Naš časopis je doživel prvo javno predstavitev ob predstavitvi programa RADIA SLOVENSKE GORICE, na prireditvi ob 120 letnici GD Biš v Trnovski vasi.
12 VSEBINE:
15 LET DELA
TD DESTRNIK
SVETI ANDRAŽ
NOVI ZVON
Stran........2
KMETIJSKI NASVET
Stran........ 4
PRILOGA:
URADNI VESTNIK
Strani....S “18
TRNOVSKA VAS:
IGRE BREZ MEIA
Stran ....... 20
Bistro Senna
Pri Krambergeiju
Stanko Rajh s.p., Trnovska vas 43c
Telefon: 062/757-390
Pri nas se lahko odžejate vsak dan od 8. do 23. ure
-	prijaznost
-	ugodne in konkurenčne cene
-	dobra postrežba
Želimo vam prijeten dan ob obisku našega lokala. Bistro Senna se priporoča!
WorId Championship Team
DESTRNIK
15 LET TURISTIČNEGA DRUŠTVA
Turistično društvo Destrnik deluje 15 let. 18. avgusta 1996 smo priredili tradicionalni Kmečki praznik in ga popestrili z razvitjem prapora ter prikazom domačih starih obrti.
Podelili smo priznanja tistim, ki lepo skrbijo za svojo okolico. S tem jih vsaj malo vzpodbudimo, da bo naš kraj urejen, lep in za turiste privlačen.
V petnajstih letih smo si prizadevali ohraniti vsaj nekaj kmečkih (starih) običajev. Uspeli smo obeležiti vasi s smerokazi - izdelanimi na okolju prijazen
način.
Naše društvo šteje 70 članov. Redno se sestajamo vsaka 2 meseca, upravni odbor pa še večkrat.
Ko je potrebno, sodelujemo na prireditvah v kraju in v šoli, kjer smo pripravili tudi nekaj kulinaričnih razstav.
Pozimi prirejamo enodnevne kuharske tečaje in predavanja o vzgoji cvetja.
Vsako prvo nedeljo v mesecu pečemo v domu Turističnega društva domače gibanice in kruh.
Predsednica Turističnega društva Destrnik Joliča Horvat
OBČAN
Izdajatelj: Občinski svet občine Destrnik -TVnovska vas. Uredništvo: Franci Krepša (KS Sv. Andraž), Bojana Kolenko in Smiljana Hrastar (KS Destrnik). Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik - Trnovska vas brezplačno.
Javno glasilo OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK - TRNOVSKA VAS - VITOMARCI je vpisano v evidenco javnih glasil pod zaporedno številko 1365.
Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415-594/96 z dne 2.7.1996 spada časopis OBČAN, glasilo občine Destrnik - Tonovska vas -Vitomarci, med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov.
Naslov uredništva: OBČAN TVnovska vas 42, 2254 TVnovska vas.
Tel/faks: (062)757-166
Časopis OBČAN izhaja v nakladi 1450 komadov.
Lektor: Bojana Kolenko
V.d. odgovornega urednika Zmagoslav Šalamun.
Tisk in oblikovanje: Štrakl d.o.o., Sv. Trojica
k_______________________________________________________;_______4

Prikaz starih običajev. Foto Tone
DAN, KI SE JE ZAPISAL V ZGODOVINO SV. ANDRAŽA
NOVI ZVON POSVEČEN ŠKOFU SLOMŠKU
Sv. Andraž je dihal v pričakovanju 18. avgusta, ki seje zapisal v njegovo zgodovino. Kar nekaj desetletij je minilo in še večjih bo, da bomo spet doživeli kaj podobnega.
Zvon posvečen škofu Antonu Martinu Slomšku, je zanihal ob zvoniku cerkve Sv. Andraža. Njegovo pot do zvonika je s prijetno toplino v srcu spremljalo nešteto oči. Ob prisotnosti pomembnih cerkvenih predstavnikov, je mariborski škof dr. Franc Kramberger v nagovoru simboliko zvonov med drugim povezal tudi s papeževim
obiskom. Med sveto mašo, ki je sledila, so pridne roke monterjev nameščale 1200 kilogramski zvon, ki sc je pridružil 800 in 330 kilogramskima.
Končno smo zaslišali veličasten glas novega zvona, ki se je po slavnostnem delu, med pogostitvijo, pomešal s prijetnim kramljanjem, nazdravljanjem...
Ko bo veter prinašal njegov zven v posamezne dele naše fare, se bo posebej zahvaljeval vsem, ki so mu to po svoji vesti in možnosti omogočili.
Franci Krepša Foto: M. Brumen
OSNOVNA ŠOLA MLADIKA PTUI PODRUŽNICA TRNOVSKA VAS
POROČILO 0 DELU ŠOLE V ŠOLSKEM LETU 95/96
Podružnično šolo v Trnovski vasi je v šolskem letu 1995/96 obiskovalo 88 otrok.
Šolsko leto so vsi učenci uspešno zaključili in sicer jih je največ izdelalo s prav dobrim uspehom, kar 42%. Odličnih je bilo 24%, dobrih 22,7% in zadostnih 11,3% učencev. Z oceno vedenja vzorno je bilo ocenjenih 11 otrok, 76 pa z oceno primerno. Pisno pohvalo za odličen uspeh, vzorno vedenje in za delo v interesnih dejavnostih je prejelo 24 učencev.
Vzgojnoizobraževalno delo je potekalo na osnovi letnega delovnega načrta šole in letnih načrtov posameznega učitelja. Izvajali smo nivojski pouk, saj smo vse učiteljice vključene v republiški projekt v okviru OŠ Mladika Ptuj.
Naši učenci so bili vključeni v različna tekmovanja: Računanje je igra, Cici vesela šola, Vesela šola / 14 učencev seje udeležilo regijskega tekmovanja/, tekmovali so za bralno značko / osvojilo jo je 66 otrok/. Učenci tretjega razreda so opravili kolesarski izpit. Vsi četrtošolci so bili v Strunjanu v šoli v naravi, v decembru so si učenci petega razreda pridobili smučarske veščine na Rogli. V drugi polovici aprila so se učenci prvega, drugega in tretjega razreda učili plavanja v Termah Ptuj.
Plesa željni otroci so se naučili prvih plesnih korakov pod vodstvom plesne šole Urška. Tedensko je v šolo prihajal učitelj glasbe, s pomočjo katerega so si pridobivali otroci znanje za igranje na harmoniko, sintetizator.
Prva dva jesenska meseca smo bili vključeni v projekt ob 100-letnici smrti dr.Jožefa Muršca.
Igrala pred šolo, foto: Siegfrid
Na simpoziju so učenci nastopali s kulturnim programom, v šoli smo razstavljali likovna dela in izdelke iz gline.
V začetku maja so otroci skupaj z razredničarko predstavili dedkom in babicam projekt: Kaj so jedli moji dedki in babice.
Maja in junija smo izvajali projekt: 120-Ietnica gasilskega društva Biš.
Spoznali smo: lik gasilca, opremo in orodje, alarmne naprave, vozila, zaščitna sredstva, zgodovino gasilstva. Videli smo gašenje s peno in kar je bilo najbolj zanimivo - gašenje s topom. Učenci so na območju krajevne skupnoti poiskali in prešteli vodnjake in hidrante. Svoja doživetja so izrazili likovno in pisno. V šoli smo pripravili likovno razstavo. Ob zaključku smo izdali bilten, v katerem so učenci objavili intervjuje, spise, pesmice, križanke, uganke, premetanke, risbe...
Staršem, otrokom in učiteljem bo ostala v lepem spominu sobota ,28. oktobra 1995, ko smo predali namenu igrala ob šoli. Investicijo -500.000,00 sit
so v največji meri pokrili starši, krajevna skupnost ter društva .Starši so poskrbeli, da ob igralih rastejo lipe in breze in da lahko posedimo na klopcah.
S kulturnim programom smo vse šolsko leto sodelovali na prireditvah ob praznikih.
Omeniti moram še delo sveta staršev, ki sc je redno sestajal, saj je ob prehodu na 9-Ietno šolanje treba pripraviti pogoje. V letu 1995 smo pridobili ponudbe štirih projektantov. Opozorili smo tudi na urejanje lastništva šolskega zemljišča.
11.1.1996 je svet krajevne skupnosti Trnovska vas izbral projektanta Tihomira Daiča. V januarju sem na Ministrstvo za šolstvo in šport Republike Slovenije posredovala podatke, da bi o možnosti dograjevanja šole pridobili mnenje države, saj jo ta v 50% tudi sofinancira.
V aprilu sem svetu krajevne skupnosti prenesla pobudo sveta staršev za izvajanje talne telovadbe v domu krajanov. Občina nam je namreč omogočila nabavo športnih rekvizitov v vrednosti 500.000,00 sit. Sprejet je bil predlog za ureditev pogojev: zaščiti bi bilo treba le tla ter podpisati najemno pogodbo med občino, krajevno skupnostjo in šolo za dobo enega leta. Svet staršev in svet krajevne skupnosti se zavedata pomena zagotovitve pogojev ob prehodu na 9-letno šolanje - to pomeni fazno dograjevanje učilnic in vadbenega prostora za izvajanje športne vzgoje.
Se pogled v novo šolsko leto.
Po svojih močeh si bomo prizadevali doseči čim boljše rezultate na vseh področjih.
Že v oktobru se bomo predstavili s projetkom: Dere sen jaz mali bija ob 90-letnici smrti Jakoba Gomilška (v sklopu prireditev v kraju).
Vodja podružnice prof. Angela Fras
UPOKOJENSKA DRUŠTVA V NAŠI OBČINI
Znano je, da je naša občina, razdeljena na tri krajevne skupnosti Destrnik, Trnovsko vas in Vitomarce. V vsaki KS delujejo različna društva. Med njimi so tudi društva upokojencev: DU Destrnik, DU Trnovska vas in DU Vitomarci. Vsa tri društva so včlanjena v OBMOČNO ZVEZO DU PTUJ in z njo dobro sodelujemo. Sestanke sklicujejo enkrat mesečno, če je potrebno pa tudi večkrat. Seznanjajo nas s pravili, pomagajo nam z nasveti, obveščajo o srečanjih upokojencev v republiki Sloveniji. Nabavijo nam vse tiskovine, kijih potrebujemo. Članarina znaša 60 sit na člana. V tem letuje bilo srečanje upokojencev Slovenije v Planici. Povabljeni, so bili tudi predstavniki upokojencev Hrvaške in Avstrije. Udeležili smo se ga tudi člani vseh treh naših društev. Letošnje srečanje je bilo posvečeno 50 letnici enotne upokojenske organizacije v Sloveniji in se ga je udeležilo okrog 27000 upokojencev. Prvi nam je spregovoril Vinko Gobec, predsednik ZVEZE DRUŠTEV UPOKOJENCEV SLOVENIJE. Med gosti so bili tudi gospod Milan Kučan, predsednik Republike Slovenije, Jože Kotnik, župan občine Kranjska Gora, Janez Prijatelj, generalni direktor SPIZ-a in še mnogi drugi predstavniki in poslanci.
Ponosni smo bili na naše goste in obenem veseli, da so z nami praznovali 50-letno prehojeno pot. Smo pomembna organizacija civilne družbe, žal se tega premalo zavedajo državne institucije, zato je prav, da upokojenci v volilnem letu ocenimo, kdo je naš sogovornik in kdo nas podpira. Volili bomo prave ljudi in stranke, ki nas podpirajo. Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, če pa je bilo komu prevroče, se je lahko ohladil v zelenem Tamarju, v okolju prelepih gora.
Območna zveza DU Ptuj pa je organizirala, (za del Štajerske) srečanje društev upokojencev v Lovrencu na Dravskem polju, 13. julija. Naša občina je srečanje sponzorirala s 50.000 SIT. Povabljeni so bili tudi vsi župani. Tudi tega srečanja smo se udeležili člani društev iz vseh treh krajevnih skupnosti v naši občini. Vsa društva so dobila priznanja za požrtvovalno delo, ki ga opravljajo za člane.
Pripravili so bogat kulturni program, na katerem je igrala godba na pihala iz Kidričevega. Po končani prireditvi je zaigral znani ansambel narodne glasbe.Tudi zaplesali smo. Spoznali smo, daje lahko vsak dan lep, če si med prijatelji.
Tudi v naši občini si želimo še tesneje povezati in
sodelovati. Društvo Sv. Urban-Destrnik pripravlja to srečanje v nedeljo, 29. septembra, ob 14. uri. Imeli bomo sveto mašo, po maši pa kulturni program v prosvetni dvorani na Destrniku.
Vabljeni so člani vseh društev. Po kulturnem programu, nas bodo s harmoniko in pesmijo spremljali naši muzikantje.
O srečanju boste obveščeni s plakati in po Radio Ptuj. Vsem upokojencem v naši občini želim mnogo zdravja. Tudi vi napišite kaj v naš časopis Občan!
Julijana Cernezel
OPOZORILO
LASTNIKOM PSOV
Člani Lovske družine Trnovska vas v zadnjem času pri obhodih lovišča opažamo veliko klateških psov. Naprošamo lastnike, da za njih ustrezno poskrbijo, saj jih bomo v nasprotnem primeru primorani odstraniti iz lovišča (kot to opredeljuje zakon).
LD Trnovska vas
BIŠ
OB JUBILEJU BIŠKIH GASILCEV
Malo je društev v Sloveniji, ki se lahko pohvalijo s tako dolgo in bogato zgodovino, kot je Gasilsko društvo Biš. 120 let uspešnega delovanja na gasilskem pa tudi na kulturnem in športnem področju se odraža v položaju, ki si gaje društvo skozi ves čas delovanja ustvarjalo in ga danes tudi ima.
Z dobrim in načrtnim delom vodstva in vseh članov je društvo cenjeno tudi izven gasilskih vrst. Z udejstvovanjem na različnih področjih želimo tudi mi prispevati svoj delež k spreminjanju lika gasilca, ki ga ima ta v slovenski javnosti. Zavedamo se, daje to proces, za kateregaje potreben čas in da vsaka napaka lahko pomeni korak nazaj.
Spremljajoče prireditve ob našem jubileju so potekale na različnih področjih in so pokazale, da ljudje znajo ceniti delo svojih sokrajanov in ga moralno pa tudi finančno podpirajo. Dobro obiskana promocija video kasete, knjige in razglednice, mnogo obiskovalcev na gasilski razstavi ter preko 1000 ljudi na zakjučni slavnostni prireditvi so nagrada za prireditelja. Vse dogodke - od predstavitve knjige, videokasete in razglednice, projektnega tedna v osnovni šoli, otvoritve gasilske razstave, operativno - taktične vaje in seveda slavnostne prireditve s celotnim programom smo posneli in izdali na posebni videokaseti (kaseto je mogoče pri avtorju članka tudi naročiti). Medijska odmevnost (časopis, radio in televizija) priča in dokazuje, da lahko pozornost javnosti vzbudijo tudi majhni kraji ne glede na to, kdo prireditve pripravlja - tudi če so to gasilci.
Seveda ne želimo v društvu žeti le slave preteklih uspehov, zato s svojim delom in tradicijo nadaljujemo. V septembru (nedelja, 22.9.) pripravljamo predajo novega vozila svojemu namenu. Ker so v zadnjem času vse gasilske prireditve potekale izven gasilskih prostorov, smo se odločili, da bo ta potekala v Bišu pred gasilskim domom. Novo orodno vozilo je kombi Peugeot BOXER, namenjen prevozu moštva na intervencije in tekmovalnih desetin na tekmovanja. S to pridobitvijo društvo zaključuje akcijo posodabljanja voznega parka. Poleg že omenjenega vozila uporabljamo tudi avtocistcrno TAM 150 T 11 6 x 6, ki je opremljena z hitromotalno cevjo, agregatom in
Predsedniku Manfredu Jakop v zahvalo Vodič po razstavi Gasilstvo nekoč in oh 120 letnici.	danes in pobudnik za obnovo prve
Foto: Siegfrid brizgalne GD Biš.
Foto: Siegfrid
drugo potrebno opremo. S tem vozilom opravljamo tudi prevoze pitne vode, kadar je to potrebno.
Večina krajanov se še dobro spominja kulturno zabavne prireditve Slovenske gorice pojejo in plešejo, ki smo jo pripravili lani oktobra v spomin na 100 letnico smrti dr.Jožefa Muršca, ki je bil tudi ustanovitelj našega društva. Dvorana je bila po dolgem času zopet pretesna za vse, ki so si program želeli ogledati.Tudi letošnjo jesen pripravljamo podobno prireditev, na kateri bo veliko presenečenj in zanimivih gostov. Rdeča nit letošnje prireditve bo zopet eden velikih Slovencev in Bolfenčanov Jakob Gomilšek - Višečki, na katerega krajani Trnovske vasi ne smemo pozabiti. Letos marca je minilo 90 let od njegove smrti. Njegova pesem Slovenec sem je ena najbolj znanih. Veliko je pisal tudi v tedanje slovenske časopise in revije. Bil je velik domoljub, še posebej pa mu je bila pri srcu njegova rojstna vas Biš in njeni vaščani, katerim je posvetil pesem Slava Bišancev.
V Bišu s ponosom nadaljujemo našo 120-letno tradicijo in trudili se bomo pisati čim uspešnejšo zgodovino gasilstva.
Predsednik Gasilskega društva Biš: Manfred JAKOP
KMETIJSKI NASVET ORGANSKA GNOJILA
V Sloveniji skoraj ni kmečkega gospodarstva, ki ne bi redilo živine in tako razpolagalo z določeno količino živinskega gnoja. Da bi bila uporaba čim bolj strokovna in izkoristek čim večji, je treba upoštevati določena pravila.
Rastline sprejemajo hranila (N, P, K, Mg, Ca, B....) iz talne raztopine, od koder jih črpajo s koreninami. Hranila so v tleh vezana na glino in humus, ki imata vlogo skladiščenja hranil. Da bi rastline lahko čim bolj nemoteno sprejemale hranila, je poleg humosa v talni gmoti potrebna tudi ustrezna količina vlage in zraka.
ŽŽivljenje v tleh je precej razgibano, saj lahko najdemo na 1 ha tudi do 13 ton različnih bakterij, alg, plesni in 7 ton vidnih in nevidnih živalic (deževniki, bolhe, pršice...). Ves ta živi svet pa potrebuje hrano. Dobijo tako, da žre in razkraja odmrle ostanke v tleh, ki so večina rastlinski.
K rastlinskim ostankom prištevamo odmrle korenine, podornine, slamo, koruznico, hlevski gnoj.V tleh vsako leto razpade 80 % sveže organske snovi, ki se porabi za prehrano rastlin, ostalih 20 % pa se porabi za obnovo humosa v tleh. Za prehrano v tleh je potrebno letno okrog 2-5 ton SS (suhe snovi) na ha, odvisno od intenzivnosti obdelave. Večji delež pokrijejo žetveni ostanki in odmrle korenine, ostalo pa gnojenje z organskimi gnojili.
Poznamo dve veliki skupini gnojil za rastline:
-mineralna: imajo hranila v obliki soli, ki so rastlinam takoj dostopna,
-organska: so sestavljena iz organskih spojin, rastlinskih in živalskih odpadkov, ostankov in izločkov, ki pa morajo prej razpasti (mineralizacija), da jih lahko rastline uporabljajo za svojo prehrano.
Glavne vrste organskih gnojil so: gnoj, gnojnica, gnojevka in kompost. Med organska gnojila spadajo tudi slama, koruznica, korenine, strniščni ostanki, v trgovini pa je možno kupiti šoto, biopost, humovit in druge.
