistične samoupravne demokracije.
12. decembra 1985 * Titovo Velenje
V SREDIŠČU POZORNOSTI
nas cas * stran 5
Volilno-programska seja občinske konference SZDL Velenje
Najti pot do ljudi ni lahka naloga
(Nadaljevanje s 1. strani)
Iz poročila o preteklem delu lahko ugotovimo, da je bilo tudi v preteklem obdobju v občini, kljub vsem težavam, marsikaj narejenega, pa če upoštevamo samo pomladansko akcijo za izvedbo referenduma za novi krajevni samoprispevek, brez katerega si v krajevnih skupnostih ne znajo zamišljati nadaljnjega razvoja.
Sicer pa delegati v razpravah niso toliko govorili o uspehih, kot o različnih vprašanjih, s katerimi se srečujejo pri svojem delu krajevne konference, oziroma sploh v svojih krajevnih skupnostih. V pripravah na občinsko programsko volilno sejo so v vseh krajevnih konferencah, razen v Topolšici, imeli seje krajevnih konferenc. Na njih so izvolili nova krajevna vodstva, veliko pozornosti pa so namenili obravnavi problematike v lastnem okolju. V vseh krajevnih skupnostih so se dobro pripravili na te sestanke, o svojem delu pa so spregovorili dovolj samokritično.
Krajevna konferenca SZDL Topolšica pa doslej svoje volilno programske konference še ni opravila,
kar je predsednik njihove krajevne konference opravičil nekako takole: »Čeprav je tesna povezava med trgovino (v Topolšici so ostali brez osnovne preskrbe, op. p.) in družbeno-političnim vzdušjem v krajevni skupnosti, lahko zatrdim, da konferenca ni odpadla zaradi tega vprašanja. Mi v krajevni skupnosti nismo hoteli imeti formalne, ampak dejansko volilno-pro-gramsko sejo. Topolšica doživlja v zadnjem času bistvene spremembe v svojem razvoju, zato se čutimo zelo odgovorne in želimo stvari v zvezi s tem z vsemi strukturami v občini doreči. Prav zato bomo organizirali problema-sko konferenco o preskrbi in nadaljnjem razvoju Topolšice kot zdraviliško-turistične-ga kraja.« Z raznoraznimi velikimi in majhnimi težavami se ubadajo tudi v drugih krajevnih skupnostih, pa vendarle nikjer niso ubrali podobne poti kot v Topolšici.
IZ RAZPRAV:
CVETO SUŠEČ IZ CIR-KOVC je govoril o problemih majhnih krajevnih skupnosti, takšnih, kot je tudi njihova. Imajo majhno število prebivalcev in težko je najti takšne ljudi, ki bi bili pripra-
vljeni delati v samoupravnih interesnih skupnostih in organih krajevne skupnosti. Menil pa je tudi, da je treba v bodoče nameniti še več pozornosti izobraževanju za takšno delo.
MAJDA NAGLOST IZ KONOVEGA, je v svoji razpravi opozorila na številne težave, med drugim na nerešeno financiranje delovanja krajevnih skupnostih. V različnih občinah namenjajo za to dejavnost zelo različne višine sredstev, občina Velenje pa je med tistimi, ki ima v proračunu v ta namen zelo malo denarja. Zavzela se je za sistemsko bolj poenoten način financiranja krajevnih skupnosti, ne le na območju regije, ampak v celotni republiki.
Med drugim je tudi menila, da bi morale vse krajevne konference pobirati članarino socialistične zveze, podprla pa je tudi mnenje predsedstva občinske konference, da je preveč članov republiške konference iz Ljubljane.
ALBIN AMON, DESNI BREG, je prisotne seznanil z novo organiziranostjo frontne organizacije v njihovi krajevni skupnosti. Glede na to,
Krajevna skupnost Paka
Pozornost cestam, postajališčem
Letos so v krajevni skupnosti Paka največ pozornosti namenili obnovi in posodabljanju cest, saj so v tej hriboviti krajevni skupnosti ceste še vedno največji problem. Ob močnem deževju, zlasti pa v zimskem času so mnogokrat težko prevozne. Ob vsestranskem prizadevanju krajevne skupnosti in tamkajšnjih krajanov, ki so z dobro voljo in udarniškim delom veliko prispevali h akciji, so skupaj na cestah La-hovnik— Kline, Herlah—Pel-nik ter Loke—Jurk, na slednji bodo z deli nadaljevali pomladi, posodobili približno pet kilometrov cest. Izvajalec del je bila cestna skupnost, nasuli material, ga zravnali in ponekod opravili valjanje. Krajevna skupnost je za omenjena dela namenila okoli tri milijone dinarjev, krajani pa so pri urejanju propustov in bankin opravili 1400 udarniških ter 240 traktorskih ur.
Na Paškem Kozjaku je letos dobilo prepotrebno vodo pet domačij in 24 lastnikov počitniških hišic, del sredstev pa je prispevala tudi kraje-
vna skupnost. Z zbranim denarjem so kupili material in uredili črpališče, vsa fizična dela pa so opravili lastniki sami z udarniškim delom. Tudi v zaselku Lopatnik so jeseni stekla dela pri obnovi dosedanjega starega vodovoda, vodo pa naj bi pridobilo deset gospodinjstev.
V tem kraju še vedno niso uspeli povsem urediti avtobusnih postajališč, ki bi jih še kako potrebovali. Na novo so zgradili le eno postajališče na cesti Titovo Velenje — Slovenj Gradec, asfaltirali pa so tudi postajni prostor pred gostiščem Kovač. Prihodnje leto nameravajo na teh prostorih postaviti tudi pokrite čakalnice. SIcer pa imajo za drugo leto v načrtu, da bodo najprej dokončali že začeta dela. To je nadaljnja obnova in posodobitev cest, zlasti odseka Trebeliško—Lopatnik, dokončna postavitev avtobusnih postajališč, mednje sodi tudi postajališče na odcepu na Trebeliško na regionalni cesti. To pa bo mogoče le v primeru, č& bo prej opravljena regulacija Pake, saj bo zaradi tega sedanja cesta za
nekaj metrov prestavljena. Zelo pa si v Paki želijo urediti prepotrebno semaforizaci-jo pred podružnično osnovno šolo, kar lani žal niso uspeli, pa ne zaradi svoje krivde. To križišče sem in tja vsak dan prečka veliko otrok, ki se tako podajajo v nevarnost, je pa v velenjski občini med najbolj nevarnimi in neurejenimi. Zato upravičeno upajo, da bodo ta nevarni prehod prihodnje leto uspeli opremiti s semaforji in s tem zagotoviti varnejši prehod preko ceste. V načrtu imajo tudi ureditev športnega igrišča pred osnovno šolo Paka.
Zapišimo še nekaj. Delo vodstva in organov krajevne skupnosti je precej otežkoče-no tudi zaradi dejstva, da je delo krajevne konference socialistične zveze povsem zamrlo. Tako se sedaj krajevna skupnost ukvarja tudi z vprašanji, ki ne sodijo na njeno delovno področje, s tem pa seveda trpijo tudi njihova prizadevanja.
B. Mugerle
Poleg avtobusnih postajališč je več kot nujna tudi ureditev semaforjev pred. tamkajšnjo osnovno šolo	-
da je to ena največjih krajevnih skupnostih, so se namreč odločili, da organizirajo odbore SZDL v vseh soseskah, ponekod pa celo pododbore. Precej je govoril tudi o stanovanjskem gospodarstvu in pri tem opozoril predvsem na starejše stanovanjske zgradbe, kjer s stanarino ne zberejo dovolj denarja niti za redno vzdrževanje.
ZDENKA KODRIČ, OK ZSMS Velenje, je ponovno opozorila na že večkrat izpostavljene probleme mladih velenjske občine. Še posebej je izpostavila kadrovske težave, neustrezno štipendijsko politiko ter neustrezno mentorstvo pripravnikom. Opozorila je tudi na stanovanjske težave mladih, ki morajo ob pridobitvi stanovanj plačevati visoko samoudeležbo, ki je mlada družina ne zmore, na neustrezen šolski sistem in preobširne učne programe, saj mladi nimajo možnosti smotrne porabe prostega časa ... Svoje poročilo pa je sklenila z naslednjimi besedami: »Mladi nismo krivi za sedanje težave, vsekakor pa se želimo vključevati v njihovo razreševanje.«
HERMA GROZNIK je govorila o uspešnem delu nekaterih društev, ki delajo z mladimi in ob tem omenila taborniško organizacijo. Predlagala je, da občinska konferenca SZDL skliče posvet z vsemi, ki delajo z mladimi.
MARTIN BUDNA - novi sekretar občinske konference, je govoril o pomembni vlogi društev, ki jih je v občini kar okoli 170, vključujejo pa več kot 6000 ljudi.
Prav ta društva so pomembna kadrovska podlaga za neposredno aktivistično delo.
RADO SLANC, Kulturna skupnost, je govoril o delu kulturne skupnosti in ob tem izpostavil, da ta sama ne bo mogla obnoviti vseh kulturnih spomenikov v občini (Ša-
leški grad, Kavčnikova do-1 mačija. Vila Bianka.).
STANE JERŠIČ je govoril I o amaterski in profesionalni kulturni dejavnosti v občini. Ob tem je izrazil zadovolj- ] stvo, da smo uspeli v zad- ■ njem času izkoristiti za kulturne namene številne objek-j te, še vedno pa imajo nekate- j re amaterske skupine proble- j me z razstavnimi prostori. Dejal je tudi, da je amaterska kulturna dejavnost že dokaj I uspešno prodrla v številna delovna okolja in krajevne J skupnosti, žal pa tega še vedno ne moremo reči za profesionalno kulturno dejavnost.
VLADO VRBIC je menil, j da namenjamo premalo pozornosti kadrovski zasedbi | odborov in komisij, ki delujejo pri občinski konferenci SZDL.
SILVO KOPRIVNIKARI je opozoril na problematiko j hišne samouprave, saj stanovalci v bistvu nimajo nobene! možnosti odločanja, in potem seveda tudi ne interesa! za delo.
LUDVIK HRIBAR iz Pe
sja, je večino svoje razprave namenil varstvu okolja, MIRAN ARZENŠEK pa je obširno poročal o doseženih gospodarskih rezultatih. V razpravi sta sodelovala še Jože Curič, ki je govoril o delu komunistov, konferenco pa je pozdravil tudi predsednik medobčinske konference SZDL Celje Filip Baškovnik, ki je kljub kritični razpravi, pohvalil delo občinske konference SZDL, še posebej, ker so v vseh krajevnih skupnostih uresničili zastavljene, dokaj obsežne in zahtevne programe dela. Hkrati se je v imenu članov medobčinske konference SZDL zahvalil dosedanjemu vodstvu občinske konference za prizadevno delo in novemu zaželel veliko delovnih uspehov. Konkretne programske smernice za delo občinske konference v naslednjem mandatnem obdobju, bomo objavili v eni prihodnjih številk.
PISMA BRALCEV• PISMA BRALCEV
»Inovacija«
Bilo je v lanski zimi, ko se je zgodila tragična nesreča na nevarnem ovinku na Kidričevi cesti v Titovem Velenju v bližini šole XIV. divizije. Nesreča s smrtnim izidom, ugasnila so mlada življenja.
Spomnimo se. Gre za ovinek, ki je v nasprotju z vsemi varnostnimi pravili, nagnjen navzven, proti zunanji strani ovinka. Tistega tragičnega jutra je veliki členkasti avtobus zapeljal v ta ovinek z običajno hitrostjo — toda cestišče je bilo nekoliko spolzko in zadnji del avtobusa je zaneslo proti zunanji strani ovinka. Prav tisti trenutek je nasproti pripeljal težak tovornjak in nesreča je bila neizbežna, izid pa tragičen. Gotovo je, da do nesreče v tem primeru ne bi prišlo, če bi bila cesta ustrezno speljana.
Reakcije so bile hjtre. Kmalu smo slišali zagotovilo, da se bo-našel denar za rekonstrukcijo ceste in res se je ta naloga kot prioriteta našla v programu ustrezne samoupravne interesne skupnosti.
IN SEDAJ, PRED NOVO ZIMO? Inovativnega duha ne manj-: ka — to je zdaj gotovo. Pred nekaj dnevi sem pred ovinkom zagledal dva nova prometna znaka. Prvi omejuje hitrost na petdeset km na uro, drugi opozarja, da je cestišče ob sneženju in poledici zelo spolzko.
Rešitev sicer ni najbolj izvirna, je pa tako učinkovita, da jo moramo označiti kot inovacijo, avtorja
PJO TELEFONU
0K ZKS Mozirje
j Ocena jprogramsko j volilnih sej
V	torek, 17. decembra, se bodo I sestali člani občinskega komiteja
ZKS Mozirje. Ocenili bodo potek programsko-volilnih sej, ; spregovorili o gospodarjenju v i občini Mozirje v prvih devetih mesecih letos, ocenili uresničevanje resolucije o družbeno-eko-! nomskem razvoju občine Mozir-S je v letošnjem letu. Obravnavali pa bodo še cilje in naloge druž-beno-ekonomskega razvoje v prihodnjem letu, sprejeli finančni načrti OK ZKS Mozirje za leto | 19$6 in sklep o sklicu program-| sko-volilne konference občinske organizacije ZKS ter ključ za iz-I volitev delegatov konference.
| Titovo Velenje
I Sestanek kadrovskih I delavcev
V	petek, 13. decembra, bo v 1 sejni sobi OS ZSS Velenje sesta-| nek kadrovskih delavcev, na ka-| terem bodo spregovorili o ka-! drovski reprodukciji v obdobju
1981 — 1985 in oceni zaposlovanja v prihodnjem letu, o srednjeročnem planu zaposlovanja v občini Velenje za naslednje plansko obdobje in o izobraževanju ob delu kot alternativi razvoja.
| Topolšica
0	preskrbi in ..
Preskrba ter nadaljnji turisti-
1	čno zdraviliški razvoj sta gotovo vprašanji, o katerih v tem času najbolj razmišljajo v Topolšici. O njiju bodo spregovorili na problemski konferenci v torek, 17. ! decembra, v tamkajšnjem gasil-] skem domu. Konferenca, na ka-! tero so povabili tudi vse pred-! stavnike družbenopolitičnega ži-; vljenja občine, se bo začela ob 17. uri.
pa nagraditi glede na njen finančni učinek.
Popravilo cestišča, ovinka, bi stalO precej milijonov, če ne kar nekaj deset. Obstoječa rešitev pa je lahko stala nekaj tisoč ali morda deset tisoč dinarjev. Prihranek je najmanj tisočkraten!
In še učinkovitost rešitve: Prometni znaki opozarjajo voznika na nevarnost. Ce do nesreče vseeno pride, je vedno na razpolago pravilo: »Voznik mora vožnjo prilagoditi pogojem na cesti.« Voznik pa je bil ustrezno opozorjen (s prometnim znakom) in je torej izključno sam kriv za nesrečo. Odgovornost je jasna. Problem je rešen.
