kl.H K*atW:

227 1 / 4983
?<iS%
Celje - skladišče
D-Per
Liboje, maj 1983
JI
Leto 26 — Številka 1
liB 249/1983
GLASILO KERAMIČNE INDUSTRIJE LIBOJE-CELJE
ČESTITAMO ZA PRAZNIK DELA
— družbenopolitične organizacije
— IS oos — OZK — ZSMS
— Krajevna skupnost Liboje — SZDL Liboje — Zveza borcev Liboje
f r' '~
I t t
Še o poslovanju v letu 1982
Danes, ko so vsi obračuni za leto 1982 za nami, lahko povemo, da smo z doseženimi rezultati v glavnem zadovoljni. Že v normalnih razmerah bi bil porast fizičnega obsega proizvodnje za 10% zelo lep dosežek. Toliko lepši je ta dosežek, če upoštevamo poslabšano situacijo glede preskrbe s surovinami in drugim reprodukcijskim materialom. Pri preskrbi moramo še posebej omeniti težave z uvoženim materialom in s propan-butan plinom. V mesecu novembru in decembru smo morali zaradi zmanjšanih dobav plina omejiti obseg proizvodnje pri pečeh. Slaba kvaliteta plina pa nam je povzročila nekai milijonov škode in večje kasnitve pri dobavi naših izdelkov za izvoz.
Obračuni dohodkov so v vseh TOZD pozitivni. Na žalost moramo ugotoviti, da finančni rezultati ne odražajo doseženih rezultatov pri fizičnem obsegu proizvodnje. Vzroki za to so v neskladju med rastjo cen materiala, energije in drugih obveznosti ter prodajnimi cenami naših izdelkov. Poglejmo le nekaj primerjav z letom 1981.
Celotni prihodek Indeks 130
Porabljena sredstva	”	132
Dohodek	”	127
Obveznosti iz dohod.	”	141
Čisti dohodek	”	124
Osebni dohodki	”	133
Ostanek ČD za sklade	”	105
Rast porabljenih sredstev je za 2 indeksa poena višja od rasti celotnega prihodka, do čim je rast obveznosti iz dohodka kar za 11 točk višja od rasti dohodka. Morda nam bo kdo očital, češ tudi osebni dohodki so večji kot je povečan celotni prihodek. Res je, vendar je to povsem v skladu z družbenim dogovorom, kateri nam daje pri osebnih dohodkih določeno stimulacijo za povečani izvoz. To stimulacijo nismo v celoti niti izkoristili, čeprav smo v lanskem letu vložili res velike napore v povečanje izvoza. Povečanje izvoza na konvertibilno področje za 104 % in to v času hude mednarodne ekonomske krize, tudi to je dokazuje.
Pri izvozu naj povemo še to, da izvažamo v Italijo, Anglijo, Švico, Zahodno Nemčijo, Holandijo, Belgijo, Dansko, Švedsko, Iran in Rusijo. Povsod je zelo huda konkurenca, v keramiki in grafitnih izdelkih ter so zato potrebni res veliki napori v prodaji in proizvodnji, da se obdržimo na tako zahtevnih tržiščih.
Kljub pozitivnemu razmerju med izvozom in uvozom pa ne moremo brez kritike mimo dejstva, da smo imeli nekajkrat težave z uvoženim materialom. Omejitveni ukrepi pri razpolaganju z devizami so destimulativno posegali v razpoložljiva devizna sredstva in pogosto zavirali ne samo izvoz, temveč celotno proizvodnjo.
Omejitve pri uvozu opreme pa nam nujno postavljajo vprašanje, kaj bo z našim nadaljnjim tehnološkim razvojem. Že več kot 3 leta imamo zastoj pri uvozu opreme, kar bo tehnološko tako osiromašilo proizvodno, da bo naša izvozna sposobnost postala res vprašljiva.
O cenah le nekaj besed. V sredini lanskega leta so nam pristojne skupnosti za cene odobrile zvišanje cen za izdelke grafita 10% za izdelke keramike in ploščic pa 15%. Splošni indeks cen pa vemo, da se je povzpel že čez 30%. Približno takšen indeks kažejo podatki o zvišanju cen surovin, energije in drugega materiala tudi pri nas. Takšna administrativna politika cen nas sigurno vodi v slabšanje ekonomskih rezultatov in vedno večje osiromašenje.
Ob zaključku tega razmišljanja še nekaj pozitivnih ugotovitev iz našega lanskoletnega poslovanja. Urejanje proizvodnje gmote v keramiki nam le daje pozitivne rezultate. Zastoji v oblikovalnih oddelkih so manjši, kot so bili v prejšnjih letih. Izvršili smo raziskave glin v naši okolici; izsledke registrirali, tako da vemo s čim razpolagamo v naši neposredni bližini v slučaju, da se razmere glede preskrbe s surovinami zaostrijo. Izgradnja restavracije je prav tako dosežek na katerega smo čakali več let. Tudi problematiko letovanj smo uspešno rešili in zagotovili kapacitete, s katerimo bomo v glavnem pokrili naše potrebe po letovanjih.
Ob zaključku letošnjega leta po vseh sedanjih izgledih ne bomo mogli govoriti o dosežkih, kakršne smo imeli lani. Gospodarske razmere v svetu in pri nas se še naprej zaostrujejo, kar bo brez dvoma imelo svoj negativni odraz tudi na našem poslovanju. V takšnih razmerah je seveda nujno, da maksimalno izkoristimo sredstva, s katerimi razpolagamo, zlasti pa rezerve, ki jih še imamo pri delovni storilnosti in pri premajhni pazljivosti pri delu.
T.F.
Izvajanje stabilizacijskih ukrepov na področju energije v letu 1982
V	nadaljevanju izvajanja stabilizacijskih ukrepov na področju varstva z energijo (pri nas plin propan-butan in elektrika) z nadaljnjo izolacijo potrošnikov, uporabe povratne energije in z omejevanjem, smo dosegli naslednje rezultate:
V	letu 1982 smo uporabili naslednje količine energije:
plin-propan-butan	2.273.420 kg
elektroenergij a	1.403.200 kW
in izdelali smo
skupaj	6.375.900 kg
blaga za trg
Na 1 kg izdelanega blaga smo uporabili 0,375 kg plina in 0,220 kW, kar pomeni, da smo napram letu 1981 zmanjšali uporabo plina za 12% in za 15% elektroenergije.
Stabilizacijski program smo začeli intenzivneje izvajati v letu 1979. Takrat smo imeli naslednjo uporabo: 0,493 kg plina za 1 kg izdelka in 0,309 kW za 1 kg izdelka.
Primerjava uporabe leta 1982 na— pram 1979. letu nam izkazuje, da smo privarčevali 27,8 % plina in 29 % elektroenergije po izdelani količini vsega blaga za na trg. To pomeni, da smo v treh letih, to je 1980, 1981 in 1982 privarčevali 1.883.962 kg plina v vrednosti 31.123.052,24 din in 1.138.371 kW elektrike v vrednosti 3.642.778,20 din. Poprečna cena je vzeta iz leta 1982 in to za plin 16,52 din/kg, za elektriko 3,20 din/kW.
Ta privarčevana količina energije predstavlja potrebo za cca 10 mesečno našo proizvodnjo.
Na področju nadaljnega varčevanja z energijo so predvidena dela v tekočem letu v nadaljevanju izolacije toplovodov, uporabe dimnih plinov za ogrevanje različnih medijev, vgraditev kondenzatorjev, izključitev energije v praznem teku in podobno.
Vsa naša dosedanja prizadevanja glede varčevanja energije izkazujejo zadovoljive rezultate in zato bomo nadaljevali na tem področju za naše in skupno dobro ter s tem prispevali k splošni stabilizaciji gospodarstva.
B.V.
Osebni dohodki v letu 1983
Naši delegati v skupščinah in samoupravnih interesnih skupnostih nas niso obvestili, da so v decembru preteklega leta glasovali za povečanje davkov in prispevnih stopenj. Verjetno se niso niti zavedali, da sprememba oz. zvišanje prispevnih stopenj pomeni znižanje osebnih dohodkov, saj smo v preteklosti dejansko uporabljali sistem neto osebnih dohodkov. Družbeni dogovor o razporejanju dohodka za leto 1983 pa določa za osnovo vseh primerjav bruto osebni dohodek. Zvišanje prispevnih stopenj je znašalo v naši občini v januarju nekaj več kot 4 % (v nekaterih drugih občinah še več).
V	februarju je bila ta stopnja znižana, vendar je še vedno višja okrog 3,5%.
V	naši delovni organizaciji teh določb doslej še nismo uveljavili in znižali neto osebni dohodek. Če ne prej, bomo to morali storiti ob polletnem obračunu in preveč izplačane osebne dohodke pri obračunu poračunati.
Pri vsem tem pa si verjetno opravičeno postavljamo vprašanje ali bomo res samo v gospodarstvu izvajali stabilizacijo. Če spreminjamo razmerja v delitvi dohodka v korist splošne in skupne porabe pomeni dajati tej porabi še več, kar je v
Koncept usmerjenega izobraževanja določa, da se mora vzgojno—izobraževalni sistem oblikovati kot neločljiva sestavina enotnega sistema združenega dela. Torej ima združeno delo dominantno vlogo v politiki vzgoje in izobraževanja, v njeni realizaciji in v oblikovanju družbeno—ekonomskih odnosov.