Gnojilna vrednost organskih gnojil (10 ton oziroma 10 m3 vsebuje v kilogramih):
Vrsta organskega gnoja	skup.	dušik fN) večklizkon	v L uporabe	fosfor	kalij
Goveji hlev. gnoj, dober	50	330 - 40	20	25	60
Praš. hlev. gnoj, kmečki	55	30-45	25	30	50
Goveja gnojev, nerazred. 50		40	25	20	70
Praš. gnojevka, nerazred.,					
močna krmila	70	55	40	50	30
Prašičja gnojevka nerazred.					
kmečka reja	60	45	35	40	50
Goveja gnojnica	20	20	20	-	60
Prašičja gnojnica	40	40	40	1	40
Konjski hlevski gnoj	65	35 - 50	30	30	60
Kurjeki, suhi	220	120 - 160	100	250	150
Kompostirani kurjeki	200	150 - 170	100	500	230
Pšenična slama	50	-	-	20	100
Koruznica	70	-	-	50	200
HumovitV	1,7	-	-	1,7	2,2
Za izkoriščanje dušika v celoti v letu porabe veljajo zgornje številke le, če navedena organska gnojila uporabljamo strokovno - tako glede porabljenih količin, časa porabe in načina zadelave v tla.
Manfred JAKOP, inž.agronomije
Q§S»
URADNI VESTNIK OBČINE DESTRNIK - TRNOVSKA VAS
Leto I, številka 1 27. avgust-veliki srpan 1996
Na podlagi 49. člena Statuta občine Destrnik-Thiovska vas (Uradni list RS, št. 47/95) je svet krajevne skupnosti Destrnik na 3. seji dne 18.6.1996 sprejel
STATUT KRAJEVNE SKUPNOSTI
DESTRNIK
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Krajevna skupnost (v nadaljnem besedilu KS) Destrnik je kot ožji del občine DESTRNIK-TRNOVSKA VAS samoupravna skupnost občanov, organiziranih na območju vasi: Desenci, Destrnik, Dolič, Drstelja,
Gomila, Gomilci, Janežovci, Janežovski vrh, Jiršovci, Levanjci, Ločki vrh, Placar, Strmec pri Destrniku, Svetinci, Vintarovci, Zasadi in Zg. Vclovlek.
7.	člen
KS lahko razpiše delni samoprispevek, ki zajema določeno območje KS. Za razpis in uvedbo delnega samoprispevka je potrebno na tem območju izvesti referendum.
II.	NALOGE KRAJEVNE SKUPNOSTI
8.	člen
KS samostojno opravlja naloge, ki jih določa statut občine in ta statut. Krajevna skupnost za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:
-obravnava vsa vprašanja pomembna za delo in življenje krajevne skupnosti ter oblikuje stališča, pobude in vprašanja v zvezi s tem;
-obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti ter daje k tem vprašanjem mnenja, stališča in pobude;
-daje soglasja oziroma mnenja k posameznim odločitvam občinskega sveta, če tako določa zakon ali statut občine;
-sprejema statut krajevne skupnosti in druge splošne akte KS;
-obravnava občinski proračun in zaključni račun proračuna občine; -obravnava in sprejema finančni načrt in zaključni račun KS;
-odloča o porabi sredstev krajevne skupnosti;
-razpiše referendum o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti; -razpiše referendum o samoprispevku krajanov in odloča o uvedbi samoprispevka;
-daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov KS, -sklicuje zbore krajanov za obravnavo določenih skupnih vprašanj; -opravlja druge naloge, ki jih na KS prenesejo organi občine, skupaj z ustreznimi sredstvi za njihovo opravljanje;
- opravlja druge naloge, kijih svet KS določi s sklepi.
V skladu z zakonom, statutom občine Destrnik - Trnovska vas in tem statutom zadovoljujejo krajani v KS določene skupne potrebe ter izvajajo naloge, ki jih je KS poverila občina.
2.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Sedež KS je v Vintarovcih 50.
KS ima svoj žig, okrogle oblike, z dvojnim robom. V zunanjem krogu je napis: OBČINA DESTRNIK -TRNOVSKA VAS. V notranjem krogu pa napis: KRAJEVNA SKUPNOST DESTRNIK. V sredini je prostor za grb. Podrobnosti o grbu določi svet KS s posebnim sklepom.
Krajevna skupnost razpolaga s sredstvi, ki so njena last, sredstvi, ki sojih v KS družili krajani, sredstvi dodeljenimi iz občinskega proračuna za izvajanje dogovorjenih nalog, sredstvi ustvarjenimi z lastno dejavnostjo in drugimi pridobljenimi sredstvi.
3.	člen
KS nastopa v pravnem prometu s sredstvi s katerimi razpolaga. Pri razpolaganju s temi sredstvi nastopa KS v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
III.	ORGANI KRAJEVNE SKUPNOSTI
9.	člen
Organ odločanja o vseh zadevah v okviru nalog KS je svet KS.
Svet krajevne skupnosti šteje 17 članov.
10.	člen
Kot stalni organ, ki ga imenuje svet KS je v krajevni skupnosti nadzorni odbor.
Za uresničevanje posameznih nalog lahko svet krajevne skupnosti imenuje delovna telesa - komisije.
1. Volitve sveta krajevne skupnosti
11.	člen
Za volitve v svet KS se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet.
Svet krajevne skupnosti izvolijo krajani KS - to je volilci s stalnim prebivališčem v KS - na podlagi enake volilne pravice s tajnim glasovanjem.
12.	člen
V skladu z zakonom, statutom občine in tem statutom so volitve sveta KS redne (opravijo se vsako četrto leto), predčasne (opravijo se, če se svet KS
4. člen
KS ima svoj krajevni praznik. KS podeljuje svojim zaslužnim krajanom razPusti Prcd potekom štiriletne mandatne dobe) in nadomestne.
Priznanja in plakete.	Redne volitve v svet KS se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski
Svet KS s sklepom določi krajevni praznik ter priznanja in plakete KS. svet'
5.	člen
Krajevna skupnost v okviru pooblastil določenih v statutu občine samostojno ureja in opravlja svoje naloge in opravlja naloge, ki jih nanjo prenese občina.
6.	člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb se lahko krajevne skupnosti na območju občine povezujejo med seboj v različne oblike interesnega združevanja in sodelovanja.
KS sodeluje tudi z drugimi KS oz. četrtmi in lahko v ta namen tudi združuje sredstva za opravljanje skupnih zadev.
13.	člen
Za volitve v svet KS se v krajevni skupnosti določijo volilne enote tako, da je zagotovljena zastopanost posameznih naselij KS.
V KS sc oblikujejo naslednje volilne enote. Vsaka volilna enota ima enega člana sveta KS:
-v volilni enoti DESENCI se v svet krajevne skupnosti izvoli EN ČLAN;
-v volilni enoti DESTRNIK sc v svet krajevne skupnosti izvoli EN ČLAN; -v volilni enoti DOLIČ sc v svet krajevne skupnosti izvoli EN ČLAN;
-v volilni enoti DRSTELJA se v svet KS izvoli EN ČLAN;
-v volilni enoti GOMILA se v svet krajevne skupnosti izvoli EN ČLAN;
-v volilni enoti GOMILCI se v svet krajevne skupnosti izvoli EN ČLAN;
■
-v volilni enoti JANEŽOVCI se v svet KS izvoli EN ČLAN;
-v volilni enoti JANEŽOVSKI VRH se v svet KS izvoli EN ČLAN;
-v volilni enoti JIRŠOVCI se v svet krajevne skupnosti izvoli EN ČLAN;
-v volilni enoti LEVANJCI se v svet KS izvoli EN ČLAN;
-v volilni enoti LOČKI VRH se v svet KS izvoli EN ČLAN;
-v volilni enoti PLACAR se v svet krajevne skupnosti izvoli EN ČLAN;
-v volilni enoti STRMEC PRI DESTRNIKU se v svet KS izvoli EN ČLAN;
-v volini enoti SVETINCI se v svet krajevne skupnosti izvoli EN ČLAN;
-v volilni enoti VINTAROVCI se v svet KS izvoli EN ČLAN;
-v volilni enoti ZASADI se v svet krajevne skupnosti izvoli EN ČLAN;
-v volilni enoti ZG. VELOVLEK se v svet KS izvoli EN ČLAN.
14.	člen
Prve volitve v svet krajevne skupnosti razpiše (v predpisanih rokih in na predpisan način) župan občine, vse naslednje pa svet KS. Prvič jih izvajata občinska volilna komisija in volilna komisija krajevne skupnosti. Vse naslednje pa volilna komisija KS.
Volilno komisijo krajevne skupnosti imenuje svet krajevne skupnosti. Volilno komisijo krajevne skupnosti sestavlja predsednik in dva člana ter njihovi namestniki, ki se imenujejo izmed volilcev s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti Destrnik.
15.	člen
Pri volitvah članov sveta KS se glasuje o posameznih kandidatih. Volilec lahko glasuje največ za enega kandidata - to je toliko, kot se voli članov sveta KS v volilni enoti. Izvoljeni je kandidati, ki je dobili največ glasov. Če sta dva kandidata, ki prideta v poštev za izvolitev, dobila enako število glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb.
16.	člen
Kandidate za člane sveta KS določijo politične stranke in volilci v krajevni skupnosti.
Vsaka politična stranka določi kandidate po postopku, določenem z njenimi pravili, določi pa lahko toliko kandidatov, kolikor se voli članov v svet KS.
Vsaka skupina volilcev lahko določi največ toliko kandidatov, kolikor članov sveta KS se voli v volilni enoti. Volilei določajo kandidate za člane sveta krajevne skupnosti s podpisovanjem ali na zborih krajanov. S podpisovanjem lahko določi kandidate skupina najmanj desetih volilcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Volilci določajo kandidate na zborih volilcev, če to zahteva skupina najmanj desetih volilcev v volilni enoti, najkasneje v roku desetih dni od dneva razpisa volitev. Na zborih krajanov so za kandidate določeni tisti predlagani kandidati, za katere je na zborih volilcev v volilni enoti glasovalo
najmanj 10 volilcev oziroma najmanj 5 volilcev, če ima volilna enota manj kot 100 prebivalcev.
2.	Pristojnosti sveta krajevne skupnosti
17.	člen
Svet krajevne skupnosti ima naslednje pristojnosti:
-sprejema statut krajevne skupnosti,
-sprejema poslovnik o delu sveta in druge akte krajevne skupnosti,
-sprejema finančni načrt in zaključni račun KS, -razpisuje referendum o posameznih vprašanjih iz občinske pristojnosti, ki neposredno zadevajo interese krajanov KS,
-razpisuje referendum za uvedbo samoprispevka in odloča o uvedbi samoprispevka;
-obravnava vprašanja, ki so pomembna za delo KS ter oblikuje stališča do teh vprašanj;
- v primerih, ko je tako določeno s statutom občine, daje mnenje občinskemu svetu, če ta odloča o zadevah, ki zadevajo interese prebivalcev krajevne skupnosti,
-imenuje komisije, odbore in druga delovna telesa sveta KS,
-voli predsednika in podpredsednika sveta KS, -voli nadzorni odbor KS,
-voli volilno komisijo,
-sprejema posamične odločitve v zvezi z izvajanjem finančnega načrta in razpolaganjem s sredstvi KS,
-odloča o zadolževanju KS,
-odloča o sklepanju pogodb in drugih pravnih poslov KS,
-odloča o vseh drugih vprašanjih iz pristojnosti KS.
3.	Konstituiranje sveta in mandat članov sveta KS
18.	člen
Svet KS se konstituira na svoji prvi seji po izvolitvi tako, da izmed članov izvoli predsednika sveta KS in dva podpredsednika sveta KS.
19.	člen
Prvo sejo sveta KS skliče prejšni predsednik sveta KS najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta KS. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. Svet KS na prvi seji obravnava poročilo volilne komisije in verificira mandate članov sveta KS.
20.	člen
Do izvolitve predsednika in podpredsednika sveta KS vodi prvo sejo najstarejši član sveta KS.
21.	člen
Na prvi seji izvoli svet KS izmed članov sveta -na predlog najmanj četrtine članov sveta -predsednika sveta KS. Predsednik sveta KS sc izvoli z večino glasov vseh članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, sc glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju sc glasuje o dveh kandidatih, ki sta dobila največ glasov. Podpredsednika sveta KS izvoli svet KS na predlog predsednika.
22.	člen
Predsednik in podpredsednik sveta KS se volita izmed članov sveta KS za mandatno dobo sveta KS z večino glasov vseh članov sveta KS. Predsednik sveta KS je lahko razrešen na predlog najmanj četrtine članov sveta KS. Predsednik je razrešen, če za predlog razrešitve glasuje večina vseh članov sveta KS.
23.	člen
Predsedniku in članom sveta KS preneha mandat s pretekom časa za katerega so bili izvoljeni .
24.	člen
Vsak član sveta KS lahko pred potekom mandata odstopi. Odstopna izjava mora biti podana v pisni obliki in posredovana predsedniku sveta KS. Predsednik sveta KS je dolžan v roku 15 dni sklicati sejo sveta KS in o tem sprejeti ugotovitveni sklep ter ga posredovati predsedniku volilne komisije.
Članu sveta KS preneha mandat, če svet KS ugotovi, da so nastali razlogi iz 37.a člena zakona o lokalni samoupravi.
25.	člen
Predsednik in člani sveta KS lahko pred potekom mandatne dobe odstopijo. Odstopna izjava mora biti podana v pisni obliki. Svet KS ob obravnavi odstopne izjave opravi tudi volitve novega predsednika sveta KS.
Za odstop podpredsednika sveta KS se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za odstop predsednika sveta KS. Če predsednik ali podpredsednik odstopita kot člana sveta se najprej izvede postopek po 21. členu tega statuta, nato pa se izvolita novi predsednik in podpredsednik sveta KS.
4.	Pravice in dolžnosti članov sveta KS
26.	člen
Člani sveta KS imajo pravice in dolžnosti določene z zakonom, statutom občine, tem statutom in drugimi akti KS.
27.	člen
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta KS.
28.	člen
Člani sveta KS imajo pravico dajati pobude predsedniku sveta KS, delovnim telesom sveta KS in zahtevati odgovore na svoja vprašanja in pobude.
29.	člen
Član sveta lahko zahteva, da se posamezno vprašanje oz. pobuda uvrsti na dnevni red seje in se o njem izvede razprava.
30.	člen
Kadar svet KS obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, lahko člani sveta dajejo pobude in vprašanja, ki se nanašajo na delo občinskega sveta, občinske uprave in župana.
Ta vprašanja in pobude mora predsednik sveta KS takoj po seji sveta KS posredovati pristojnim organom občine in zahtevati odgovor nanje.
Če pristojni organi ne odgovorijo na vprašanje
ali pobudo v roku določenem v statutu občine oziroma poslovniku občinskega sveta, lahko svet KS skliče zbor krajanov KS in na njem obravnava vprašanje oz. pobudo.
31.	člen
Posamezni član sveta KS lahko zahteva sklic zbora krajanov za obravnavo kakšnega vprašanja, ki ga obravnava svet KS. O takšni pobudi odloči svet KS z večino glasov vseh članov sveta KS.
5.	Predsednik in podpredsednik sveta KS
32.	člen
Predsednik sveta krajevne skupnosti:
-zastopa in predstavlja KS,
-sklicuje in vodi seje sveta KS,
-skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji sveta KS ter za nemoteno delo sveta KS,
-podpisuje akte in sklepe, ki jih sprejema svet KS,
-skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z občinskim svetom, občinsko upravo in županom, - hodi na seje občinskega sveta,
-opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet KS.
33.	člen
Podpredsednik sveta KS pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v času odsotnosti in v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
V primeru odstopa predsednika, opravlja naloge predsednika sveta KS podpredsednik, do izvolitve novega predsednika sveta KS.
34.	člen
Če nastopijo razlogi zaradi katerih predsednik sveta KS ne more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta KS. Če tudi podpredsednik sveta KS ne more opravljati nalog predsednika, prevzame naloge predsednika najstarejši član sveta KS.
6.	Seje sveta KS
35.	člen
Svet KS veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov sveta KS. Svet KS sprejema odločitve z večino navzočih članov, če s statutom za posamezne odločitve ni drugače določeno.
36.	člen
Glasovanje na seji sveta je javno.
Tajno se na seji sveta glasuje le takrat, kadar tako odloči s sklepom večina članov sveta KS.
37.	člen
Svet KS se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta KS na lastno pobudo. Predsednik pa mora sklicati sejo tudi, če to zahteva najmanj pet članov sveta, nadzorni odbor, občinski svet ali župan. Če predsednik sveta KS ne skliče seje v 15 dneh po prejemu pisne zahteve upravičenega predlagatelja, jo lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval. Dnevni red seje sveta KS predlaga predsednik, lahko pa ga predlaga tudi tisti, kije upravičen predlagatelj sklica seje sveta
KS.
Vabilo za sejo sveta KS se pošlje županu občine. V dogovoru z županom občine se skliče seja sveta KS, kadar je potrebno, da so na seji prisotni župan ali drugi predstavniki občine.
38.	člen
Seje sveta KS so javne.
40.	člen
Krajevna skupnost ima tajnika. Tajnik pomaga predsedniku sveta pri njegovem delu, vodi zapisnik in upravlja druga dela po nalogu predsednika sveta KS.
Svet KS planira, organizira in nadzira delo tajnika.
41.	člen
Strokovno tehnične naloge za potrebe sveta KS in njegovih delovnih teles ter druge naloge KS opravlja občinska uprava v skladu s statutom občine.
9.	Zapisnik seje sveta KS
42.	člen
O delu na seji sveta se piše skrajšani zapisnik. Skrajšani zapisnik obsega podatke o udeležbi na seji, glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o predlogih o katerih se je razpravljalo, z imeni razpravljalcev, navedbo na seji sprejetih sklepov in izidov glasovanja o posameznih zadevah.
Za pripravo zapisnika skrbi tajnik KS. Skrajšani zapisnik potrdi svet KS na prvi prihodnji seji, podpišeta pa ga predsednik KS in zapisnikar.
10.	Nadzorni odbor
43.	člen
Nadzorni odbor KS sestavljajo predsednik in štiri člani.
Nadzorni odbor izvoli svet KS izmed krajanov. Predsednik in člani nadzornega odbora ne morejo biti člani sveta KS.
44.	člen
Nadzorni odbor:
-opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem KS,
-nadzoruje zakonitost, namenskost in smotrnost porabe sredstev KS,
-nadzoruje finančno poslovanje KS.
45.	člen
Nadzorni odbor se sestaja na sejah, kijih sklicuje predsednik.
Nadzorni odbor najmanj enkrat letno obravnava finančno poslovanje KS in o svojih ugotovitvah poroča svetu KS in pristojnemu organu občine. Nadzorni odbor obvezno obravnava zaključni račun KS.
Nadzorni odbor sprejema sklepe in stališča z večino glasov prisotnih članov.
11.	Premoženje in financiranje krajevne skupnosti
46.	člen
Premoženje krajevne skupnosti sestavljajo premične in nepremične stvari v lasti KS, denarna sredstva in pravice.
O pridobitvi in odtujitvi premičnega in nepremičnega premoženja odloča svet KS z dvotretjinsko večino glasov vseh članov sveta KS.
47.	člen
Krajevna skupnost pridobiva prihodke iz lastnih virov in občinskega proračuna za določene namene.
48.	člen
Lastni viri prihodkov KS so:
-sredstva zbrana s samoprispevki krajanov, -sredstva, ki jih krajani združujejo v KS za določene namene,
-dotacije, darila, volila,
-sredstva ustvarjena z dejavnostjo KS,
-sredstva iz občinskega proračuna,
-sredstva pridobljena na drug način.
49.	člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene se razporedijo s finančnim načrtom KS.
50.	člen
Sredstva KS se smejo uporabiti le za namene določene s finančnim načrtom. Za izvrševanje finančnega načrta je odgovoren predsednik sveta KS.
51.	člen
Finančni načrt KS sprejme svet KS, sprejme pa se potem, ko je že sprejet občinski proračun.
Po preteku leta, za katerega je bil sprejet finančni načrt KS, sprejme svet KS zaključni račun za preteklo leto. V zaključnem računu se izkažejo predvideni in doseženi prihodki ter predvideni in doseženi odhodki.
52.	člen
Krajevna skupnost se sme zadolžiti le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave.
Krajevna skupnost se lahko zadolži le v soglasju s pristojnim organom občine. O zadolžitvi KS odloča svet KS.
KS se lahko zadolži tudi, če ima izglasovan krajevni samoprispevek. Najeta sredstva se smejo uporabiti samo za izvedbo programa samoprispevka.
