Listek.
191
je vsota istemu namenu v minulem akademiškem letu 1147 gld. Čistih dohodkov z obre-stimi vred je bilo 1490 gld. 97 kr., od prejšnjega leta pa je ostalo v gotovini 892 gld. 55 kr, torej skupaj 2383 gld. 52 kr. Troški so znašali 1782 gld. 48 kr., in gotovine je ostalo 601 gld. 4 kr,, katera vsota je na račun prihodnjega akademiškega leta shra-ujena v hranilnici na obresti. V hranilnici je tudi vsota 1100 gld., katera je bila po odborovih sklepih v zmislu društvenih pravil leta 1889/90. do 1892. /93 dodana glavnici v gotovini. — Odbor je zboroval osemkrat in je rešil 137 prošenj ; odbitih jih je bilo IO, drugim I27im pa se je dovolila vsota 1147 gld. Najmanjša jednokratna podpora je bila 5, največja pa r5 gld. Podpiranih je bilo 24 slovenskih vseučiliščnikov: 6 pravnikov, II medicincev in 7 modroslovcev. Po deželah jih je bilo 15 s Štajerskega (dobili so 771 gld), 5 s Kranjskega (dobili so 257 gld.) in 4 s Primorskega (dobili so 117 gld.). Koroškega Slovenca, ki bi bil prosil podpore, to leto ni bilo nobenega. — Odbor pod-piralne zaloge, katera bodi našim rodoljubom iz nova toplo priporočena, sestavljen je takd-le : Predsednik in blagajnik: dr. Gr. Krek, c. kr, vseučiliški profesor; predsednikov namestnik: Fr. Krušic; tajnik: Gojmir Krek; odborniki: Valerijan Preveč, Anton Vojska, Ludovik Verbnjak, Milan Mencinger; namestniki: Fr. Zitek, Zmagoslav Kac in "Jožef Vester.
Akademiško društvo »Slovenija« na Dunaji je nedavno praznovalo s prelepo slavnostjo, katere so se udeležili zastopniki vseh slovanskih narodov, svojo petindvajset-letnico. Za to priliko je zložil prof. Stritar krasno pesem, katero je uglasbil znani skladatelj A. Foerster.
Stenograf. Glasilo hrvatskog stenografskog društva u Zagrebu — Izšla je 7. in 8. številka tega lepega mesečnika, katerega ureduje prof. Fr. Magdič. Vsebina »Ste-nografu« je mnogovrstna in obseza poleg drugega kritiko Bezenškove »Stenografije«- iz peresa A. Zupana (ponatisek iz »Slov Sveta«), Ker se list pazno ozira tudi na slovensko stenografijo, bodi toplo priporočen našim slovenskim steuografom Za nečlane znaša naročnina  2 gld., za dijake   1   gld.  Člani ga dobivajo brezplačno.
»Omladina« se imenuje nov dijaški list, katerega izdaja „srpska akademska omladina u Zagrebu". ,,Omladina" izhaja po jedenkrat na mesec in veljd za vse leto 1  gld.  50 kr.
Znameniti grobovi. Dne" 3. m. m. je umrl v Belem Gradu Vojislav S. Ilijč, najdarovitejši izmed vseh mlajših pesnikov srbskih, šele v ^}. letu svoje dobe. Poro lil se je iz pesniške obitelji, zakaj njega oče, Jovo Ilijc, in dva brata so znani srbski pesniki. Vojislav je zlagal pesmi že v svojem 15. letu; jedna izmed prvih je »Ribar«, ki se prišteva najlepšim pesmim novejše srbske poezije. Ilijčevi proizvodi so izšli leta 1888. in 1889. v dveh zvezkih; hvalijo jih, da so povsem originalni takd v idejah kakor v zlogu.  Sedaj nameria  »Srpska književna zadruga«  izdati   vse njegove pesmi.
Hrvaško in v obče jugoslovansko znanost je zadela dne" 13. m. m. nenadomestna izguba, zakaj tega dne je umrl kanouik dr. Fr. Rački, neumorni učenjak in spešitelj hrvaške znanosti in prosvete, oče novejše zgodovine hrvaške, prvi predsednik jugoslovanski akademiji znanostij in umetnostij. Plemeniti pokojnik se je porodil leta 1829, v Fužinah od kmetskih roditeljev, dovršil svoje gimnazijske nauke v Varaždinu, odkoder je hotel oditi v Pešto, da bi se učil modroslovja. Ali viharno leto 1848. je provzročilo, da je opustil svojo namero in vstopil v senjsko semenišče. Leta 1849. so ga poslali v dunajski Pazmanej, kjer je sosebno proučeval slovanske in druge jezike, leta 1852. pa je bil po vrnitvi v Senj posvečen za duhovnika. Nekaj časa je na oudotni gimnaziji poučeval jezike, 110, kesneje ga je škof Ožegovič poslal v zavod sv. Avguština na Dunaj. Rački je ondu leta  1855. dosegel   doktorat in se vrnil v Senj,   kjer je zavzel   stolico cerkvene