Glede na učinkovitost rešitve in velikost prihranka in glede na prakso v pravilnikih o nagrajevanju inovatorjev, bi bilo treba avtorja te rešitve nagraditi z nagrado v višini vsaj 5 % od tako prihranjene vsote. Ker je prihranek velik, tudi nagrada ne more biti majhna.
Predlagam le še nekaj. Preden bi avtorju podelili nagrado, bi mu bilo treba postaviti pogoj, da naj napiše nekaj vzorcev rutinskih obrazložitev nesreče, čfe bi do le-te, navkljub originalni rešitvi le prišlo. Je le bolje takšno obrazložitev imeti že pripravljeno, da jo lahko takoj potegneš iz predala in dokažeš, da si naredil vse, kar je mogoče.
JOM
(naslov v uredništvu)
Šalek-Gorica
Nova cesta
V krajevni skupnosti Šalek-Gorica v Titovem Velenju že uresničujejo geslo, ki smo ga tolikokrat slišali ob nedavnem referendumu: Vsi cvetovi bodočnosti so v semenu sedanj&sti.
Dokaz za to bo tudi otvoritev ceste Selo—Francelak v nedeljo, 15. decembra, ob 15. uri.
Pogodbeno in nadurno delo
Za iztekajoče srednjeročno obdobje je značilno zmanjšanje pogodbenega in povečanje nadurnega dela. Indeks 85/81 za pogodbeno delo znaša 91,4, za nadurno pa kar 196,8.
Na podlagi pogodb o delu pa je bilo v prvih šestih mesecih letos opravljenih 50.000 ur ali 0,6 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, nadurno delo pa se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečalo za 7,5 odstotka. Tako je bilo opravljenih skupaj okoli 1.193.400 nadur.
42 delavcev je konec junija letos izpolnjevalo pogoje za upokojitev, to pa je veliko manj kot v istem obdobju lani, ko je bilo teh primerov 185. Med temi delavci prevladujejo tisti, ki razpolagajo s III. in IV. stopnjo strokovne izobrazbe.
iKS Lokovica
V krajevni skupnosti Lokovica I se krajani vneto pripravljajo na I ustanovitev krajevne organizaci I je Rdečega križa. Pripravili so že j predlog delovnega programa, izvolili člane predsedstva, ustano-I vni občni zbor pa naj bi imeli v ' začetku prihodnjega leta.
6. stran * H8S C3S
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Titovo Velenje -k 12. decembra 1985
Podkraj—Kavče
Končno nov dom
Prebivalci krajevne skupnosti Podkraj-Kavče so v letošnjem letu opravili nekoliko načrtovanega dela. Razumljivo pa niso uresničili vseh nalog, ki so jih želeli in so jih zapisali v načrte za letošnje leto. Vzrokov za to je več, najčešči pa je seveda pomanjkanje denarja, zlasti v tistih krajevnih skupnostih, ki še niso rešile komunalnih in drugih življenjsko pomembnih vprašanj. Seveda so mnogokrat vzroki tudi pri izvajalcih del, ki pogosto kasnijo, ali pa se srečujejo s pomanjkanjem materialov.
Krajani Podkraja in Kavč so se novembra udeležili tudi uspešnega srečanja s prebivalci Šentilja. Srečanje je pri-
travila krajevna skupnost entilj, bilo je v tamkajšnjem kulturnem domu, je pa lep primer kako lahko krajani dveh sosednjih krajevnih skupnosti kujejo in krepijo sodelovanje ter uspešne in tesne stike, navsezadnje pa rešujejo tudi skupne naloge. O trenutnih aktivnostih v krajevni skupnosti Podkraj-Kavče je predsednik sveta te krajevne skupnosti Franc Vedenik povedal naslednje:
»V zadnjem času smo v naši krajevni skupnosti največ pozornosti namenilfvolitvam v krajevno konferenco socialistične zveze ter v skupščino in svet krajevne skupnosti, veliko časa pa tudi obravnavi osnutkov temeljev planov sisov družbenih in materialnih dejavnosti za naslednje srednjeročno obdobje. Za volitve v krajevno konferenco SZDL smo imeli v Podkraju tri zbore, v Kavčah pa enega. Na njih smo obravnavali evidentirane kandidate in jih kasneje na programsko-volilni seji tudi potrdili.
V tem trenutku je v ospredju obravnava že omenjenih
osnutkov srednjeročnih načrtov. Za našo krajevno skupnost je najpomembnejši načrt komunalne interesne -skupnosti, je pa za nas nesprejemljiv. Poslali smo vrsto pismenih pripomb, menimo pa, da se vse bolj veča razlika med mestnimi in primestnimi krajevnimi skupnostmi. V teh načrtih so namreč zajete le mestne, primestne pa so izpuščene. V planih ni izgradnje kanalizacije v tej krajevni skupnosti, ki ie bila zapisana
že za sedanje srednjeročno obdobje, ni pa bila upoštevana v nobenem letnem planu skisa.
Prav kmalu bomo dogradili vodovod, začeli smo graditi kanalizacijo Podkraj II in že kupili skoraj ves potreben material, vendar pa moramo nekoliko spremeniti projekt za čistilno napravo, kar tudi že delamo. Tretja in najbolj aktualna naloga je dokončanje doma krajevne skupnosti. Na zadnji seji predsedstva smo se dogovorili, da ga bomo uradno odprli 22. decembra, ko bomo obenem pripravili slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti, potrdili novo skupščino in izvolili nov svet za delo v prihodnjem obdobju.«
Z novim domom bodo zagotovili znatno boljše pogoje za delo vseh dejavnikov v krajevni skupnosti
KS Šoštanj
Številni novi telefonski naročniki
V letu 1985 je Šoštanj postal bogatejši za dodatno telefonsko centralo, na katero je možno priključiti 600 novih telefonskih priključkov, pridobil pa je tudi 199 novih telefonskih naročnikov.
Že nekaj let je bila prejšnja telefonska centrala v Šoštanju izkoriščena do zadnje številke. Zanimanje za pridobitev telefonskega priključka, pa je med krajani in delovnimi organizacijami nenehno naraščalo.
Akcija za povečanje zmogljivosti telefonske centrale in razširitve sekundarnega telefonskega omrežja, ki je stekla v letu 1983, je bila v letu 1985 uspešno zaključena. Odgovorni v tozdu za ptt promet v Titovem Velenju so pravilno razumeli in uresničili potrebo Šoštanja z okolico, po
povečanju zmogljivosti telefonske centrale. Nalogo razširitve sekundarnega omrežja je prevzela krajevna skupnost, ki je imenovala gradbeni odbor za organizacijsko izvedbo te dokaj zahtevne naloge. Na razpis se je prijavilo 199 naročnikov, od tega 191 gospodinjstev. Vsa potrebna sredstva, to je plačilo prispevkov tozdu za ptt promet ter prispevkov za razširitev sekundarnega telefonskega omrežja, v skupnem znesku 10.027.904 din, so prispevali v enakem znesku vsi interesenti.
Gradbeni odbor je na svoji zaključni seji ugotovil naslednje.
Kljub mnogim problemom in nevšečnostim, ki so spremljale akcijo, so dela v celoti ustrezno opravljena in to le z manjšo za-
mudo. Za to imajo veliko zaslug posamezni člani sveta krajevne skupnosti, člani gradbenega odbora, delavec ptt, ki je uspešno opravil nadzorno nalogo in seveda vsi delavci ptt, ki so obsežno in zahtevno delo vključevanja novih naročnikov v veliki. meri opravili izven svojega rednega delovnega časa.
Za vse stroške je"bilo porabljeno 10.023.606 din, tako da je bil pokrit tudi prispevek ptt za vključitev naročnikov telefonov, ki je bil po prvotnem dogovoru še dodaten strošek.
Gradbeni odbor meni, da je vključitev takšnega števila novih telefonov pomembna pridobitev za kraj in da j£naloga, ki mu je bila naložena tudi v celoti opravljena.	Gradbeni odbor
Volilna konferenca Zveze vojaških vojnih
invalidov
Vojaški vojni invalidi, partizanske vdove in matere, člani ZVVI Šoštanj so se v, nedeljo, 8. decembra, zbrali v gostinski dvorani Ka-juhovega doma v Šoštanju na letni volilni konferenci, da ocenijo dosedanje delo, sprejmejo program dela za prihodnje leto in izvolijo novo vodstvo.
Volilno konferenco je pozdravil in otvoril njen predsednik
Ivan Gušič, ki je podal tudi izčrpno poročilo o dosedanjem deli' združenja za tekoče leto, iz katerega je bila razvidna dejavnost in skrb za 70 članov združenja.
Blagajniško poročilo je podala Berta Trpin. Iz poročila je bila vidna skrb naše družbene skupnosti za materialno pomoč združenju, da je to lahko opravilo z delovnim programom predvidene naloge v skrbi za človeka. Slavka Ržen, ki je podala poročilo nadzornega odbora, pa se je
zahvalila dosedanjemu vodstvu za njegovo prizadevno delo in pomoč članstvu.
V razpravi je predsednik seznanil vse prisotne o skrbi naše družbene skupnosti za borce, invalide, partizanske žene in matere z družinami, ki po invalidski zakonodaji prejemajo razne pomoči v obliki pokojnin, priznavalnin, varstvenih dodatkov, enkratnimi pomočmi, o skrbi za zdravstveno varstvo, za zdravili-ško-topliško zdravljenje, za kli-
ODKUPUJEMO SVINJSKE TER VSE OSTALE ŽIVALSKE KOŽE
C€(q)
KOTO
Koteks tobus in zbiralnice kmetijskih zadrug
Krajevna skupnost Ljubno ob Savinji
Pretvornik, vodovod, mrliška vežica in še kaj
Tudi za krajevno skupnost Ljubno ob Savinji, za njeno vsakdanje delo in življenje velja, da so največkrat v ospredju komunalni problemi. Pri reševanju teh so v preteklosti dosegli nekaj lepih dosežkov, precej nalog uresničujejo prav sedaj, veliko pa je seveda še nalog, ki so predpogoj hitrejšega razvoja kraja in okolice.
Med zadnje pomembne dosežke vsekakor sodi TV pretvornik, ki ga je krajevna skupnosti zgradila sama, le stolp je prispevala ljubljanska televizija. Ob tem na Ljubnem s televizijci niso povsem zadovoljni, saj jim že dve leti obljubljajo tudi prvi program in tako so ga tudi tokrat obljubili za prihodnje leto. Nasleonja pomembna naloga je izgradnja mrliške vežice, ki jo hitro se razvijajoči kraj nujno potrebuje. Za te namene so pričeli preurejati nekdanjo stanovanjsko hišo ob pokopališču, dela pa bodo seveda nadaljevali pomladi. Posebne pohvale je vredno delo vodovodnega odbora, ki je nadvse uspešno opravil zahtevno nalogo zajezitve novih vodnih virov. Na Ljubnem tako danes pijejo zdravo pitno vodo, pomembno pa je tudi dejstvo, da tudi v najhujši suši oskrba z vodo ni bila ogrožena. Zelo pomembna naloga, ki jih še čaka, bo ureditev pobrežja Ljubnice v nadaljevanju novega naselja proti Rastkam. S tem bodo namreč zagotovili širjenje stanovanjskega naselja. Dolg iz preteklosti je dokončno asfaltiranje ceste v Rastke. Del sredstev bodo prispevali tudi kmetje, ki so les že obljubili, čakajo pa seveda na začetek del. Naložbo do delno financirala tudi krajevna skupnost, sicer pa je njeno nosilec občinska skupnost cestnega in komunalnega gospodarstva.
Ljubenci zelo pogrešajo tudi večji prostor za kulturne in ostale prireditve. Nujna bi zato bila razširitev in posodobitev prosvetnega doma, vendar je težav že skoraj preveč. Najprej gre za probleme pri pridobivanju potrebnega zemljišča za širitev, drug problem pa so velika finančna sredstva, ki jih krajevna skupnost sama ne zmore. Kadarkoli se namreč želijo Ljubenci zbrati na kakšni prireditvi v večjem številu so predvsem vezani na razumevanje in dobro voljo osnovne šole, ki je v resnici na ljubo in na vso srečo nikoli ne manjka. Sicer pa velja reči še, da zagotavljajo denar za vse naloge iz rednih sredstev krajevne skupnosti, iz samoprispevka ter z na-
matsko zdravljenje in zdravljenje v dispanzerju za borce in invalide v zdravstvenem domu Velenje pod skrbnim in prizadevnim vodstvom primarija dr. Alojza Fijavža.
Povprečna starost članov ZVVI je 71 let. 51 članov prejema invalidski dodatek, 276 članov občinske priznavalnine, 93 članov je koristilo zdraviliško-topliško zdravljenje, 6 članov iz zveznih in 5 članov iz republiških sredstev, kar so precejšnja sredstva za zdravstveno in socialno varstvo, ki jih družba namenja za zdravje.
Volilno konferenco je pozdravil član predsedstva OO ZZB NOV Velenje, tovariš Stane Šmajdl, ki je kot predsednik komisije za borce in invalide še podrobneje seznanil navzoče o družbeni pomoči in skrbi za borce in invalide, partizanske matere in družine.
V razpravi so ugotovili, da je bilo delovanje združenja po sprejetem programu na letni konferenci v okviru 40-letnice zmage nad naci-fašizmom zelo uspešne z obujanjem tradicij NOB, s proslavami, pohodi in z raznimi manifestacijami, z obiski in obdaritvami pomoči potrebnih.
Združenje z novo izvoljenimi člani pa bo še naprej vodil Ivan Gušič, prvoborec in spomeničar.
Sprejeli so tudi delovni program za prihodnje leto. Vsako prvo sredo v mesecu bodo imeli v pisarni združenja uradne ure za nudenje pomoči s posvetovanjem.
Miloš Volk
mensko zbranimi sredstvi občanov.
Družbenopolitično in družbeno življenje v kraju je prav tako zelo razgibano in uspešno. Zlasti dobro opravlja svojo vlogo in poslanstvo socialistična zveza delovnih ljudi. Tudi večina društev je zelo aktivnih in se ponašajo z vrsto lepih dosežkov, za naštevanje vseh pa bi vsekakor rabili preveč prostora, zato o njih nekaj več kdaj prihodnjič. Posebej so na Ljubnem veseli zelo dobrega in marsikdaj že vzornega sodelovanja z delovnimi organizacijami v kraju, pohvaliti pa velja tudi osemletko za njeno izjemno vključevanje v delo in življenje kraja in za njen velik prispevek h kulturnemu utripu Ljubnega.
Seveda bi bilo prelepo, če ne bi bilo tudi težav. Sorazmerno velik problem je v dejstvu, da delo krajevne skupnosti temelji na prostovoljnih temeljih. Posamezne večje naloge vodijo za to izbrani odbori in kakor je velika želja krajanov, da se določen problem razreši, tako jih je težko pridobiti za aktivno delo v teh odborih. Drugo je to, da razne naložbe in druge naloge teijajo veliko dela in časa, zlasti pri iskanju potrebne in preobilne dokumentacije. Vsega tega seveda ni moč opraviti popoldne, delovne organizacije, v katerih so aktivisti krajevne skupnosti zaposleni, pa vendarle ne morejo vedno dopuščati, da bi vse to opravili med delovnim časom.