53.	člen
Finančno poslovanje KS in knjigovodska evidenca za KS se vodi v skladu z zakonskimi predpisi, določili statuta občine, tega statuta in odločitvami sveta KS.
Finančno poslovanje KS vodi občinsko knjigovodstvo.
12.	Vaški odbori
54.	člen
Po vaseh KS se ustanovijo vaški odbori.
Vaški odbor šteje poleg predsednika še 2 do 12 članov.
Predsednik vaškega odbora je član sveta KS. Vaški odbor izmed članov izvoli podpredsednika, ki opravlja naloge predsednika vaškega odbora po njegovem pooblastilu. Sestanek mora biti
sklepčen.
Člani vaškega odbora se izvolijo na zboru vaščanov na predlog vaščanov.
Odbor je za svoje delo odgovoren vaščanom.
55.	člen
Naloge vaškega odbora so:
-razpravlja o problematiki vasi;
-razporeja porabo finančnih sredstev vasi; -razpravlja in daje pobude o vseh zadevah KS; -daje smernice za delo članu sveta KS.
56.	člen
Vaški odbor je sklepčen, če je na sestanku prisotna večina vseh članov.
IV.	AKTI KRAJEVNE SKUPNOSTI
57.	člen
Svet krajevne skupnosti sprejema naslednje akte: -statut KS,
-poslovnik o delu sveta KS,
-finančni načrt,
-zaključni račun,
-pravilnike,
-sklepe.
58.	člen
Statut KS je temeljni akt KS, ki določa organizacijo in delovanje KS, oblikovanje in pristojnosti organov KS, sodelovanje krajanov pri sprejemanju odločitev in druga vprašanja pomembna za delo KS.
Statut KS sprejme svet KS z dvotretjinsko večino glasov vseh članov sveta KS.
59.	člen
S poslovnikom določa svet KS organizacijo in delo sveta KS ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov sveta KS.
Poslovnik sveta KS sprejme svet KS z dvotretjinsko večino glasov vseh članov sveta KS.
60.	člen
S finančnim načrtom se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene porabe v KS.
61.	člen
Z zaključnim računom se izkazujejo predvideni in doseženi prihodki ter predvideni in doseženi odhodki sredstev KS.
62.	člen
S pravilnikom KS ureja notranjo organizacijo in način finančno-materialnega in knjigovodskega poslovanja. S pravilnikom se lahko urejajo tudi priznanja in nagrade KS ter druga vprašanja, če je tako določeno s statutom KS.
63.	člen
S sklepom svet KS razpiše in uvede samoprispevek na osnovi predhodno izvedenega referenduma.
S sklepi svet KS ustanavlja delovna telesa, določa njihovo delovno področje ter voli in imenuje člane delovnih teles.
S sklepom svet odloča tudi o postopkovnih vprašanjih in odloča o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti.
V.	NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA KRAJANOV
64.	člen
Neposredni obliki odločanja krajanov v KS sta zbor krajanov in referendum.
65.	člen
Zbor krajanov sestavljajo polnoletni krajani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS.
Zbor krajanov se lahko skliče za celotno območje KS ali za njen del. Zbor krajanov skliče predsednik na lastno pobudo, na zahtevo sveta KS, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj 5% volilcev v KS.
Če predsednik sveta KS zbora krajanov ne skliče v 15 dneh po prejemu pisnega zahtevka upravičenega predlagatelja, ga lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval.
66.	člen
Krajani na zboru krajanov:
-razpravljajo o problematiki v KS,
-razpravljajo o delu sveta KS,
-dajejo mnenja in predloge glede usmeritve posameznih vprašanj v KS,
-razpravljajo o delu organov občine in oblikujejo svoja stališča do teh vprašanj, po predhodnem soglasju župana,
-obravnavajo druga vprašanja pomembna za življenje in delo v KS.
67.	člen
Zbor krajanov vodi tričlansko delovno predsedstvo (predsednik in dva člana), ki se izvoli na začetku zbora.
O delu zbora krajanov se piše skrajšani zapisnik, ki ga potrdita dva overovatelja zapisnika, zapisnikar in predsednik delovnega predsedstva.
68.	člen
Svet KS lahko o svoji odločitvi (aktu) razpiše referendum.
Svet mora razpisati referendum o sklepu, s katerim se določa samoprispevek krajanov. Svet mora razpisati referendum tudi, če tako zahteva najmanj 10% volilcev v KS.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi krajani, ki imajo volilno pravico. Odločitev je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki je glasovala.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
69.	člen
Krajevna skupnost objavlja akte, s katerimi se posega v pravice in obveznosti krajanov v KS, v uradnem glasilu, druge akte pa na krajevno običajen način.
70.	člen
Število članov sveta krajevne skupnosti in volilne enote za prve volitve v svet krajevne skupnosti v letu 1996 je določil občinski svet.
Mandatna doba sveta KS izvoljenega na prvih volitvah traja do naslednjih rednih volitev občinskega sveta.
71.	člen
Pravilnike, ki niso v skladu z zakonom o lokalni samoupravi, občinskim statutom in s tem statutom, je potrebno uskladiti najkasneje do 31.07.1997.
72.	člen
Postopek za sprejemanje sprememb in dopolnitev statuta je enak kot za sprejem statuta. Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo z dvotretjinsko večino vseh članov sveta. Predlog za spremembo oz. dopolnitev lahko poda tretina članov sveta, predsednik ali 10% volilnih upravičencev.
73.	člen
Pred objavo tega statuta da soglasje k njemu občinski svet občine Destrnik-Trnovska vas.
74.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statutarni sklep št. ...Krajevne skupnosti Destrnik.
75.	člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi na krajevno običajen način.
Predsednik sveta KS Branko Sirec
Na podlagi 49. člena Statuta občine Destrnik -Trnovska vas (Uradni list RS št. 47/95) je svet krajevne skupnosti Sv. Andraž v Slov. Goricah, na seji dne 17.05.1996 sprejel
STATUT KRAJEVNE SKUPNOSTI SV. ANDRAŽ V SLOV. GORICAH
1.	člen
Krajevna skupnost Sv. Andraž v Slov. Goricah (v nadaljnem besedilu KS) je kot ožji del občine samoupravna skupnost krajanov organiziranih na območju Drbctinc, Gibinc, Hvaletinci, Novinc, Rjave, Slavšine in Vitomarc v občini Destrnik -Trnovska vas.
V skladu z zakonom, statutom občine Destrnik -Trnovska vas in tern statutom zadovoljujejo krajani v KS določene skupne potrebe ter izvajajo naloge, ki jih je KS poverila občina.
2.	člen
KS je pravna oseba, ki ima svoj sedež vVitomarcih 71.
KS razpolaga s sredstvi, ki so njena last, sredstvi, ki sojih v KS združili krajani, sredstvi dodeljenimi iz občinskega proračuna za izvajanje dogovorjenih nalog ter sredstvi ustvarjenimi z lastno dejavnostjo.
3.	člen
KS nastopa v pravnem prometu s sredstvi, s katerimi razpolaga. Pri razpolaganju s temi sredstvi nastopa KS v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
4.	člen
KS ima svoj krajevni praznik, kije naAndrašovsko nedeljo. KS podeljuje svojim zaslužnim krajanom priznanja in plakete. KS ima grb in zastavo. Natančnejše določbe o grbu in zastavi določi svet KS s sklepom.
Svet KS s sklepom določi krajevni praznik ter priznanja in plakete KS.
KS ima žig, kije okrogle oblike. V zunanjem krogu je napis Občina Destrnik - Trnovska vas, v notranjem krogu pa napis krajevna skupnost Sv. Andraž v Slov. Goricah.
5.	člen
KS v okviru pooblastil določenih v statutu občine samostojno ureja in opravlja svoje naloge in naloge, ki jih nanjo prenese občina.
6.	člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb se lahko krajevne skupnosti na območju občine povezujejo med seboj v različne oblike interesnega združevanja in sodelovanja.
KS sodeluje tudi z drugimi KS. Te lahko v ta namen tudi združujejo sredstva za opravljanje skupnih zadev.
II.	NALOGE KRAJEVNE SKUPNOSTI
7.	člen
KS samostojno opravlja naloge, ki jih določa statut občine in ta statut.
KS za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:
-	obravnava vprašanja pomembna za delo in življenje KS ter oblikuje stališča, pobude in vprašanja v zvezi s tem;
-	obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti ter daje k tem vprašanjem mnenja, stališča in pobude;
-	daje soglasja oziroma mnenja k posameznim odločitvam občinskega sveta, če tako določa zakon ali statut občine;
-	sprejema statut in druge splošne akte KS;
-	obravnava in sprejema finančni načrt in zaključni račun KS;
-odloča o porabi sredstev KS;
-	razpiše referendum o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti;
-	razpiše referendum o samoprispevku krajanov in odloča o njegovi uvedbi;
-	daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov KS;
-	sklicuje zbore krajanov za obravnavo določenih skupnih vprašanj;
-	opravlja druge naloge, ki jih na KS prenesejo organi občine, skupaj z ustreznimi sredstvi za njihovo opravljanje;
-	opravlja naloge po sklepu sveta KS in odloča ter 0 vseh pomembnih problemih na območju KS.
III.	ORGANI KRAJEVNE SKUPNOSTI
8.	člen
Organ odločanja o vseh zadevah v okviru KS je svet KS.
Svet KS šteje 7 članov,
v kolikor ta s statutarnim sklepom ne določi drugače.
9.	člen
Stalni organ, ki ga imenuje svet KS, je v KS nadzorni odbor.
Za uresničevanje posameznih nalog lahko svet KS imenuje delovna telesa - komisije.
10.	člen
Tajnik KS je uslužbenec občinske uprave. Opravlja sekretarska dela po nalogu sveta KS in predsednika KS. Na delovno mesto ga potrdi in razrešuje svet KS.
1.	Volitve sveta krajevne skupnosti
11.	člen
Za volitve sveta KS se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet.
Svet KS izvolijo s tajnim glasovanjem krajani KS
-	volilci s stalnim prebivališčem v KS - na podlagi enake volilne pravice.
Predsednika sveta volijo neposredno v vseh volilnih enotah, če svet KS ne določi drugače.
12.	člen
V skladu z zakonom, statutom občine in tem statutom so volitve sveta KS redne ( vsako četrto leto), predčasne ( če se svet KS razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe) in nadomestne. Redne volitve v svet KS se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.
13.	člen
Za volitve sveta KS se v KS določijo volilne enote tako, da je zagotovljena zastopanost posameznih naselij oziroma delov KS. V KS se oblikujejo naslednje volilne enote in določi naslednje število članov sveta iz posameznih volilnih enot:
-	v volilni enoti Drbetinci se v svet krajevne skupnosti izvoli en član;
-	v volilni enoti Gibina se v svet krajevne skupnosti izvoli en član;
-	v volilni enoti Hvaletinci se v svet krajevne skupnosti izvoli en član;
-	v volilni enoti Novinci se v svet krajevne skupnosti izvoli en član;
-	v volilni enoti Rjavci se v svet krajevne skupnosti izvoli en član;
-	v volilni enoti Slavšina se v svet krajevne skupnosti izvoli en član;
-	v volilni enoti Vitomarci se v svet krajevne skupnosti izvoli en član.
14.	člen
Prve volitve v svet KS razpiše (v predpisanih rokih in na predpisani način) župan občine, vse naslednje pa svet KS. Prvič jih izvajata občinska volilna komisija in volilna komisija KS, vse naslednje pa volilna komisija KS.
Volilno komisijo KS imenuje svet krajevne skupnosti. Sestavljajo jo predsednik in dva člana ter njihovi namestniki, imenovani imenujejo izmed volilcev s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti Sv. Andraž v Slov. Goricah.
15.	člen
Pri volitvah članov sveta KS se glasuje o posameznih kandidatih. Volilec lahko glasuje
največ za enega kandidata - to je toliko, kot sc voli članov sveta KS v volilni enoti. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov. Če sta zadnja dva kandidata, ki prideta v poštev za izvolitev, dobila enako število glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb.
16.	člen
Kandidate za člane sveta KS določijo politične stranke in volilci v KS.
Vsaka politična stranka določi kandidate po postopku določenem z njenimi pravili, določi pa lahko toliko kandidatov, kolikor se voli članov sveta KS. Vsaka skupina volilcev lahko določi največ toliko kandidatov, kolikor članov sveta KS se voli v volilni enoti. Volilci določajo kandidate za člane sveta KS s podpisovanjem ali na zborih krajanov. S podpisovanjem lahko določi kandidate skupina najmanj desetih volilcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti. Volilci določajo kandidate na zborih volilcev, če to zahteva skupina najmanj desetih volilcev v volilni enoti najkasneje v roku deset dni od dneva razpisa volitev. Na zborih krajanov so za kandidate določeni tisti predlagani kandidati, za katere je na zborih volicev v volilni enoti glasovalo najmanj 10 volilcev oziroma najmanj 5 volicev, če ima volilna enota manj kot 100 prebivalcev.
2.	Pristojnosti sveta krajevne skupnosti
17.	člen
Svet krajevne skupnosti ima naslednje pristojnosti:
-	sprejema statut krajevne skupnosti,
-	sprejema poslovnik o delu sveta in druge akte krajevne skupnosti,
nadzornega odbora ne morejo biti člani sveta KS.
43.	člen
Nadzorni odbor:
-	opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem KS,
-	nadzoruje zakonitost, namenskost in smotrnost porabe sredstev KS,
-	nadzoruje finančno poslovanje KS.
44.	člen
Nadzorni odbor se sestaja na sejah, kijih sklicuje predsednik.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno obravnava
-	sprejema finančni načrt in zaključni račun KS,
-	razpisuje referendum o posameznih vprašanjih iz občinske pristojnosti, ki neposredno prizadevajo interese krajanov KS;
-	razpisuje referendum za uvedbo samoprispevka in odloča o njegovi uvedbi;
-	obravnava vprašanja, ki so pomembna za delo KS ter oblikuje stališča do teh vprašanj;
-	v primerih, ko je tako določeno s statutom občine, daje mnenje občinskemu svetu, če ta odloča o zadevah, ki zadevajo interese prebivalcev KS,
-	imenuje komisije, odbore in druga delovna telesa sveta KS,
-	voli predsednika in podpredsednika sveta KS (v kolikor predsednik ni izvojcn neposredno na volitvah),
-	voli nadzorni odbor KS,
-	voli volilno komisijo,
-	sprejema posamične odločitve v zvezi z izvajanjem finančnega načrta in razpolaganjem s sredstvi KS,
-	odloča o zadolževanju KS,
-	odloča o sklepanju pogodb in drugih pravnih poslov KS,
-	odloča o vseh drugih vprašanjih in pristojnosti KS.
3.	Konstituiranje sveta in mandat članov sveta KS
18.	člen
Svet KS se konstituira na svoji prvi seji po izvolitvi tako, da izmed članov izvoli predsednika in podpredsednika (v kolikor predsednik ni izvoljen neposredno na volitvah).
19.	člen
Prvo sejo sveta KS skliče dotedanji (prejšnji) predsednik sveta KS najkasneje 20 dni po izvolitvi članov. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. Svet KS na prvi seji obravnava poročilo volilne komisije in verificira mandate članov sveta KS.
20.	člen
Do izvolitve predsednika in podpredsednika sveta KS vodi prvo sejo najstarejši član sveta, razen če je predsednik izvoljen neposredno na volitvah.
21.	člen
Na prvi seji izvoli svet KS izmed članov - na predlog najmanj četrtine članov - predsednika sveta KS (zazen, če je ta izvoljen neposredno na volitvah). Predsednik sveta KS se izvoli z večino glasov vseh članov. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, se glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o dveh kandidatih, ki sta dobila največ glasov.
Podpredsednika sveta KS izvoli svet na predlog predsednika.
22.	člen
Predsednik in podpredsednik sveta KS se volita izmed članov sveta KS z večino glasov vseh članov (razen, če je predsednik izvoljen neposredno na volitvah).
23.	člen
Predsedniku in članom sveta KS preneha mandat s pretekom časa, za katerega so bili izvoljeni.
24.	člen
Vsak član sveta KS lahko pred potekom mandatne dobe odstopi. Odstopna izjava mora biti v pisni obliki posredovana predsedniku sveta KS. Predsednik sveta KS je dolžan v roku 15 dni sklicati sejo sveta KS in o tem sprejeti ugotovitveni sklep ter ga posredovati predsedniku volilne komisije.
Če pride do zamenjave člana sveta, se izvedejo nadomestne volitve oziroma svet s statutarnim sklepom določi, da postane član sveta drugi po številu glasov v tisti volilni enoti.
25.	člen
Predsednik in člani sveta KS lahko pred potekom mandatne dobe odstopijo. Odstopna izjava mora biti podana v pisni obliki. Svet KS ob obravnavi odstopne izjave opravi tudi volitve novega
predsednika sveta KS.
Za odstop podpredsednika sveta KS se smiselno uporabljajo določila, ki veljajo za odstop predsednika sveta KS. Če predsednik ali podpredsednik odstopita kot člana sveta, se najprej izvede postopek po 21. členu tega statuta, nato pa se izvolita novi predsednik in podpredsednik sveta KS.
4.	Pravice in dolžnosti članov sveta KS
26.	člen
Člani sveta KS imajo pravice in dolžnosti določene z zakonom, statutom občine, tem statutom in drugimi akti KS.
27.	člen
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta KS.
28.	člen
Člani sveta KS imajo pravico dajati pobude predsedniku sveta KS, delovnim telesom sveta KS in zahtevati odgovore na svoja vprašanja in pobude.
29.	člen
Član sveta lahko zahteva, da se posamezno vprašanje oziroma pobuda uvrsti na dnevni red seje in se o njem izvede razprava.
30.	člen
Kadar svet KS obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, lahko člani sveta dajejo pobude in vprašanja, ki se nanašajo na delo občinskega sveta, občinske uprave in župana.
Ta vprašanja in pobude mora predsednik sveta KS takoj po seji posredovati pristojnim organom občine in zahtevati odgovor nanje.
Če pristojni organi ne odgovorijo na vprašanje ali pobudo v roku določenem v statutu občine oziroma poslovniku občinskega sveta, lahko svet KS skliče zbor krajanov KS in na njem obravnava vprašanje oziroma pobudo.
31.	člen
Posamezni član sveta KS lahko zahteva sklic zbora krajanov za obravnavo kakšnega vprašanja, ki ga obravnava svet KS. O takšni pobudi odloči svet KS z večino glasov prisotnih članov sveta KS.
5.	Predsednik in podpredsednik sveta KS
32.	člen
Predsednik sveta krajevne skupnosti:
-	zastopa in predstavlja KS,
-	sklicuje in vodi seje sveta KS,
-	skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji sveta KS ter za nemoteno delo sveta KS,
-	podpisuje akte in sklepe, kijih sprejema svet KS,
-	skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z občinskim svetom, občinsko upravo in županom,
-	odloča o problemih in tekočih zadevah, vendar mora na naslednji seji obvestiti svet KS,
-	sklepa pogodbe, usmerja in odreja porabo proračunskih sredstev v skladu s sklepi sveta; samostojno odloča do vrednosti 1% krajevnega proračuna,
-	imenuje in razrešuje vodje posameznih projektov, svetovalce in druge sodelavce za izvedbo posameznih nalog krajevne skupnosti v soglasju s svetom KS.
-	Zadnje tri alineje veljajo le takrat, ko je predsednik sveta KS izvoljen na direktnih volitvah.
33.	člen
Podpredsednik sveta KS pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v času odsotnosti in v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
34.	člen
Če nastopijo razlogi zaradi, katerih predsednik sveta KS ne more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta KS. Če tudi podpredsednik sveta KS ne more opravljati nalog predsednika, prevzame naloge predsednika naj starejši član sveta KS.
6.	Seje sveta KS
35.	člen
Svet KS veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov sveta KS. Svet KS sprejema odločitve z večino navzočih članov, če s tem statutom za posamezne odločitve ni drugače določeno.
36.	člen
Glasovanje na seji je javno.
