430
Nekrologa.
naj si bi imel pri tem kakršnokoli svrho. — Splošno socialnopravnega značaja je razprava dr. Ivana Strohala „Priroda i pravo". Avtor sam uvodoma priznava, da je to le okostnica študije, a priobcuje jo, ker vidi, da on sam ne bo mogel dovršiti zamišljenega dela. Odlični juristi očitajo pravni znanosti sholasticizem in nekak circulus, ker nima dosle predmeta izven sebe, ampak stavi za osnovo svojemu raziskovanju samo sebe. Prof. Strohal išče v nasprotju s takim jusom prirodni objekt svoji znanosti in ga nahaja v nekem .vplivanju" človeka na svoje telo in ves vnanji svet. — Predsednik akademije dr. Tomo Maretič, avtor knjige .Istorija hrv. pravopisa", razpravlja „Jezik dalmatinskih pisaca XVIII. vijeka" (do imperativa); to je za .Jezikom slavonskih pisaca" (Rad, knj. 180) drugi prilog k historični gramatiki našega jezika. — Obenem s to serijo publikacij smo prejeli tudi drugo izdanje 8. knjige „Gr|adje" (gl. „Lj. zvon" 1916, str.336); namesto izločene .Ostav-štine Frana Krste Frankopana" je priobčena študija Ivana Milčetiča .Dva zabo-ravljena književnika iz Kaštela" (18. stoletje) in Korblerjeva publikacija: .Dvije latinske pjesme 16. vijeka u pohvalu hiskupa, nadbiskupa i petenjega kardinala Djura Draškoviča.                                                                          Dr. Fr. Ilešič.
jNlekrologa           U^w/
Dr. Karol Slane (* 1851 — |6. 9. 1916). — Spominjamo se smrti znanega slovenskega publicista. Kar je storil dr. Slane kot politični agitator in žurnalist v dnevnih vprašanjih in borbah, marsikaj tega izgine s širšega narodnega pozorišča. Kulturni zgodovinar pa ne pojde preko udeležbe, ki jo ima pokojnik ob razvoju slovenske narodnosti za dobe Jos. Jurčiča, ko je v 70. letih s svojimi duhovitimi spisi v .Slovenskem Narodu" klical in zbiral slovenstvo, a obenem ga branil s sredstvi nravnosti in v imenu nravnosti. Dr. Slane je bil duševni in gmotni so-trudnik vsakega družabnega gibanja na Slovenskem, ki je stremilo kvišku, ker je umeval svoj čas.                                                                                        Dr. L.
•j* Dr. Josip Karasek. — Z Dunaja smo prejeli poročilo, da je dne 2. julija tam umrl dr. Josip Karasek, odličen slavist in češki pisatelj. Porušila ga je pljučna bolezen, ki ga je mučila dvajset let. Pokojnika so osebno poznali starejši naši dunajski slavisti, a bil je Karasek vobče dobro znan v dunajski slovanski družbi, ki ji je posvečal vedno mnogo pozornosti. Kakor je na svojem dunajskem domu gostoljubno sprejemal svoje slovanske znance in prijatelje, tako je tudi z izredno postrežljivostjo dajal pismena pojasnila vsakomur, ki se je do njega obrnil po kak nasvet. Vse to nam poleg njegovega mnogostranskega in bogatega znanstvenega dela nalaga dolžnost, da se ga spominjamo tudi v .Ljubljanskem zvonu".
Karasek se je narodil 1. 1868. v Miletinu na severovzhodnem Češkem; gimnazijo je končal v Jičinu, kjer je 1888 maturiral. Na vseučilišču je bil eno leto v Pragi, potem pa na Dunaju, kjer je bil knjižničar Jagičevega slovanskega seminarja, in je promoviral 1. 1893. ter bil nato eno leto zaposlen v uredništvu uradne „Wiener Zeitung", 1. 1895. v biblioteki ministrstva za notranje posle, a od 1. 1896. kot urednik zabavnega dela na novo ustanovljenih „Pražskych Urednich Novin", kjer je ostal do svoje težke obolelosti 1. 1898. Od takrat je stalno živel na Dunaju;  le po leti je včasi bival blizu Jičina, kjer je imel lastno hišico.   Bil je torej