Usmerjeno izobraževanje je del enotnega sistema vzgoje in izobraževanja SRS ter obsega celotno vzgojo in izobraževanje po osnovni šoli. Pri tem pa je potrebno razvijati vse oblike in nivoje vzgoje in izobraževanja kot dele enotnega sistema permanentnega izobraževanja in vzgoje.
Usmerjeno izobraževanje načrtujejo, organizirajo in izvajajo združeni delavci v organizacijah kot sestavina lastnega celotnega dmžbenega razvoja.
O vzgoji in tzobraževanju odločajo združeni delavci, ki ustvarjajo sred—
pravem nasprotju s tem, kar zahtevajo resolucije in ostali kongresni materiali.
T.F.
IZVOZ NA KONVERTIBILNO PODROČJE V PORASTU
Problemi s plinom v lanskem novembru in decembru so nas prisilili, da smo del naročil za izvoz na konvertibilno področje morali prenesti na januar in februar letošnjega leta. Zaradi tega ugotavljamo v teh dveh mesecih letošnjega leta porast v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta za 202 %.
T.F.
IZGUBE TUDI V NAŠI OBČINI
Gospodarska gibanja v naši občini so v lanskem letu spremljale tudi izgube. Skupni znesek izgub znaša 45.092.405,87 din. Z negativnim finančnim rezultatom so poslovale naslednje TOZD:
1.	DEM TOZD Elektroprenos Podlog	22.681.682,80
stva za to dejavnost. Ti se skupaj z delavci — izvajalci izobraževanja — dogovarjajo v interesnih skupnostih o interesih in potrebah po izobraževanju, o načrtih in izvajanju izobraževanja.
Usmerjeno izobraževanje ima za poglavitni cilj izobraziti mladino in odrasle za delo in za samoupravljanje. Pri tem se morata neprestano prepletati delo in izobraževanje v permanenten procesu, ki omogoča ustvarjalno delo, ustvarjalno življenje, trajen osebni in strokovni razvoj.
Usmerjeno izobraževanje temelji na treh vrstah potreb:
—	potrebah združenega dela
—	družbenega razvoja
—	vsestranskega razvoja osebnosti v socialistični samoupravni družbi.
Zato je v tem izobraževanju potrebno trajno usmerjanje in usklajevanje po—
2.	SIGMA TOZD Sanitarnih
sten in montaža Zabu-kovica	10.573.617,11
3.	Montana Proizv.nekovinskih in kov.rud. Zaloška
gorica	10.669.704,88
4.	Hmezad Gost.tur. TOZD
Hotel Prebold	1.167.401,08
Skupaj:	45.092.405,87
Z največjo izgubo je zaključila lansko poslovno leto TOZD Elektroprenos Podlog, za katero pa lahko skoraj v celoti trdimo, da je le—ta odraz objektivnih okoliščin oz. neurejenih cenovnih razmerij. Vzroke za nastalo izgubo v TOZD Hotel Prebold ter v Montani TOZD Proizvodnja nekovinskih in kovinskih rudnin Zaloška gorica lahko iščemo v težjih pogojih gospodarjenja ter problemih pri prodaji, kar še posebej velja za tiste dejavnosti, ki so najbolj neposredno povezane z gradbeništvom.
V Sigmi TOZD—u Sanitarnih sten in montaža Zabukovica, kjer bi glede na dejavnost te temeljne organizacije lahko opravičevali izgubo s stagnacijo v gradbeništvu, pa moramo ugotoviti, da so vzroki pretežno subjektivne narave in jih je le deloma možno objektivno opravičiti.
Povzeto po poročilu o poslovanju gospodarstva občine Žalec v letu
1982
treb in interesov posameznikov, združenega dela in celotne družbe.
Prizadevanja, da se tudi za keramično industrijo vpelje možnost verificiranega izobraževanja in pridobivanja kadrov, so v pripravah na usmerjeno izobraževanje dosegli, da je skupščina PIS za kemijo, farmacijo, gumarstvo in nekovine sprejela sklep, da se razpiše vzgojno—izobraževalni program keramik pri Tehniški kemijski šoli v Rušah.
Vzgojno—izobraževalni programi in poklici v keramijski industriji so pomožni keramik, keramik in keramij— ski tehnik.
POMOŽNI KERAMIK - Skrajšan program
V tem programu se učenci usposabljajo za opravljanje manj zahtevnih del, kot so:
- pripravljalec keramičnih surovin: pripravlja surovine v postopkih drobljenja, mletja, gnetenja, sejanja, sortiranja in podobno;
Usmerjeno izobraževanje v OZD
—	izdelovalec keramične gmote: delo se izvaja po recepturah in navodilih z različnimi surovinami po suhem, polsuhem, plastičnem, mokrem in gr anuliranem postopku. Zahteva sposobnost za delo s stroji v teh postopkih;
—	oblikovalec keramičnih izdelkov: oblikuje vse vrste izdelkov na ročnih, polavtomatskih in avtomatskih stružnicah in stiskalnicah s pomočjo modelov in šablon;
—	izdelovalec mavčevih modelov: pripravlja mavčno zmes in izdeluje mavčne modele za oblikovanje izdelkov. Delo se opravlja ročno in s stroji;
—	izdelovalec grafitnih izdelkov: izdeluje grafitne izdelke na stružnici oz. stiskalnici. Upravlja s stroji in zamenjuje orodja;
—	lončar: oblikuje, suši, lošči in žge lončarske izdelke iz glin in drugih materialov. Delo se opravlja obrtniško;
—	slikar keramičnih izdelkov: nanaša različne barve in lošče na keramične izdelke - porcelanske in sanitarne izdelke, keramične ploščice, grafitne izdelke, elektro— porcelan in podobno;
—	izdelovalec silicijevega karbida: drobi in seje amorfno oglje in petrolkoks, tehta in meša sestavine. Delo opravlja ob pečeh;
—	predelovalec taljenih mineralov: ročno razbija bloke, drobi, melje, seje in separira minerale;
—	talilec mineralov: pripravlja surovine za karborund in korund, drobi, seje, tehta in meša sestavine, polni, tali in izpraznjuje peči;
—	oblikovalec brusov: pripravlja in tehta surovine, dozira v mešalec in oblikuje izdelke v stiskalnici. Barva bruse in obdeluje izvrtnine na brusih;
—	obdelovalec b raso v: dela s stroji za obdelovanje brusov, preverja obdelavo in sortira izdelke;
—	žgale c brusov: opravlja delo v sušilnici bmsov in streže pečem za žganje brusov.
KERAMIK - srednji program (3 letno šolanje)
V tem programu se učenci usposabljajo za opravljanje zahtevnejših del, kot so:
— keramik: opravlja vse operacije pri izdelovanju keramičnih izdelkov: pripravlja maso, vliva, struži, stiska, čisti, lošči, slika in žge izdelke. Upravlja s stroji in napravami v vseh fazah izdelave, jih vzdržuje in pripravlja. Kontrolira kakovost izdelkov. Sodeluje pri analizah v laboratoriju. Razporeja in vodi delo manjših skupin delavcev;
—	opekar: vodi in nadzoruje delo pri izkopu surovin, transportu, mešanju, vlaženju, gnetenju, izdelavi, sušenju in žganju opeke. Kontrolira potek posameznih operacij in nadzoruje delovanje strojev in naprav;
Kontrolira kakovost izdelkov. Sodeluje v manjših laboratorijskih analizah. Razporeja in vodi delo manjših skupin delavcev.
—	izdelovalec brusov: vodi in nadzoruje delo pri izdelavi brusov in sicer pri pripravi zmesi (doziranje, drobljenje, mešanje, tehtanje, skladiščenje) in žganju brusov, določa količino in način nakladanja vagonetov in peči, kontrolira lastnosti surovin in izdelkov. Ugotavlja vzroke izmečka. Oskrbuje delavce s pripomočki in materialom;
—	izdelovalec obrazivov: vodi in nadzoruje delo pri pripravi surovin, pri Masiranju, sejanju, drobljenju in embaliranju obrazivov. Nadzoruje obratovanje peči za proizvodnjo silicijevega karbida. Vodi dokumentacijo o posameznih fazah proizvodnje. Organizira delo manjših skupin delavcev.
KERAMIJSKI TEHNIK (4 letno šolanje)
Keramijski tehnik opravlja zahtevna dela in naloge v proizvodnji keramičnih izdelkov, industrijskih mineralov in brusnih izdelkov.
Kontrolira delo po tehnoloških navodilih: kakovost surovin, potek posameznih faz tehnološkega postopka in kakovost končnih izdelkov. Sodeluje pri zahtevnejših laboratorijskih analizah in pri pripravi novih tehnoloških postopkov. Skrbi za vzdrževanje strojev in naprav, naroča material, vodi ustrezno evidenco. Organizira delo večjih skupin delavcev oz. oddelkov.
Zaključeno šolanje za poklic kera— mijsici tehnik omogoča nadaljevanje izobraževanja na višji ali visoki šoli, ”smer kemijska tehnologija”.