Tajno se na seji glasuje le takrat, kadar tako odloči s sklepom večina članov sveta KS.
37.	člen
Svet KS se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta KS na lastno pobudo. Predsednik mora sklicati sejo, če to zahtevajo najmanj trije člani sveta, nadzorni odbor, občinski svet ali župan. Če predsednik sveta KS ne skliče seje v 15 dneh potem, ko je prejel pisno zahtevo upravičenega predlagatelja, jo lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval. Dnevni red seje sveta KS predlaga predsednik, lahko pa ga predlaga tudi tisti, ki je upravičen predlagatelj sklica seje sveta KS. * Vabilo za sejo sveta KS sc lahko po potrebi pošlje županu občine. V dogovor z županom občine se skliče seja sveta KS, kadar je potrebno, da so na seji prisotni župan ali drugi predstavniki občine.
38.	člen
Seje sveta so javne.
Če to terja javni interes, lahko svet sklene, da se javnost izključi.
7.	Delovna telesa sveta KS
39.	člen
Za obravnavo posameznih vprašanj, za pripravo predlogov gradiv za razjasnitev določenih spornih vprašanj, za opravljanje drugih nalog in proučevanje posameznih vprašanj lahko imenuje svet KS komisije kot svoja delovna telesa. V sklepu o imenovanju komisije se določi njena sestava in naloge. V vsako komisijo se imenuje najmanj en član sveta KS, ki tudi vodi delo komisije, v kolikor svet s sklepom ne odloči drugače.
8.	Strokovna opravila za potrebe KS
40.	člen
Strokovno tehnične naloge za potrebe sveta KS in njegovih delovnih teles ter za izvajanje drugih nalog KS opravlja občinska uprava v skladu s statutom občine in s statutom KS.
9.	Zapisnik seje sveta KS
41.	člen
O delu sveta se piše skrajšani zapisnik. Skrajšani zapisnik obsega podatke o udeležbi, glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o predlogih, o katerih se je razpravljalo (z imeni razpravljalcev), navedbo na seji sprejetih sklepov in izidov glasovanja o posameznih zadevah.
Za pripravo zapisnika skrbi tajnik KS, ki je zadolžen za sekretarska dela.
Skrajšani zapisnik potrdi svet KS na prvi prihodnji seji, podpišeta pa ga predsednik KS in zapisnikar.
10.	Nadzorni odbor
42.	člen
Nadzorni odbor KS sestavljajo predsednik in dva člana.
Nadzorni odbor izvoli svet KS izmed krajanov. Predsednik in člana nadzornega odbora ne morejo hiti člani sveta KS.
43.	člen
Nadzorni odbor:
-	opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem KS,
-	nadzoruje zakonitost, namenskost in smotrnost porabe sredstev KS,
-	nadzoruje finančno poslovanje KS.
44.	člen
Nadzorni odbor se sestaja na sejah, kijih sklicuje predsednik.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno obravnava finančno poslovanje KS in o svojih ugotovitvah poroča svetu KS in pristojnemu organu občine. Obvezno obravnava zaključni račun KS.
Nadzorni odbor sprejema sklepe in stališča z večino glasov prisotnih članov.
11.	Premoženje in financiranje krajevne skupnosti
45.	člen
Premoženje KS sestavljajo premične in nepremične stvari v lasti KS, denarna sredstva in pravice.
O pridobitvi in odtujitvi premičnega in nepremičnega premoženja odloča svet KS z 2/3 večino glasov vseh članov sveta KS.
46.	člen
KS pridobiva prihodke iz lastnih virov in občinskega proračuna za določene namene.
47.	člen
Lastni viri prihodkov KS so:
-	sredstva zbrana s samoprispevkom krajanov,
-	sredstva, ki jih krajani združujejo v KS za določene namene,
-	dotacije, darila, volila,
-	sredstva ustvarjena z dejavnostjo KS,
-	sredstva iz občinskega proračuna,
-	sredstva iz najemnin premičnin in nepremičnin.
48.	člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene se razporedijo s finančnim načrtom KS.
49.	člen
Sredstva KS se smejo uporabiti le za namene določene s finančnim načrtom. Za izvrševanje finančnega načrta je odgovoren predsednik sveta KS.
50.	člen
Finančni načrt KS sprejme svet KS, ko je že sprejet občinski proračun.
Po preteku leta, za katerega je bil sprejet finančni načrt KS, sprejme svet KS zaključni račun za preteklo leto. V zaključnem računu se izkažejo predvideni in doseženi prihodki ter predvideni in doseženi odhodki.
51.	člen
KS se sme zadolžiti le za financiranje investicij v infrastrukturne objekte in naprave.
KS se lahko zadolži, če tako odloči svet KS z zakonsko osnovo. O zadolžitviJCS odloča svet KS. KS se lahko zadolži tudi, če ima izglasovan krajevni samoprispevek. Najeta sredstva sme porabiti samo za izvedbo programa samoprispevka.
52.	člen
Finančno poslovanje KS in knjigovodska evidenca za KS se vodi v skladu z zakonskimi predpisi, določili statuta občine, tega statuta in odločitvami sveta KS.
IV.	AKTI KRAJEVNE SKUPNOSTI
53.	člen
Svet krajevne skupnosti sprejema naslednje akte:
-	statut KS,
-	poslovnik o delu sveta KS,
-	finančni načrt,
-	zaključni račun,
-	pravilnike,
-	sklepe.
54.	člen
Statut KS je temeljni akt KS, ki določa organizacijo in delovanje KS, oblikovanje in pristojnost organov KS, sodelovanje krajanov pri sprejemanju odločitev in druga vprašanja pomembna za delo KS.
Statut KS sprejme svet KS z 2/3 večino glasov vseh članov sveta KS.
55.	člen
S poslovnikom določa svet KS organizacijo in delo sveta KS ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov sveta.
Poslovnik sveta KS sprejme svet KS z 2/3 večino glasov vseh članov sveta.
56.	člen
S finančnim načrtom se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene porabe v KS.
57.	člen
Z zaključnim računom se izkazujejo predvideni
in doseženi prihodki ter predvideni in doseženi odhodki sredstev KS.
58.	člen
S pravilnikom KS ureja notranjo organizacijo in način finančnomaterialnega in knjigovodskega poslovanja. S pravilnikom sc lahko urejajo tudi priznanja in nagrade KS ter druga vprašanja, če je tako določeno s statutom KS.
59.	člen
S sklepom svet KS razpiše in uvede samoprispevek na osnovi predhodno izvedenega referenduma.
S sklepi svet KS ustanavlja delovna telesa, določa njihovo delovno področje ter voli in imenuje člane teh teles.
S sklepom svet določa tudi o postopkovnih vprašanjih in odloča o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti.
V.	NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA KRAJANOV
60.	člen
Neposredni obliki odločanja krajanov v KS sta zbor krajanov in referendum.
61.	člen
Zbor krajanov sestavljajo polnoletni krajani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS.
Zbor krajanov se lahko skliče za celotno območje KS ali za njen del. Zbor krajanov skliče predsednik KS na lastno pobudo, na zahtevo sveta KS, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj 5% volilcev v KS.
Če predsednik KS zbora krajanov ne skliče v 15 dneh po prejemu pisnega zahtevka upravičenega predlagatelja, ga lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval.
62.	člen
Krajani na zboru krajanov:
-	razpravljajo o problematiki v KS,
-	razpravljajo o delu sveta KS,
-	dajejo mnenja in predloge ter usmeritve za posamezna vprašanja v KS,
-	obravnavajo druga vprašanja pomembna za življenje in delo v KS.
63.	člen
Zbor krajanov vodi tričlansko delovno predsedstvo (predsednik in dva člana), ki se izvoli na začetku zbora.
O delu zbora krajanov se piše skrajšani zapisnik, ki ga potrdita dva overitelja zapisnika, zapisnikar in predsednik delovnega predsedstva.
64.	člen
Svet KS lahko o svoji odločitvi (aktu) razpiše referendum.
Svet mora razpisati referendum o sklepu, s katerim se določa samoprispevek krajanov. Svet mora razpisati referendum tudi, če tako zahteva najmanj 10% volilcev v KS.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi krajani, ki imajo volilno pravico. Odločitev je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.
65.	člen
Po vaseh KS se lahko s statutarnim sklepom sveta
KS ustanovijo vaški odbori, v kolikor se pokažejo interesi.
Vaški odbor šteje poleg predsednika še 2 do 8 članov.
Predsednik vaškega odbora je elan sveta KS. Vaški odbor izmed članov izvoli podpredsednika, ki opravlja naloge predsednika po njegovem pooblastilu.
VI.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
66.	člen
KS objavlja akte, s katerimi posega v pravice in obveznosti krajanov v KS, v uradnem glasilu, druge akte pa na krajevno običajen način.
67.	člen
Število članov sveta KS in volilne enote za prve volitve v svet KS v letu 1996 je določil dosedanji (prejšnji) svet KS.
Mandatna doba sveta KS izvoljenega na prvih volitvah traja do naslednjih rednih volitev občinskega sveta.
68.	člen
V kolikor terja javni interes in zakon, se da statut v potrditev občinskemu svetu in uskladi z občinskim statutom.
69.	člen
Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi na krajevno običajen način.
Predsednik sveta KS: ALBIN Druzovič
Na podlagi 49. člena Statuta občine Destrnik -Trnovska vas (Uradni list št. 47/95) je svet krajevne skupnosti Trnovska vas, na 3. redni seji dne 23.5.1996 sprejel
STATUT KRAJEVNE SKUPNOSTI
TRNOVSKA VAS
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
Krajevna skupnost Trnovska vas je kot ožji del občine samoupravna skupnost občanov organiziranih na območju naslednjih vasi: Biš, Bišečki Vrh, Črmlja, Ločič, Sovjak, Trnovska vas in Trnovski Vrh v občini Destrnik - Trnovska vas. V skladu z zakonom, statutom občine Destrnik -Trnovska vas in tem statutom zadovoljujejo občani v krajevni skupnosti določene skupne potrebe ter izvajajo naloge, ki jih je krajevni skupnosti poverila občina.
2.	člen
Krajevna skupnost je pravna oseba.
Krajevna skupnost razpolaga s sredstvi, ki so njena last, sredstvi, ki sojih v krajevni skupnosti združili občani, objekti, ki sojih krajani zgradili z lastnimi sredstvi, sredstvi dodeljenimi iz občinskega
proračuna za izvajanje dogovorjenih nalog ter sredstvi ustvarjenimi z lastno dejavnostjo.
3.	člen
Krajevna skupnost nastopa v pravnem prometu s sredstvi, s katerimi razpolaga. Pri razpolaganju s temi sredstvi nastopa krajevna skupnost v pravnem prometu v svojem imenu in za svoj račun.
4.	člen
Krajevna skupnost ima svoj krajevni praznik. Krajevna skupnost podeljuje svojim zaslužnim občanom priznanja in plakete.
Krajevna skupnost praznuje krajevni praznik na dan praznovanja godu farnega zavetnika Sv. Bolfenka in v spomin na pomembne dogodke iz krajevne preteklosti.
Krajevna skupnost ima žig, ki je okrogle oblike. V zunanjem krogu je na zgornji polovici napis OBČINA DESTRNIK - TRNOVSKA VAS , v notranjem krogu pa napis KRAJEVNA SKUPNOST TRN OV S KA VAS.
5.	člen
Krajevna skupnost v okviru pooblastil določenih v statutu občine samostojno ureja in opravlja svoje naloge in naloge, ki jih nanjo prenese občina.
6.	člen
Zaradi zadovoljevanja določenih skupnih potreb se lahko krajevne skupnosti na območju občine povezujejo med seboj v različne oblike interesnega združevanja in sodelovanja.
Krajevna skupnost sodeluje tudi z drugimi KS. Te lahko v ta namen tudi združuje sredstva za opravljanje skupnih zadev.
II. NALOGE KRAJEVNE SKUPNOSTI
7.	člen
Krajevna skupnost samostojno opravlja naloge, ki jih določa statut občine in ta statut.
Krajevna skupnost za zadovoljevanje potreb svojih prebivalcev opravlja zlasti naslednje naloge:
-obravnava vsa vprašanja pomembna za delo 'in življenje krajevne skupnosti ter oblikujejo stališča, pobude in vprašanja v zvezi s tem; -obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti ter daje k tem vprašanjem mnenja, stališča in pobude; -daje soglasja oziroma mnenja k posameznim odločitveni občinskega sveta, če tako določa zakon ali statut občine;
-sprejema statut krajevne skupnosti in drugi splošni akti KS;
-obravnava občinski proračun in zaključni račun proračuna občine;
-obravnava in sprejema finančni načrt, plan dela in zaključni račun KS;
-odloča o porabi sredstev krajevne skupnosti; -razpiše referendum o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti;
-razpiše referendum o samoprispevku krajanov in odloča o njegovi uvedbi;
-daje pobude in predloge za sprejem odlokov in drugih splošnih aktov občine,
-sklicuje zbore krajanov za obravnavo določenih skupnih vprašanj;
-opravlja druge naloge, ki jih na KS prenesejo organi občine, skupaj z ustreznimi sredstvi za njihovo opravljanje.
III.	ORGANI KRAJEVNE SKUPNOSTI
8.	člen
Organ odločanja o vseh zadevah v okviru nalog krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti šteje 9 (devet) članov.
9.	člen
Stalni organ, ki ga imenuje svet KS, je v krajevni skupnosti nadzorni odbor.
Za uresničevanje posameznih nalog lahko svet krajevne skupnosti imenuje delovna telesa -komisije, gradbene odbore in vaške odbore.
10.	člen
Krajevna skupnost ima tajnika, ki je delavec občinske uprave razporejen na delovno mesto v KS. Tajnik dela po nalogu predsednika sveta KS, vodi zapisnike in opravlja druga dela iz pristojnosti krajevne skupnosti.
Svet KS planira, organizira in nadzira delo tajnika. Tajnik KS je za svoje delo odgovoren svetu KS in predsedniku sveta KS.
1. Volitve sveta krajevne skupnosti
11.	člen
Za volitve sveta KS se smiselno uporabljajo določbe zakona o lokalnih volitvah, ki veljajo za večinske volitve v občinski svet.
Svet krajevne skupnosti izvolijo s tajnim glasovanjem krajani krajevne skupnosti Trnovska vas - volilci s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti - na podlagi enake volilne pravice.
12.	člen
V skladu z zakonom,statutom občine in tem statutom so volitve sveta KS redne ( vsako četrto leto), predčasne ( če se svet KS razpusti pred potekom štiriletne mandatne dobe) in nadomestne. Redne volitve v svet KS se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.
13.	člen
Za volitve sveta KS se v krajevni skupnosti določijo volilne enote tako, da je zagotovljena zastopanost posameznih naselij oziroma delov krajevne skupnosti. V krajevni skupnosti se oblikujejo naslednje volilne enote in določi naslednje število članov sveta iz posamezne volilne enote:
-v volilni enoti, ki obsega naselje Biš, se v svet krajevne skupnosti izvolita 2 člana;
-v volilni enoti, ki obsega naselje Bišečki Vrh, se v svet krajevne skupnosti izvoli 1 član;
-v volilni enoti, ki obsega naselje Črmlja, sc v svet krajevne skupnosti izvoli 1 član;
-v volilni enoti, ki obsega naselje Ločič, v svet krajevne skupnosti izvoli 1 član;
-v volilni enoti, ki obsega naselje Sovjak, se v svet krajevne skupnosti izvoli 1 član;
-v volilni enoti, ki obsega naselje Trnovska vas, se v svet krajevne skupnosti izvolita 2 člana;
-v volilni enoti, ki obsega naselje Trnovskii Vrh,
se v svet krajevne skupnosti izvoli 1 član; Predsednika sveta KS volijo volilci neposredno po večinskem načelu.
Predsednik sveta KS ima pravico glasovanja na sejah sveta KS.
14.	člen
Prve volitve v svet krajevne skupnosti razpiše (v predpisanih rokih in na predpisan način) župan občine, izvajata pa jih občinska volilna komisija in volilna komisija krajevne skupnosti.
Volilno komisijo krajevne skupnosti imenuje svet krajevne skupnosti. Sestavljajo jo predsednik in dva člana ter njihovi namestniki, imenovani imenujejo izmed volilcev s stalnim prebivališčem v krajevni skupnosti Trnovska vas .
15-člen
Pri volitvah članov in predsednika sveta KS se glasuje o posameznih kandidatih. Volilec lahko glasuje največ za toliko kandidatov, kot sc voli članov sveta KS v volilni enoti. Izvoljeni so kandidati, ki so dobili največ glasov. Če sta dva kandidata dobila enako število glasov, odloči o izvolitvi med njima žreb. Isto pravilo velja za predsenika sveta KS.
16.	člen
Kandidate za člane in predsednika sveta KS določijo politične stranke in volilci v krajevni skupnosti.
Vsaka politična stranka določi kandidate po postopku določenem z njenimi pravili, določi pa lahko toliko kandidatov, kolikor sc voli članov sveta KS, in kandidata za predsednika sveta KS. Vsaka skupina volilcev lahko določi največ toliko kandidatov, kolikor članov sveta KS se voli v volilni enoti, in kandidata za predsednika sveta KS. Volilci določajo kandidate za člane sveta KS in kandidate za predsednika sveta KS s Podpisovanjem ali na zborih občanov. S podpisovanjem lahko določi kandidate skupina najmanj desetih volilcev, ki imajo stalno prebivališče v volilni enoti oz. tridesetih kandidate za predsednika. Volilci določajo kandidate na zborih volilcev, če to zahteva skupina najmanj desetih volilcev v volilni enoti, najkasneje v roku desetih dni od razpisa volitev. Na zborih volilcev so za kandidate določeni tisti predlagani kandidati, za katere je na zborih volilcev v volilni enoti glasovalo najmanj petnajst volilcev. Kandidata za predsednika pa je določen tisti kandidat, za katerega je glasovalo 30 volilcev na zboru volilcev KS.
2- Pristojnosti sveta krajevne skupnosti
17.	člen
Svet krajevne skupnosti ima naslednje pristojnosti: ■sprejema statut krajevne skupnosti,
■sprejema poslovnik o delu sveta in druge akte krajevne skupnosti,
■sprejema finančni načrt, delovni plan in zaključni račun KS,
■razpisuje referendum o posameznih vprašanjih iz občinske pristojnosti, ki neposredno prizadevajo interese krajanov KS,
-razpisuje referendum za uvedbo samoprispevka *n odloča o njegovi uvedbi v KS,
-obravnava vprašanja, ki so pomembna za delo KS ter oblikuje stališča do teh vprašanj;
-v primerih, ko je tako določeno, daje mnenje občinskemu svetu o zadevah, ki zadevajo interese prebivalcev KS
-daje mnenje občinskemu svetu,odborom, nadzornim odborom in županu o vseh zadevah iz njihove pristojnosti, ki se nanašajo na interese KS, zlasti pa o zadevah, ki se nanašajo na občinski proračun, na razvoj in prostorsko ureditev občine, -lahko zahteva od občinskega sveta, da ponovno obravnava in odloči o spremembi statuta ali odloka, s katerim je uredil zadevo iz prejšnjega odstavka. To zahtevo sveta KS poda najkasneje v 30 dneh od objave takega akta. Odločitev o taki zahtevi sprejme svet KS z večino glasov vseh članov sveta,
-daje mnenja in predloge k nastavitvi in zamenjavi tajnika KS v soglasju z županom občine,
- povezuje delo občinskih svetnikov iz KS z delom sveta KS
3.	Konstituiranje sveta in mandat članov sveta KS
18.	člen
Svet KS se konstituira na svoji prvi seji po izvolitvi tako, da izmed članov izvoli podpredsednika sveta KS.
19.	člen
Prvo sejo sveta KS skliče dotedanji (prejšnji) predsednik sveta KS najkasneje 20 dni po izvolitvi članov sveta KS. Če seja ni sklicana v navedenem roku, jo skliče predsednik volilne komisije. Svet KS na prvi seji obravnava poročilo volilne komisije in verificira mandate članov in predsednika sveta KS.