Ce k temu dodamo še preobremenjenost nekaterih najbolj aktivnih krajanov, potem je jasno, zakaj je pridobivanje krajanov za aktivno delo v kraju vse težje.
V nadaljevanju novega stanovanjskega naselja bodo ob Ljubnici zagotovili nove površine za gradnjo.
S preureditvijo nekdanje stanovanjske hiše bodo končno pridobili prepotrebno mrliško vežico
REK TITOVO VELENJE DS družbeni standard
n. o. sol. o., Velenje
t
DELAVSKI KLUB
vabi na
SILVESTROVANJE
31. decembra ob 20. uri
Ža. veselo razpoloženje bo skrbel ansambel VIKIJA AHA-ČIČA.
Cena »silvestrske večerje je 2800,— din. VABLJENI!
12 decembra 1985 * Titovo Velenje
REPORTAŽE, ZANIMIVOSTI
nas cas * S stran 7

Tien-Šan85
KINO • KINO • KINO • KINO • KINO
Ob 1100-letnici nadškofa Metoda
SMG Ljubljana
Zarja slovanskih književnosti
Lepotica in zver
Kako se po napornem v/ponu prileze počitek ob požirku tople tekočine ceni le tisti, ki je to doživel
Za plezanje v Ten-Šanu moramo biti vsestransko pripravljeni, saj so stene večinoma kombinirane (led in skala)
Četrtek, 12. decembra ob 21.30. SALO ali 120 dni Sodome
(velika dvorana Doma kulture)
Sobota, 14. decembra ob 20.00: PTIČI, PTIČICE(kadilni-ca K.D)
Izredna priložnost videti dva filma italijanskega režiserja P. P. Pasolinija se vam verjetno ponuja prvič in zadnjič.
». .. Salo je dvojna metafora. To je metafora seksualnega odnosa (obveznega in grdega), v katerega nas potiska tolerantnost potrošniške oblasti. Vsa spolnost v filmu je tudi metafora odnosa oblasti do tistih, ki so ji podrejeni ...« (iz intervjuja z avtorjem).
Slavnostna proslava Evropskega leta glasbe
Koncert komornega orkestra RTV Ljubljana
Jutri (v petek) ob 19.30 bo v domu kulture v Titovem Velenju koncert Komornega orkestra RTV Ljubljana, s katerim bomo tudi v Titovem Velenju proslavili iztekajoče se Evropsko leto glasbe. Dirigent bo Anton Nanut. Kot solisti bodo nastopili: oboist Božo Roge-lja, sopranistka Zlata Ognjanovič in basist Neven Belamarič. Na sporedu bo skladba Johanna Sebastijana BACHA — Koncert za oboo in godala v F-duru in Dimitrija ŠOŠTAKOVTČA — Simfonija za sopran, bas in komorni orkester št. 14, op. 135.
Komorni orkester RTV Ljubljana je sestavljen iz glasbenikov orkestra Simfonikov RTV Ljubljana. Deluje svobodno in seje že uveljavil kot odlično koncertantno telo doma in v tujini. Tokrat nastopa pod vodstvom Antona Nanuta, sicer šefa dirigenta Simfonikov RTV
Liubliana.
Prednovoletni koncert
V	petek, 27. decembra, ob 16.30, bo izpred avtobusne postaje v Titovem Velenju odpeljal posebni avtobus na Prednovoletni koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani. V programu bo sodeloval Simfonični orkester Slovenske filharmonije. Dirigent bo Samo Hubad, solistka pa Dubravka Tomšič-Srebotnjakova. Na sporedu bodo dela Hand-la, Mozarta in Beethovena. Cena aranžmaja je 1.300 din!
V	Ljubljani si bodo udeleženci najprej ogledali Novoletni sejem, koncert pa bo ob 19.30. Prijave še sprejema do zasedbe avtobusa (Kulturni center Ivan Napotnik, tel. 853-265).
Likovniki iz Vrnjačke Banje v Titovem Velenju
Nocoj ob 19. uri bodo v avli glasbene šole Franca Korana Koželj-
skega v Titovem Velenju odprli razstavo likovnih del akademskih slikarjev in kiparjev iz Vrnjačke Banje. Razstavljenih bo 22 eksponatov. Kulturni večer bodo pripravili njihovi literati.
V	Kulturnem centra Ivan Napotnik pa je odprta razstava industrijskega oblikovanja avtorja Jacquesa Toussainta, ki bo na ogled do 18. decembra!
V sodelovanju z Osrednjo knjižnico Edvarda Kardelja C<lje in aktivom slavistov pri Centru srednjih šol Titovo Velenje, smo v knjižnici Kulturnega centra Ivan Napotnik pripravili knjižno razstavo posvečeno 1100-letnici smrti utemeljitelja slovanske državnosti, Metoda.
Razstava je posvečena vsem, ki so pripravljeni za nekaj trenutkov pozabiti na vsakdanjo ropotijo in se posvetiti delu dveh genialnih bratov Konstantina (Cirila) in Metoda, ki sta s svojo izobrazbo, s pravilnim odnosom do ljudi zgradila temelje slovanskim književnostim in kulturi ter uzakonila prvo svobodno državo Veliko Moravsko.
Od takrat je minilo enajst stoletij, vendar nas njuno delo še vedno vznemirja, spodbuja in nam postavlja vedno nova vprašanja. Znanstveniki odkrivajo nove rokopise in se tudi vračajo k že odkritim. Nenehno odkrivajo in dopolnjujejo veličino njunih osebnosti, saj nista prišla — vele-spoštovana Grka — med »barbare«, da bi si zagotovila mirno starost in bogastvo, ampak sta prišla zato, da bi tem »temnim« ljudstvom nad Donavo pokazala pravo pot v svobodo in omiko.
Naštejmo nekaj njunih pomembnih del!
Prvi slovanski črkopis gla-golica, s katerim smo Slovani prehiteli Franke in Anglosa-se vsaj za tristo let. Prevod Svetega pisma, s katerim sta dokazala, da je stara crkvena
Vsaka odprava, običajno pa tista, ki jo ljudje ocenijo kot neuspešno še boli, pa je eno samo veliko garanje. Vse se običajno dogaja na nekih konicah ali ostrinah, kjer je za ljudi le malo ali nič prostora. Skoraj vedno gre za nohte in žal je vedno pogosteje spremljevalka naših odprav poleg sreče tudi smrt, pa čeprav tako trdovratno trdimo, da ni gore na svetu za katero bi bilo vredno žrtvovati samo en sam prst, kaj šele mlado življenje. Toda takšna je pač usoda ljudi, ki plezamo in ki smo se zapisali temu uročenemu športu. Ko pride tisti mejni trenutek, je običajno za vsa razmišljanja že prepozno.
pot, prestopiti je potrebno tudi to mejo, na kateri se vedno znova nemo sprašujem ali je morda zadnjič!? Tudi zato pa so potem vrnitve toliko lepše. Kako čudovit je občutek, ko v množici, ki je prišla pozdraviti uspeh ali pa vsaj srečno vrnitev, iščeš nekaj parov oči, ki so te vodile in ti dajale smisel in moč za premagovanje vsake ovire na dolgi, negotovi in samotni poti. Kako si naenkrat počiješ misli in pogled, ko jih najdeš in ko vidiš, v njih le iskrenje, ko v njih ni več tistega nemega zakaj, kot pri slovesu.
Tudi to so trenutki za katere je vredno garati in za katere je lepo živeti. Tu tudi ugotavljam, da le ne drže popolnoma trditve, da vrhunski alpinist ne sme imeti ničesar in nikogar, ki bi v mogočnih stenah vezalo na dolino in mu onemogočalo doseči popolno skladnost z goro.
Prizor iz igre
REDNI KINO VELENJE
Četrtek, 12. 12. ob 18. in 20. uri in petek, 13.12. ob 18. in 20. uri LJUBEZEN V RIU — ameriški, komedija. V gl.vl.: Michael Caine
Petek, 13. 12. ob 10. uri NOVA EMANUELA - francoski erotski. Vgl. vi.: Sylvia Kristel
Sobota, 14. 12. in nedelja 15. 12. ob 18. in 20. uri NOVA EMANUELA — francoski erotski. V gl. vi.: Sylvia Kristel
Nedelja, 15. 12. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA - TOM IN JERRY -ameriški, risanka. VSTOPNINE NI! Pokrovitelji matineje so REK ESO DSSS, »VEKO« VELENJE, RDEČA DVORANA VELENJE IN KEMIČNA ČISTILNICA »POLAK« VELENJE.
Ponedeljek, 16. 12. ob 10. uri POT V VESOLJE - I. DEL - ameriški. V gl. vi.: Charles Frank
Ponedeljek, 16. 12. ob 18. in 20.uri SKOZI PLAMEN NIKARAGVE - ameriški, vojni. V gl. vi.: Nick Nolte
Torek, 17. 12. ob 18. in 20.uri POT V VESOLJE I. DEL - ameriški. V gl. vL: Charles Frank
Sreda, 18. 12. ob 10., 18. in 20. uri POT V VESOUE II. del - ameriški, V gl. vi: Charles Frank
Četrtek, 19. 12. in petek, 20. 12. ob 18. in 20. uri FANNY HILL - angleški, erotski. V gl. vi.: Lisa Raines Petek, 20. 12. ob 10. uri OBSEDENOST — ameriški, grozljivka. V gl. vi.: James Olson KINO DOM KULTURE VELENJE
Četrtek, 12. 12. ob 20. uri POT V VESOUE I. DEL- ameriški. V gl. vi.: Charles Frank. FILM JE DOBIL: 4 NAGRADE OSKAR 84, FEST 85, ZLATI GLOBUS 83
Nedelja, 15. 12. ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA - TOM IN JERRY -ameriški, risanka - VSTOPNINE NI!
Ponedeljek, 16. 12. ob 20.uri POT V VESOUE II DEL - ameriški. V gl. vi.: Charles Frank.
Četrtek, 19. 12. ob 20. uri SKOZI PLAMEN NIKARAGVE - ameriški, vojni. V gl. vi.: Nick Nolte KINO ŠOŠTANJ
Sobota 14. 12. — filmska predstava odpade. Odpade tudi OTROŠKA MATINEJA
Nedelja, 15. 12. ob 17.30 POT V VESOUE 1. in II. del. - ameriški. V gl. vi.: Charles Frank
Ponedeljek, 16. 12. ob 19.30 NOVA EMANUELA - francoski, erotski. Vgl. vi: Sylvia Kristel.
Sreda, 18. 12. ob 19.30 SKOZI PLAMEN NIKARAGVE - ameriški, vojni. V_gl. vi: Nick Nolte KINO BRASLOVČE
Nedelja, 15. 12. ob 18. uri ČAROVNICE — ameriški.	Leigh in Ly-
nette Harris	. -
Sreda, 18. 12. db ji »i NOVA EMANUELA - francosfcJfetiki. V gl. vi.: Sylvia Kristel . i> . •
Pač preprosto narediš naslednji korak, kot si jih že toliko poprej.
Z smrtjo pa seveda nastanejo velike težave in praznine za tiste, ki ostanejo. Za tiste tvoje najdražje, ki edini poznajo tudi drugo plat tega uročenega športa. Za tiste, ki z nekim nemim strahom in grozo v očeh zrejo za letalom ali vlakom, ki jim odnaša v nekoristni svet tisti njihov del, na katerega so vezali svoja življenja. V teh trenutkih ni nikomer lahko, čeprav je pred mano želja po gori, ki mi je v danem trenutku cilj, tako močna, da le preko njenega vrha lahko najdem pot nazaj v življenje, ki ga imam kljub vsemu tako zelo rad.
Ker sem veliko odsoten se mi zdi, da mi za #ivljenje v dolini ostajajo le lepe stvari, saj za ostalo enostavno ni časa.
slovanščina enakovreden jezik latinščini, grščini in he-brejščini, Konstantinov' Proglas, v katerem spodbuja ljudi, naj se učijo, kajti le tako bodo lahko premagovali svoje sovražnike. Zakon sudnyj ludem (Zakon sodni za ljudi) je bil v devetem stoletju in še dolga stoletja po tem najboljši kazenski in civilni zakonik v Evropi. Metodova Homili-ja je opozorilo vladarjem, naj bodo pravični do vseh ljudi na glede na njihovo poreklo.
Minila so stoletja, ko je njuna slava zašla, vendar ju je 18. stol. ponovno obudilo. Njuno delo je inspiriralo razsvetljence, ki so gradili temelje sodobnim slovanskim jezikom, kulturi in narodom.
V zgodovini narodov oz. človeštva je bilo malo tako genialnih ljudi, ki se bi jih spominjali še po enajstih stoletjih. Zato vas vljudno vabimo, da se udeležite razstave in se tudi vi poklonite njunemu spominu.
Kaj je na posnetku?
Naši nagradni igri gre na bolje. Ne samo, da vas je vedno več, ki v njej sodelujete, tudi pravilnih odgovorov je bilo tokrat kar precej.
Pravilni odgovor je: zračnik. Žreb pa je nagrado podelil Ačko Majdi, J. Ulriha 26, Titovo Velenje. Nagrajenki čestitamo, mi pa vam ponujamo v uganjevanje novo fotografijo. Odgovore na vprašanja Kaj je na skrivni fotografiji, pošljite na Uredništvo Našega časa, Foitova 10, do ponedeljka, 16. decembra.
RAZMIŠLJANJA NAMESTO KONCA
Na odpravah pa se mi kljub vsemu vedno bolj potrjuje ugotovitev, da so najlepše vrnitve. Pa kakršnakoli že odprava je, uspešna ali za ljudi neuspešna. Zame je vsaka odprava iz katere se bomo vračali živi in zdravi, uspešna. Druga plat pa je seveda, kaj o določeni odpravi menijo ljudje, ki so tudi edini posledični sodnik in seveda ne vedo, kaj vse se je na samotnih poteh dogajalo, ker se vse pač ne da napisati. Tu so stvari, ki jih je potrebno doživeti, da jih lahko razumeš in ceniš.
In zato so tudi ločitve tako težke. Toda ko se človek spomni na to je že prepozno, treba je na
V	sredo, 18. decembra, ob 19.30 bo v domu kulture v Titovem Velenju gostovalo Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane s krstno uprizoritvijo Ive Svetine: LEPOTICA IN ZVER. Delo je režiral Dušan Jo-vanovič. Igrajo: Radko Polič, Draga Potočnjak, Marinka Štern, Jadranka Tomažič, Veronika Drolc in drugi.
Kratka vsebina Lepotice in zveri temelji na verziji De prince de Bomonne iz leta 1757. Kljub naslovu ni v pravljici o lepotici nečesar zverskega. Zver spravi v nevarnost lepotičinega očeta, toda že od vsega začetka vemo, da je to prazna grožnja, s katero bi si zver rada zagotovila najprej družbo lepotice in končno njeno ljubezen ter se tako rešila svoje živalske zunanjosti.