Naša delovna organizacija je za šolsko leto 1983/84 razpisala 5 štipendij za poklic keramik, stopnja zahtevnosti IV in 5 štipendij za poklic keramijski tehnik, stopnja zahtevnosti V. Vsem našim štipendistom, ki se izobražujejo za poklic keramik ali keramijski tehnik povrnemo tudi stroške bivanja v internatu v Rušah.
Vabimo učence, ki se zanimajo za poklic keramik ali keramijski tehnik, da se odločijo za tovrstno izobraževanje.
(Vzgojnoizobraževalni programi
in poklici v keramijski industriji so povzeti po brošuri, ki jo je izdala Srednja kemijska šola Ruše).
TM
Novosti na področju pokojninskega in invalidskega zavarovanja
(novosti po zveznem zakonu o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja in predvidene novosti o osnutku republiškega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju).
Dne 22. aprila 1982 je bil sprejet novi zvezni zakon o temeljnih pravicah pokojninskega in invalidnega zavarovanja (Uradni list SFRJ št. 23/82), ki stopi v veljavo 1.7.1983. Sprejem novega zveznega zakona narekuje izdajo novega republiškega zakona, ta je bil sprejet v Skupščini SR Slovenije v I. fazi zakonodajnega postopka kot predlog za izdajo, dne 28. septembra 1982.
Spremembo predpisov na tem področju je narekovala potreba za uskladitev sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja z ustav;', in zakonom o združenem delu oz. z novim samoupravnim in družbenoekonomskim položajem delavcev v združenem delu in drugih delovnih ljudi.
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
V splošnih določbah osnutka rep. zakona so posebej poudarjene le načelne novosti zveznega zakona in tiste, ki jih prinaša republiški zakon. Tako je poudarjeno načelo, ki opredeljuje naravo pokojnine kot pravice iz minulega dela, načelo enotnega pokojninskega in invalidskega zavarovanja delavcev v zdmženem delu in drugih delovnih ljudi, v sistem so vključeni tudi kmetje na območju SR Slovenije in načelo o prevenci— ji invalidnosti.
2.	ZAVAROVANCI
V krogu zavarovancev so novosti,
M so določene z zveznim zakonom:
— zagotovljeno je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje delavcev, ki so v delovnem razmerju ne glede na dolžino delovnega časa. Doslej so imeli te pra-
vice le delavci, ki so delali najmanj polovico polnega delovnega časa.
—	določeno je obvezno zavarovanje, če z mednarodno pogodbo ni drugače urejeno, detaširanih in drugih delavcev, zaposlenih v naših delovnih organizacijah, ki izvajajo dela v tujini.
—	določeno je obvezno zavarovanje tudi v posameznih primerih, ki izvirajo iz odnosov naše države s tujino.
Določeno je, da se v skladu z republiškim zakonom obvezno zavarujejo delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo kot poklic umetniško, kulturno, odvetniško ali drugo poklicno dejavnost; delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo dejavnost z delovnimi sredstvi, ki so lastnina občanov, kmetje in člani njihovega gospodarstva, ki so združili svoje delo, zemljišče, delovna sredstva in druga sredstva v njihovi lasti v kmetijsko zadrugo in druge oblike združevanja kmetov.
Novost je obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vrhunskih športnikov, saj so bili doslej zavarovani le profesionalni športniki. Predvidena je tudi možnost "dokupa let” za vse zavarovance, ne glede na to, ali so zavarovani iz naslova delovnega razmerja ali opravljanja samostojne poklicne ali kmetijske dejavnosti. Tako je omogočeno s plačilom ustreznih prispevkov šteti delovno dobo iz naslova samostojne dejavnosti za čas, ko še ni bilo uvedeno obvezno zavarovanje.
3.	PRIDOBITEV IN ODMERA PRAVIC
a)	Starostna pokojnina
Temeljni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine so, tako kot doslej, določeni z zveznim zakonom. Bistvena pogoja sta določena starost, za zavarovanca 60 let in za zavarovanko 55 let in določena delovna doba, ki se meri s pokojninsko dobo. Pri navedeni starosti potrebuje zavarovanec oz. zavarovanka najmanj 20 let pokojninske dobe. Zakon pa omogoča, tako kot doslej, pridobitev pravice tudi s krajšo pokojninsko dobo od 20 let, vendar šele pri višji starosti — 65 let moški oziroma 60 let ženske — in najmanj 15 let dobe, ki mora biti izključno zavarovalna doba.
Pri tej možnosti pa je opuščen dodatni pogoj, ki je bil predviden doslej, tako imenovana gostota zavarovalne dobe, kar pomeni, daje zavarovanec moral imeti v zadnjih: petih letih 40 mesecev oz. v desetih
letih 80 mesecev zavarovalne dobe. Rešitev upošteva delavčevo minulo delo ne glede na čas, v katerem je delal.
Z izpolnitvijo 40 let pokojninske dobe — moški — oz. 35 let pokojninske dobe — ženske — pa se izpolnjeni pogoji za pridobitev pravice do starostne pokojnine ne glede na leta starosti.
b)	predčasna pokojnina
Z zveznim zakonom so določeni enotni pogoji, ki jih mora izpolnjevati delavec za pridobitev pravice do predčasne pokojnine — to je starost 55 let (moški) in najmanj 35 let pokojninske dobe oz. 50 let (ženske) in najmanj 30 let pokojninske dobe. V tem primeru je predvideno obvezno zmanjšanje pokojnine, odmerjene glede na pokojninsko dobo, za vsako leto predčasnega odhodka v pokoj za 1,5 % oz. v varianti za 2 %. Novost pa je v tem, daje to zmanjšanje le začasno. Uživanje znižane pokojnine traja le toliko časa, kolikor je zavarovanec prej, pred izpolnitvijo določene starosti 60 oz. 55 let, uveljavil pravico do pokojnine, torej največ 5 let. Ko dopolni moški 60 let oz. ženska 55 let, se jim od tedaj dalje izplačuje pokojnina v znesku, ki jim pripada glede na dopolnjeno pokojninsko dobo, to pa tudi nadalje pomeni ne 85 odstotno pokojnino od pokojninske osnove, temveč npr. pri 35 let (moški) oz. 30 let (ženske) 75 odstotno pokojnino od pokojninske osnove.
c)	Zajamčena pokojnina
V osnutku republiškega zakona je predvideno, da imajo pravico do zajamčene pokojnine zavarovanci, ki so uveljavili pravico do starostne pokojnine s pokojninsko dobo 40 let (moški) oz. 35 let (ženske), in zavarovanci, ki so pridobili pravico do invalidske pokojnine zaradi invalidnosti nastale zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
Določitev zneska je prepuščena skupnosti, v osnutku pa je predvidena le omejitev, da ta ne more biti nižji od 55 % povprečnega nominalnega oseb. dohodka na območju SR Slovenije zaposlenih delavcev, doseženega v preteklem letu.
d)	Najnižja oz. minimalna pokojnina
Zagotovitev pravice do najnižje oz. minimalne pokojnine pomeni uresničitev načela o zajamčeni pokojnini za vse upokojence, to je, da se
zavarovancem, ki so uveljavili pokojnino s krajšo dobo od polne pokojninske dobe, pokojnina odmeri najmanj od pokojninske osnove v višini 64,70 % poprečnega nominalnega osebnega dohodka vseh na območju republike zaposlenih delavcev, doseženega v preteklem letu.
4.	PRAVICE NA PODLAGI INVALIDNOSTI
V	poglavju o pravicah zavarovancev, pri katerih je podana neposredna nevarnost za nastanek invalidnosti ali spremenjena delovna zmožnost sta v osnutku zakona podrobnejši definiciji obeh navedenih pojmov in predvidena obveznost razporeditve na ustrezna dela oz. naloge.
V	poglavju o pravicah zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo, ki jim je po zveznem zakonu zagotovljena pravica do dela z delovnim časom, ki ustreza preostali delovni zmožnosti, pravica do razporeditve na druga ustrezna dela oz. naloge, pravica do ustrezne zaposlitve ter pravica do prekvalifikacije oz. dokvalifikacije, je v osnutku določeno načelo, da zavarovanci uresničujejo te pravice na podlagi invalidnosti skladno s preostalo delovno zmožnostjo.
Novosti so tudi določbe, ki urejajo uveljavljanje in uresničevanje pravic zavarovancev s preostalo delovno zmožnostjo. Predvideno je, da te pravice zavarovanci, ki so ob nastanku invalidnosti v delovnem razmerju, uresničujejo na podlagi preostale delovne zmožnosti neposredno v organizacijah združenega dela. Tako določen okvir obveznosti in dolžnosti organizacij združenega dela pa predstavlja, da organizacije združenega dela zagotavljajo tudi potrebna sredstva za uresničevanje teh pravic.
V	skupnosti pa bi tudi v bodoče uveljavljali in uresničevali pravice tisti zavarovanci s preostalo delovno zmožnostjo, ki ob nastanku invalidnosti niso v delovnem razmerju, nosilci samostojnega osebnega dela, delavci, ki so pri njih v delovnem razmerju in združeni kmetje in zavarovanci, ki so v času nastanka invalidnosti v delovnem razmerju pa jim organizacija združenega dela iz objektivnih razlogov ne morejo zagotoviti uresničevanja pravic.