20.	člen
Do verifikacije mandatov članov sveta KS vodi prvo sejo najstarejši član sveta KS.
21.	člen
Na prvi seji izvoli svet KS izmed članov na predlog predsednika in članov sveta, podpredsednika sveta KS. Izvoljen je z večino glasov članov sveta. Če pri prvem glasovanju noben kandidat ne dobi zahtevane večine, sc glasovanje ponovi. Pri ponovnem glasovanju se glasuje o dveh kandidatih, ki sta dobila največ glasov.
22.člen
Občinski svet lahko na predlog zbora krajanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
-če se po najmanj trikratnem sklicu svet krajevne skupnosti ne sestane,
-če ugotovi, da svet krajevne skupnosti očitno nezakonito razpolaga s sredstvi krajanov ali če sredstva, ki so krajevni skupnosti dodeljena iz proračuna, uporablja nenamensko.
23.	člen
Predsedniku in članom sveta KS preneha mandat s pretekom časa, za katerega so bili izvoljeni .
24.	člen
Vsak član sveta KS lahko pred potekom mandata odstopi. Odstopna izjava mora biti v pisni obliki
posredovana predsedniku sveta KS.
Predsednik sveta KS je dolžan v roku 15 dni sklicati sejo sveta KS in o tem sprejeti ugotovitveni sklep ter ga posredovati predsedniku volilne komisije.
25.	člen
Za odstop podpredsednika sveta KS se smiselno uporabljajo določila 24 člena tega statuta.
4.	Pravice in dolžnosti članov sveta KS
26.	člen
Člani sveta KS imajo pravice in dolžnosti določene z zakonom, statutom občine, tem statutom in drugimi akti KS.
27.	člen
Člani sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in uresničevati sprejete odločitve sveta KS.
28.	člen
Člani sveta KS imajo pravico dajati pobude predsedniku sveta KS, delovnim telesom sveta KS in zahtevati odgovore na svoja vprašanja in pobude.
29.	člen
Član sveta lahko zahteva, da se posamezno vprašanje oz. pobuda uvrsti na dnevni red seje in se o njem izvede razprava.
30.	člen
Kadar svet KS obravnava vprašanja iz občinske pristojnosti, lahko člani sveta dajejo pobude in vprašanja, ki se nanašajo na delo občinskega sveta, uprave in župana.
Če pristojni organi ne odgovorijo na vprašanje ali pobudo v roku določenem v statutu občine oziroma poslovniku občinskega sveta, lahko svet KS skliče zbor krajanov KS in na njem obravnava vprašanje oz. pobudo.
31.	člen
Posamezni član sveta KS lahko zahteva sklic zbora krajanov za obravnavo kakšnega vprašanja, ki ga obravnava svet KS. O takšni pobudi odloči svet KS z večino glasov članov sveta KS.
5.	Predsednik in podpredsednik sveta KS
32.	člen
Predsednik sveta krajevne skupnosti:
-zastopa in predstavlja KS,
-sklicuje in vodi seje sveta KS,
-skrbi, da so pravočasno pripravljeni materiali za obravnavo in odločanje na seji sveta KS ter za nemoteno delo sveta KS,
-podpisuje akte in sklepe, kijih sprejema svet KS, -skrbi za sodelovanje in usklajevanje dela z občinskim svetom, občinsko upravo in županom, -opravlja druge naloge, ki mu jih določi svet KS, - v nujnih primerih samostojno odloča o problemih in tekočih zadevah; pri tem lahko porabi finančna sredstva v višini do 0,5 % letnega finančnega načrta KS, vendar na naslednji seji sveta o tem obvesti svet KS.
33.	člen
Podpredsednik sveta KS pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v času odsotnosti
in v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
34.	člen
Če nastopijo razlogi, zaradi katerih predsednik sveta KS ne more opravljati svoje funkcije, opravlja naloge predsednika podpredsednik sveta KS. Če tudi podpredsednik sveta KS ne more opravljati nalog predsednika, prevzame naloge predsednika najstarejši član sveta KS.
6.	Seje sveta KS
35.	člen
Svet KS veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov sveta KS. Svet KS sprejema odločitve z večino navzočih članov, če s tem statutom za posamezne odločitve ni drugače določeno.
36.	člen
Glasovanje na seji sveta je javno.
Tajno se na seji sveta glasuje le takrat, kadar tako odloči s sklepom večina članov sveta KS.
37.	člen
Svet KS se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik sveta KS na lastno pobudo. Predsednik mora sklicati sejo, če to zahtevajo najmanj trije člani sveta, nadzorni odbor ali občinski svet. Če predsednik sveta KS ne skliče seje v 15 dneh potem, ko je prejel pisno zahtevo upravičenega predlagatelja, jo lahko skliče listi, ki je sklic zahteval. Dnevni red seje sveta KS predlaga predsednik, lahko pa ga predlaga tudi tisti, ki je upravičen predlagatelj sklica seje sveta KS. Vabilo za sejo sveta KS se pošlje,odvisno od dnevnega reda, po potrebi predstavnikom občine, državne uprave, predsednikom strank, ki so zastopane v svetu KS in drugim.
38.	člen
Seje sveta KS so javne.
V	izjemnem primeru je seja sveta tajna.
Kdor ni član sveta nima pravice razprave na sejah KS, razen po izrecnem dovoljenju članov sveta KS.
7.	Delovna telesa sveta KS
39.	člen
Za obravnavo posameznih vprašanj, za pripravo predlogov gradiv za razjasnitev določenih spornih vprašanj, za opravljanje drugih nalog in proučevanje posameznih vprašanj lahko imenuje svet KS komisije kot svoja delovna telesa.
V	sklepu o imenovanju komisije se določi njena sestava in naloge. V vsako komisijo se imenuje najmanj en član sveta KS, ki tudi vodi delo komisije.
8.	Strokovna opravila za potrebe KS
40.	člen
Strokovno tehnične naloge za potrebe sveta KS in njegovih delovnih teles ter za izvajanje drugih nalog KS opravlja tajnik KS in občinska uprava v skladu s statutom občine in KS.
9.	Zapisnik seje sveta KS
41.	člen
O delu na seji sveta se piše skrajšani zapisnik. Skrajšani zapisnik obsega podatke o udeležbi, glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o predlogih o katerih se je razpravljalo (z imeni razpravljalcev), navedbo na seji sprejetih sklepovi in izidov glasovanja o posameznih zadevah.
Za pripravo zapisnika skrbi tajnik KS.
Skrajšani zapisnik potrdi svet KS na prvi prihodnji seji, podpišeta pa ga predsednik sveta KS in zapisnikar.
10.	Nadzorni odbor
42.	člen
Nadzorni odbor KS sestavljajo predsednik in 2 člana.
Nadzorni odbor izvoli svet KS izmed krajanov. Predsednik in člani nadzornega odbora ne morejo biti člani sveta KS.
43.	člen
Nadzorni odbor:
-opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem KS,
-nadzoruje zakonitost, namenskost in smotrnost porabe sredstev KS,
-nadzoruje finančno poslovanje KS.
-nadzoruje izvajanje finančnega plana in plana dela KS.
44.	člen
Nadzorni odbor se sestaja na sejah, ki jih sklicuje predsednik.
Nadzorni odbor najmanj dvakrat letno obravnava finančno poslovanje KS in o svojih ugotovitvah poroča svetu KS in pristojnemu organu občine. Obvezno obravnava zaključni račun KS.
Nadzorni odbor sprejema sklepe in stališča z večino glasov prisotnih članov.
11.	Premoženje in financiranje krajevne skupnosti
45.	člen
Premoženje krajevne skupnosti sestavljajo premične in nepremične stvari v lasti KS, denarna sredstva in pravice.
O pridobitvi in odtujitvi premičnega in nepremičnega premoženja odloča svet KS z 2/3 večino glasov vseh članov sveta KS.
46.	člen
Krajevna skupnost pridobiva prihodke iz lastnih virov in občinskega proračuna za določene namene.
47.	člen
Lastni viri prihodkov KS so:
-sredstva zbrana s samoprispevki krajanov, -sredstva, kijih krajani združujejo v KS za določene namene,
-dotacije, darila, volila,
-sredstva ustvarjena z dejavnostjo KS.
48.	člen
Prihodki in izdatki za posamezne namene se
razporedijo s finančnim načrtom in planom dela KS.
49.	člen
Sredstva KS se smejo porabiti le za namene določene s finančnim načrtom in planom dela. Za zakonito izvajanje finančnega načrta so odgovoreni predsednik in člani sveta KS ter tajnik.
50.	člen
Finančni načrt KS sprejme svet KS v roku 90 dni potem, ko je že sprejet občinski proračun.
Po preteku leta, za katerega je bil sprejet finančni načrt KS, sprejme svet KS zaključni račun za preteklo leto. V zaključnem računu se izkažejo predvideni in doseženi prihodki ter predvideni in doseženi odhodki.
51.	člen
Krajevna skupnost se lahko zadolži le v soglasju s pristojnim organom občine. O zadolžitvi KS odloča svet KS.
52.	člen
Finančno poslovanje KS in knjigovodska evidenca za KS se vodi v skladu z zakonskimi predpisi, določili statuta občine, tega statuta in odločitvami sveta KS.
IV. AKTI KRAJEVNE SKUPNOSTI
53.	člen
Svet krajevne skupnosti sprejema naslednje akte: -statut KS,
-poslovnik o delu sveta KS,
-finančni načrt in plan dela,
-zaključni račun,
-pravilnike,
-sklepe.
54.	člen
Statut KS je temeljni akt KS, ki določa organizacijo in delovanje KS, oblikovanje in pristojnosti organov KS, sodelovanje krajanov pri sprejemanju odločitev in druga vprašanja pomembna za delo KS.
Statut KS sprejme svet KS z dvotretjinsko večino glasov vseh članov sveta KS.
55.	člen
Svet KS lahko ima za svoje delo poslovnik sveta KS. Do sprejetja tega poslovnika se smiselno uporabljajo določbe poslovnika občinskega sveta.
56.	člen
S finančnim načrtom se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene porabe v KS, ki mora biti usklajen s planom dela .
57.	člen
Z zaključnim računom se izkazujejo predvideni in doseženi prihodki ter predvideni in doseženi odhodki sredstev KS.
58.	člen
S pravilnikom KS ureja notranjo organizacijo. S pravilnikom se lahko urejajo tudi priznanja in nagrade KS ter druga vprašanja.
59.	člen
S sklepom svet KS razpiše in uvede samoprispevek

na osnovi predhodno izvedenega referenduma.
S sklepi svet KS ustanavlja delovna telesa, določa njihovo delovno področje ter voli in imenuje člane teh teles.
S sklepom svet odloča tudi o postopkovnih vprašanjih in odloča o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti.
V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA KRAJANOV
60.	člen
Neposredne oblike odločanja občanov v KS so zbor krajanov, referendum in ljudska iniciativa
61.	člen
Zbor krajanov sestavljajo polnoletni krajani, ki imajo stalno prebivališče na območju KS.
Zbor krajanov se lahko skliče za celotno območje KS ali za njen del. Zbor krajanov skliče predsednik na lastno pobudo, na zahtevo sveta KS, nadzornega odbora ali na zahtevo najmanj 5% volilcev v KS. Če predsednik zbora krajanov ne skliče v 15 dneh po prejemu pisnega zahtevka upravičenega predlagatelja, ga lahko skliče tisti, ki je sklic zahteval.
Zbor je sklepčen, če zboru prisostvuje 5 % volilcev iz KS.
62.	člen
Krajani na zboru krajanov:
-razpravljajo o problematiki v KS,
-razpravljajo o delu sveta KS,
-dajejo mnenja in predloge ter usmeritve za posamezna vprašanja v KS,
-obravnavajo druga vprašanja pomembna za življenje in delo v KS.
63.	člen
Zbor krajanov vodi tričlansko delovno predsedstvo (predsednik in dva člana), ki se izvoli na začetku zbora.
O delu zbora krajanov se piše skrajšani zapisnik, ki ga potrdita dva overitelja zapisnika, zapisnikar in predsednik delovnega predsedstva.
64.	člen
Svet KS lahko o svoji odločitvi (aktu) razpiše referendum.
Svet mora razpisati referendum o sklepu, s katerim se določa samoprispevek krajanov. Svet mora razpisati referendum tudi, če tako zahteva najmanj 10% volilcev v KS.
Pravico glasovati na referendumu imajo vsi krajani, ki imajo volilno pravico, pa tudi mladoletni zaposleni krajani.
Odločitev je na referendumu sprejeta, če zanjo glasuje večina volilcev, ki so glasovali.
VI. PREHODNE IN KONČNE
določbe
enote za prve volitve v svet krajevne skupnosti v letu 1996 je določil dosedanji svet krajevne skupnosti.
Mandatna doba sveta KS izvoljenega na prvih volitvah traja do naslednjih rednih volitev občinskega sveta.
67.	člen
Postopek za sprejemanje sprememb in dopolnitev statuta je enak kot za sprejemanje statuta. Spremembe in dopolnitve statuta se sprejemajo z dvotretjinsko večino vseh članov sveta. Predlog za spremembo oziroma dopolnitev lahko poda tretjina članov sveta KS, predsednik ali 10 % volilnih upravičencev.
68.	člen
Pred objavo tega statuta da soglasje k njemu občinski svet občine Destrnik-Trnovska vas.
69.	člen
Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati statut KS Trnovska vas sprejet 8.2.1979 in vsi statutarni sklepi.
70.	člen
Ta statut začne veljati, ko ga sprejme svet KS in se objavi na krajevno običajen način.
Predsednik sveta KS KarlVURCER
Na podlagi 10. člena Statuta Občine Destrnik - Trnovska vas (Uradni list RS št. 47/95), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS št. 32/93), 4., 11. in
12.	člena Odloka o gospodarskih javnih službah na območju Občine Destrnik -Trnovska vas (Uradni list RS št. 49/95) ter 3., 25. in 241. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/ 85, 47/87, 5/90 in Uradni list RS št. 10/91, 13/93 in 66/93) je Občinski svet Občine Destrnik - TVnovska vas na lS.redni seji 16.08.1996 sprejel
ODLOK O RAVNANJU S KOMUNALNIMI ODPADKI NA OBMOČJU OBČINE DESTRNIK -TRNOVSKA VAS
65.	člen
Krajevna skupnost objavlja akte, s katerimi posega v pravice in obveznosti krajanov v KS, v uradnem glasilu, druge akte pa na krajevno običajen način.
66.	člen
Število članov sveta krajevne skupnosti in volilne
L SPLOŠNE DOLOČBE
1.	člen
S tem odlokom so določene vrste komunalnih odpadkov ( v nadaljnem besedilu: odpadki), njihovo zbiranje, transport in odlaganje ( v nadaljnem besedilu: ravnanje), subjekti ravnanja
ter ukrepi za preprečevanje odlaganja odpadkov na divjih odlagališčih na območju občine Destrnik
-	Trnovska vas.
2.	člen
Ravnanje z odpadki po tem odloku je organizirano tako, da se le-ti ločeno zbirajo na izvoru nastanka po sistemu ločenega zbiranja suho-mokro, in sicer: sekundarne surovine (papir, steklo, kovine), biološki odpadki (suhi organski odpadki - ostanki hrane, volneni ostanki, razrezana lesna masa, pokošena trava, listje....) in ostanek. Ostanki ločenega zbiranja sc odlagajo na odlagališču komunalnih odpadkov ( v nadaljnem besedilu: odlagališče ) Brstje in območju Mestne občine Ptuj.
Podrobnejši način ločenega zbiranja odpadkov je določen v Pravilniku o zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov v občini Destrnik - Trnovska vas.
Posebni odpadki iz industrije, obrti in storitev niso predmet ravnanja z odpadki po tem odloku.
3.	člen
Subjekti ravnanja z odpadki so:
-	Občina Destrnik - Trnovska vas,
-	izvajalci javnih služb za ravnanje z odpadki ( v nadaljnem besedilu: izvajalci),
-	pravne in fizične osebe, pri katerih nastajajo odpadki in s tem povzročajo obremenitve okolja ( v nadaljnem besedilu: povzročitelji)
-	Mestna občina Ptuj, v kateri se odlagajo odpadki z območja občine Destrnik - Trnovska vas.-
4.	člen
Ravnanje z odpadki, določeno s tem oklokom velja za celotno območje Občine Destrnik - Trnovska vas.
V skladu s prvim odstavkom tega člena morajo biti vsi lastniki, uporabniki oz. upravljale! stanovanjskih hiš, stavb in poslovnih prostorov, pri katerih nastajajo komunalni odpadki, vključeni v sistem ravnanja z odpadki.
Za povzročitelje na območjih, ki so trajno ali začasno nedostopna za komunalna vozila, izvajalec določi zbirna in odjemna mesta ter način zbiranja komunalnih odpadkov ( kesoni, vreče...). Če so navedena zbirna in odjemna mesta začasnega značaja, se opustijo takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih so bila določena.
5.	člen
Ravnanje z odpadki po tem odloku izvaja eden ali več izvajalcev, ki jih določi Občina Destrnik -Trnovska vas za: ločeno zbiranje, transport odpadkov in odlaganje ostanka odpadkov na odlagališče Brstje.
6.	člen
Pooblaščeni izvajalci ali izvajalec izvajajo dejavnost ravnanja z odpadki skladno s predpisi, ki urejajo to področje, tem odlokom ter drugimi predpisi, ki jih s tem v zvezi sprejmejo pristojni organi občine Destrnik - Trnovska vas skladno s svojim statutom.
11. VRSTE ODPADKOV
7.	člen
Po tem odloku so predmet ravnanja naslednji komunalni odpadki: gospodinjski in njim podobni odpadki ( sekundarne surovine, biološki odpadki in stanek odpadkov iz 1. odst. 2. člena tega odloka), ki nastajajo v proizvodnih in storitvenih dejavnostih, v bivalnem okolju ter na površinah in v objektih v javni rabi, ki so pretežno trdi in po svoji sestavi heterogeni. Zaradi razpršenosti virov njihovega nastanka in količine na viru se ravnanje z njimi zagotavlja na lokalni ravni.
Med navedene odpadke ne sodijo nestabilizirane greznične usedline in usedline oljnih lovilcev ter drugih čistilnih naprav, gradbeni odpadki in inertni materiali, kakor tudi ne posebni odpadki iz industrije, obrti in storitev ter posebni odpadki opredeljeni v Pravilniku o ravnanju s posebnimi odpadki, ki vsebujejo nevarne snovi ( UL SRS št. 20/86).
111.	ZBIRANJE ODPADKOV
8.	člen
Povzročitelji so dolžni odlagati odpadke v tipizirane posode na ustrezno urejenem prostoru za posode, ki morajo biti dostopne izvajalcu. Posode za odpadke so last izvajalca za zbiranje in transport odpadkov. Tipizirane posode po namenu, velikosti in barvi ter njihovo število določi skladno s tehnologijo transporta oz. strukturo ali vrsto odpadkov izvajalec v predpisu iz 2. odstavka
2.	člena tega odloka.
9.	člen
Odjemna mesta za posode z odpadki morajo ustrezati higiensko - tehničnim in požarno -varstvenim pogojem in ne smejo ovirati ter ogrožati prometa na javnih prometnih površinah. Vzdrževati jih morajo povzročitelji ter izvajalec zbiranja in transporta odpadkov v skladu s tem odlokom in predpisom iz 2. odstavka 2. člena tega odloka. Stalna odjemna mesta se določajo v upravnem postopku z obveznim soglasjem izvajalca zbiranja in transpota odpadkov glede lokacije odjemnega mesta, vrste in števila odjemnih posod. V primerih, kjer je bilo dovoljenje povzročiteljem izdano pred uveljavitvijo tega odloka, določita stalno odjemno mesto izvajalec in povzročitelj skupaj. Povzročitelji se lahko z izvajalcem dogovorijo za lokacijo občasnih skupnih odjemnih mest.
10.	člen
Izven posod za odpadke na odjemnih mestih in izven območja odlagališča Brstje je prepovedano odlagati odpadke.