V	pripovedi prevladujejo milina, medsebojna ljubezen in predanost treh likov: lepotice, njenega očeta in zveri. V nasprotju z okrutno in razdiralno edipalno ljubeznijo Afrodite do lastnega sina v mitu se lepotičina ljubezen do očeta prenese na njenega bodočega moža.
Predstavitev razstave bo v petek, 13. decembra, ob 18.30 v knjižnici. Razstava pa bo odprta do 18. decembra, vsak dan od 9. do 18. ure, v četrtek in soboto pa od 9. do 13. ure.
Vincent Hložnik: Konstantin in Metod
8. stran it	as cas	1 " IZ UtLtUAlSKIH KLUPI	Titovo Velenje ★ 12. decembra 1985
			
SKUPŠČINI OBČINE VELENJE
Delegatska vprašanja in odgovori
VPRAŠANJE:
»Kaj je z melioracijo v KS Bevče«?
ODGOVOR:
KZS ima v svojem programu za leto 1985 pripravo investicijske in tehnične dokumentacije za melioracijo v Bevčah na površini 30 ha. S samo izvedbo melioracije na terenu pa bi pričeli v letu 1986. Pogoj za pričetek same melioracije v letu 1985 pa je izgradnja osnovne od-vodnje v letu 1985, katero izgradnjo ima OVS Savinja-Sotla v svojem planu za leto 1985.
VPRAŠANJE:
Kdaj bo zgrajena tržnica, ki je načrtovana v Starem Velenju? Kako bodo kmetje za njej prodajali? Ali bo organiziran odkup, da ne bi kmetje zapravljali časa?«
ODGOVOR:
Lokacija tržnice je precizirana z veljavnim ZN revitalizacije Starega Velenja. Izgradnja tržnice je dolgoročna planska odločitev SKIS-a, ki bo realizirana, ko bodo finančne možnosti.
VPRAŠANJE:
Kako je z zaščito področja Vrtač, zaradi virov pitne vode?
ODGOVOR:
Z odlokom o varstvenih pasovih vodnih virov in termalnih vrelcev na območju občine Velenje (Uradni vestnik občine Velenje št. 3/84) varujemo vodne vire (zajetja, vodnjake, potencialna mesta zajema pitne vode) pred naključnim ali namernim onesnaževanjem na ožjem in širšem območju. Pri tem pa ne varujemo druge vodovodne objekte, kot so rezervoarji, "vodovodni jaški, vodovodno omrežje itd. Tako nam, kot upravljalcu vodovoda DO VEKOS, do danes niso znani vodni viri na območju Vrtač, ki bi se lahko zajeli za oskrbo s pitno vodo prebivalcev občine Velenje.
VPRAŠANJE:
Delegacija KS KONOVO zahteva odgovor glede postavljanja pomožnih objektov za rejo zajcev in drugih malih živali na ugrezninah rudnika — kdo to ureja, kdo dovoljuje oziroma kdo je vse to dovolil?
ODGOVOR:
Pomožni objekti za rejo zajcev na ugrezninah rudnika se bodo izvajali kot začasna gradnja-provizoriji, ki bodo v končni fazi odstranjeni, ko bo teren sposoben prenesti drugačno izrabo prostora. V tem smislu je tudi sklenjena pogodba med RLV in uporabniki. Dovoljenja za postavitev objektov še niso izdana saj so vezana na pridobitev soglasij od vseh tistih forumov, ki jih tovrstna gradnja tangira. Do sedaj postavljeni objekti so se izvajali brez gradbenega dovoljenja za začasno postavitev.
Vse odgovore je dal občinski komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja.
VPRAŠANJE (sklep zbora krajevnih skupnosti):
»Do naslednje seje naj se delegatom posreduje odgovor, kaj zajema proračun občinskega odbora ZZB NOV Velenje in kako je v njem zajeta dejavnost krajevnih odborov ZZB NOV?«
ODGOVOR:
Delegatom zbora krajevnih skupnosti Skupščine občine Velenje posredujemo odgovor, kaj zajema proračun in program Občinskega odbora Zveze združenj borcev NOV Velenje.
Občinski odbor ZZB NOV Velenje se je junija 1982. leta preselil v stari dom SLO. Naša prva naloga je bila urediti dom tako, da bo funkcionalen za našo družbenopolitično dejavnost, to pa je predvsem ohranjanje in prenašanje tradicij NOB in povojne izgradnje naše domovine na mlajše rodove. V ta namen smo iz sredstev samoprispevka dobili 1,500.000,00 dinarjev (občani so bili napačno obveščeni, da smo dobili 10,000.000,00 dinarjev — 8,500.000,00 dinarjev je šlo za dograditev uoma SLO). Tako smo iz ene od sejnih sob preuredili spominsko sobo TITO IN VELENJE. V njej je zbrano vse knjižno gradivo o našem maršalu in razstavljene slike iz njegovih štirih obiskov v Titovem Velenju, pa seveda o poimenovanju Velenja po tovarišu Titu. Hkrati smo pripravili multivizijsko oddajo o življenju in delu maršala Tita in multivizijsko oddajo o boju naših narodov za osvoboditev izpod nemškega jarma. Poleg teh oddaj smo posneli na kasete filme s tematiko NOB in o tovarišu Titu (Pot miru, Titovo življenje in delo, celoten Pogreb maršala Tita idr.). Že v zimi 1982/83 smo imeli veliko obiskovalcev, ki so si želeli ogledati filme, vendar je bilo kakršnokoli predvajanje skorajda onemogočeno, saj je bila zgornja etaža doma tako slabo izdelana, daje vsakega obiskovalca.kaj kmalu pregnal mraz (skozi špranje je zamakalo, pihal veter, ki je v prostore nanašal smeti, celo listje, in se je delala že prava škoda). Zaradi tega smo v spomladanskih mesecih leta 1983 morali dati izolirati podstrešje. Ob tem smo popravili in obnovili strešno opeko in montirali snegolove.
V	letu 1983 smo opremili še spominsko sobo NOB. V njej je zbrano knjižno gradivo s tematiko NOB, v pripravi pa je še slikovni material, ki bo zajemal delno tematiko NOB, delno pa povojno izgradnjo naše doline.
V	letu 1984 smo skupaj s KS Edvarda Kardelja pričeli z urejanjem spominske sobe Edvarda Kardelja, katero ureditev je sicer imela v programu ta KS, vendar brez podpore družbenopolitičnih organizacij in tudi brez primernega prostora. Otvoritev te sobe bo ob njihovem krajevnem prazniku — meseca junija. Tudi v tej sobi je zbrano gradivo tovariša Edvarda Kardelja, istočasno pa posneta nadaljevanka o njegovem življenju in delu. Za opremo sobe smo doslej porabili 676.000,00 dinarjev, vendar v tej vsoti še niso zajeti stroški slikovnega materiala in knjižni material ter stroški posnetega filma.
S preureditvijo omenjenih sob in večjo dvorano za predvajanje filmov in multivizijskih oddaj smo v glavnem zaključili pripravljalna dela, s katerimi želimo našim občanom, predvsem pa mladini, prikazati boj za življenje in svobodo in željo, da težko pridobljeno, s krvjo prelito svobodo, očuvamo tudi ža zanamce.
Moramo priznati, da nas je zelo presenetilo vprašanje delegatov KS Konovo, če sploh imamo kakšen program. V Domu borcev si je namreč v letih od 1982 pa vse do letos ogledalo spominske sobe in filme preko 2.000 ljudi, med njimi: učitelji vseh osnovnih šol občine, vzgojiteljice in varuhinje vseh WZ v občini, nič koliko borcev, pa otrok iz osnovnih šol, iz Centra srednjih šol, zgodovinskih krožkov; da ne govorimo o najmlajših, predšolskih otrocih, ki z zanimanjem prihajajo na ogled Titove spominske sobe in filma o Velenju z naslovom : Titovo Velenje praznuje. Prav tako prihajajo borci in občani od drugod, iz mest vse Slovenije, celo naši zamejci iz sosednje Avstrije, pa iz pobratenih in Titovih mest Jugoslavije.
Iz knjige vtisov, v katero obiskovalci vpišejo svoja občutja, bi delegacija KS Konovo spoznala, da naša prizadevanja niso zaman.
Seveda pa naše delo ni le v domu borcev, temveč tudi skrb za ohranjanje spominskih obeležij v celotni občini. Teh je 89, od katerih je treba nekatere v celoti zamenjati, nekatere pa temeljito obnoviti. Za ta dela pripravljamo srednjeročni program in si že leta prizadevamo za podpis Družbenega dogovora o skupnem varstvu, urejanju in vzdrževanju spomenikov, spominskih plošč, grobišč in grobov borcev NOV ter drugih obeležij NOV in socialistične revolucije v občini Velenje, saj skrb za te vrednote ne more biti le naša, temveč celotne skupnosti. Družbeni dogovor je trenutno v razpravi.
Mislimo, da smo delegatom s tem že v glavnem odgovorili na njihova vprašanja. Za boljše razumevanje pa ob zaključku naj povemo še, da iz sredstev proračuna nosimo vse redne stroške vzdrževanja celotnega doma (vzdrževanje vseh osnovnih sredstev, poslopja, plačilo komunalnih storitev, električne energije, zavarovalne premije). Ker je že bila dana primerjava med delom OK SZDLin OO ZZB NOV Velenje in vprašanje, če vsa sredstva porabimo za izplačilo osebnih dohodkov (vprašanje delegacije KS Levi breg), dajemo pojasnilo, da po podatkih iz leta 1984 porabi OK SZDL za osebne dohodke 75 % proračunskih sredstev, OO ZZB NOV Velenje pa le 31 %. S proračunskimi sredstvi dobro gospodarimo in smatramo, da če bi vsi delali tako, bi bile naše razmere drugačne. Proračunska sredstva namreč vlagamo v trajne vrednote, saj se je že pokazalo, kako potrebno je mladim prikazati našo narodnoosvobodilno borbo in revolucijo, ker tega niso doživljali in ne poznajo trpljenja in ogromnih žrtev, ki so bile potrebne za današnjo stvarnost. To se je še posebej pokazalo ob letošnji 40. obletnici osvoboditve in zmage nad fašizmom, saj v zadnjih letih doživljamo, da vse pogosteje dvigujejo glavo nasprotniki naše samoupravne socialistične družbe.
Vse bolj nas boli tudi dejstvo, da smo se borili za svobodo lačni in pretepeni, ločeni od svojih družin, nismo se vpraševali, ali bomo ostali živi, čeprav smo si iz dneva v dan zrli s smrtjo iz oči v oči — mnogo naših najboljših soborcev je za vedno obležalo v krvi. In če se ob tem spomnimo še povojne izgradnje porušene domovine, ki je zasluga predvsem udeležencev NOB; ta je bila še posebej vidna v naši dolini, saj se mnogi tuji.obiskovalci ne morejo načuditi hitremu vzponu predvsem na gospodarskem in stanovanjskem področju. Toliko bolj smo prizadeti ob nemoči današnje demontaže doline, ob prelivanju družbenih sredstev v privatne žepe, pa ob nakupih dragih uvoženih osebnih avtomobilov, saj gre za eden tak avtomobil več sredstev, kot znaša naš celoletni proračun. Pa vendar se ob tem nihče ne oglasi?! Ob koncu poudarjamo: naši odgovori so namenjeni le dobronamernim vprašanjem, če so pa to provokativna vprašanja tistih, ki sadove našega dela le uživajo, za skupnost in dolino pa so naredili bore malo, jim tudi odgovorov na njihova vprašanja ne mislimo več dajati. Prav tako bomo naslednjič tudi poimensko navedli posameznike, ki resnično spodkopavajo naš samoupravni socialistični sistem in so skrajno neodgovorni do družbenih sredstev. (Odgovor je dala OO TZZB NOV Velenje)
»Delegacija KS Gorenje opozarja na onesnaževanje okolja pri tovarni keramike v Gorenju, ki nastaja zaradi mletja šamota. Kljub filtrom se stalno dviga rdeč prah in okolica je močno onesnažena, prah pa raznaša veter tudi daleč okrog. Melje se večinoma popoldan. Ali lahko kakšna inšpekcija kaj ukrene?«
ODGOVOR:
Tako kot v vsaki keramični industriji, se tudi v tovarni keramičnih ploščic Gorenje v toku tehnološkega procesa priprave in predelave gline pojavijo prašni delci. Ker se zavedamo pomena ekološko čistega okolja smo pred leti vložili velik del svojega dohodka za izvedbo čistilnih naprav, ki služijo za lov prašnih delavcev, čiščenje fe-kalnih vod in industrijskih odplak. Te naprave delujejo pod stalnim nadzorom naših strokovnih delavcev, ter pristojnih občinskih in republiških inšpekcijskih služb. Poleg tega redno vršimo meritve onesnaževanja okolja. Dosedanji rezultati meritev ne presegajo dovoljenih mej.
Za obstoječo plinsko postajo (cisterne plina) se širijo v KS Gorenje neutemeljene govorice o nevarnosti, kar povzroča nepotrebno bojazen krajanov. Glede na to dajemo sledeč odgovor:
V okviru svojih strokovnih služb in ostalih pristojnih inšpekcijskih organov redno skrbimo za zahtevano in z zakoni predpisano varno in brezhibno delovanje naprav v območju plinske postaje. (Odgovor je dala TOZD Gorenje Gradbeni elementi)
VPRAŠANJE:
»Delegacija vprašuje TOZD za PTT promet, kakšen je program ureditve telefonskih uslug na območju pošte Šmartno ob Paki, oziroma kaj se predlaga za ureditev sedanjega nemogočega in slabo kvalitetnega stanja teh uslug?«
ODGOVOR:
S problematiko delovanja telefonskega prometa na območju PTT enote Šmartno ob Paki se strokovne službe TOZD in DO ukvarjajo dnevno. Glede na to ugotavljamo, da je centrala popolnoma zasedena in pretok prometa v dopoldanskem času, ko delajo delovne organizacije 100%, le nekoliko manjši pa v popoldanskem času. Zaradi pomanjkanja spojnih vodov med končno centralo v Šmartnem ob Paki in vozelno centralo Titovo Velenje prihaja večkrat tudi do blokade celotne centrale.
Z rednim vzdrževanjem in takojšnimi odpravami napak v delovanju centrale poiskušamo sprotno vplivati na čim boljši pretok prometa, vendar pa nam v posameznih primerih ne uspe v celoti, ker so potrebe večje, kot pa so zmožnosti centrale.
TOZD za ptt promet Titovo Velenje je sanacijo obstoječega stanja že predvidel v naslednjem srednjeročnem obdobju in je to razvidno v planih OSIS za ptt promet. Ker pa so za odpravo takšnega stanja potrebna večja finančna sredstva, kot pa jih ima na voljo PTT, bo potrebna pomoč širše družbene skupnosti. V ta namen se bomo že prihodnji mesec (november 1985) povezali s KS Šmartno ob Paki, da se pogovorimo o zagotovitvi prostorov za namestitev nove centrale. (Odgovor je dala TOZD za PTT promet Titovo Velenje)
VPRAŠANJE:
Ali vodstvo občinske skupščine ve, da bo s 1. 10. 1985 trgovina v Šentilju zaprta in kaj bo v zvezi s tem ukrenilo?
