422                 Tihozor: Spomini. — Alojzij Gradnik: ne, kdo ve.
ogibajo.    Sovraštva  tašč   in   zetov,   ki   govore o njem   naši   šaljivi listi in pripovedke, mi ni treba obširneje omenjati. —
Miti in pripovedke pa so tudi očuvale sliko življenskih razmer, kakršne so bile v oni dobi, iz katere sta mit in pripovedka. Miti skoraj vseh narodov so ohranili spomin na ono dejstvo, da je vladalo materinsko pravo in materinsko nasledstvo, predno je nastopil novi pravni red in nova organizacija.
(Konec prih.)
Spomini.
JLn zajokali so tihi večeri in zaihtele so črne noči — v duši so vstajali bolni spomini davno preteklih mi dni.
In ponavljala mi usta drhteča bridke besede so v bridko slovo: »Ljubica — ljubica — zdrava ostani, k tebi nikdar več mene ne bo!"
Tihozor.
He, kdo ve ...
,i,voja skrbna gospa mama je zvedela vse in se jezila, pa ti je o zmotah srca in zapovedih božjih govorila.
Tvoja skrbna gospa mama              Bankirja in rodoljuba celo!
bi ti rada bankirja dobila,               He, kdo ve — kot strgan študent
da bi bila v zlatu vsa                     bom rabil še kake podpore!
in se v ekvipaži vozila.
Alojzij Gradnik.