Če povzročitelji ravnajo v nasprotju s 1. odstavkom tega člena, izvajalec odstrani odpadke na stroške povzročiteljev. Če povzročitelj ni znan, se odpadki odstranijo na račun Občine Destrnik -Trnovska vas. V primeru, da se povzročitelj kasneje ugotovi, ima Občina Destrnik - Trnovska vas pravico in dolžnost izterjave nastalih stroškov od le-tega.
V primeru občasnega povečanja količin odpadkov se povzročitelji in izvajalec dogovorijo o namestitvi dodatnih posod za odpadke.
11.	člen
V tipizirane posode za odpadke je prepovedano odlagati:
1.	odpadni gradbeni material, kamenje in jalovino,
2.	kosovne odpadke ( pohištvo, bela tehnika, kolesa),
3.	usedline iz kanalizacije in cestnih požiralnikov,
4.	odpadke v tekočem stanju,
5.	tleče, lahko vnetljive, eksplozivne snovi,
6.	posebne odpadke ter druge nevarne snovi,
7.	neohlajene ogorke,
8.	poginule živali in kože.
12.	člen
Prepovedano je brskanje po posodah za odpadke in razmetavanje odpadkov na odjemnih mestih.
13.	člen
Povzročitelji so dolžni omogočiti stalni dostop do odjemnih mest ter vzdrževati čistočo na odjemnih mestih in dovoznih poteh do odjemnih mest.
Povzročitelji so tudi v zimskem času dolžni omogočiti izvajalcu dostop do posod za odpadke ( očistiti sneg, posipati).
14.	člen
Izvajalec za zbiranje in transport odpadkov je dolžan posode za odpadke po potrebi ali na zahtevo povzročiteljev, komunalnega nadzornika, oz. pristojnega inšpektorja očistiti in vzdrževati, jih sproti popravljati ter dotrajane nadomeščati z novimi ali rabljenimi. Čiščenje posod ureja pravilnik iz 2. odstavka 2. člena.
15.	člen
Obrati družbene prehrane, prehrambene trgovine, gostinska podjetja, zasebni gostinci ter prodajalci sadja in zelenjave so dolžni odlagati ostanke hrane in druge biološke ostanke v biološko razgradljive plastične vrečke, le-te pa v posode za biološke odpadke. Pristojni inšpektor lahko zahteva tak način odlaganja tudi v primerih, ko zbiranje bioloških odpadkov povzroča motnje za okolico (smrad).
16.	člen
Organizatorji vseh javnih prireditev morajo poskrbeti, daje prireditveni prostor v času trajanja prireditve opremljen z ustreznimi posodami za ločeno zbiranje odpadkov. Po končani prireditvi morajo poskrbeti, da se prireditveni prostor očisti in da odpadke odpelje na odlagališče pooblaščeni izvajalec za ravnanje z odpadki najkasneje v 12 urah po zaključku prireditve- na stroške prireditelja.
17.	člen
Posode za odpadke nabavi, namešča in obnavlja izvajalec za zbiranje in transport odpadkov skladno s pravilnikom iz 2. odstavka 2. člena člena tega odloka.
IV.	TRANSPORT ODPADKOV
18.	člen
Izvajalec je dolžan posode z odpadki, v katerih se zbira biološka frakcija, odvažati v zimskem času najmanj 2 krat mesečno, v letnem času najmanj 1 -krat tedensko;
posode z odpadki, v katerih se zbirajo sekundarne surovine in ostanki ločenega zbiranja pa 2-krat
mesečno.
V	primeru izpada odvoza odpadkov zaradi višje sile (sneg, prekop dovoza ali druga ovira) je izvajalec dolžan opraviti odvoz najkasneje v roku 5 dni po prenehanju vzroka izpada odvoza odpadkov, izjemoma pa najkasneje ob naslednjem rednem odvozu z uporabo dodatne vreče za odpadke.
19.	člen
Izvajalec sme odvažati odpadke samo s posebej urejenimi komunalnimi vozili, ki omogočajo higiensko nakladanje, odvažanje in praznjenje.
20.	člen
Za odvažanje kosovnih odpadkov organizira izvajalec najmanj en-krat letno posebno akcijo odvoza s posebnih odjemnih mest.
O izvedbi akcije iz 1. odstavka tega člena obvesti izvajalec vse povzročitelje na krajevno običajen način.
V	času med dvema posebnima akcijama povzročitelji zbirajo odpadke, ki so predmet odvoza po tem členu, doma in jih hranijo na ustreznih mestih ter na ustrezen način.
21.	člen
Odpadke iz 1 .odstavka 7. člena tega odloka odvaža izvajalec po potrebi s posebej za to prirejenimi vozili po naročilu povzročiteljev.
22.	člen .
Manjše količine odpadkov iz 1. odstavka 7. člena tega odloka lahko dovažajo na odlagališče tudi povzročitelji sami, morajo pa za te vrste odpadkov uporabiti tehnično ustrezna vozila, ki omogočajo varno prevažanje v cestnem prometu.
V	primeru iz 1. odstavka tega člena morajo povzročitelji odložiti odpadke po navodilu upravljalca odlagališča in plačati stroške odlaganja.
23.	člen
Odpadke z javnih površin je dolžan odstraniti izvajalec po nalogu komunalnega nadzornika oz. pristojnega inšpektorja. Stroške odstranitve plača povzročitelj. Če tega ni možno ugotoviti, jih izvajalcu povrne Občina Destrnik - Trnovska vas, ki ima, v primeru naknadne ugotovitve povzročitelja, pravico in dolžnost od Ic-tcga izterjati nastale stroške.
Za ugotavljanje povzročiteljev odlaganja in odmetavanja odpadkov na javnih površinah izven namenskih posod so pristojne inšpekcijske službe in komunalni nadzorniki.
V.	ODLAGANJE ODPADKOV
24.	člen
Izvajalci in povzročitelji po tem odloku morajo odpadke odlagati na- za to dejavnost določeno-odlagališče odpadkov - v Brstju na območju Mestne občine Ptuj, v kolikor za posamezne vrste odpadkov ni s posebnimi predpisi predvideno drugo odlagališče.
25.	člen
Na odlagališče Brstje je dovoljeno odlagati ali na njem zbirati samo odpadke, ki jih določa 7. člen tega odloka.
27. avgust 1996							17 -Občan
		|§§||fggg	'V;,::-;.;	mssm	iiiiiiiiii		
Posebnih odpadkov ni dovoljeno odlagati na odlagališču Brstje.
26.	člen
Obratovalni čas odlagališča določi upravljalec odlagališča v Pravilniku iz 2. odstavka 2. člena tega odloka.
27.	člen
Povzročitelji in izvajalci lahko odpadke pripeljejo na odlagališče le v obratovalnem času odlagališča in jih odložijo le na mestu, ki ga določi upravljalec odlagališča. Prepovedano je odlaganje odpadkov izven območja odlagališča Brstje in izven obratovalnega časa odlagališča.
Kdor odloži odpadke izven območja odlagališča, J'h je dolžan na svoje stroške odstraniti in Prepeljati na odlagališče pod pogoji in na način, ki ga predpišejo pristojne inšpekcijske službe.
VI.	NAČIN OBRAČUNAVANJA GOSPODARJENJA Z ODPADKI
28.	člen
Cene za ravnanje z odpadki se določajo skladno z veljavnimi predpisi in s ceniki izvajalcev. Dolžni so jih plačevati vsi povzročitelji, za katere je organizirano ravnanje z odpadki po tem odloku.
29.	člen
Občina Destrnik - Trnovska vas opredeli način obračuna ravnanja z odpadki (zbiranja, transporta, odlaganja ostankov odpadkov) v Pravilniku o cenah in povračilih za zbiranje, transport in odlaganje komunalnih odpadkov v Občini Destrnik - Trnovska vas.
30.	člen
Obveznost plačila za ravnanje z odpadki nastane za povzročitelje z dnem, ko začnejo izvajalci opravljati storitve na njihovem območju, ko se povzročitelji vselijo v stanovanje ali hišo ali prično uporabljati poslovne prostore.
VII.	NADZOR
31.	člen
Nadzor nad izvrševanjem določil tega odloka in na njegovi podlagi izdanih predpisov izvaja Nadzorna služba Občine Destrnik - Trnovska vas za ravnanje s komunalnimi odpadki in pristojne inšpekcijske službe. Če Občina Destrnik -Trnovska vas ne ustanovi svoje Nadzorne službe, lahko za opravljanje nadzora pooblasti Nadzorno službo Mestne občine Ptuj za gospodarjenje s komunalnimi odpadki.
32.	člen
Izvajalci in povzročitelji so dolžni ugotavljati nepravilno ravnanje z odpadki v skladu s tem odlokom. V primeru neupoštevanja določil tega odloka so dolžni storilce nepravilnosti prijaviti Pristojni nadzorni in inšpekcijski službi.
VIII.	KAZENSKE DOLOČBE
33.	člen
Z denarno kaznijo od najmanj 20.000 do 160.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec, če:
-	ne čisti in vzdržuje posod za odpadke skladno s 14. členom,
-	ne prazni posod za odpadke skladno z 18. členom,
-	odvaža odpadke z neprimernimi vozili v nasprotju z 19. členom,
-	ravna v nasprotju z določili 20. člena,
-	ravna v nasprotju z 21. členom,
-	ravna v nasprotju s 23. členom.
Z denarno kaznijo od 100.000 do 360.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izvajalec, če: - odlaga odpadke v nasprotju s 24. in 25. členom.
Z denarno kaznijo od 10.000 do 60.000 tolarjev se kaznuje tudi odgovorna oseba izvajalca, ki stori prekršek iz 1. in 2. odstavka tega člena.
34.	člen
Z denarno kaznijo od 20.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje posameznik, če kot povzročitelj:
-	ravna v nasprotju z 2. členom,
-	ravna v nasprotju s 4. členom,
-	ne odlaga odpadkov v posode za odpadke, odlaga odpadke izven posod za odpadke ali zunaj območja odlagališča Brstje (8. in 10. člen),
-	ravna v nasprotju zli. členom (razen 6. točke)
-	ravna v nasprotju z določili 9. in 13. člena,
-	ravna v nasprotju z 12. členom,
-	ravna v nasprotju s 16. členom,
-	odvaža odpadke v nasprotju z določili 22. člena
-	odlaga odpadke na odlagališču izven obratovalnega časa ali izven mesta, ki ga določi upravljalec odlagališča ( 2. odstavek 27. čelna).
Z denarno kaznijo od 60.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje posameznik, če kot povzročitelj:
-	ravna v nasprotju s 6. točko I I. člena.
Z denarno kaznijo od 40.000 do 200.00 tolarjev se kaznuje pravna oseba in posameznik, ki opravlja proizvodno ali storitveno dejavnost, ča kot povzročitelj stori prekršek iz 1. odstavka tega člena ter ravna v nasprotju s 15. členom.
Z denar no kaznijo od 100.000 do 360.000 tolarjev se kaznjuje pravna oseba in posameznik, ki opravlja proizvodno ali storitveno dejavnost, če kot povzročitelj ravna v nasprotju s 6. točko 11. člena in 25. točko tega odloka.
Z denarno kaznijo od 60.000 do 100.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, če kot povzročitlej stori prekršek iz 3. in 4. odstavka tega člena.
IX.	KONČNE DOLOČBE
35.	člen
Ob uveljavitvi tega odloka za območje Občine Destrnik - Trnvoska vas preneha veljati Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine Ptuj (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj št. 6/91 in št. 26/94).
36.	člen
Pristojni organi Občine Destrnik - Trnovska vas so dolžni v roku treh (3) mesecev po uveljavitvi tega odloka sprejeti naslednja predpisa: Pravilnik o zbiranju, transportu in odlaganju komunalnih odpadkov v Občini Destrnik - Trnovska vas in
Pravilnik o cenah in povračilih za zbiranje, transport in odlaganje komunalnih odpadkov v Občini Destrnik - Trnovska vas.
37.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem vestniku glasila Občan.
Številka: 018-03/96 Datum: 16.08.1996
Predsednik občinskega sveta: Venčeslav KRAMBERGER U:
Na podlagi 2. odstavka 12. člena Zakona o cestah (Uradni list RS št. 38-1687/81, 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83) in 10. člena Statuta občine Destrnik - Trnovska vas (Ur.list RS št. 47/95) je občinski svet občine Destrnik -Trnovska vas na svoji seji, 16.08.1996 sprejel
ODLOK
O GOSPODARJENJU Z JAVNIMI POTMI
I.	SPLOŠNE DOLOČBE
1.	ČLEN
S tem odlokom se na območju občine Destrnik -Trnovska vas določi način gospodarjenja z javnimi potmi, to je uporabe, upravljanja, vzdrževanja in varstva javnih poti ter zagotavljanja sredstev za te namene.
2.	ČLEN
Med javne poti štejejo dovozne poti, vaške in poljske poti, gozdne poti ter druge krajevne poti, ki so v javni rabi in so družbena lastnina, pa niso razvrščene med magistralne, regionalne in lokalne ceste ter niso opredeljene kot komunalni objekti.
II.	GOSPODARJENJE Z JAVNIMI POTMI
3.	ČLEN
Z javnimi potmi upravljajo in gospodarijo krajevne skupnosti, vsaka na svojem območju. Javne poti vzdržujejo krajevne skupnosti skupaj z uporabniki; vzdrževane morajo biti tako, daje na njih mogoč promet, za katerega so namenjene.
4.	ČLEN
Krajevne skupnosti samostojno urejajo promet na javnih poteh, z izjemo priključitve le teh na javne ceste v skladu z veljavno zakonodajo in predpisi cestnega prometa.
O javnih poteh vodijo krajevne skupnosti ustrezno evidenco javnih poti in evidenco prometne signalizacije po navodilih in ob pomoči pristojnega upravnega organa za promet.
5.	ČLEN
Krajevne skupnosti imajo pravico in dolžnost, da z javnimi potmi gospodarijo v skladu z naravo in namenom javne poti in na način ter pod pogoji, dogovorjenimi v planu razvoja krajevne skupnosti.
Krajevne skupnosti imajo tudi pravico in dolžnost, da uvrščajo prometne površine med javne poti. Krajevne skupnosti razvrščajo prometne površine med javne poti, ob tem pa upoštevajo zlasti da pot
-	povezuje več javnih poti,
-	pot povezuje naselja ali navezuje posamezno naselje ali zaselek na drugo javno
pot ali cesto,
-	pot služi za zagotavljanje dostopnosti do pomembnejših družbenih objektov
(železniške postaje, turistični objekti, ipd.) ter za potrebe turizma,
-	pot po svoji širini zagotavlja možnost prometa vozil na štirih kolesih.
Za razvrstitev prometnih površin med javne poti mora biti upoštevan vsaj en pogoj dejavnika povezovanja, obvezno pa pogoj iz 4. alinee 3. odstavka tega člena.
6.	ČLEN
Sredstva za vzdrževanje in varstvo javnih poti se zagotavljajo :
-	z združevanjem sredstev,
-	s samoprispevki občanov
-	s povračili za čezmerno uporabo javnih poti,
-	s povračili za izredne prevoze,
-	s prispevki neposredno zainteresiranih občanov ter drugih organizacij,
-	iz drugih virov.
7.	ČLEN
Za uporabo javne poti morajo uporabniki, katerih vozila zaradi izvajanja investicijskih del, proizvodnih ali storitvenih dejavnosti trajno ali začasno čezmerno uporabljajo javno pot, dobiti dovoljenje občine oz. v primeru poškodbe cesto sanirati.
Za čezmerno uporabo javne poti so uporabniki dolžni plačati občini povračilo, sorazmerno uporabi in poškodovanju javne poti.
Za izredne prevoze po javnih poteh morajo uporabniki dobili dovoljenje občine na podlagi soglasja krajevne skupnosti, s katerim se določijo način in pogoji prevoza ter višina povračila za izredno uporabo javne poti.
Občina sprejme enoten cenik povračil za izredne prevoze.
8.	ČLEN
Krajevne ceste morajo biti opremljene s cestno prometno siganalizacijo glede na namen uporabe. Določi se tudi osni pritisk. Kontrolo osne obremenitve in drugih
izrednih prevozov na javnih poteh opravlja pooblaščeni organ občine Destrnik -Trnovska vas v sodelovanju z organi za notranje zadeve.
Za postavitev, odstranitev in dopolnitev prometne signalizacije mora krajevna skupnost pridobiti
soglasje upravnega organa pristojnega za promet. Da se preprečijo škodljivi vpliva okolice na javno pot in promet na njej in obratno je ob javnih poteh varovalni pas širok 2 m (v katerem morajo biti odstranjeni zarast
in drevje, da ne ovirajo preglednosti javne poti).
9.	ČLEN
Prekopavanje, podkopavanje in druga dela na javnih poteh se lahko izvajajo samo z dovoljenjem krajevne skupnosti.
10.	ČLEN
Prepovedano je začasno ali trajno zasesti javno pot, izvajati na njej kakršnakoli dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo javne poti.
11.	ČLEN
Da se prepreči poškodovanje javne poti ter oviranje in ogrožanje varnosti prometa, je prepovedano :
1.	odvajati na javno pot vodo, gnojnico, odplake ter druge tekočine,
2.	odlagati na javno pot sneg in led ali puščati sneg in led, ki zdrsne s strehe, na javni poti,
3.	vlačiti po javni poti hlode, skale, veje in podobne predmete. Enako velja za pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dele tovora,
4.	ovirati odtekanje vode z javne poti,
5.	postavljati ob javni poti ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trto ali druge nasade, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost javne poti ali drugače ovira ali ogroža promet ali če se s tem poškoduje javna pot.
6.	odlagati les, opeko ter druge materiale ali predmete,
7.	opravljati brez ustreznega zavarovanja na zemljišču ali stavbi ob javni poti kakršnakoli dela, ki bi utegnila poškodovati javno pot ali ovirati ter ogrožati promet.
8.	poškodovati cestnoprometno signalizacijo.
12.	ČLEN
V kolikor posamezne zadeve niso opredeljene s tem odlokom, se za njih smiselno uporablja Zakon o cestah (Ur.list RS št. 38/81).
III.	KAZENSKE DOLOČBE
13.	ČLEN
Z denarno kaznijo od 25.000 SIT do 100.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik ki :
1.	zaradi izvajanja investicijskih del, proizvodnih ali storitvenih dejavnosti trajno ali začasno čezmerno uporablja javno pot brez dovoljenja krajevne skupnosti (7. člen),
2.	prekopava, podkopava in opravlja druga dela na javnih poteh brez dovoljenja krajevne skupnosti ali v nasprotju s pogoji iz tega dovoljenja (9. člen),
3.	začasno ali trajno zasede javno pot, izvaja kakršnakoli dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo javne poti (lO.člen);
4.	odvaja na javno pot vodo, gnojnico, odplake ali druge tekočine (I.točka 11. člena);
5.	odlaga na javno pot sneg ali led in pušča sneg ali led, ki zdrsne s strehe na javni poti (2. točka 11. člena),
6.	vlači pojavni poti hlode, veje, skale in podobne predmete. Enako velja za pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge tovore (3.točka 11.člena);
7.	ovira odtekanje vode z javnih poti /4.točka 11. člena),
8.	postavlja ob javni poti ograje, zasadi živo mejo, drevje, trto ali druge nasade in s tem poslabša ali onemogoči pregled javne poti ali drugače ovira ali ogroža promet ali če s stem poškoduje javno pot, (5.točka 11.člena)
9.	odlaga les,opeko ter druge materiale ali predmete (6.točka 11.člena),
10.	opravlja brez ustreznega zavarovanja na zemljišču ali stavbah ob javni poti kakršnakoli dela, ki bi utegnila poškodovati javno pot ali ovirati ali ogrožati promet (7.točka 11. člena)
10. poškoduje cestnoprometno signalizacijo /9. točka 11. člena/;
Pravna oseba in oseba, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti po navedenih točkah tega člena se kaznuje z denarno kaznijo od 60.000 do300.000 SIT , odgovorne osebe pravne osebe pa z denarno kaznijo od
25.000	do
50.000	SIT.
Kazni se usklajujejo skladno z rastjo življenskih stroškov.
14.	ČLEN
Za inšpekcijski nadzor nad izvajanjem tega odloka je pristojen organ, ki ga določi Občina Destrnik - Trnovska vas.