ODGOVOR:'
STALIŠČE KOMITEJA ZA PLANIRANJE, GOSPODARSTVO IN VARSTVO OKOLJA O RAZREŠITVI PROBLEMATIKE OSNOVNE PRESKRBE V ŠENTILJU
Na 31. seji zbora krajevnih skupnosti SO Velenje je bilo postavljeno delegatsko vprašanje glede problemov osnovne preskrbe v Šentilju, ker je moral DO ERA TOZD Maloprodaja s 30. 10. 1985 najete prostore na podlagi pravnomočne tožbe lastnika izprazniti.
Problematika trgovine za osnovno preskrbo v KS Šentilj je prisotna že dalj časa, saj so se pobude in predlogi za pridobitev novih ustreznih prostorov v okviru izgradnje stanovanjskega stolpiča v Ar-načah pojavljali že pred nekaj leti. Zal pa v KS Šentilj takrat ni bilo pripravljenosti in je kljub naporom organov krajevne skupnosti skupina občanov preprečila realizacijo predlagane rešitve.
Ob pripravah na gradnjo obeh družbenih objektov, to je doma KS in gasilskega doma je bilo s strani občinskih organov in DO ERA ponovno predlagano naj v KS Šentilj ob tej priložnosti poiščejo ustrezno rešitev za trgovino, vendar so tudi tokrat prevladali ozki interesi glede namembnosti obeh objektov.
Po odpovedi sedanjih prostorov je DO ERA Velenje TOZD Maloprodaja predlagala KS Šentilj, da uskladi interese in oblikuje predlog prostorske rešitve trgovine upoštevajoč, da novogradnja ali adaptacija kakega starega objekta glede na finančne možnosti ne pride v poštev.
KPGVO ocenjuje, da so v KS Šentilj v zaselku Arnače še vedno realne možnosti za pridobitev zadovoljivih prostorov za trgovino osnovne preskrbe brez dodatnih vlaganj, razen v opremo in obratna sredstva, ki bi jih DO ERA TOZD Maloprodaja tudi zmogla.
KPGVO bo podprl rešitev, ki bo vsklajena v KS Šentilj ob upoštevanju materialnih možnosti DO ERA TOZD Maloprodaja, saj so novozgrajeni oziroma preurejeni objekti v KS Šentilj družbena lastnina in odločitev o njihovi uporabi ni in ne more biti domena skupine občanov.
VPRAŠANJE:
»Zakaj je bil ukinjen matični urad v Šmartnem ob Paki? Mnenje in zahteva "krajanov je, da se delo matičnega urada v Šmartnem ob Paki mora obnoviti, saj je kraj tretji center v občini in število prebivalcev stalno narašča, s tem pa tudi potrebe po dejavnosti matičnega urada.«
ODGOVOR:
OONZ je z oglasom na matičnem uradu v Šmartnem ob Paki in preko sredstev javnega informiranja obvestil krajane Šmartnega ob Paki, da je matični urad začasno zaprt, ne pa ukinjen kot navajajo delegati v omenjenem vprašanju. Pripominjamo, da je po 3. členu zakona o matičnih knjigah pristojna le skupščina, da zagotovi obstoj ali ukine matični urad. Matični urad je začasno zaprt zaradi odsotnosti matičarke (porodniški dopust), upravni organ pa le-te zaradi majhnega števila zaposlenih ni v stanju nadomestiti.
K tej obrazložitvi moramo dodati, da bo OONZ v začetku leta 1986 dejansko posredoval skupščini predlog za ukinitev KU. Namreč upravni organ ugotavlja, da za obstoj matičnega urada v Šmartnem ob Paki ni stvarnih potreb, še posebno z vidika ekonomičnosti. Vse zadeve s področja notranjih zadev bodo morali krajani kljub temu urejati v Titovem Velenju, predvsem zaradi uvedbe enotne matične knjige občanov in enotnega informacijskega sistema. V nasprotnem primeru bi morali povezavo in terminal planirati tudi v Šmartnem ob Paki, kar pa je pogojeno z ogromnimi finančnimi sredstvi. Ob spremljanju efektivnega dela matičarke v Šmartnem ob Paki, prav tako ugotavljamo, da za delo s področja notranjih, zadev potrebuje le dve uri tedensko.
Posredujemo tudi pismeno stališče RSNZ, ki pravi,da morajo OONZ v okviru izvrševanja racionalizacije misliti o upravičenosti obstoja KU, zlasti tistih, ki so blizu sedeža organa. Samo zaradi opravljanja del in nalog s področja notranjih zadev (dve uri tedensko) se ne more opravičiti njihovega obstoja.
(Odgovor je dal občinski oddelek za notranje zadeve v soglasju z Izvršnim svetom)
VPRAŠANJE
»Predlagamo, da DO VEKOS z obračunavanjem storitev »ogrevanje objektov in stanovanj« stimulira uporabnike in izvajalce, da (družbene in individualne) objekte gradijo v cilju varčevanja z energijo (dobre izolacije sten in oken ter vgradnjo kalorimetrov) ter stimulira, da v cilju varčevanja, uporabniki toplotne energije, tudi adaptirajo 2e obstoječe objekte.
Današnje obračunavanje ogrevanja je namreč v prid tistim, ki plačujejo pavšal (po m' tlorisne površine) in ne uporabnikom, ki plačujejo ogrevanje po porabljenih MWh, kamor so vključeni še visoki stroški za RR ter vzdrževanje toplovodnih objektov.
Menimo, da današnja metoda obračunavanja toplovodne energije ni v skladu z družbenimi usmeritvami v cilju varčevanja z energijo.«
ODGOVOR
DO Vekos TOZD TO oziroma pred tem Toplovod Velenje si je že takoj po ustanovitvi delovne organizacije leta i 973 zastavil za enega od pomembnejših ciljev — varčevanje oziroma racionalno rabo toplotne energije. V ta namen smo si zadali sledeče naloge:
1.	Oprema vseh TPP z regulacijskimi armaturami.
2.	Predelava TPP iz direktnega na indirekten sistem
3.	Vgradnja merilcev toplotne energije
4.	Oprema sistema ogrevanja z daljinsko kontrolo in upravljanjem preko računalnika
5.	Dosledno uveljavljati veljavne predpise o varčevanju s toplotno energijo.
Vseh teh nalog smo se zavzeto lotili tako, da je danes stanje sledeče:
Ad. 1.
Opremili smo vse TPP z regulacijskimi armaturami z možnostjo nastavitve programa za nočno redukcijo. Problemi se pojavljajo pri večini lokalov, ker so vezani na isto instalacijo kot stanovanjski blok, zaradi česar ne moremo reducirati ogrevanja v dela prostih dnevih. Podobna situacija je v šolah, kjer je potrebno zaradi stanovanja hišnika ogrevati celo šolo, tudi ob sobotah in nedeljah. Poskusi, da bi dogovorili z lastniki prevezavo instalacij na ločen razvod, nam niso uspeli in bi bila potrebna širše zasnovana in podprta akcija.
Da se je v preteklosti neracionalno razpolagalo s toplotno energijo v Velenju je znano, zaradi česar imamo danes mi velike težave z uporabniki, kateri nikakor nočejo in niso pripravljeni razumeti (so tudi izjeme), da je za normalno življenje dovolj predpisanih 20"C in ne 25°C, kot je to bilo včasih. Zaradi teh naših prizadevanj po racionalizaciji porabe energije in približevanju na optimalnih 20°C, doživljamo največ kritike od uporabnikov, ki nam zaradi tega očitajo nesposobnost in nesolidnost oskrbe.
Ad. 2.
Adaptacije TPP izvajamo skladno s finančnimi zmožnostmi in bodo v naslednjem srednjeročnem obdobju zaključene. Do sedaj smo uspeli adaptirati najkritičnejše TPP (visoki objekti, dotrajane TPP), tako da smo rešili probleme visokih pritiskov in izgube vode.
Ad. 3.
Kljub temu, da smo se že zelo zgodaj zavedli pomena merilcev toplotne energije na varčevanje in smo zaradi tega sprovedli nekoliko aktivnosti, vseeno ne moremo biti zadovoljni z doseženim.
Nadaljujejo se na strani 9
12. decembra 1985 * Titovo Velenje
\z DELEGATSKIH KLOP?
nas cas *
Ko smo se sistematično začeli pripravljati na vgradnjo merilcev, smo ugotovili, da je na tržišču in v uporabi ogromno različnih merilcev. Ker se nismo mogli odločiti za tip in proizvajalca, smo leta 1973 organizirali v Velenju Posvetovanje toplarn Jugoslavije z glavno tematiko — merjenje toplotne energije. Na žalost to posvetovanje ni dalo odgovora na vprašanj«;, kako enotno pristopiti k merjenju toplotne energije v smislu poenotenja načinov in opreme, saj je večina, predvsem večjih toplarn odklanjala kakršnokoli merjenje. Kljub temu smo šli smelo naprej in na skupščini občine Velenje sprejeli sklep o obvezni vgradnji merilcev toplotne energije.
Na žalost domača industrija ni sledila potrebam tržišča glede merilcev, tako po kvaliteti kot tudi po količini, restrikcije na področju uvoza pa so dodobra zaprle tudi možnosti uvoza. Zato kljub sprejetem odloku o obvezni vgradnji nismo mogli vztrajati na izvršitvi.
Kljub temu smo poiskali vse možnosti, tako da je vgradnja merilcev na industrijski potrošnji in individualnih porabnikih stekla. Danes imamo merjenje pri večini industrije in cca 70 % individualnih potrošnikov. Nikakršnega merjenja pa nimamo na področju družbeno stanovanjskega fonda. Zatika se pri financiranju. Pri komunalni skupnosti ugotavljajo, da to ne sodi v njen program, na Stanovanjski skupnosti (kamor sodi) pa vgradnjo merilcev ne uvrstijo v program. Tako nam zajetni del potrošnje, kjer se ugotavlja v velikih primerih zelo neracionalna poraba (odprta okna), uhaja iz rok. Tudi tu bo potrebna širše zasnovana in podprta akcija.
Ad. 4.
Upravljanje in vzdrževanje tako obširnega omrežja, kot je toplovodno, zahteva polno angažiranje in zavest ter strokovno znanje delavcev, ki na tem delajo. Ker pa je zaradi subjektivnih faktorjev zelo težko zadostiti vsem tem pogojem, pogostokrat prihaja do daljših izpadov ogrevanja, pregrevanja in ostalih nepravilnosti. Zato smo pričeli uvajati sistem daljinske kontrole in upravljanja s katerim kontinuirano vršimo nadzor in upravljanje nad elementi v TPP. Do sedaj imamo od skupno 250 TPP priključenih na ta sistem 38 TPP. Ko bo vsa mreža opremljena s tem sistemom, bomo lahko bistveno kvalitet-neje zastavili program racionalne distribucije, ažurnost odprave pomanjkljivosti bo zaradi kontinuiranega nadzora in takojšnjega javljanja veliko večja, število zaposlenih pa se bo lahko racionaliziralo na nujno intervencijsko službo ter vzdrževanje.
Ad. 5.
Kot upravljalci imamo možnost nadzirati in zahtevati uporabo predpisov o racionalni rabi in varčevanju s toplotno energijo le preko komisije za izdajo soglasij in izvedenca na tehničnem pregledu. Vendar pa naša prizadevanja pri investitorjih niso najbolj priljubljena, zaradi česar smo večkrat kritizirani kot birokrati, ki s tem samo podra-žujemo gradnjo itd.
Nemočni smo tudi kar se tiče kvalitete izvedbe izolacij (ravne strehe, kleti...), kakor tudi načina izvedbe instalacij, da bi bilo omogočeno merjenje (enocevni sistemi — Šalek TTT»
Tu bi odločujočo vlogo morali odigrati investitorji in nadzorni organ, predvsem pa projektanti, ki so po 34. členu Pravilnika o racionalni rabi energije pri gTetju in prezračevanju objektov ter pripravi tople vode (Ur. list SRS 31/84) dolžni in odgovorni, da izvajajo določila tega pravilnika. Investitor oziroma zastopnik investitorja niti ne prekontrolira, če so projekti v skladu s tem pravilnikom, jih plača, pojem pa od nas izsiljuje izdajo soglasja. Dokler ne bomo ukrepali proti odgovornim, ki podpišejo, da so v projektu upoštevani vsi ti predpisi, v resnici pa niso, tega problema mi sami ne bomo mogli rešiti.
S tem prvim delom sem poizkušal odgovoriti na del delegatskega vprašanja, ki se nanaša na to, kakšne ukrepe in aktivnosti smo v okviru naših obveznosti in pristojnosti v cilju' varčevanja z energijo v tem obdobju izvajali.
Drugi del se nanaša na obračun toplotne energije, ki bi stimuliral uporabnike in izvajalce, da varčujejo s toplotno energijo. Ta obračun
smo uvedli z uvajanjem toplotnih števcev na ta način, da smo diferencirali ceno na ceno energije in zagotovljeno moč.
S Splošnimi pogoji, kateri so bili sprejeti na skupščini SKIS, dne 15. 12. 1976, smo se z uporabniki dogovorili za načine obračuna toplotne energije (poglavje XII in XIV). Ti načini so pavšalni obračun ter obračun po števcu. Pri industrijskih odjemalcih je način obračuna po števcu že ves čas v uporabi, medtem ko na široki potrošnji to zaradi skromnega števila števcev ni bilo sprovedeno. Po letu 1982 je prišlo do množičnega vgrajevanja števcev pri individualnih potrošnikih, zaradi česar smo tudi te vključili v način obračuna, kot ga določa 72. člen Splošnih pogojev. Tak način si nismo sami izmislili zato da bi ga zakomplidrali, ampak smo ga povzeli za tistimi, kateri so že ves čas tak način obračuna uporabljali (Ljubljana, Zagreb, Novi Sad ....). Ti načini obračuna so tudi podrobno opisani in opredeljeni v za to stroko najvažnejši zbirki predpisov in standardov s področja ogrevanja in klimatizacije v originalnem naslovu: Taschenbuch fur Heizung und klimatechnik, 61 Ausgabe, avtorjev Hermana RECKNAGLA in Er-berharda SPRENGERJA in srbohrvatskem prevodu iz leta 1982 v poglavju 266, kjer so analizirani stroški ogrevanja, ter v poglavju 224-10, stran 441, kjer so obdelane tarife. Tak način obračuna je predviden tudi v osnutku »Pravilnika o dopustnih toplotnih izgubah zgradb in ukrepov za smotrno rabo energije pri gretju in prezračevanju zgradb ter pripravi tople vode«, ki ga na podlagi 61. člena Zakona o energetskem gospodarstvu in na podlagi 79. člena Zakona o graditvi objektov izdajata predsed. republiškega komiteja za industrijo in gradbeništvo in republiški komite za energetiko. Ta pravilnik poleg ostalih ukrepov za varčno porabo energije določa tudi pogoje merjenja in obračuna toplotne energije v členih od 19. do 25. Takšen način obračuna pa bi ob pravilnem razumevanju moral vzpodbujati racionalno rabo toplotne energije. To trditev lahko podkrepimo s sledečim:
1.	Z zniževanjem temperatur v stanovanju lahko uporabnik varčuje samo na energiji, vendar le do določene meje, katero določa izolacija objekta in objektivni standard, katerega želi uporabnik imeti (19, 20 ali 21°C; en ali več prostorov; 2 ali 5 m3 tople vode).