5.	DRUŽINSKA POKOJNINA
Z zveznim zakonom so določeni temeljni pogoji, ki jih mora izpolnjevati zavarovanec, da družinski člani lahko pridobijo pravico do družinske pokojnine.
Novosti so naslednje:
—	Razšiijen je krog zavarovanih družinskih članov, ki lahko pridobijo pravico do družinske pokojnine, tudi na otroke brez staršev, ki jih je zavarovanec preživaljal;
—	Pri splošnih pogojih za pridobitev do družinske pokojnine je opuščena gostota zavarovalne dobe,
— določen je naj nižji nivo družinske pokojnine v višini 40 % pokojninske osnove umrlega zavarovanca, če pokojnino uživajo trije ali več družinskih članov.
V osnutku republiškega zakona pa so novosti zlasti v širitvi kroga zavarovanih družinskih članov. Pravico pridobi tudi kdor je z zavarovancem živel v življenjski skupnosti, ki je po zakonu v zakonski zvezi in družinskih razmerjih izenačena z zakonsko.
Predlagana je tudi izenačitev vdove in vdovca, očeta in matere glede let, starosti za pridobitev pravice do družinske pokojnine. Doslej določenih 45 let starosti vdove se zvišuje na 50 let in 60 let starosti vdovca znižuje na 50 let.
6.	POKOJNINSKA DOBA
V	poglavju o pokojninski dobi so v osnutku zakona določena obdobja, ki se štejejo v zavarovalno in s tem v pokojninsko dobo, pa niso zajeta v zveznem zakonu ali zvezni zakon določa le okvirje, natančnejše pogoje in čas vštevanja pa prepušča republiški regulativi. Tako je predlagana prekvalifikacija posebne dobe v zavarovalno dobo za člane kmetijskih delovnih zadrug v obdobju od 15.5.1945 do 31.12.1959 in predvidena možnost, da se zavarovanci lahko opredelijo, da se jim v pokojninsko dobo zavarovalna doba, ki se šteje s povečanjem, lahko všteva v dejanskem trajanju.
7.	UVELJAVLJANJE IN UŽIVANJE PRAVIC
Zvezni zakon tako kot doslej, določa načelo, da se pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja uveljavljajo v skupnosti, v kateri je bil delavec nazadnje zavarovan. Novost pa je izjema, da zavarovanec po lastni odločitvi lahko uveljavlja pravice tudi v skupnosti, v kateri je dopolnil pretežni del zavarovalne dobe.
V	zvezi z novo ureditvijo invalidskega varstva in prenosom tega varstva v primerih preostale delovne zmožnosti na organizacijo združenega dela pa je določeno, da delavci te pravice uveljavljajo v organizaciji zdru—
ženega dela, v kateri so zaposleni ob nastanku invalidnosti.
Z zveznim zakonom je urejen način izplačevanja pokojnin.
Drugače kot doslej je določeno, da
se pokojnine in druge denarne dajatve odmerjajo v mesečnih zneskih in izplačujejo za nazaj.
P.B.
Kako bodo v letošnjem letu izkoriščene naše počitniške kapacitete
Kmalu bo prišel čas, ko se bomo začeli pripravljati na letni dopust. Sedaj, ko je komisija za letovanje s pripravami skoraj delo končala, poglejmo, kako so zasedene naše počitniške kapacitete in kdo se je sploh odločil za letovanje v njih.
Od skupnega števila prijavljenih družin (105) se jih je odločilo 60 za naše počitniške kapacitete. Na splošno so se prijavile za letovanje večje družine. Prijav je bilo več kot je zmogljivosti in še to na isti datum. Zaradi tega, je komisija za letovanje izdelala kriterije, na osnovi katerih so bili kasneje napravljeni razporedi datumov in kraj letovanja. Seveda čisto gladko ne gre nikjer, tako tudi pri nas ni šlo. Upali smo, da bo razpored zadovoljiv, pa smo se zmotili. Bilo je veliko slabe volje, kajti takšna razporeditev je pomenila za marsikaterega spremembo datuma pri nekaterih pa tudi kraj letovanja. Ponovno smo se morali sestati in se pogovoriti. Sklenili smo, da se z vsemi prizadetimi pogovorimo in sporazumno spremenimo datum in kraj letovanja. Večinoma prijavljencev je to razumela in se dala lepo pogovoriti ter soglašala s spremembo. Bil pa je primer, ko je prijavljenec na vprašanje, če bi hotel spremeniti datum letovanja rekel: ”Če ne dobim datum, kot sem ga napisal na prijavnico, pa nič”. Posledica takšnega nerazumevanja je ta, da je ostala družina pri
kateri ima zakonski partner kolektivni dopust nerazporejena.
Nekaj pojasnil v zvezi z menjavanjem izmen:
Določeno je, da je menjava izmen ob 21.00 uri oz. po 12.00 uri. Če se izmena pogovori s tistim, ki letuje pred njim za drug čas menjave, je to dovoljeno, vendar mora v vsakem primeru biti napravljen zapisnik o primopredaji inventarja in osnovnih sredstev. V slučaju, da se izmeni ne dogovorita za uro menjave, niti se ne čakata, sta odgovorni za eventuelni manjko inventarja. Seznam inventarja je obešen v vseh prikolicah in stanovanjih. Če se komu zgodi, da se mu kaj od inventarja ubije ali izgubi, naj to zapiše v knjigo oz. kupi nov inventar.
V vseh prikolicah in v stanovanjih je obešeno navodilo za opravljanje s hladilniki, štedilniki, odpiranje oken in menjava plinskih jeklenk.
Napotnice in ključe lahko dvignete pri Lojzki Brekalo 5 dni pred nastopom letovanja.
Vsem, ki boste v letu 1983 letovali, želim veliko sončnih dni in dobro počutje.
Lojzka Brekalo
d 11 Kri Ir•
PRED STA VLJAMO VAM
Tov. JANKOVIČ Romana se je rodila v Ljubljani 10. 4. 1952. Oče je bil tovarniški delavec, mati pa je skrbela doma za tri nepreskrbljene otroke. Ko je bilo Romani pet let, se je družina preselila v Šentjur pri Celju, kjer sta si oče in mati ustvarila svoj lasten dom. V novem kraju si je Romana kmalu našla prijatelje med svojimi vrstniki. Otroška leta je preživela kot večina otrok, igraje s potepanjem naokrog. Kasneje, ko pa je bila že starejša pa jo je čakalo delo doma pri gospodinjstvu. V sezoni, ko se obira hmelj
in borovnice si je Romana vedno zaslužila za šolske potrebščine. Osnovno šolo je obiskovala doma ter uspešno dokončala osmi razred. Poklic, ki jo je veselil, se ji je izmuznil iz rok, rada bi postala trgovka, toda prosta mesta so bila le za natakarice, kar pa je ni veselilo. Vpisala se je na administrativno šolo, naredila prvi letnik, izstopila ter se zaposlila v delovni organizaciji TOLO Šentjur, kjer je delala štiri leta. Življenjska pot jo je pripeljala v našo DO pred desetimi leti. Spoznala je fanta iz Zabukovice,
se z njim poročila ter si ustvarila družino. Mlada družina si je morala večkrat iskati stanovanje. Prvi dom jima je bila baraka v Zabukovici, kasneje pa pri privatniku. Zaradi slabih stanovanjskih pogojev je kmalu v naši DO dobila družinsko stanovanje v Žalcu in štiričlanska družina je z njim zelo zadovoljna.
V delovni organizaciji je opravljala razna dela od razkladanja pri peči št. 4 do raznih pomožnih del v oddelku predorne peči. Danes pa dela v strugami na avtomatu "Angleška” linija, kjer izdelujemo skodelice.
Vprašanje: Stroj na katerem delate diktira skupinsko delo in tempo, kako se razumete s sodelavkami?
Odgovor: "To delo rada opravljam in sem z njim zelo zadovoljna, da bi se le vselej tako razumela s sodelavkami, kot se sedaj in bo vse v naj— lepšem redu.”
Vprašanje: Katere zaupne dolžnosti ste opravljali v tem obdobju zaposlitve in v katerih DPO delujete, oziroma članica ste?
Odgovor: ”Do danes še nisem bila predlagana niti izvoljena v noben samoupravni organ, sicer pa za tako delo nisem. Sem članica SZDL in SIND.”
Vprašanje: 'Kje vse črpate novosti, da ste z vsem tako na tekočem?
Odgovor: "Zelo rada berem časopis in razne revije, npr. "Jano”. Ko izide Keramik, ga takoj preberem, medtem, ko knjige berem samo občasno, ker mi primanjkuje časa.”
Vprašanje:	Stanovanjski problem
imate rešen, kako se počutite sedaj, ko ni več tega problema?
Z nasmehom je odgovorila: ”Ne morem povedati, kako smo vsi zadovoljni in srečni, imamo lepo stanovanje v bloku, ki je dovolj veliko za našo štiri člansko družino.”
S temi besedami sva zaključili prijeten razgovor. V imenu vseh, ji želim veliko delovnih in družinskih uspehov.