Izvajanje tega odloka vrši Občina Destrnik -Trnovska vas preko pooblaščenega uradnega organa ali osebe.
IV.	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
15.	ČLEN
Prvo razvrstitev prometnih površin med javne poti
po 2. in 3. odstavku 5. člena tega
odloka opravijo krajevne skupnosti najkasneje v
6 mesecih od dneva sprejema tega
odloka.
16.	ČLEN
Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljali odlok o gospodarjenju z javnimi potmi v občini Ptuj (Ur.Velnik občin Ormož in Ptuj št. 21/85).
17.	ČLEN
Ta odlok začne veljati z dnem sprejema na občinskem svetu, objavi pa se v Uradnem vestniku glasila Občan.
Datum: 16.08.1996 Predsednik občinskega sveta : Št. : 018-04/1996 Venčeslav KRAMBERGER
Občinski svet občine Destrnik - Tonovska vas jc na svoji 18.redni seji, dne 16.08.1996 na osnovi sprejetega Odloka o gospodarjenju z javnimi potmi v občini Destrnik - Trnovska vas sprejel
ODREDBO
Na osnovi 6. člena odloka občinski svet odreja, da lastniki parcel ob javnih poteh 2 krat letno pokosijo travo: 1 košnja do konca meseca junija
2 košnja do konca meseca septembra.
Predsednik občinskega sveta: Venčeslav Kramberger ir.
V SPOMIN RAVNATELJU
OSNOVNE ŠOLE TRNOVSKA VAS,
6. NIKU ŠUENU
7. avgusta smo se številni zbrali na zgledno urejenem pokopališču v Zgornji Koreni in pospremili na zadnji poti g. Nika Šuena, dolgoletnega ravnatelja osnovne šole v Trnovski vasi. G. Niko Šucn je s svojim življenjem zaznamoval dolgo obdobje domačega kraja in vso življenje svojih številnih učencev in sodelavcev.
V impresivnem življenskem loku je preživel čas zgodovinskih, političnih, socialnih in kulturnih sprememb ter jih oplemenitil s človeškimi lastnostmi in strokovnimi sposobnostmi.
Rojenje bil 23. avgusta 1913 leta rojen v Gradcu, otroška in osnovnošolska leta je preživljal v Črmlji. Učiteljišče je obiskoval v Mariboru, kjer je tudi začel poklicno pot. Nadaljeval jo je v Letnici na Kosovem, naslednja službena leta pa so ga vrnila v domače kraje - k Sv. Bolfenku, Sv. Ani in k Sv. Rupertu v Slovenske gorice, kjer gaje dohitela vihra druge svetovne vojne, v kateri tudi zanj ni bilo mesta v pedagoškem poklicu.
Prvo povojno leto je bil nameščen na osnovno šolo pri Sv. Bolfenku - v Trnovsko vas in po letu dni postal, po takratnem nazivu, upravitelj osnovne šole, katere pedagoški vodja in učitelj je ostal polnih trideset let.
Bil je predstavnik slovenskega ljudskega učitelja in ustanove, ki jc bila središče izobraževalnega, vzgojnega, kulturnega, društvenega in družabnega življenja v kraju.
Več kot trideset rodov je sprejel pod šolsko streho, jih učil ljubezni do materinega jezika ter drugih učenosti ljubezni do človeštva in domovine, jih prckvasil s temelji etike, estetike in morale ter jih z upanjem poslal v življenje. Živel jc s šolo in krajem, za njun uspeh in napredek in šola in kraj z njim.
Z njegovo pomočjo je bil zgrajen učiteljski stanovanjski blok, bilje ustanovni član krajevne organizacije Rdečega križa, dejaven v Prosvetnem društvu in nosilec družbenega gibanja v kraju.
Nešteto napisanih prošenj ob mnogih človeških stiskah, delo v gradbenih odborih za prvo elektrifikacijo kraja, izgradnja zadružnega doma in še mnogo drugega so njegova bremena in naš dolg.
Bilje eden izmed tistih, ki svet gledajo s srcem in je vedno hitel k svojim, ki so ga čakali in imeli radi. In ker jih ni nikoli razočaral, so se strnili z družino ter preživeli izjemno, družinsko složno in mirno obdobje v Zgornji Koreni. A vedno seje rad vračal k Bolfenku, v kraj, kateremu je zapisal svoje življenje, katerega častni krajan je in kjer je zapisan v srcih in času.
KS DESTRNIK
PODOKNICA NEDELJSKEGA V VINTAROVCIH
Živeti pomeni ustaviti se tam, kjer sije sonce. Sonce je sijalo po naših prelepih destrniških gričih in zadnji večerni žarki so sijali v vintarovško dolino, kjer je domačija Horvatovih, po domače Vogrinovih: Jožice, moža Vinka, njenih dveh sinov, mame Micke in tete.
V petek, 9. avgusta smo se krajani Destrnika proti večeru zbrali pred njihovo domačijo, ki jo obdajajo: gozdovi, travniki, njive in sadovnjak. Prelepo hišo, ki stajo zgradila Jožica in Vinko s svojimi žulji, krasi veliko rož.
Nestrpno smo čakali na “PODOKNICO NEDELJSKEGA”, ki jc prvič obiskala naš kraj.
Podoknico Nedeljskega je podarila Jožici prijateljica Antonija Ostrž, stoodstotna invalidka iz Maribora. Jožica je predsednica Turističnega društva Destrnik. Zelo je delavna in skupaj z drugimi člani društva skrbi, daje naš kraj lep in da se ohranjajo stari običaji, ki jih nato ob Kmečkem prazniku predstavijo. Ko jim je povedala, da ji je prijateljica poklonila podoknico, so bili tudi oni veseli. Sklenili so, da ji bodo pomagali, kot vedno. In res so se potrudili.
Gospoda Pestotnika - Podokničarja in ansambel narodne zabavne glasbe Slovenski oktet iz Mengša sta sprejeli folklorni skupini Prosvetnega društva Destrnik in Bolnice Ptuj ter naš priljubljeni muzikant Stanko Mušič.
Naša folklorna skupina, ki jo vodi g. Anica Toplak, jc zaplesala stare plese, folklorna skupina iz Bolnice Ptuj, pa je zapela ljudske pesmi. Nastopili so tudi učenci destrniške šole.
Zvoki narodno zabavnega ansambla Slovenski kvintet so odmevali po prelepi dolini. Pesmi Prav lušno je res na deželi.., ki sojo zapele pevke iz folklorne skupine Bolnice Ptuj ter naši učenci smo pritegnili tudi gledalci.
Ob petju čričkov smo se poslovili in z lepimi mislimi odšli v svoje domove.
Julijana Černezel
TRNOVSKA VAS
LOVSKA OBLETNICA
V soboto, 27. julija, so lovci Lovske družine Trnovska vas praznovali 50 letnico delovanja. Dmžinaje bila ustanovljena leta 1946. Njeni ustanovni člani so bili: Franc Vršič, Alojz Čuček, Jože Vurcer, Janez Čuček, Franc Kocmut, UrbanToplak, Franc Rojko, Kamilo Kronvogcl, Jože Vidic, Vinko Trafela in Jožef Pukšič, kije bil tudi prvi starešina družine. Leta 1948je bila LD Trnovska vas združena v enotno T D Destrnik. 8. februaija 1954je bila ponovno, z odločbo tedanje občine Ptuj, ustanovljena kot samostojna Lovska družina Tmovska vas. Leta 1970 so pričeli graditi lovski dom in ga leta 1978 slovesno odprli. Danes ima družina 35 članov in gospodari na 2415 ha lovnih površin.
Ob praznovanju “Abrahama" so pripravili bilten, v katerem so predstavili delovanje družine skozi 50 let. Slovesnosti so se poleg domačih lovcev udeležili še lovci iz Destrnika, Dobrave, Juršincev, Vuzenice, Solčave, Lenarta inVoličine. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavnik Lovske zveze Slovenije in predsednik Zveze lovskih družin Ptuj mag. Milan Trafela, župan občine Franc Pukšič in predsednik sveta KS Trnovska vas Karl Vurcer. Kulturni program so popestrili rogisti Zveze lovskih družin Ptuj, lovski oktet iz Voličine in učenci OŠ Mladika podružnicaTmovska vas. Ob koncu so podelili tudi priznanja. LD Trnovska vasje prejela priznanje ZLD Ptuj ob 50 letnici uspešnega dela na področju varstva in gojitve divjadi ter gospodarjenja z lovišči. Alojz Benko in Franc Sužnik sta bila odlikovana z znakom za lovske zasluge. Podelili so tudi bronasta, srebrna in zlata priznanja.
TRNOVSKA VAS	■ SV. ANDRAŽ
ZDRAVSTVENI DOM SPREMINJA
PODOBO TRNOVSKE VASI
Dolgo, morda predolgo (vzrok je gradnja zgolj z lastnimi sredstvi), raste na enem naj lepših delov Trnovske vasi sodoben zdravstveni dom. Zamisel arhitekta Stefana Balerja iz Ljutomera se skladno vključuje v trško jedro in postaja ena izmed njegovih temeljnih stavb. Zavod za spomeniško varstvo Maribor je bdel nad njegovo podobo, zgradile pa so ga za delo vedno pripravljene roke krajanov Trnovske vasi.
S prostovoljnim delom zgrajenim domu krajanov, pošti, lovskemu in gasilskemu domu ter pokopališki kapeli Sv. križa in da ne pozabim “kolektivnemu” zadružnemu domu iz leta 1948, se pridružuje še prostoren in sodoben zdravstveni dom.
Ob prehitri ukinitvi zdravstvene ambulante Zdravstvenega doma Ptuj (v prostorih zadružnega doma) so bili krajani primorani začeti novogradnjo, če so želeli še razmišljati o zdravstvenem varstvu v domačem kraju. Gradbena odbora, s predsednikom g. Francem Požegarjem in piscem članka ter vsemi neutrudnimi sodelavci, nista imela lahkega dela, a se gradnja v tem poletno jesenskem času približuje koncu.
Krajani so velik del samoprispevka zadnjih šestih let vložili v sodobno namensko zasnovano stavbo, v kateri je obilje prostora za delo zdravnika splošne prakse, zobne ambulante in za vse potrebne spremljajoče dejavnosti. Od 270 m2 uporabne površine je četrtina namenjena lekarni, katere usoda pa še ni znana. Zato te prostore ponujamo tudi bankam.
V domu potekajo zaključna dela, ki neusmiljeno tanjšajo krajevni proračun. Ko bo dom končan bo Zdravstveni dom Ptuj izpolnil svoj del dogovorjenih obveznosti - osebje in najnujnejšo opremo za začetek izpolnjevanja tako zaželenega poslanstva zdravstvene dejavnosti v Trnovski vasi.
S tem bo mreža zdravstvene dejavnosti na območju bivše občine Ptuj pridobila na somernosti, saj je njen desni breg neprimerno bolje urejen, na levem pa na obširnem področju Slovenskih goric sameva le zdravstveni dom v Juršincih.
Zdravstveni dom je torej odločitev, ki spreminja podobo Trnovske vasi. Spremenil bo tudi del življenja kraja in širše okolice, posebej na področju kulture zdravstvenega prosvetljevanja.
Ob nastopanju novega doma sc utrinjajo spomini starejših na imenitne ljudske zdravnike: dr. Jožeta Potrča, dr. Jožeta Krambergerja, njegovega očeta in druge v naših krajih...
Karl Vurcer
Udarniška skupina pod vodstvom Mirka Čeha in Stanka Majeriča po položitvi izolacijskih betonov.
SEJA SVETA KS
V	četrtek, 1. avgusta je potekala 3. redna seja sveta KS Sv. Andraž. Ena izmed glavnih točk dnevnega reda je bila vizija razvoja osnovne šole, saj imamo, kot je znano sedaj samo petletko. Ker imajo v Tmovski vasi podobne težave smo strategijo razvoja poenotili. Projekt bomo uresničili v dveh fazah, v prvi bomo pridobili prostore za dve triadi -šestletka in otroški vrtec, v drugi fazi pa (predvidoma po letu 2000) devetletko. Svet KS je sprejel sklep o brezpogojnem nadaljevanju v začrtani smeri.
V	drugi točki dnevnega reda so govorili o vodovodu. V širši razpravi o trenutnem stanju so poudarili, daje potrebno hitreje nadaljevati gradnjo - drugo fazo, ki zajema gradnjo primarnega (glavnega) cevovoda v Novince, H valeti nce, Slavšino, Rjavce in Gibino. Svet KS je zavzel stališče, daje treba to fazo zgraditi izključno z državnimi in občinskimi sredstvi ter krajevnim samoprispevkom, ki smo ga izglasovali za gradnjo mestnega vodovoda. Sprejetje bil tudi sklep o sklicu zbora občanov, na katerem bodo predstavili problematiko vodovoda.
Govorili so tudi o modernizaciji cest v KS. V prvi fazi bodo reševali najbolj pereče probleme, saj na določenih cestah (ob malo močnejših nalivih) vozišča dobesedno odnaša. Okvirno so sc dogovorili, da bo v letošnjem letu asfaltiranih okrog 1000 m cest (ostalo v letu 1997). Ker gre glavni na sredstev za izgradnjo vodovoda, bodo nekateri krajani morali prispevati 50 % vrednosti del na določenih odsekih omenjenih cest.
Beseda je tekla tudi o rekonstrukciji mrliške vežice. Predvidoma cena znaša dobra dva milijona tolaijev. Milijon sredstev bodo zagotovili iz grobarine, ki letos znaša 3.500.000,00 SIT, drugi milijon pa bo zagotovila krajevna skupnost.
Zaključna dela potekajo tudi na občinskem socialnem stanovanju za Stanka Krajnca (v vrednosti 5,5 milijona tolarjev). Primankuje pa denarja, saj je Ministrstvo za okolje in prostor za gradnjo namenilo le slabe 4 milijone tolarjev.
Franci Krepša
PREJELI SMO_____________________
PRIŠLEČKIN DOLGI JEZIK
Dobilaje zdaj tudi naša nova občina Destrnik-Trnovska vas svoje “cajtenge”, da jih ja ne bi imele samo druge občine.
V njih se že po prispevkih jasno vidi “zgradba "-sestava občine: Destrnik, Destrnik pa Destrnik, pa Trnovska vas, spet Trnovska vas z Bišem... nato pa dolgo nič... nakar se pojavi mini sestavek o KS Sv. Andraž...
Zakaj je tako, nam je takoj jasno, ko si ogledamo sestavo občinskega sveta: Iz Destrnika: 8 svetnikov, iz Trnovske vasi: 6 svetnikov, od Andraža pa le 2 / dva/! V zakonodajni oblasti je ena sama ŽENSKA-domnevamo, da za okras. Ženske naj se-po TUKAJŠNJI tradiciji-ukvarjajo s socialo in mladimi, z varstvom /okolja/, s kulturo... zato tam predsednice odborov /ti pa imajo itak le svetovalno vlogo/. O vsem pomembnejšem odloča le KREPKEJŠI spol, če je močnejši po sivih MOŽGANSKIH celicah ali pa ne! Glavna je BOJEVITOST,
zaplolniški LOKAL-PATRIOTIZEM ČAST!! in OBLAST!...Zato se
MOČNEJŠI spol /centrov/ KS z OBEH GRIČEV ne bo ne podrejal ne prilagajal onim s centrom v DOLINI! in OBRATNO!! Mestu Ptuju že, ker je pač nekaj več!; ne pa navadnim PREKMECEM! Rajši gremo v pravo kulturno VOJNO med tremi centri v nesrečni občini:
-	v DOLINI so lani odkrili spominsko ploščo svojemu dobrotniku, toda šele ob 100 letnici smrti;
-	na enem GRIČU JO BODO TUDI: “PRIŠLEKU” šele po 170 letih, odkar je njegova posvečena duša zapustila telo;
-	na drugem GRIČU pa jo bodo mogoče kdaj odkrili svojemu domačinu literatu; od njegove smrti je minilo šele 16 let, skoraj premalo, da bi mu vsi, ki so sc v njegovih knjigah “prepoznali”, tudi odpustili.
Pomembno pa je: vsaka KS naj dokaže drugima dvema /in sebi/, kako pametni in kulturni ljudje SO NEKOČ živeli na njenem območju, /danes pa očitno ne več!/, pa naj ta vojna in dokazovanje STANE, KOLIKOR HOČE!
Lepo Vas pozdravlja: Vaša bojevita PRIŠLEČKA , za ketero velja tukajšnji rek:
“ČE BABI NA JEZIK STOPIŠ, PA Z RITJO FRFRA..”
Vida Toš, Vitomarci
TRNOVSKA VAS: DELOVANJE STRELSKE DRUŽINE
Strelska družina Trnovska vas deluje že več kot 15 let. Ves ta čas nas tare to, da nimamo pravih pogojev za izvajanje svoje dejavnosti. Kljub temu pa nas močna volja nekako vodi naprej. Pred tremi leti je na našo pobudo nastala Slovenjegoriška liga, v kateri sodelujejo štiri družine iz treh občin. Letos pa smo ustanovili še medobčinsko ligo, v kateri sodeluje sedem družin iz šestih občin. V obeh ligah smo glede na pogoje kar uspešni.
V družini pa skrbimo tudi za pomladek. Z mirno vestjo lahko trdimo, da za prihodnost ni bojazni, ec nam bo uspelo s pomočjo KS Trnovska vas in občino Destrnik - Trnovska vas zagotoviti prostore za redno vadbo in treninge. Razočarani pa smo, da nam občinski funkcionarji v petih mesecih niso uspeli odgovoriti na pobudo društev, ki se tako ali drugače ukvarjamo s športom za ustanovitev komisije za šport. Z njo bi mladim lahko zagotovili več športnega udejstvovanja ter druženja.
Prav zaradi druženja mladih, pa tudi manj mladih smo pred tremi leti obudili “IGRE BREZ MEJA”. To nam kar uspeva, saj so letos osvojili svoje izvoljenke fantje iz Benedikta, Juršinc, Destrnika, Pa tudi v društvih in organizacijah, seje porodila ljubezen.
Zmagovalna ekipa, foto: Video "mm"
Tokrat so bile igre zaradi vsebine malo bolj umirjene. Fantje, ki so se zaljubili, so morali prehoditi kar dolgo pot, da so se lahko s svojimi izvoljenkami poročili in jih odpeljali na poročno potovanje. Morali so poiskati ključ do njihovih src, nato pa se okrepčati, saj hoče vsako dekle močnega in čilega moža. Podarili so jim rože in obupano iskali možnost, da bi jih dokončno zapeljali, nakar so jih dekleta presenetila in so se malo nenavadno zaročili.
Vsi osvajalci so bili pod budnim očesom strogih sodnikov, ki so vsi podobno pot že prehodili. Točke so odločile, da so najboljši osvajalci “Olepševalni tehniki”, drugi so bili fantje in dekleta iz Benedikta, tretji pa člani naše družine. Ob tej priložnosti bi se rad v imenu strelske družine zahvalil vsem tekmovalcem, sodnikom, povezovalcu g. Danilu Muršcu, sponzorjem in vsem, ki so pomagali, da so gostje preživeli lep nedeljski popoldan.
Izkušnje kažejo, da je za igre vedno večje zanimanje in to nas vzpodbuja in obvezuje, da podobna druženja organiziramo tudi v prihodnje.
Težavna pot k dekletu... foto: Video "mm"
Foto: Ivan Lovrenčič
Sv. Urban
ŽELEZNA MAŠA
Avgustovska nedelja bo ostala Utbančanom v lepem spominu, saj je prof Karel Jaš v naši prelepi cerkvi praznoval 70 let maševanja Na svečani maši so bili prisotni tudi visoki gostje: prof. dr. Marijan Smolih, stolni župnik - kanonik prof. dr. Stanko Lipovšek, domačin iz naše občine - pater dr. Slavko Krajnc, mag Julka Nežič in še sedem duhovnikov terdomači župnik MihaclValthuber, kije mašo tudi organiziral. Bilje zelo ^sel, ditje ta svečanost pri Utbanu.