2.	Z uvedbo zagotovljene moči neposredno vzpodbujamo uporabnike k razmišljanju o racionalni rabi energije in sicer tako da bi:
—	če želi uporabnik zmanjšati strošek, mora zmanjšati priključno moč
—	da labko zmanjša priključno moč, mora zmanjšati število ogreval
—	če pa želi zmanjšati število ogreval, mora dodatno izolirati stavbo, ali pa se odpovedati ogrevanja — nekaterih prostorov
—	če pa izvedemo vse te aktivnosti, pa pridemo do željenega cilja — racionalizirati potrebe po toplotni energiji z vsemi tistimi ukrepi, katere trenutno veljavni akti o racionalni rabi energije za novogradnjo zahtevajo.
Ker pa nekateri uporabniki želijo spremeniti ta način obračuna, obdržati pa svoje neracionalno dimenzionirane instalacije, se s takšnimi spremembami razumljivo ne moremo strinjati, saj po dragi strani ravno uporabniki s preveč dimenzioniranimi instalacijami zasedajo prevelike kapacitete, katere bi lahko odstopili dragim, namesto da ogromne vsote vlagamo v pridobitev novih virov.
Zato je ta način obračuna zelo stimulativen za vse načine racionalne rabe toplotne energije.
To je pa tudi nedvomno razlog, da so tak način obračuna uvedli varčni Nemci že pred mnogo leti, iz njihove literature in prakse pa smo,ga za vsemi večjimi toplarnami Jugoslavije tudi mi prevzeli.
Pri FAGG Ljubljana je trenutno v izdelavi raziskovalna naloga »Enostavna in razširjena reprodukcija komunalne energetike«, katero financira Splošno združevanje energetike in DO s področja komunalne energetike, od katere pričakujemo, da bo nevtralno podala odgovore na te dileme in poizkušala tudi poenotiti načine obračuna vsaj v Sloveniji.
VPRAŠANJE:
Že tretje leto zapored je bila v družbenopolitičnem zboru SkupšAi-I ne občine Velenje dana pobuda za drugačno organiziranje odstranjeva-
nja snega brez prevelike uporabe soli, ki povzroča veliko škodo na okolju in vozilih. Tudi na zadnjem zasedanju zbora je delegat ponovno opozoril na to in predlagal, da se soljenje cest ukine.
Predsedstvo občinske skupščine je sklenilo, da nij komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja pripravi celovito informacijo in stališča do te problematike, ter jih posreduje ustreznim organom in skupščini. Za informacijo navajamo, da smo v preteklih letih tovrstno pobudo pošiljali na Vekos, vendar odziva ni bilo.
ODGOVOR:
Na seji DPZ, ki je bila 24. septembra 1985 je bilo ponovno postavljeno delegatsko vprašanje glede upravičenosti, smiselnosti in po trebnosti soljenja cest pri zimskem vzdrževanju.
Po posvetovanju s komunalno organizacijo in cestnim podjetjem dajamo zborom občinske skupščine naslednji odgovor:
Snežne padavine močno poslabšajo razmere in prometno varnost udeležencem v prometu, zato so vzdrževalne službe komunalnih in cestnih organizacij zadolžene za čimprejšnjo odstranitev snega in prometno usposobitev voznih površin.
Na prometnih površinah, kjer je velika prometna frekvenca obstaja nevarnost nastajanja zaledenele snežne podlage, takoimenovane »snežne deske«, ki jo kasneje.ni mogoče odstraniti s pluženjem in ki lahko predstavlja veliko nevarnost za udeležence v prometu.
Zaradi tega uporabljamo tako pri nas, kot v večini sosednjih držav na magistralnih, regionalnih in lokalnih cestah ter mestnih ulicah za preprečevanje nastajanja snežne deske sol, ponekod pa še kalijev klorid, ki poveča učinkovitost pri tako zelo nizkih temperaturah. Peskanje zasneženih površin je zadovoljivo samo na manj frekventnih prometnih površinah, zato se tudi pri nas poslužujemo peskanja tam, kjer ni verjetnosti nastanka večje zgladitve snežne deske
Pri tem pa je potrebno povdariti, da je soljenje prometnih površin lahko minimalno, zadosti učinkovito in komaj škodljivo le pri pravočasno opravljenih vzdrževalnih akcijah takoj po pričetku sneženja.
To zahteva odlično organizacijo vzdrževanja ter sodobna tehnična sredstva z zadostnimi zmogljivostmi v vsakem času zimskega obdobja, kar ima tudi svojo ceno.
Na področju organizacije zimskega vzdrževanja je tako v komunalni organizaciji, kot v cestnem podjetju storjeno veliko naporov, še vedno pa tako v eni, kot v dragi sredini uporabljajo zastarelo opremo, kar je ob pogostem in obilnem sneženju razlog za prekasno in zato prekomerno soljenje prometnih površin.
V	takih primerih imajo vzdrževalne službe predvsem v vidu prometno varnost udeležencev v prometu, manj pa posledice soljenja na naših prometnih sredstvih.
(Odgovor je dal občinski komite za planiranje, gospodarstvo in varstvo okolja)
Stališče občinske konference SZDL o vprašanju odprtih ali zaprtih list za volitve delegacij in članov organov ter posameznih funkcij v občini Velenje (po sklepu — zahtevi zbora krajevnih skupnosti)
Pri volitvah Članov delegacij zakonodaja za sedaj omogoča glasovanje na podlagi odprtih kandidatnih list, razen za družbenopolitični zbor. Možnosti za to morajo biti opredeljene tudi v statutih družbenopolitičnih skupnosti in SIS oz. v samoupravnih aktih temeljnih samoupravnih organizacij in skupnosti. Zato moramo v tem času preveriti, ali vsi samoupravni akti omogočajo oblikovanje oz. uporabo odprtih kandidatnih list.
V	zvezi s širšo uporabo odprtih kandidatnih list pa velja poudariti pomen takšnega aktiviranja družbenopolitičnih organizacij, ki bo omogočalo spreminjanje volitev v nenačelno borbo za oblast ih razvijanje liderskih teženj. To je mogoče preprečiti zlasti z javno opredelitvijo in doslednim upoštevanjem kriterijev za določanje kandidatov za posamezne funkcije. Prav tako zavzemanje za odprte liste ne sme pomeniti, da bi moralo biti vedno tudi v zadnji fazi volitev več kandidatov za eno funkcijo. Ali je to smiselno in koristno, naj očenijo samostojno kandidacijske konference.
PRISPEVKI MLADIH DOPISNIKOV
V svetu želja
Zgodilo se je nekega dne. Bila sem zelo razočarana. Čeprav sem se prejšnji dan veliko učila, sem dobila slabo oceno.
Doma sem se usedla za mizo ter se potopila v domišljijo. Predstavljala sem si, kako bi bilo lepo, če mi ne bi bilo treba vedno ubogati očeta in matere ter poslušati, naj se učim, da bo kaj iz mene.
Bolje bi bilo, če bi oče in mama ubogala mene, ki bi jima ukazovala. Ves dan bi lahko presedeli in prebili skupaj. Za ostala opravila pa bi imela robote ter denaija sploh ne bi potrebovala.
Tisti hip pa stopi v sobo mati in pravi: »Alenka, kaj je s tabo in tvojim učenjem, nekam si zamišljena, morda ni kaj narobe v šoli.«
Te besede so me ganile in uvidela sem, da mi zopet ne preostane nič drugega kot da se še bolj potrudim pri učenju.
Alenka Pirtoršek, 6. a OŠ bratov Letonje Šmartno ob Paki
Tovarišice
Učijo nas tovarišice, tehnični pouk pa tovariš. Naše tovarišice so zelo stroge, če smo poredni in ne ubogamo. Kadar pa smo pridni in se lepo učimo, so prijazne in imajo za vsakogar toplo besedo. Tovarišice se trudijo z nami, da bi se čimveč naučili. Imamo tudi izvenšolske dejavnosti, kjer se učimo šivati, kuhati, plesti in še vrsto dragih koristnih stvari. V
O j, pesmice
»Oj, pesmice moje, kaj vam pa je? Zakaj ste tak tiho? Povejte mi že.«
»Oh, kaj bi ti pravile, ko pa smo bolne vse.« »Kaj vam pa je?« »Umrle bomo.« »Ježeš, pa menda ja ne? »Pomagala vam bom.« »Kako pa ?« »Saj ne moreš!« »Napisala vas bom!«
Cvetka Dražnik, 6. a COŠ Biba Ročk, Šoštanj
Svoboda
1.	Kako lahko smo srečni zdaj, saj svobodni smo vsi,
a pred davnimi leti, še vemo kdaj, je po naši zemlji tekla kri.
2.	Tu vojaki so bili,
mladi in stari, hudobni vsi, saj streljali naše, dobre so ljudi.
3. Zdaj so to le pravljice, pravljice hudobije zle, zdaj srečni smo zelo, saj živimo svobodno in lepo.
Tatjana CEVZAR, 4. a COŠ Veljko Vlahovič Titovo Velenje
podaljšanem bivanju pa tovarišice učencem pomagajo narediti domačo nalogo. Veseli me, da imamo na šoli tako skrbne tovarišice, ki nas učijo, se z nami trudijo in pripravljajo za življenje, ki ni vedno lahko.
Manuela Rojnik 5. a. OŠ XIV. divizije Titovo Velenje
Mladi; sodelovanje;
razvoj, mir
Mladi živimo po vsem svetu. Črnopolti in belci, revni in bogati. Ali so razlike med nami? Kako živimo vsi mladi? Po kakšnih tirnicah teče naša življenjska razposajenost in norost? Takoj pomislimo na tiste, ki živijo v vsakodnevnem streljanju, pobijanju, bežanju in lakoti ter suši. Vse to naredi še tako mladega človeka
Skupina Gib iz Titovega Velenja
starega, odraslega in zrelega. Ne pomisli več'na igro, norčije. Za vse to so prikrajšani! Vendar jim ni ukradena le mladost. Kje se izobražujejo? Mar v požganih, porušenih stavbah? Ne, to ni mogoče. Tako poteka njihov življenjski tok enolično. Brez razvedrila. Povsem mrtvo. In kaj pravimo na to mi, ki preživljamo mladost v mira, svobodi. Skušamo jim pomagati. Poskušamo sodelovati, se povezovati z njimi s pomočjo OZN. Pošiljamo jim vse, .kar pogrešajo. Najraje bi v paket vložili tudi malo svoje nore mladosti, da bi jo tudi oni uživali. Naša srca so polna mladosti. Čutimo to. Saj iz nas kar vre želja in volja po življenju, iz nas veje mladostniška in morda še tudi otroška nasmejanost in razposajenost. Smo kot mlada žre-beta, ki izkoriščajo vse to, dokler ne odrastejo, dokler jim vse to ni vzeto...
Valerija ŽAGER, 8. b
COŠ BIBA RČCK, ŠOŠTANJ
Kulturni dan
Kulturni dan je pripravila tovarišica Valenčakove, ki poučuje likovno vzgojo. Kulturni dan je trajal ves dopoldan v avli šole.
Najprej smo se po oddelkih predstavili. Mi smo zaigrali Lisico — kmetico. Dobili smo naloge in se posedli za mizice. Delali smo dve uri. Naš oddelek je imel zahtevno njlogo. Zdi se mi, da so najbolj uspele ptičke — prekrite z zrnjem, obarvani kamenčki, ki so predstavljali živali in Slike.
Vse izdelke smo razstavili. Všeč nam je bilo, ker je bila likovna vzgoja ta dan nekaj posebnega. Vsi so nas gledali, občudovali, ter se ustavljali pri eni ali dragi skupini. Po opoldanskem odmora smo naredili razstavo. Več dni smo jo hodili gledati.
Urška Šramel 2. c COŠ V. Vlahoviča
Odhajaš
Zdaj, ko odhajaš, zdaj mi je hudo!
Toliko misli je, ki jedmajo vsaka k zase, toliko neizrečenih besed...
Lepo je hoditi ob tebi molče, brez cilja,
poti so enake, enaki koraki...
Veter se je ujel v razmršene lase
in v mrežni noči se med mesečino
prepletajo zvezdnati odsevi...
V nama se zbudijo občutki zaželene sreče.
Nikoli je nisva našla ...
Lica so mokra od solz,
nočem, ne morem več,
ti pa odhajaš.
Iris Krevžnar. 7. a COŠ bratov Mravljakov
1t. st
OBJAVE, RAZPISI
Titovo Velenje it 12. decembra 1985
Gostinstvo Paka Titovo Velenje Hotel Paka
vas vabi na
prijetno silvestrovanje
v restavracijo hotela PAKA in DISCOTEKO Rdeča vrtnica za zabavo v najdaljši noči leta bodo poskrbeli:
—	ansambel ŠTIRJE KOVAČI
—	ansambel RENDEZ-VOUS
—	ansambel i AN K ROČK
—	ansambel CHATEAU
—	novoletni DISCO SHOW — IZBOR MISS silvestrske noči
Cena silvestrove večerje
—	restavracija hotela	3.500, — din
—	discoteka	■ -	2.000,— din Informacije in rezervacije sprejema recepcija hotela PAKA, tel. (063) 853-351
ŽELIMO VAM SREČNO 19861
GOSTMSKO PODJETJE
TURIST
NAZARJE
HOTEL TURIST MOZIRJE
vabi na prijetno
silvestrovanje
v domu TVD Partizan v Mozirju.
V ceno 3.000 dinarjev je vključen novoletni menu in hladni narezek po 24. uri.
HOTEL TURIST
vas vabi tudi na vsakoletni
novoletni ples
2. januarja v domu TVD Partizana. Rezervacije sprejemajo tudi po telefonu (063) 831-022.
HOTEL PLANINKA UUBNO
vabi na
silvestrovanje.
Cena silvestrskega menuja je 2.700 dinarjev, pozanimate pa se lahko na številko (063) 840-021.
Lokali Gostinsko-turističnega podjetja Turist nudijo tudi gostinske usluge skupinam do 80 oseb.
Priporočajo predhodno naroč'lo, telefon (063) 831-022. Priporoča se Gostinsko-turistično podjetje Turist Nazarje.

Gostinstvo Paka, p. o. Titovo Velenje, Rudarska 1
Hotel Paka — restavracija
hotel PAKA — restavracija vabi svoje goste na
| predsilvestrske družabne večere s plesom
[ 14. decembra ob 20.00 uri z gostom večera EDVINOM FUSERJEM in R plesno skupino »NATVA«
I Postregli vam bomo z domačimi in FLAMBIRANIMI JEDIU
21. decembra ob 20.00 uri, tokrat vam bomo ponudili jagnjetino in druge specialitete.