Tov. GOMINŠEK Jože se je rodil dne 3. 1. 1932 v Drešinji vasi kot prvorojeni otrok matere Neže in očeta Jožeta. Mati seje doma ukvarjala z družino ter gospodinjila, oče pa je bil rudar v rudniku Pavlin do njegove ukinitve. Na kmetiji v Dre— sinji vasi so rabili oskrbnika in oče je prevzel to delo, ga skrbno opravljal, kasneje pa del te kmetije tudi odkupil. Žato ni naključje, da je Jože kot otrok moral zgodaj poprijeti za delo.
Osnovno šolo je obiskoval v Petrovčah in Žalcu. Po končani osnovni šoli ga je veselil poklic mizaija. Želja se mu je izpolnila, izučil se je za mizarja in njegova prva zaposlitev je bila v okrajnem gradbenem podjetju. Nato je prišel čas odhoda v JLA. Toda takrat še ni bilo uzakonjeno, da morajo DO delavce po vrnitvi iz vojske sprejeti nazaj na delo, to je bil tudi razlog, da se ni nikoli več zaposlil kot mizar. Moral si je poiskati delo drugje in to drugje je bilo v naši DO. Sprejet je bil v zidarsko skupino, kasneje pa prestavljen k predorni peči, kjer je opravljal delo prvega premikača. V tem oddelku je delal polnih pet let.
Ponovno so se pokazale potrebe po večjem številu delavcev v proizvodnji gmote. Na tihem si je Jože ves čas želel priti v ta oddelek. Čeprav je bilo mnogo težje delo, pa je vendar osebni dohodek bil večji, kar je za Gominškovo družino veliko pomenilo, kajti žena, ki je skrbela doma za otroke se ni mogla zaposliti dokler niso odrasli.
V	oddelku gmote je opravljal razna dela od polnjenja bobnov do sestave glazur po recepturi.
Jože je bil vedno priden in vzoren delavec ter priljubljen med sodelavci tako, kot je še danes. Čeprav s težavo, sta si z ženo Ano, ki je sedaj tudi zaposlena v oddelku livarna, zgradila na gričku nad tovarno lep dom, ki sta ga vztrajno gradila skoraj deset let, toda uspela sta uresničiti svojo tiho željo.
Človekovo največje bogastvo je zdravje in tega je imel Jože vse do leta 1970. Od takrat naprej pa ga bolezen neprestano in neusmiljeno napada, ter mu ne dovoli, da bi bil vse skozi prLoten med nami.
Vprašanje: ”V katerih družbenopolitičnih organizacijah ste delali oz. član ste?”
Odgovor: "Kot mladinec sem bil v strokovpi šoli dokaj aktiven. Med drugim sem se udeležil dveh brigadirskih akcij in sicer leta 1947 na progi Šamac — Sarajevo in leta 1948 Novi Beograd, obakrat po dva meseca. Sem član SZDL in SIND.
Vprašanje: "Ste bili kdaj izvoljeni v kak organ samoupravljanja?”
Odgovor: "Samo enkrat sem bil izvoljen za člana DS, medtem ko drugih funkcij na področju samoupravljanja nisem imel.”
Vprašanje: "Že prej ste omenili, da je bilo delo v proizvodnji gmote težko, kako pa je danes v tem oddelku?”
Odgovor: "Da, res je bilo včasih delo v tem oddelku zelo težko, ker smo delali v pretežni meri samo ročno. Danes, ko je ta oddelek povsem nov, za nakladanje bobnov pa viličar, je seveda čisto drugače.
Kljub temu, da mu zahrbtna bolezen greni življenje se ni spremenil. Na vsako moje vprašanje je odgovoril z nasmeškom, prijazno, tako kot je to vedno storil ob kakršnem koli dmgem razgovoru.
V	imenu celotnega kolektiva mu želim, da bi kar najbolj kljuboval bolezni.
Majda Kotnik
Proslava dneva žena v KIL
Sindikalna organizacija je v tem letu izredno zavzeto organizirala praznovanje dneva žena v naši DO. Vsa prejšnja leta so sicer žene prejele darila, vendar po posameznih oddelkih, kjer so tudi po svoje praznovale svoj praznik.
Z dograditvijo nove jedilnice, so se pogoji bistveno spremenili in tako so lahko v tem letu žene iz celotne delovne organizacije skupno praznovale ta praznik. Vsaka žena je kot darilo sprejela tri knjige in to od Ingoliča 3 knjige (Kje ste Lamutovi, Nebo nad domačijo, Lastovka čez ocean), od Iva Zormana Sončnica navadna, od Henryk Scinkievicca (Križarji).
Državna založba Slovenije, je v jedilnici organizirala razstavo knjig ob prazniku žena.
Proslave sta se udeležila tudi znana pisatelja tov. Branko Hofman in Jože Snoj.
Proslava je bila 8.3. 1983 ob 20.00 uri. Govor o pomenu tega praznika je imel tov. Šuler Darko, nato pa je sledil bogat kulturni program.
V programu so sodelovali:
Tamburaški zbor DPD Svoboda Liboje pod vodstvom tov. Mesec Braneta, šolsko kulturno društvo osnovne šole Liboje, ki je pripravilo lepe recitacije in pevske točke. Naj— mljaši cicibani iz vrtca Liboj, pa so imeli najbolj pestro točko programa. V sam program sta se vključila tudi povabljena pisatelja in našim ženam prebrala nekaj odlomkov iz svojih del, nato pa sta se prisrčno pogovarjala z mladimi, ki so jima
postavljali nešteto vprašanj. Prepričani smo, da so bile žene s programom in organizacijo nadvse zadovoljne, ter želimo, da bi bilo tudi v naslednjem letu kolektivno praznovanje naših žena v DO.
ŠD
Proslava dneva žena v KS
Na pobudo SZDL Liboje so vse družbene organizacije Liboj pripravile dne 5. 3. 1983 ob 17.00 uri v Domu svobode Liboje v počastitev ženskega praznika bogat kulturni program. Sodelovali so: Godba na pihala, tamburaški zbor, moški pevski zbor, šolsko kulturno društvo in recitatorji mladinci. V programu pa seveda ni manjkalo naših cicibanov iz vrtca, ki vsako leto s svojim prisrčnim programom razveselijo vse žene.
Pre pričetkom kulturnega programa je tov. Jančič Jože v svojem govoru orisal zgodovino in pomen tega mednarodnega praznika.
Med programom so predstavniki SZDL izročili trem naj starejšim občankam šopke. To so bile:
1.	Jegrišnik Jožefa
2.	Kveder Marija in
3.	Adrinek Terezija
Vse so take pozornosti bile zelo vesele.
Po končanem kulturnem programu je sledil zabavni večer.
Š.D.
Občni zbor industrijskega gasilskega društva
Po poteku leta se tudi za nas gasilce, kot za vse ostale organizacije in društva spodobi, da se ozremo po prehojeni poti ter ugotovimo kakšne rezultate smo dosegli, kje so vzroki za manj uspešnost in kaj moramo storiti da vse to popravimo.
O vseh probleih, ki nas pestijo, smo razpravljali v mesecu februarju na letni konferenci. Zlasti smo kritično ocenili problem udeležbe vaj, predvsem gre tu za moško gasilsko desetino, kajti ženska desetina je bila šele ustanovljena in je šele v povojih. Če hoče biti gasilec pri svojem delu uspešen, se mora sam neprestano izobraževati, se izpopolnjevati, ker ga v to sili vedno hitrejši tehnični napredek. Zato je nujno, da se gasilci vedno izobražujejo, če hočejo biti strokovno usposobljeni in učinkoviti. Eno takšnih
uspešnih usposabljanj je prav gotovo tečaj za izprašanega gasilca, ki ga imamo v letošnjem programu dela.
Lani smo sklenili, da po oddelkih organiziramo in usposobimo tako imenovane gasilske trojke, ki bi bile sposobne pogasiti morebitni začetni požar s hitro in učinkovito intervencijo. Da bi bila zainteresiranost za te trojke med proizvajalci večja, smo imeli namen organizirati tudi medoddelčno tekmovanje teh trojk. In kaj smo naredili? Samo sezname, medtem ko strokovnega dela nismo uspeh realizirati.
Premajhno skrb posvečamo pomlajevanju naših vrst, predvsem velja
za moško desetino, ki trenutno deluje zelo okrnjeno. Vstop v industrijsko gasilsko društvo je odprt vsem zaposlenim delavcem, zato ni določeno, da mora obstojati samo ena ženska oziroma moška desetina, lahko jih je več.
Prav tako bomo morali skrbeti za mlajši operativni strokovni kader,
ki bo v sodelovanju s starejšimi in izkušenimi gasilci uspešno deloval.
Ko bomo vse te probleme, s katerimi se srečujemo, uspešno rešili, bomo vrnili dolg celotnemu kolektivu, ki vedno prisluhne našim potrebam. Zato izrabljam priložnost, da se v imenu vseh gasilcev za vso izkazano pomoč iskreno zahvaljujem.