^Žclcznoimšnik prof Kaiel Jašsejc rodil20.121901 vŠcntiljupodTuijakom.Letal926jcpoKtal duhovnik. ^ Sv. Urbanu je služboval kot kaplan od leta 1930do 1941.Iz latiaščincvslovenščinojeptevcdcl del svete maše, da so ljudje krhko pri maši sodelovali.
Leta 1968je postal predavatelj na teološki fakulteti. Sedaj živi v svojem rojstnem kraju v Mislinji in uživa Jesen svojega življenja med domačimi.
Mag. JulkaNežičjepripravilareferatonjegovi življenski poti.
Vspomin na ta dogrxlek smo na cerkvi odkrili spomiaskoploščoznapisom: “V letih 1930do 1941 je tukaj med prvimi v Sloveniji goreče deloval /a liturgično prenovo kot kaplan gospod Karel Jaš’ ’
Julijana Černezel
JIRŠOVCI
SREČANJE ZDOMCEV IZ NEMČIJE
V soboto, 20. julija so se na Zelenem griču v Jiršovcih na svojem sedmem srečanju zbrali zdomci iz Nemčije. Pozdravil jih je sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj, ki je povedal, da so takšna srečanja pomembna za ohranjanje stikov med zdomci in domovino. Pozdravom so se pridružili tudi podžupan občine Maribor Peter Pavel Klasinc, podžupan mestne občine Ptuj Ivan Jurkovič in župan naše občine. V imenu organizatorja sta zbrane pozdravila predsednik Slovensko kulturno-športnega društva Maribor - Hiden Friderik Višinski in tajnik ter soorganizator srečanja Vlado Krajnc.
Za kulturni program so poskrbeli komorni moški pevski zbor iz Ptuja, folklorna skupina slovenskega društva Lipa iz Neussa v Nemčiji in Bojan Dokša, harmonikar iz Hildna. Ansambel Ambicija pa je poskrbel za plesalke in plesalce.
Siegfrid
Sv. Andraž
OBČNI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA
V	soboto, 13. julija, seje zbralo 58 članov Prosvetnega društva Vitomarci na izrednem občnem zboru. Gostja je bila predstavnica ZKO Ptuj Branka Bezeljak-Glazer.
Predsednica prosvetnega društva Vitomarci Vida Toš je podala poročilo o delu v letu 1995 in prvi polovici 1996. Povedala je, daje največji problem financiranje, ker so s spremembo lokalne samouprave usahnile redne dotacije ZKO Ptuj saj vsaka občina sama financira društva in ljubiteljsko kulturo. Po njenem mnenju v občini nimamo izdelanih meril za financiranje ljubiteljske kulture. Odbor za kulturo je le posvetovalno telo občinskega sveta. Predstavila je tudi delo društva v letu 1995 po posameznih sekcijah:
Otroški tamburaški orkester je nastopal 11 krat, mladiski pa 3 krat Dramska skupina je z veseloigro Gosposka kmetija nastopala 3 krat v Vitomarcih, 7 krat pa so se predstavili v okolici.
Recitatorska skupina je nastopala 2 krat Zenski pevski zbor pa je imel en nastop.
V	knjižnici imajo 918 knjig, od tega je 129 knjig otroške in mladinske literature.
V	letošnjem letu je Otroški tamburaški orkester imel 4, mladinski pa 3 nastope. Dramska skupina pa se je 9 krat predstavila s komedijo Zbeži od Žene. Recitatorska skupina in Zenski pevski zbor pa sta nastopala 3 krat.
V	lanskem letu so začeli urejati tudi kroniko društva in izdali glasilo UTRIP. Zaradi novega zakona o društvih je zbor članov sprejel osnutek statuta in pooblastil zastopnika KUD, da statut uradno prijavi pri pristojnem organu. S sprejemom statuta se je tudi Prosvetno društvo Vitomarci preimenovalo v Kulturno-umetniško društvo Vitomarci. Sprejeli so tudi program dela za leto 1997.
Siegfrid
IZ 18. SEJE OBČINSKEGA SVETA
V petek, 16. avgusta so se svetniki občinskega sveta sestali na 18. redni seji, ki seje zaradi nesklepčnosti pričela z enourno zamudo. Na seji je bilo prisotnih samo 10 svetnikov, podžupan Boris Toš in podžupanja Julijana Černezel.
Svetniki so najprej pregledali sklepe 17. redne seje in potrdili zapisnik. Med pobudami in vprašanji svetnikov je Franc Požegar izpostavil problem priključitve na vodovod Trnovska vas - Jiršovci. Ne strinja se s sistemom priključitve, saj je njih stal vodovodni priključek 240.000 tolarjev, novi naročniki pa se priključujejo za 160.000 tolarjev. Miran Arnuga je povedal, da ima občinski svet nelegitimnega predsednika, ker je bil izvoljen za šest mesecev. Predlagal je, da Venčeslava Krambergerja potrdijo za predsednika občinskega sveta, kar so svetniki soglasno sprejeli. Svetnik Janez Žampa je govoril o zadnjem sestanku projektnega sveta za vinsko turistično cesto.
Svetniki so po hitrem postopku sprejeli Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki na območju občine. Po tem odloku se morajo vsi lastniki, uporabniki oziroma upravljale! stanovanjskih hiš, stavb in poslovnih prostorov, pri katerih nastajajo komunalni odpadki, vključiti v sistem ravnanja z odpadki. S tem odlokom naj bi rešili tudi problem divjih odlagališč, ki jih je v naši občini evidentiranih 64.
Po hitrem postopku so sprejeli tudi Odlok o gospodarjenju z javnimi potmi. Ta določa način gospodarjenja z javnimi potmi, to je uporabo, upravljanje, vzdrževanje in varstvo javnih poti ter zagotavljanje sredstev zate namene. Svetniki so zadolžili občinsko upravo, da poišče komunalnega nadzornika. K odloku je občinski svet sprejel uredbo, s katero je zadolžil lastnike parcel ob krajevnih cestah za košnjo trave dvakrat letno, prvič do konca junija in drugič septembra. Potrdili so tudi predlog odbora za urejenje prostora in varstvo okolja o razdelitvi denarja v višini 250.000 tolarjev in sicer: KS Trnovska vas 150.000 SIT (za sanacijo divjega odlagališča),.Turističnemu društvu Vitomarci 50.000 SIT (za izvedeno akcijo čiščenja okolja) in Turističnemu društvu Destrnik 50.000 (za urejanje okolja).
Odobrili so najetje kredita KS Sv. Andraž (17 milijonov SIT) in KS Trnovska vas (15 milijonov).
Sklepa o določitvi javne infrastrukture na področju kulture niso sprejeli, saj so ugotovili, da v naši občini takšnih objektov ni.
Sprejeli so sklep za prijavo projektov na razpise CRPOV, poročilo o zbranih in porabljenih sredstvih za izgradnjo vodovoda Placar-Janežovci, niso pa potrdili ekonomske cene za nove naročnike, sprejeli pa so sklep, da takšna poročila oddajo vsi gradbeni odbori. Potrdili so tudi razdelitev sredstev odbora za požarno varnost in zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami in sicer:
a)	. Sredstva za požarno varnost - redna dejavnost:
GD Biš - 200.000 SIT,
GD Destrnik - 200.000 SIT,
PGD Descnci - 100.000 SIT,
GD Vitomarci - 100.000 SIT.
b)	. Sredstva za investicijske odhodke:
GD Biš - 50.000 SIT,
GD Destrnik - 50.000 SIT,
PGD Desenci - 180.000 SIT ( za asfaltiranje pred gasilskim domom ),
GD Vitomarci - 180.000 SIT ( za dokončanje gradnje gasilskega doma ).
ŽŽupnijskemu svetu Sv. Bolfenk so odobrili sredstva v višini 100.000 tolarjev, Območni zvezi društev upokojencev pa dotacijo za srečanje upokojencev v Lovrencu (v višini
50.000	tolarjev). Potrdili so tudi izplačilo sejnin za občinsko gasilsko poveljstvo (v višini sejnine za odbor).
Siegfrid
KS TRNOVSKA VAS
Vabimo vas na otvoritev vodovodnega omrežja Bišečki vrh - Trnovski vrh, ki bo v soboto, 31. avgusta 1996 ob 10. uri pri vodohramu v Bišečkem Vrhu!
Nadaljevali bomo z družabnim delom v domu krajanov. Prosimo vas, da udeležbo z akontacijo 500,00 SIT prijavite Romanu Korcntu, Janku Muršcu, Mirku Lahu, Francu Požegarju ali na KS Trnovska vas.
Vabimo vas, da se poveselimo ob tej izjemno pomembni
prireditvi!
Predsednik sveta KS Karel Vurcer

SESTAVIL ZMAGO ŠALAMUN	prosilec, TOŽNIK, TOŽILEC	SOLATA	PRVO- ŠOLEC	ROČAJ	KISIK	VESNA	JEZIK ČRNCEV + H	NEOIESE- NELO STEBLO	MOŠKO IME	ŽAR (MNOŽINA)	HUNSKI VLADAR	ST EGIPT BOG MODROST	V STOR MU BOGINJA IF POSLANKA BOGOV
NAREDITI KAJ BREZ PRIPRAVE													
ubit ital POLITIK ALOO					VRSTA DVIGALA								
ŽIVAL, KI IMA PERUTI					DATI GOR LJUBLJAN. BANKA								
Razbitje ČRNSKO pleme v AFRIKI				TOVARNA HLADILNIH NAPRAV ŽENSKO IME				KARTOTE- ČNI LISTEK	NIZOZEM <RATICAZA ITAL FAŠIS POLICIJO			ŽVEPLO	
							FIŽOLU PODOBNA RASTLINA ANA NIKL					ROD. PLEME	ŽENSKO IME
Klinar					DVE KRSTI						GONZA MARIJA		
					DOBA VEČNOST						DEDNA ZASNOVA		
aluminij			RAJNER NEMŠKO KALIJ							BOGINJA ŽIVLJENJA			
SAMOST. gibajoči morski ORGANIZMI							ZNANA VRSTA Školjke PRI NAS						
tehnicij			LJUBKO- VALNO ANA				PRVA ČRKA		NACIONAL. DRUŽBA ZDRUŽEN. TISKA				
REŠITEV PREJŠNJE NAGRADNE KRIŽANKE
VODORAVNO:
DESTRNIK, TRNOVSKA V, ETIKETA, REFERENCA, ŽILA, INA, ENI, S, EKALUKS, OKONČINA, VA, ETUI, VTIKAČ, PE, N, PC, LD, SOL, ASEF, ICA, PIR, KREDAR, LE, CELJE, ONA, JAZ, D, ALEA, I,AVE, RIHTAR, I, JANTRA, TO, ORLI, ENICA, SESTAVIMO, N,TA, ERA, K, ETILENI.
NAGRAJENCI PRVE NAGRADNE KRIŽANKE:
1.	nagrado bon v vrednosti 3.000,00 SIT je prejela Sonja Vršič,
Vitomarci 69/a, Vitomarci
2.	nagrado bon v vrednosti 2.000,00 SIT je prejel Urbanja Beno, Vintarovci 54/c, Destrnik
3.	nagrado bon v vrednosti 1.000,00 SIT je prejela Aleksandra Potrč, Trnovska vas 43/e Trnovska vas
Nagrade za nagrajence je podarila
12 STROGO ZAUPNIH NEURADNIH VIROV SMO IZVEDELI...
da vodstvo KS Trnovska vas razmišlja o betonski ploščadi namesto obstoječe strehe na zdravstvenem domu. Tako pozneje ne bi bil problem preimenovati zdravstveni dom v klinični center;
v Ljubljani potekajo dogovori o združitvi Biotehnične fakultete z gasilsko šolo za višje častnike na Igu. Z združitvijo bi dosegli boljše pogoje študija za enega od naših gasilskih predsednikov. Vseeno pa mu gre ob visokem jubileju društva, zahvala za opravljeno delo;
da je v eni izmed naših krajevnih skupnosti klestila toča. Komisija ne more prijaviti škode, saj eni govorijo, daje toča klestila v Vitomarcih, drugi pa pri Sv. Andražu;
daje podžupan za infrastrukturo pozabil na svojo krajevno skupnost in se je lotil velike akcije asfaltiranja 15 km cest v sosednji krajevni skupnosti.
O
Trgovina Vurcer iz Trnovske vasi.
ČESTITAMO!

RADIO
96,4 MHz
LENART
Slovenske gorice
Trg osvoboditve 5, Lenart, tel: 062/723 322, 723 323, fox: 062/723 322
CAFFE GAŠPER
Dragica Gašparič s.p. Trnovska vas
Telefon: 062/757-075
Odprto vsak dan od 7. do 22. ure v petek in soboto do 23. ure
Z
Med drugim ponujamo: hamburgerje meso iz tunke sladoled
Vabimo vas na teraso ( ob glavni cesti Lenart - Ptuj), urejeno parkirišče.

Odprto vsak dan, tudi v nedeljo od 9. do 23. ure
Nudimo: domači narezek iz tunke, po naročilu za skupine kuhamo kosila, spečemo v krušni peči domači kruh, gibanice, nudimo domače vino in tudi še košarico domačega sadja.
Vabljeni v Drsteljo!

Je rastlina stoječih ali zelo počasi tekočih voda. Z regulacijo vodotokov nazadržno izginja, saj izginjajo tudi njegova rastišča. Zato je bil pred časom uvrščen na seznam ogroženih in izginjajočih rastlin. V naši občini ga najdemo le še v mrtvih ostankih stare struge reke Pesnice in potoka Črnca v Pesniški dolini. Na vodni površini plava skupina deltoidno oblikovanih listov - v obliki rozete. Vodni orešek je dobil ime po plodovih, ki so podobni orehom. Rjava povrhnjica skriva belo užitno sredico. Nekoč so ljudje nabirali vodni orešek, ga posušili in iz njega pekli kruh.
Okolje, kjer še najdemo VODNI OREŠEK /tjcddr.nsimi rastlinami
Znanstveniki domnevajo, daje bil osnovna hrana v času mostiščarjev. Posebej lepa je ta rastlina v avgustu, ko se posamezni listi obarvajo rdeče in kot velike zaplate plavajo na vodi.
Test in foto: dam
-IM TRMI/ viaviZti- DOTUS-T!-
NAŠE STRANKE SE PREDSTAVLIAJO...
PREDSTAVITEV SDS IN NJENEGA OBČINSKEGA ODBORA DESTRNIK - TRNOVSKA VAS - VITOMARCI
SDS izhaja iz vrednot evropske socialdemokracije, ki ima svoje korenine v krščanski etiki, evropski humanistični filozofiji in razsvetljenstvu.
SDS Slovenije črpa tudi iz misli slovenskih socialdemokratov Ivana Cankarja, Albina Prepeluha, Dragutina Lončarja in mnogih drugih. Predsednik SDS je g. Janez Janša. Občinski odbor SDS Destrnik - Trnovska vas -Vitomarci je organiziran tako, da so ustanovljeni trije krajevni odbori SDS. Ti KO so:
KO SDS Vitomarci, ki ga vodi g. Boris Toš iz Vitomarcev,
KO SDSTrnovska vas, ki ga vodi g. Franc Pukšič iz Ločiča in
KO SDS Destrnik, ki ga vodi g. Venčeslav Kramberger iz Ločkega Vrha.
Predsednik 00 SDS je g. Franc Pukšič, ki je tudi regijski koordinator ptujske regije. Ta zajema občine Slovenska Bistrica, vseh devet občin na območju bivše občine Ptuj ter občini Ormož in Ljutomer.
Občinski svetniki, svetniki v KS, ki so bili izvoljeni na listi socialdemokratov (nekateri izvoljeni svetniki niso člani SDS), si prizadevajo in verjamejo, da je treba dobre pridobitve ohranjati, hkrati pa z družbenimi spremembami, ki so v interesu ljudi ustvariti in doseči resnično demokracijo. Ta ne pomeni le vladavine večine, temveč zaščito interesov najširšega kroga ljudi. Prav na osnovi najširšega interesa ljudi je SDS zbrala 43.700 podpisov za večinske volitve, kar pomeni, da bi ljudje na naslednjih volitvah volili ime in priimek kandidata in ne politične stranke, ki preko svojih list postavljajo na visoka mesta ljudi z upognjeno hrbtenico.
Zato je SDS in velika večina enako mislečih ljudi toliko bolj zaskrbljenih, zakaj se poslanci vladajočih strank bojijo vprašati najširše množice ljudi o volilnem sistemu z referendumom, ki je najvišja oblika demokratičnega odločanja. Strah tistih, ki so na oblasti, je jasen. Z večinskim sistemom volitev bi v državnem zboru zamenjali 80 % poslancev, ki niso sposobni dobiti volitev na direktni način v svoji volilni enoti, saj so ves svoj politični kapital zapravili s privilegiji, ki so si jih ustvarili na račun velike večine Slovencev. SDS si bo prizadevala do najvišjega državnega nivoja za svobodo vsakega človeka, pravno in socialno pravičnost, solidarnost (kot civilizacijsko načelo) in domoljubnost za ohranitev in razvoj slovenske države.
Na občinskem nivoju z delom občinske uprave, občinskega sveta, komisij, župana in svetov KS to v naši občini v največji možni meri dokazujemo z dejanji.
Na državnem nivoju pa z močjo opozicijskih poslancev, ki jih imamo v državnem zboru, poskušamo narediti vse in verjamemo, da bomo na naslednjih državno zborskih volitvah, če bodo seveda ljudje tako hoteli, kot vladajoča stranka doprinesli, k razvoju in decentralizaciji naše prelepe slovenske dežele.
Predsedstvo 00 SDS Destrnik-Trnovska vas- Vitomarci
Cenjene stranke!
Za vas poslujemo vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah, nedeljah in praznikih od 7. do 12. ure.
Prilagajamo se vašim željam in potrebam.
Ob večjih nakupih vam nudimo dostavo na dom. Pri nakupih nad 3000 SIT boste deležni še bona za kavo. Priporočamo se in vas vljudno vabimo, da nas obiščete.
OŠ DESTRNIK
NOVOSTI V NOVEM ŠOLSKEM LETU
V	novem šolskem letu bomo v šoli uvedli naslednje novosti:
1.	Pouk sc bo pričel ob 8.00 (namcstoob7.30).
2.	Uvedli borrotriposcbnešokkcavtGbusefJtitotre/ichic/ia/oveOTU na redite linije, tu npak balo inteliposeben šolskiprevoz ki ga bodo lahko uporabljali vsi).
Nove smeri avtobusov:
a)	Zg. Placar- Drstclja-Jitšovci -Gomila- Strmec -Zasadi- šola Odhodavtobasaob 7.15,povratek ob 12.30in 15.00do 15.30.
b)	Nova vas - Plucar - Janežovci - Dolič - Gomilci - Zasadi - šola Odhod avtobusa ob730, povratek ob I230in !5.(X)do 15.30.
c)	Zg.Nfelovlak - Lcvanjci - S vctinci - Ločič - Ločki Vth - šola Odhodavtobusaob7.15, povratek ob 1230in 15.0()do 15.30.
3 .Avtobusi izVitomarcev inTmovske vasi do šole Destrnik bodo prilagojeni umiku pouka in interesnih dejavnosti v šoli Destrnik.
4.	V proces pouka šolske športi« vzgoje bomo letos uvedli igranje tenisa naigriščuŠtegervDestmiku.
5.	Zaosnovni šoliVitomarei inTmovska vas bomo izvajali fakultativni pouk računalništvadvc uri tedensko za vsako šolo -ZASTONJ!
6.	Možno je vključevanje učencev izVitomarc inTmovske vasi v skupine iLikultativnega pouka angleškcguinncniškcgiijcvika Izvajalec jcONTARIOd.o.o. Ruj (stroške poravnajo starši).
V	RAZMIŠLJANJE
Na pobudo posameznih staršev, da bi njihovi otroci iz Vitomarcev inTmovske vasi obiskovali OŠ Destrnik, ne želijo pa biti edini, se lahko tudi ostali, ki tako razmišljate, javite na šoli, kjer boste dobili dodatne informacije.
Drago Skurjeni ravnatelj OŠ Destrnik