28. decembra 1985 ob 20.00 url pa boste lahko med drugimi jedili izbirali tudi dobre PALAČINKE.
■ 2». I izbi
I Zabavali vas bosta skupini ODMEV - ECHO
L ystop je prost, priporočamo pa rezervacije na telefon 853-351. ^Vljudno vabljeni!
I
&
boutlor
m
če želite biti lepo, poconi in sodobno oblečeni, se oglasite v
BOUTIOUE NITKA
Na Splitski 19, v naselju šalek-Gorica v Titovem Velenju
Lokal je odprt vsak dan od 13. do 18. ure ob sobotah pa od 8. do 12. ure
Priporoča m IRENA TEROLAV — BOUTIOUE »NITKA« NA SPLITSKI
19, v naselju Šalek-Gorica v Titovem Velenju, telefon: (063/858-896)
OGLAŠUJTE V NAŠEM ČASU
Male oglase, čestitke in zahvale sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo na Foitovi 10 v Titovem Velenju. Pri nas se lahko oglasite vsak dan v naslednjem času: ponedeljek, torek, četrtek in petek od 8. do 10. ure ter od 11. do 13. ure, ob sredah pa od 8. do 10. ure in od 13. do 16.30 ure.
RADIO VELENJE
Na radiu Velenje so čestitke ob nedeljah od 14.45 ure, ob petkih od 17. ure dalje. Odslej pa vrtimo čestitke tudi od ponedeljkih in sredah od 18. ure dalje.
OPEKARNA MARIBOR < RADVANJE
Maribor, StrefiSka 16 a
GRADITELJI
PO ZNIŽANIH CENAH IN Z BREZPLAČNIM PREVOZOM D0160 km
MONTAŽNI STROPOVI »NORMA«
Tatefon
S POPUSTOM PRODAJAMO TUDI TRAJNOŽARNE PEČI	<5 r (062) 39-911
ZDRAV SEM
Prispevke za nadaljevanje izgradnje in posodobitev novih prostorov BOLNIŠNICE CELJE lahko nakažete na naslov:
SKLAD ZA MODERNIZACIJO BOLNIŠNICE CELJE Žiro račun: 50700-640-100084
gorenje
sestavljena organizacija združenega dela, o. o., Titovo Velenje
Komisija za delovna razmerja DS Splošni posli OORE-NJE SOZD oglaša prosta dela in naloge v Informacijsko dokumentacijskem centru
1.	PREVAJALEC ali SAMOSTOJNI PREVAJALEC nemškega jezika
2.	PREVAJALEC ali SAMOSTOJNI PREVAJALEC angleškega Jezika
Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje posebne pogoje: pod 1.
—	višješolska ali visokošolska izobrazba ustrezne smeri
—	zaželjene delovne izkušnje na področju prevajanja (lahko tudi začetnik)
—	aktivno znanje dveh tujih jezikov
a)	nemški jezik
b)	znanje drugega tujega jezika
pod 2.
—	višješolska ali visokošolska izobrazba ustrezne smeri
—	zaželjene delovne izkušnje na področju prevajanja (lahko tudrzačetnik)
—	aktivno znanje dveh tujih jezikov
a)	angleški jezik
b)	znanje drugega tujega jezika .
Kandidati morajo dobro obvladati slovenski jezik. Z vsemi.kandidati bo opravljen preizkus znanja. Za navedena dela in naloge pod točko 1 se sklene delovno razmerje za nedoločen čas.
Za dela in naloge pod točko 2 se sklene delovno razmerje za določen čas — nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu. Določeno je poskusno delo po pravilniku o delovnih razmerjih.
Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 dneh po objavi oglasa na naslov:
GORENJE SOZD, DS Splošni posli, sektor kadrovskih zadev 63320 TITOVO VELENJE, Partizanska 12.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 45 dneh po poteku roka za prijavo.
vas vabi in pričakuje
Organizira poslovna kosila, slavnostne večerje, družabna srečanja In pogostitve ob osebnih praznikih.
Kuhinja nudi poleg klasičnih tudi posebna tuja in domača jedila. Več kot 80 različnih vrst vin lahko zadovolji tudi najbolj zahtevne goste.
VLJUDNO VABLJENI!
12. decembra 1985 * Titovo Velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas cas * stran 11
M ALi OGLAS!
PRODAM HIŠO V STAREM VELENJU. Stari trg 2. s 1250 m' zemlje, najboljšemu ponudniku. Ogled je mogoč v nedeljo 8. 12. 1985, informacije po telefonu 078 860-332. MLAD ZAKONSKI PAR išče prazno sobo v Titovem Velenju ali okolici. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »mlad zakonski par«. UGODNO PRODAM osebni avto SUNBEAN HUNTER - DL 1500. Telefon 853-655, vsak dan od 15.30 ure dalje. Registriran do septembra 1986.
KOLUTNIK ZNAMKE »GRUN-D1G« prodam. Telefon 063 858-093. MIREN UČITELJ zaposlen na osnovni šoli takoj potrebuje opremljeno ali neopremljeno sobo s souporabo sanitarij. Ponudbe po tel. 857-150 od 8. do 13. ure.
PRODAM GS SUPER 1,3 letnik 1979 ali zamenjam za manjši avto. Tel. 857-561.
PRODAM ZASTAVO 750 LE, letnik 1981. Prevoženih 33.000 km. Informacije po tel. (063) 701-269. SEDEŽNO GARNITURO - kotno, prodam. Informacije po tel. 856-60 zvečer.
UGODNO PRODAM trosed - raztegljiv, kopalno kad 160 cm. Tel. popoldan 855-668.
UGODNO PRODAM 1 leti star hladilnik Gorenje, HRIBAR, Ul. Vrnjačke banje 3, tel. 855-387 od 12. do 14. ure.
UGODNO PRODAM HF kasetofon in gramofon brez ojačevalca in zvočnikov, z elektronsko regulacijo zvoka. Informacije po telefonu 853-361 po 15. uri. Cena po dogovoru.*
IŠČEM ŽENSKO za občasno pomoč v gospodinjstvu. Telefon 855-818. PRODAM PET-DELNO OMARO ZA SPALNICO in pisalno mizo. Telefon 855-450, dopoldan in 853-107, popoldan.
PRODAM DVE JAKNI številki 40, zajčjo in črno usnjeno; ter domači kis. Telefon 857-891.
Takšnih večerov si oskrbovanci še želijo
Podkrajski fantje razveselili oskrbovance
Podkrajski fantje (pevski kvartet in instrumetalni trio) so pripravili v Domu za varstvo odraslih v Titovem Velenju koncert, ki se ga je udeležilo veliko število oskrbovancev.
Ob tej priložnosti je vsem prisotnim prebral nekaj svojih pe-
smi tudi Peter Rezman, ki je povezoval program.
Prav bi bilo, da bi se še kdo spomnil in oskrbovancem pripravil tak prijeten nastop in jim tako skrajšal dolge zimske večere.
L. O.
PRODAM RAČUNALNIK ZX SPECTRUM 48 K s kasetami. Informacije po telefonu 858-072. JUGO 55 L letnik 1985, prodam. Telefon dopoldan 856-456 ali popoldan 857-669.
UGODNO PRODAM BARVNI TV SPREJEMNIK »Gorenje« - rabljen. Telefon 881-304, zvečer. PRODAM KRZNENO JAKNO avstralska ovca, številko 38 in podložen balonski plašč št. 40. Telefon 853-533 od 14. ure dalje.
10% POPUSTA DOBIJO STRANKE, ki koristijo naše kozmetično-fri-zerske usluge v dopoldanskem času. KOZMETIČNI ATELJE »M« Kardeljev trg 10, Telefon 853-569.
DEŽURSTVA
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIK v zdravstvenem domu Titovo Velenje:
14. in 15. decembra 1985 dr. Miroslav PAVLOVIČ, Petra Staneta 13, Titovo Velenje
DEŽURNI VETERINAR na veterinarski postaji v Šoštnju:
od 13. decembra do 19. decembra 1985 MILAN MATKO, Topolšica 15, telefon 891-166.
I
Sporočamo žalostno vest, da je umrl dragi- stric
Franc Jezernik
iz Gaberk pri Šoštanju
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: Marta z družino
Umrla je draga mama in babica
Katarina Zemljak
roj. KOLAR
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sostanovalcem za podarjeno cvetje in
vsem ostalim, ki so jo pospremili na zadnji poti. Hvala kolektivu TOZD Remontna delavnica Jamske mehanizacije in stari ESO ter sodelavcem Družbene prehrane. Zahvaljujemo se pevcem, godbi in govornikom za poslovilne besede. Hvala duhovniku za opravljen obred. Posebna hvala družini Sermek za nesebično pomoč v
težkih trenutkih.
Žalujoči: hčerke Katica, Marija, Erna in sin Emil z družinami, vnuki Romana, Irena, Emilček,
Edi, Zoran ter ostalo sorodstvo.
O mami, ničesar več ti ne morem dati. Ne sonca, ne smeha, ne niz drugih poti. Samo cvetke in svečke, samo te grenke solze in strto, skeleče srce, ki za teboj onemoglo ječi: »O mami, zakaj?«
ZAHVALA
Ob' boleči in nenadomestljivi izgubi drage mame in ljube ome
Marije Hudournik
roj. ŠRIMPF iz Titovega Velenja
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, z nami sočustvovali, darovali cvetje ter se pridružili
spremstvu na njeni zadnji poti do tihega doma. Za nesebično pomoč se posebej zahvaljujemo sosedom Škraber, Bašič, Pilih, miličnikom, dr. Maroltu, Ivanki Rabič, Darji Šmon, Darku Jelenku, Mariji Žnider, WO Šoštanj, DO REK — ESO, DO Keramika, Liboje. Prisrčna hvala Kristi Vah in Milanu Felicijanu za poslovilni govor in duhovniku za opravljen obred.
Žalujoči: hčeri Jožica in Mojca, sinova Silvo in Franc.
iJ3\!7®p000 USQfl[p(g@DOD
tozd DDC§>W@DuQ D@GQD
maloprodaja
r

ERA T. VELENJE
UGODEN NAKUP
RAZNOVRSTNEGA BLAGA S POPUSTOM
—	novoletni sejem v blagovnici Standard od 16. decembra 1985 dalje
fr možnost nabave darilnih kuponov s 5% novoletnim popustom
—	ponudbo aranžiranih novoletnih daril
—	obisk »dedka Mraza« v poslovnih enotah
Priporočamo vam široke izbire blaga s popustom:
sobna gugalnica , gospodinjska deska i nožem britvice TPR 1 peneča kopel 5 I sirop limona Tališ 1/1 sok grappefruit Presad 1/1 darilni karton ERA Vino Šmartno čokonara Pionir 150 g Pionir mešani bonboni 400 g Komed 4 Soko 200 g Pariz čajno pecivo Koestlin 500 g sardine Zlati Beograd Droga sardine predjed Izola brand
maloprodajna cena
830,12 531,07 141,79 1.482,35 312,— 161,— 672,-73,51 159,21 84,80 169,60 89,54 86,09
V POSLOVNIH ENOTAH STANDARD, NAMA IN SODOBNA OPREMA SMO VAM PRIPRAVILI ŠE POSEBNO PONUDBO, IN SICER:
Nama in Standard bela tehnika Gorenje
—	ČB TV Gorenje z daljinskim upravljanjem
—	likalnik Elma
—	fen Tina
—	kavni mlin
—	varilec vrečk
—	Multipraktik
Nama:
— volna Jasna kg
Standard
—	avtomobilske preproge — itison za Z 101 grt.
—	avtomobilske preproge — itison za Z 750 grt. -=- lestenci Sijaj Hrastnik
Sodobna oprema
-	REX stol
—	REX miza
10 % ceneje
87.035,-3.341,20 3.807,70 3.149,65 4.447,05 25.021,55
2.667,85
3.200,-2.500,-10 % ceneje
4.900,-4.900,-
Daturne obiskov dedka Mraza na posameznih prodajnih mestih bomo sporočili kasneje.
POLEG VSEH NAVEDENIH UGODN0STI PA ZA NAŠE KUPCE PRIPRAVLJAMO V VSEH TRGOVKAH IN NA NOVOLETNEM SEJMU ŠE POSEBNO PRESENEČENJE.
MILIČNIKI SO ZAPISALI • MILIČNIKI SO
Občinska liga v košarki
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje bo organiziralo občinsko ligo v koiarkl za ekipe, ki se lahko prijavijo kot krajevne skupnosti, delovne organizacije, šole usmerjenega izobraževanja in svobodno formirane skupine občanov.
Tekme bodo ob sobotah popoldan ali nedeljo dopoldne v telovadnici Centra srednjih šol v Titovem Velenju.
Ekipe, ki se bodo prijavile, morajo poravnati denarno soudeležbo v višini 2500,00 dinarjev na žiro račun ZTKO občine Velenje, številka 52800-678-56117, do sestanka vodij ekip, kjer predlože peti nalog vplačila. Sestanek vseh vodij ekip. pa bo v ponedeljek, 16. decembra ob 19. uri v prostorih ZTKO občine Velenje, Foitova 2. Vsa nadaljna navodila na sestanku.
Tek na grad s smučarskimi palicami
Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje bo v soboto, 14. decembra, pripravila že II. tek na grad s smučarskimi palicami. Tekmovanje se bo pričelo ob 11. uri.
Prijavite se lahko eno uro pred startom v prostorih ZTKO občine Velenje (Foitova 2).
Tek bo razdeljen na naslednje kategorije: cicibani/ke 1000 m, pionirji/ke 1000 m, mladinci/ke 2000 m, člani/ce
2000 m in veterani 1000 m.
Start teka bo v Starem Velenju, cilj pa pod skakalnico. Start cicibanov in cicibank bo ob 11. uri. Tekmovalci startajo posamezno s presledkom 30 sekund.
Če bo deževalo, prireditve ne bo. Tekmovalci bodo tekmovali na lastno odgovornost. Vsi udeležendT bodo dobili značke, najboljši v posameznih kategorijah pa priznanje.
Velenje : Minel 18.14
Vse boljša igra
Rokometašice Velenja so tudi v zadnjem jesenskem kolu prvenstva zaigrale zelo dobro in osvojile pomembni točki. Če bodo takšno igro ponovile tudi v zaostali tekmi proti igralkam Bane Seku-liča, 21. decembra v Rdeči dvorani, potem bodo lahko zelo mirno odšle na zimski odmor. Proti gostjam iz Zre-njanina so domače igralke pokazale novo odliko v igri — borbenost, ki je bila doslej bolj redka, še zlasti v zadnjih minutah srečanja. Na prejšnjih tekmah se je večkrat dogajalo, da so Velenjčanke bolj, ko se je tekma bližala h koncu, popuščale in veliko-
krat ob koncu ostale praznih rok. V soboto pa je bilo v Rdeči dvorani povsem drugače. Približno 15 minut so dajale ton igri gostje, nato pa so gostiteljice resnično dobro zaigrale v obrambi in si z veliko borbenostjo ob polčasu priigrale dva zadetka prednosti. V drugem delu so z dobro igro nadaljevale in na koncu zasluženo zmagale s štirimi zadet&i. Za zmago je treba pohvaliti vse igralke.