VSE ZAPOSLENE PA, KI IMAJO VESELJE DO GASILSTVA VABIMO V NAŠE VRSTE - TOREJ MOŠKE IN ŽENSKE -’ PRIJAVITE SE V SPLOŠNI KADROVSKI SLUŽBI! DA TUDI VI PRISPEVATE SVOJ DELEŽ K VEČJI POŽARNI VARNO-
PRIJAVITE SE DO 31. maja 1983
Letna konferenca DPD Svoboda Liboje
Redna letna konferenca DPD Svobode Liboje je bila dne 5.2.1983 z običajnim dnevnim redom.
Ker je že minilo precej časa, odkar je bila konferenca, vas želimo seznaniti s potekom konference in s sprejetimi sklepi za nadaljnje delo.
V	samem poročilu predsednika tov. Mlinarič Antona je bil podan obsežen pregled sprejetih nalog za leto 1982, katere so bile v celoti realizirane. Na konferenci so predsedniki posameznih sekcij podali izčrpna poročila o svojem delu in omenili težave, ki jih imajo pri uresničevanju nalog.
O delu sekcij društva v preteklem letu se lahko pohvalno izrazimo in prepričani smo, da bodo tudi v bodoče tako uspešno opravljale svoje delo.
Novo ustanovljena dramska sekcija sije postavila težko nalogo: Uprizoritev ljudske igre "Rokovnjači”, ki bo predvidoma v mesecu juniju na prostem na turističnem centru Brnica, v počastitev 50. letnice prvega dramskega dela v Libojah.
Na konferenci je bila poudarjena nujnost obnove dvorane, čeprav še manjkajo finančna sredstva, vendar bi z delom po fazah kaj lahko uresničili to željo do leta 1985.
V	letu 1983 je odstopil bivši predsednik društva tov. Suler Darko in na predlog konference SZDL Liboje je na to mesto bil imenovan tov. Mlinarič Anton, kar je konferenca potrdila.
Konference se je udeležil tudi predstavnik ZKO Žalec tov. Meglič Janez, ki se je pohvalno izrazil o dosedanjem delu društva in zaželel, da bi
tudi v bodoče uspešno delovali na kulturnem področju, kajti Liboje so bile doslej najbolj delavne na tem področju.
Konferenca je soglasno sprejela plan dela za leto 1983, ki ga v celoti objavljamo, to pa zaradi tega, da vemo koliko prizadevanj in samoodre— kanja ter volje do ljubiteljske kulture morajo imeti člani posameznih sekcij.
Plan dela za leto 1983 je sledeč:
5.2.1983
Proslava kulturnega dne Letna konferenca DPD Svobode Liboje
Kulturni program bodo pripravili:
—	godba na pihala
—	tamburaški orkester
—	moški pevski zbor
—	šolsko kulturno društvo
5.3.1983
Proslava Dneva žena
Kulturni program bodo pripravili:
—	godba napihala
—	tamburaški orkester
—	moški pevski zbor
—	šolsko kulturno društvo
—	mladina "recitacijski krožek”
12.3.1983
Občni zbor sindikalne organizacije
Kulturni program bodo pripravili:
—	godba na pihala
—	moški pevski zbor
—	tamburaški orkester
30.4.1983
Krajevni praznik Liboj — 1. maj Srnica
Kulturni program bodo pripravili:
—	godba na pihala
—	tamburaški orkester
—	moški pevski zbor
—	šolsko kulturno društvo
—	mladina "recitacijski krožek”
21.5.1983
Večer s tamburico Liboje in prijavljeni orkestri
10. junij 1983
Igra "Rokovnjači” na Brnici
4.7.1983
Dan borcev — srečanje na Brnici Kulturni program bodo pripravili:
—	moški pevski zbor
—	godba na pihala
10. september 1983
Srečanje upokojencev KIL Kulturni program bo pripravilo društvo Svoboda
19.-20. 11.1983
Revija narodno zabavnih ansamblov
29.11.1983
Proslava dneva republike Kulturni program bodo pripravili:
—	godba na pihala
—	tamburaški orkester
—	moški pevski zbor
—	mladina "recitacijski krožek”
Zahvaljujemo se vsem, ki podpirajo našo dejavnost, zlasti pa delovni organizaciji Kemične ind. Liboje in občinskim kulturnim ustanovam, ki razumejo naša hotenja za napredek kulture kraja.
ŠD
9
Ustanovitev sekcije za športno rekreacijske plese
Naši delavci želijo ustanoviti sekcijo za športno rekreacijske plese, ki bi delovala v okviru DPD Svobode Liboje, pod pokroviteljstvom KIL Liboje.
Ta želja je živela skoraj leto dni, vendar zaradi nekaterih vporednih vprašanj ni mogla biti realizirana. Največji problem je seveda prostor, trener in aparatura za kvalitetno izvajanje glasbe. No, v letošnjem letu smo se dogovorili da preko organizacij ZSMS KIL in ZSMS KS Liboje zberemo prijave. Prostor, kjer bi se lahko odvijale vaje enkrat tedensko po dve uri bi bil tudi zagotovljen in sicer en del naše nove jedilnice. Glasbeno aparaturo bo prostovoljno posodil in z njo rokoval tov. Špacapan Zlatko, tovariš Gorenjak Milan, ki ima ustrezno strokovno izobrazbo pa bo vodil vaje kot trener.
Na pobudo SZDL Liboje je bil
26.2.1983	ob 15.00 uri v dvorani Svobode Liboje občni zbor TVD Partizan Liboje.
Na občnem zboru smo slišali poročilo o delu društva v preteklem obdobju, katero pa ni bilo povsem zadovoljivo. Po diskusiji je stari odbor dobil razrešnico. Izvoljen je bil novi upravni odbor, ki šteje 12 članov in nadzorni odbor.
V UO so bili izvoljeni:
1.	Kveder Milan — predsednik
2.	Hrvatin Jože — podpredsed.
3.	Zeme Albina — tajnik
4.	Tominšek Metka — blagajnik
5.	Planinšek Rudi — član
6.	Čater Vinko — član
7.	Golavšek Ernest — član
8.	Zeme Alojz — član
9.	Germadnik Zdenko — član
10.	Feldin Uroš — član
11.	Kotar Štefka — član
12.	Džudarič Marko — član
Nadzorni odbor:
1.	Kotar Alojz — predsednik
2.	Čretnik Franc — član
3.	Oblak Marjan — član
Zaradi bolj razgibanega in organiziranega dela društva so na predlog tov. Planinšek Rudija bile formirane razne sekcije in to:
Strelska sekcija — vodja Džudarič Srečko
Za vodenje sekcije je imenovan tudi poseben odbor v sestavi:
1.	Markovič Alenka
2.	Gorenjak Milan
3.	Oblak Majda
4.	Novak Vlado
5.	Mlinarič Anton
6.	Špacapan Zlatko
7.	Planinšek Polona
8.	Zeme Albina
Vsi, ki vas zanima gibanje ob glasbi, se prijavite predsednicama mladinskih organizacij tov. Markovič Alenki ali tov. Planinšek Poloni.
Naj vas ne moti starost, saj je sekcija namenjena vsem starostim brez izjeme, predvsem za rekreacijo. Tisti pa, ki bodo uspeli doseči višjo kvalitetno raven bodo z nastopi popestrili kulturno—umetniško življenje v naši krajevni skupnosti.
Nogometna sekcija:
—	vodja Germadnik Zdenko
Namizni tenis:
—	Glinšek Janez
Šahovska sekcija
—	Sladič Ivan
Smučarska sekcija
—	Zeme Alojz
Na občnem zboru so člani in novi upravni odbor sprejeli veliko zahtevnih nalog glede boljšega organiziranja dela društva.
Predvsem so sklenili organizirati razna tekmovanja ob proslavi krajevnega praznika Liboj.
Razne splošno—telesno—kulturnega dela društva bo nujno dograditi prizidek pri sedanji stavbi na igrišču, predvsem pa bo treba urediti žično ograjo ob igrišču. Seveda je tu potrebna^ finančna pomoč, predvsem TKS Žalec in razumevanje ostalih organizacij kraja.
Na občnem zboru je bil sprejet tudi sklep o višini članarine in sicer za člane od 7 do 15 let din 20,—, za ostale pa din 50,-.
Ob zaključku občnega zbora je predsednik SZDL tov. Feliks Sre— bot zaželel društvu veliko uspehov pri uresničevanju sprejetih nalog.
ŠD
Proslavili smo odhod Rozike iz oddelka Livarne
Lepo je bilo slovo od sodelavcev, je dejala tovarišica Rozika Tominšek, ki je dne 13. avgusta 1982 odšla v pokoj.
Da, res je bilo lepo. Tradicija je v oddelku livarne, kjer je bila imenovana zaposlena, da vse osebne jubileje posameznika, posebno pa odhod v pokoj prisrčno proslavijo. To pa se ne dogaja med delovnim časom, ampak vse ure nadoknadijo. Tako je bilo tudi tega dne, ko so želeli pripraviti čim lepše slovo sodelavki Roziki in poleg tega tudi proslaviti rojstni dan treh sodelavcev.