V fkipi so bile: Petek, Mi-salje^ič 2, S. Golič 4, Podr-zavnik 2, Kotnik 3, Felle, Hrast, Kričej 2, Bovha 4, D. Golič 1, Rednak in Čosič.
TVD Partizan Škale
»Zbrali smo se zato, da se odolži-mo vsem tistim, ki so za delo Partizana žrtvovali največ časa. Takšnih posameznikov pa je veliko, kar dokazuje tudi to, da smo že nekaj let na področju športne rekreacije v samem vrhu v naši republiki, pa tudi državi.« Te besede je izrekel Herman Arlič, predsednik TVD Partizana Skale v soboto v tamkajšnjem gasilskem domu, ko so se zbrali na priložnostni prireditvi, s katero so sklenili letošnjo
Njihovo delo je lahko vzor vsem
prav tako uspešno rekreativno obdobje.
Tudi letos so v tej krajevni skupnosti na področju rekreacije zelo veliko storili. Prejšnja leta je bilo to udarniško delo, ko so si urejevali igrišče. Letos res tega dela ni bilo toliko, več pa so storili na področju množičnosti in kakovosti dela. V njihovo društvo je včlanjenih kar 500 krajanov, ali približno polovica vseh prebivalcev krajevne skupnosti Škale-Hrastovec. So-
Smučarski skoki
Velenjčani povsod uspešno
Konec prejšnjega tedna je bila vrsta tekmovanj v smučarskih skokih, na katerih so velenjski skakalci znova potrdili svojo nesporno vrednost, pa tudi veliko obetavnost vse večjega števila najmlajših članov. Znova se je lepo izkazal Iztok Golob, ki v naši reprezentanci hitro napreduje. Tokrat je prepričljivo zmagal na 60-metrski skakalnici v Planici, na tekmovanju starejših mladincev, ki je štelo za pokal Cockte. Pri tem je premagal svojega vrstnika in tekmeca Janeza Debelaka, ki se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Zelo so se izkazali tudi drugi velenjski tekmovalci. Tamše je bil peti. Puš-nik sedmi, Mihelič dvanajsti, pionirja Pogorelčnik in Dolar pa sta v konkurenci 39 starejših mladincev osvojila odlični 22. in 25. mesto. Ekipno je na tem tekmovanju zmagala ekipa skakalcev Velenja, pred Ilirijo, v skupni razvrstitvi za pokal Cockte v vseh kategorijah pa so Velenjčani trenutno drugi za Ilirijo in pred kranjskim Triglavom, kar
kaže na zares izredno delo v velenjskem skakalnem klubu. Povedati velja še, da se Golob v Planici pripravlja na nastop na tekmi za svetovni pokal v Cha-monixu, Tamše in Pušnik bosta 12. decembra odpotovala v Italijo na tekmovanja za pokal OPA, Mihelič pa zaradi lažje poškodbe trenira doma pod vodstvom klubskega trenerja. Če bo poškodba odpravljena, se bo že v soboto pridružil tovarišem iz reprezentance v Planici.
Zelo uspešni so bili tudi pionirji na 1. tekmi za zimski regijski pokal. Pionirji B so tekmovali na Dobrovljah na 25-metrski skakalnici. Prvi mesti sta osvojila Rednjak in Kanduti, Berlot, Ka-ligaro in Koren so se uvrstili od 6. do 8. mesta, pa tudi ostali so bili zelo uspešni. Na velenjski 10-metrski skakalnici paje bila v soboto tekma pionirjev C za isti pokal, kjer so bili velenjski pioniiji na mestih od šestega navzdol, pionirka Laura Čepelnik pa je osvojila 13. mesto.
botna prireditev je pokazala, da se krajani radi udeležujejo vseh akcij, saj se jih je tudi tokrat zbralo v dvorani gasilskega doma več kot sto. Med njimi so bili tudi predstavniki vseh družbenopolitičnih organizacij, krajevne skupnosti in društev v kraju, kar zgovorno potrjuje, da delajo kot ena družina.
Plod takšnega dela pa so tudi njihovi dosežki. V akciji »Iščemo haj-boljšo krajevno skupnost« in »Rekreacija v vsako KS« so bili trikrat prvi, enkrat drugi in po enkrat drugi ter tretji v republiki, dvakrat pa so bili najboljša krajevna skupnost v državi. Med glavnimi akcijami letošnjega leta je bila »Vaška olimpijada,« na kateri se je zbrala večina krajanov, posamezne sekcije Partizana pa so izvedle nadvse lep program. 42 krajanov so popeljali tudi na vrh Triglava. Izlet je organizirala njihova planinska sekcija. Tudi s tamkajšno šolo — učenci in učiteljicami zelo dobro sodelujejo. Vsak petek popeljejo z avtobusom 80, 90 krajanov oziroma kra-jank v telovadnico Osnovne šole Mihe Pintarja Toleda v Titovo Velenje na rekreacijo, pa čeprav Partizan sam plačuje avtobus in polovico dvorane, drugo polovico pa jim plača ZTKO Velenje. No, tu pa smo že pri njiho-
vih težavah. Tu gre za finančne težave, ki jih rešujejo pač kakor vedo in znajo. Veliko denarja ne porabijo, saj se obnašajo zelo varčno, seveda pa brez njega tudi ne gre. Že samo prevoz z avtobusom na rekreacijo v Titovo Velenje in uporaba telovadnice, jih veliko staneta. Za dejavnost tudi nimajo dovolj kadrov. Tečaji, ki so daleč izven občine, so seveda spet zelo dragi. Zato se zavzemajo, da bi tečaje za vaditelje in druge kadre organizirali sami kar v Titovem Velenju, kar bi bilo veliko ceneje. Tudi primernih prostorov nimajo. Njihove sekcije uporabljajo za delo dvorano gasilskega doma, avto šole, ali prostore vrtca. Seveda pa upajo, da bo to vprašanje kmalu odpravljeno, saj bodo v krajevni skupnosti menda prav kmalu že začeli graditi nov objekt — dom krajanov.
Na sobotnih sklepni prireditvi so podelili priznanje tudi krajanki Elici Bah, kot najuspešnejši rekreativki v tem letu in Stanetu Tepeju, kot najuspešnejšemu rekreativcu. S priložnostnima dariloma so se oddolžili tudi dvema kmetoma Ivu in Jožetu Arli-ču, ki vseskozi kažeta razumevanje za delo Partizana. Tudi s tem, da dovoli-ta, da se marsikatera dejavnost odvija na njunih travnikih.
Priznanja najboljšim (vos)
—	V Družbeni prehrani REK so se malo pred 23. uro 5. decembra stepli Ž. J., Č. L., F. P. in V. R. Pri tem so V. R. lažje telesno poškodovali, vsi pa se bodo morali zglasiti še pri sodniku za prekrške.
—	V Kava baru pa sta se malo po 13. uri 6. decembra letos ste-pla A. P. in J. K. Tudi tu ni šlo brez posredovanja miličnikov.
VEČ KRAJ IZ AVTOMOBILOV
V zadnjem času so zabeležili velenjski miličniki več kraj iz oziroma z osebnih avtomobilov, največ v krajevni skupnosti Edvarda Kardelja. Med drugim je bil ukraden bencin, avtomobilska šipa, luči (storilca so odkrili), avto radio itd.
Uspešna akcija Kotnikove s krila (vos)
—	DNEVI DOMAČC1 KOLIN
od 14. do 28. decembra
(odojek, matevž s kislim zeljem in pečenko, krvavice s kislo repo, svinjska jetra na žaru . . .)
VSAK DAN OD 18.30 URE DALJE
in ob sobotah od 20. ure dalje prijetna plesna in »EVERGRIN GLASBA«
ODBOJKARSKI PLES, 21. decembra ob 20. uri — igra ansambel Oliver Tvvist s pevcem Oliverjem Antaurjem. Rezervacije obvezne!
SILVESTROVANJE IN NOVOLETNI PLES, 31. de-' cembra 1985 in 1. januarja 1986 ob 20. uri
Posebna ponudba:
—	domače buteljčno vino iz Gornjeradgonskega vin skega okoliša
—	od 29. decembra 1985 do 3. januarja 1986 igra an sambel QVIZ iz Ljubljane
—	silvestrski novoletni program: rezervacije obvezne!
ZA DELOVNE ORGANIZACIJE PRAZNOVANJE D< KONCA LETA
—	posebna ponudba jedi in pijač,
(izbrani meniji, dnevi domačih kolin in druge speciali tete . . .)
—	po dogovoru glasba tudi popoldne
sa podrobnejša pojasnila: Hotel Vesna na tel. št. 063 91-120 in 891-113.
JUDNO VABLJENI I
Fotoklub Zrno
SPOLZKA CESTA
Malo pred pol osmo uro zjutraj 2. decembra letos sta trčila v bližini gostišča Zaje voznika osebnega avtomobila CE 181—847 Karel Borinc in osebnega avtomobila CE 124—909 Ciril Verdelj. Njega je zaradi poledenele ceste zaneslo na levi vozni pas. Voznik Borinc se je pri nesreči težje telesno poškodoval, poškodovana pa je bila tudi sopotnica v Verdeljevem' avtomobilu.
SKOČIL PRED AVTOMOBIL
Voznik osebnega avtomobila CE 136—506 Bogomir Golčman je peljal 2. decembra okoli 13. ure po Foitovi cesti. Nenadoma mu je skočil pred avtomobil sedemletni Peter G. Voznik trčenja ni mogel preprečiti. Otrok je dobil lažje telesne poškodbe.
DELOVNA NEZGODA V JAMI PRELOGE
V	soboto, 7. decembra, se je nekaj po -15. uri v Jami Preloge hudo telesno poškodoval Osman Joldič. Do nesreče je prišlo ob premiku sistema Dowty.
ONESNAŽENA VODA
V	nedeljo so dobili velenjski miličniki prijavo, da so občani Bevč našli nad vodnjakom dve zakopani steklenici, iz katerih močno smrdi, nameščeni pa sta bili tako, da je vsebina počasi odtekala v vodnjak. Zadevo preiskujejo raziskovalci republiškega sekretariata za notranje zadeve. Verjetno pa je do tega prišlo zaradi skaljenih medsosedskih odnosov.
KRŠILI SO JAVNI RED IN MIR
V	Bifeju na Selah so se 4. decembra sprli in nato stepli M. T., P. D., Č. B. Posredovati so morali miličniki, saj je bil M. T. pri tem telesno poškodovan. Vsi trije pa se bodo morali zagovarjati pri sodniku za prekrške.
— V stanovanju S. B. na Foitovi cesti v Titovem Velenju je bilo 4. decembra malo pred polnočjo tako živahno, da so morali posredovati miličniki.
Prireditev so popestrile z nastopom vse sekcije Partizana
Elektra: Zagorje 109:87
Kadeti Elektre nizajo zmage na domačem igrišču in so tokrat zanesljivo premagali vrstnike iz Zagorja. Domačini so sicer na tem srečanju precej nihali v igri. Tako so v prvem polčasu že vodili za 12 točk, nato pa prednost kaj hitro izgubili, pa tudi sicer so takšno igro na tem srečanju pokazali še nekajkrat. Gostom so končno v 30. minuti pobegnili za 18 točk, od 36. minute dalje pa so morali gostje žara-
Rudar.Elektra 69:71
Na gostovanju v Trbovljah je Elektra zasluženo premagala neposrednega tekmeca v boju za vrh lestvice. Kljub temu, da so gostje igrali oslabljeni, saj ni igral Lipnik, pa tudi poškodovani Dumbuya ni mogel prispevati svojega deleža, so Šoštanjčani zaigrali zelo dobro in lepo. V prvem polčasu sta se ekipi menjavali v vodstvu, ob polčasu pa je povedla Elektra za 4 točke. Na začetku drugega polčasa sta Janič in Cajner najprej zadela vsak za dve točki, takoj zatem pa je Janič zadel še trojko in gostje so povedli z 48:37. Vendar se domačim
di velikega števila osebnih napak igrati samo s štirimi igralci. Na srečanju z Zagorjem se je izkazal Brešar, saj je z dobrimi skoki pod obema košema ulovil veliko uporabnih žog.
Za Elektro so nastopili: Vinkovič 17, Pinter 2, Oman, Mrzel 23, Gojevič 7, Kremer, Pumat, Ocepek 8, Vovk 25, Brešar 27 in Pejovnik.
Matjaž Letonje
niso predali, upornost pa se jim je obrestovala, saj so v zadnji minuti izenačili na 69:69. Zmago je Elektri zagotovil Cajner s košem dve sekundi pred koncem srečanja.
Najboljši pri Elektri je bil Janič, pa tudi vsi ostali igralci si zaslužijo pohvale za dobro igro. Po 7. kolu je Elektra s 13 točkami sama na drugem mestu, le točko za vodilnim Zagorjem. V Trbovljah so nastopili: Sevšek 4, Gaberšek 6, Pečovnik, Kitak 12, Dumbuya, Janič 21, Cajner 15, Breznik 14, Rotovnik in Plešej.
V hotelu Vesna v Topolšici
Veliko fotografij za
Foto klub Zrno je te dni presenetil z zanimivo razstavo fotografij enega naših največjih fotografov, vsekakor pa najuspešnejšega jugoslovanskega razstavljalca zadnjih let Stojana Kerbleria.
Razstava je odprta v Domu kulture v Titovem Velenju, na okoli sto fotografijah pa je umetnik pred--stavil nekaj zanimivih podob našega življenja.
Foto klub pa je prejšnji teden ob obisku Stojana Kerblerja (na fotografiji drugi z leve)"pripravil tudi žiriranje za klubsko razstavo fotografij na kateri se bodo predstavili člani ter pionirji. Najbolj so se izkazali prav ti, saj se očitno ob skrbnem mentorstvu počasi že oblikujejo v uspešne fotografe, njihovi izdelki pa pogosto
konkurirajo izdelkom starejših vrstnikov.
Med člane je mednarodni mojster fotografije Stojan Kerbler nagrade podelil takole: Stane Jeršič je prejel prvo nagrado, Stane Vovk in Lojze Ojstršek sta prejela drugo nagrado, Vlado Vr-bič in Peter Šile pa tretjo nagrado.
Med pionirji in mladinci, kjer je bila konkurenca tokrat hujša, pa je prvo nagrado dobil Robi Novosad, drugo sta prejeli Katja Lipovšek in Aljoša Videtič, tretjo pa Metod Podkrižnik, Peter Drame in Grega Kunst. Tu so bile podeljene tudi diplome, prejeli pa so jih Jože Povše, Sandi Peča-rič in Selma Filipančič.
Skupno je za klubsko razstavo prispelo 412 fotografij 45 avtor-
Stojan Kerbler
klubsko razstavo
jev. Stojan Kerbler pa je za raz- I Otvoritev te razstave bo 21. de-stavo izbral 120 fotografij 37 av- cembra v hotelu Vesna v Topol-torjev.	| šici.