Že ob 10. uri so vsi zapustili svoja delovna mesta ter odšli na Brnico. Tu ima namreč njihova sodelavka Ivica vikend in izredno lepo urejeno okolico. Ta dan je vse premičnine in nepremičnine "predala v upravljanje” svojim sodelavcem. Dan je bil čudovit. Sonce se je smejalo ter delalo konkurenco veseli druščini, ki se je skrivala pred njim v prijetni senci ob brajdi vinske trte, ki je obetala bogato trgatev.
Mize so se kar šibile od vseh dobrot, ki jih je pripravila slavljenka s pomočjo sodelavk.
Kmalu se je dobra volja razmahnila in oglasila se je prešerna pesem.
Toda ta živahna druščina ni dolgo zdržala ob mizi. Sledil je ples. Organizirali smo tudi prave športne igre.
Občni zbor TVD Partizan Liboje
Razdelili smo se v dve ekipi. Moški so bili v eni, ženske v dmgi. Tekmovali smo v vlečenju vrvi in skakanju v vrečah.
Športna sreča je bila vedno na strani žensk. Koliko smeha in spodbujanja. Navijači so bili skoraj tako glasni kot ob kaki nogometni tekmi. Razumljivo je, da nihče ni mislil na to, da bi zapustil veselo druščino ali delal nevšečnosti. Kakor vedno ob takih prilikah je tudi tokrat čas kar prehitro minil. Sonce je zašlo, padel je mrak in kmalu je posijala tudi luna. Razpoloženje je od razposajenosti prešlo v umirjeno razpravo. Kmalu pa se je oglasila tiha pesem. Bližala se je namreč ura slovesa. S prisrčnimi besedami se je v imenu vseh poslovila od Rozike delovodkinja Berti. Zahvalila se ji je za zvestobo kolektivuL saj je vseh 35 let preživela v KIL. Želela ji je, da bi vsak njen dan, ki ga bo preživela
v pokoju bil obsijan s soncem, njeno razpoloženje pa naj bo vedno tako, kot je bilo na ta dan.
Dejala je, da bomo veseli, če nas ne bo pozabila in nas kmalu zopet obiskala. Naj ne bo to srečanje naše zadnje, je dejala ter jo prisrčno objela, vemo, da delavci tovarne čutijo močno pripadnost kolektivu in vsako tako srečanje te vezi še bolj utrdi.
Res lepa navada! Naj ne gre v pozabo, kljub stiskam in težavam, ki nas pestijo.
Z lepo besedo, prisrčnim smehom in stiskom roke, kar nas prav nič ne stane, ogromno prispevamo k mirnemu sožitju med ljudmi.
Delavci livarne
Letošnja smučanja zelo uspešna!
Čeprav dolgo ni bilo zaželjenega snega, ki bi smučarje razveselil, je v mesecu februarju le zapadel in tako so mladi kot starejši smučarji prišli na svoj račun. Prizadevni organizatorji TVD Partizan, zlasti Kveder Milan in pred kratkim umrli Planinšek Rudi so to priliko izkoristili za organizacijo dveh tekem.
Mladinci:
1.	Dušan Štampar, 2. Franc Videc, 3. Janez Klovar, 4. Rajko Marčen, 5. Srečko Kokot itd.
Člani:
1.	Dušan Čretnik, 2. Jože Teržan, 3. Janko Potočnik, 4. Vinko Zupanc, 5. Toni Kitek itd.
12.2.1983	je bil organiziran tradicionalni turni smuk Šmohor—Liboje, katere proga je zelo zahtevna in dolga približno 10 km. To progo je prevozilo 48 smučarjev; cicibani, pionirji in mladinci pa so razumljivo imeli precej krajšo progo.
Celotnega tekmovanja se je udeležilo kar 114 tekmovalcev. Tekmovanje je bilo zelo uspešno, kar kažejo naslednji rezultati.
Med cicibani je zmagal Aleš Kitek pred Primožem Šanco, Sašom Kočem in Matejem Hlastecem.
Med pionirji je bil najboljši Matjaž Krk, sledijo pa Boštjan Bizjak, Vasja Jančič, Jani Kuder, Aleš Kveder in drugi.
Pionirke:
1.	Tatjana Baloh, 2. Karin Randl, 3. Jasmina Salkovič, 4. Natalija Uplaznik, 5. Alenka Žgank itd.
Starejši člani:
1.	Silvester Lakner, 2. Matevž Oblak, 3. Marjan Kelhar, itd.
Organizatorji TVD Partizan pa niso mirovali in so do kraja izkoristili ugodne vremenske razmere ter že naslednjo soboto 19.2.1983 organizirali tekmovanje v slalomu.
Proga je bila speljana ob žičnici, tekmovanja pa so se udeležili vsi od najmlajših do veteranov. Na isti progi so tekmovali tudi smučarji iz KS Petrovče.
Na tem tekmovanju so se naši smučarji—slalomisti zelo dobro izkazali, kar pričajo naslednji rezultati:
Mlajše pionirke 7 — 10 let:
1.	mesto	— Zore Alenka
2.	mesto	— Goršek Matejka
Mlajši pionirji 7 — 10 let:
1.	mesto	— Turk Gregor
2.	mesto	— F išer Andrej
Mladinke:
1. Polonca Planinšek, 2. Albina Ze— me, 3. Alenka Kveder, 4. Tinca Tominšek.
Pionirji od 10 — 14 let:
1.	mesto	— Krk Matjaž
2.	mesto	— Podpečan Peter
3.	mesto	—Baloh Franjo
Članice od 18 — 35 let:
1.	mesto	— Zeme Albina
2.	mesto	—Teržan Sonja
3.	mesto	— Fišer Ljubica
Veterani od 45 let dalje:
1.	mesto	— Zeme Alojz
2.	mesto	— Uplaznik Anton
3.	mesto	— Goršek Vili
Mladinci od 14 — 18 let:
1.	mesto	— Čater Srečko
2.	mesto	— Lenarčič Rajko
3.	mesto	—	Grm Igor
Člani od 18 do 35 let:
1.	mesto	—	Teržan Jože
2.	mesto	—	Kos Boris
3.	mesto	—	Novak Stane
Želja TVD Partizan Liboje je, da s temi tekmovanji nadaljuje tudi v naslednji sezoni.
Zahvaljuje se vsem, ki so ta tekmovanja podprli, zlasti TKS Žalec.
ŠD
Zimski
spominski pohodi
Če nisi z dušo, telesom in srcem planinec, hodiš v planine in gore le takrat, ko je za to najbolj ugoden čas in seveda, če se že nimaš kam drugam dati.
Z razliko od zasvojenih ljubiteljev planin in gora, ki jim vsak korak v gorski svet pomeni sestavni del hitro menjajočega se življenja in ki se le s težavo vračajo nazaj v dolino. Le—ti odhajajo, hodijo, se vračajo vse leto, vsa leta, kadarkoli, ob lepem, ob sončnem, ob slabem deževnem in snežnem vremenu, samo v gore, ki jih kličejo in vabijo v svoje naročje, pa čeprav tudi večkrat na en in isti kraj.
Taki so ljudje—planinci, ki se udeležujejo zimskih tradicionalnih spominskih pohodov in takih je tudi v naši planinski sekciji vedno več.
Naše matično društvo Zabukovica vsako leto organizira v povezavi z PD Polzela in PD Žalec, za vse tri množične tradicionalne zimske pohode skupno udeležbo, s katerimi se planinci poklonimo spominu na težke dni, ki so jih v teh krajih preživljali hrabri partizani.
Vsak izmed pohodov ima vsako leto svojo specifičnost, ki je zlasti odvisna od vremenskih razmer. Zato ni bojazni, da bi udeleženec pohoda, vsakič doživljal iste občutke.
Karavanke krasi najvišji vrh Stol in letošnji zimski vzpon ob lepem vremenu je bil za našo veselo druščino, ki je štela le tri člane ter za vse ostale iz naše planinske sekcije, enkratno doživetje.
Drugega pohoda na Snežnik smo se udeležili že štirje korenjaki naše sekcije. Z avtobusom smo se peljali do Ilirske Bistrice, tam krenili na levo ter po cesti do višine 1241 m, kjer stoji planinska koča na Svi— ščaku, kjer smo parkirali avtobus. Do vrha, ki je visok 1796 m smo si v koloni utirali pot. Veter se je sprva nežno poigraval, z višino pa je postajal vse bolj agresivnejši in le s težavo smo si proti vrhu utirali pot. S ponosom in z nasmehom smo se vračali nazaj, obraz pa nam je od zadovoljstva in vetra ves žarel.
In zadnji tretji "Porezen”. Ves teden pred pohodom je bilo vreme zelo slabo. Dež, sneg in bali smo se, da bo pohod zelo naporen. Toda kot nalašč, na naše veliko presenečenje, se je vreme ustalilo, bilo je jasno, sončno brez vetra, snega malo, pogled na vse štiri strani z vrha pa nam je nudil enkratno doživetje v naravi.
Zimski vzponi so mimo, odpira pa se za ljubitelje narave novo spomladansko obdobje, zato se ne izogibajte v prostem času lepotam narave, preživite v njej lepe trenutke. Naj zaključim z geslom: naj prerase planinstvo v naši delovni organizaciji v množični rekreativni šport, ki bo koristil vašemu zdravju in večjim uspehom pri delu.
Majda Kotnik
Znano je, da je bila Libojska kotlina med NOB zelo razgibana. Manj znano pa je, daje že leta 1944 v Libojah deloval pionirski odred. Poglejmo, kaj o ustanovitvi odreda piše Jože Štok—Korotan v knjgi "Jeklena pest”:
...Kar podnevi smo se odpravili proti Libojam (julija 1944). Na robu planjave pred Libojami smo se ustavili in zapeli”. Nato opisuje sprejem v vasi in pesmi, ki so jih peli. Opisuje pozdrav mlade deklice, ki je rekla: "Izročam vam pozdrave vseh vaščanov iz Liboj. Želimo vam uspeha v borbi in da čimprej priborite svobodo zase in za nas. Srečni smo, da imate toliko zaupanja v nas, da ste nas obiskali kar podnevi. Želimo, da nas še večkrat obiščete. Obljubljamo, da vam bomo pomagali, kolikor bo v naši moči; sle dih bomo vašemu borbenemu zgledu. Ker ste nas tako iznenadili, sprejmite skromen šopek nageljev!”
Kdo je bila deklica, ki je leta 1944 pozdravila partizane? Se še spominjate dogodka?
Nato tov. Korotan pripoveduje o srečanju s pionirji: "Mene so obkolili otroci ter prosili, da jim povem kaj o partizanih, o borbah, življenju v gozdu... Sedel sem na klop pred staro libojsko hišo ter pričel govoriti. Otroci so se stiskali okrog mene in poslušali z očmi in ušesi. Kmalu so se pridružile pionirjem še mamice in dekleta...
Potem sem razložil naloge pionirjev. Povedal sem jim, kako nam lahko pomagajo: ustanove namreč na pionirski odred, pomagajo naši patrulji ter tudi političnim delavcem.
Dogovorili smo se, da bo odred vodil naj starejši pionir, izdelali si bodo lesene puške, brzostrelke, mitraljeze, bombe in s tem orožjem vadili; da bodo zbirali podatke o sovražniku in izdajalcih, ljudem bodo govorih o borbi za svobodo in učili se bodo partizanske pesmi.”
Tov. Korotan nato pripoveduje, da so ga naslednji dan že čakali pionirji. Strumno so st ah v vrsti. Pred vrsto je stal komandant odreda, ki je rapor— tiral: ”V zboru imam 16 pionirjev. Dva pionirja sta službeno odsotna, na straži sta! Sovražnika v bližini ni. Pionirji imajo 9 pušk, 5 brzostrelk in 2 mitraljeza.”
Korotan svoje spomine na libojske pionirje zaključi z besedami: "Vse je bilo sila resno; zdelo se mi je, da stojim pred pravimi partizani. Pionirčke sem pozdravil: Smrt fašizmu! oni pa so mi enoglasno odgovorili: Svoboda narodu!
Z očmi sem božal ta mlada, iskrena hčka ter njihove lično izdelane mitraljeze in puške iz lesa. Disciplinam resnost!
Planinci na občnem zboru 28. 1. 1983 na Gozdniku
V Libojah deloval pionirski odred
Prevzel sem komando in jih začel učiti. Hitro so razumeli povelja. Nekajkrat smo ponovili vojaški korak in že jim je šlo. Nato smo se malo pogovorili in zapeli. Znali so že dve partizanski pesmi. Potem sem jih naučil še pionirsko.
V mraku sva se z Žvenkom vrnila v taborišče, pionirji pa so korakali po vasi in peli pozno v noč...”
Libojski pionirji iz leta 1944 oglasite se. Se spoznate na sliki?
Ježovnik Franc
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi dragega moža in očeta Kozel se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste nama pomagali ob najtežjih trenutkih, posebno tov. Rusu, sodelavkam oddelka lo-ščilnice za poklonjeno cvetje in denarno pomoč ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Julija Kozel in hči Marina
ZAHVALA
Ob boleči izgubi najinega očeta, Hrvatin Jožeta, se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nama v najtežjih trenutkih stali ob strani
žalujoča Jože in Sonja
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta COKAN Albina, se iskreno zahvaljujem vsem njegovim prijateljem in sodelavcem, ki so v tako velikem številu počastili njegov spomin, darovali vence in cvetje, ga spremili na njegovi zadnji poti, nam pa izrekli sožalje. Posebna zahvala velja godbi na pihala in tov. Mlinarič Antonu za tople besede, izrečene v njegov spomin.
Žena Angela, hčerki Anica in Nada
UNIVERZA EDVARDA KARDELJA V LJUBLJANI Akademll« za likovno umebioal
Ob uspešnem zaključku enotedenskega praktičnega dela izbirnega programa KERAMIKA v okviru dodiplomskega študija v vaši delovni organizaciji, se vam osebno in vsem delavcem iskreno zahvaljujem za pomoč in gostoljublje.
Menimo, da je takšna oblika sodelo-
vanja izredno pomembna za realizacijo študijskega programa akademije, in upamo, da bomo tudi v prihodnje lahko sodelovali.
Dekan:
Slavko Tihec, red.prof.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta se vsem darovalcem cvetja in finančne pomoči ter za poslovilne besede tov. Mlinariča ob odprtem grobu, iskreno zahvaljujem.
Žalujoča hčerka Vidmajer Vera
Rudiju v slovo
Kdor ne ve ne more verjeti kako je pri srcu človeku, kateri je dolžan, da izreče poslovilne besede ob zadnjem slovesu. Priznati moram, da mi ni bilo lahko pri srcu tisto popoldne, 20. marca ob tragični novici, da je vstran od svojih najdražjih v krogu prijateljev sotekmovalcev na belih poljanah v Logarski dolini prenehalo biti srce našemu delovnemu šoto— varišu in krajanu Liboj tov. Rudiju Planinšku.
Vsi smo se spraševali ali je mogoče, da ga ne bo več med nas nasmejanega iz meraj dobre volje. Ali je res,
da kot oče, mož in sin v najlepših letih star komaj 44 let za vedno zapušča dom in družino za katero je živel z vso veličino svojega srca. Kot za družino prav tako je živel tudi za našo industrijsko prodajalno katere na čelo je stopil pred 9 meseci. Ravno ko se je privadil ljudi in poslovanja je prišla neizprosna smrt ter nam ga iztrgala iz naših vrst. Poleg zahtevnega in odgovornega dela v trgovini je našel čas tudi za kulturno življenje. Velik ljubitelj zborovskega petja se je vključil v moški pevski zbor pri DPD Svobodi Liboje. Ob ponovni oživitvi dramske sekcije se je tudi aktivno vključil v to skupino ter zvesto hodil na vaje za igro ”Ro— kovnjači”. Tudi pri športnem društvu TVD Partizan je bil gonilna sila, saj je namreč prav Rudi bil glavni organizator turnega smuka "Šmohor— Liboje”. Z eno besedo ne bomo ga pogrešali samo mi sodelavci in delovni tovariši ampak pogrešal ga bo kraj kjer je delal in ustvarjal zase in za družino za boljši jutri.
Z dnem ko smo njegovo telo položili v naročje matere zemlje je v družini nastala praznina, ki se ne bo dala nadomestiti. Edinka Polonca je ostala brez zaklada, žena Ivanka je izgubila življenjskega sopotnika, mama pa edinega sina.
Čeprav je bil par mesecev član kolektiva Keramične industrije Liboje smo ga cenili in spoštovali, kar smo tudi želeli dokazati 22. marca 1983, ko smo se zbrali na pokopališču v Žalcu, da se zadnjič poslovimo od njega, našega Rudija.
Ženi Ivanki, hčerki Polonci, mami, sorodnikom in prijateljem izrekamo člani kolektiva Keramične industrije Liboje globoko sožalje.
Tone Mlinarič
13
Albinu v slovo
Komaj smo stopili v novo 1983 leto ko je prišla med člane kolektiva Keramične industrije Liboje žalostna vest, da je v najlepših moških letih umrl naš upokojenec tov. Albin Cokan. Težka zahrbtna bolezen mu ni dala, da bi v krogu svojih domačih užival sadove svoje roke s katero je marljivo ustvarjal zase in družino boljši jutri. Neizprosna smrt ga je iztrgala iz naših vrst upokojencev.
Že v rani mladosti so ga ostanki krvave druge svetovne vojne onesposobili za težja fizična dela. Kot otrok je ostal po igri brez roke vendar ni nikoli v življenju obupaval nad svojo' usodo. Težki življenjski pogoji so ga silili, daje vztrajal pri odločitvi, da si sam kljub invalidnosti služi svoj kos kruha za preživljanje.
Pred petdesetimi leti je prvič zagledalo luč sveta kar lepo število naših sodelavcev 50—letnikov.
1.	ŠTAJNER Julijana,	9.4.1933
2.	COLNARIČ Viktor,	15.4.1933
3.	GOLAVŠEK Albina,	13.2.1933
4.	GOLAVŠEK Rudolf,	14.4.1933
5.	JAGIČ Marija,	28.5.1933
6.	LOPERTAna,	13.1.1933
7.	LORENC Vlado,	5.5.1933
Kakšnih je bilo teh 50 let? To so bila leta, v katerih nam ni prizanašala vojna, z njo lakota, strah. Vsakdo je kljub temu, da so bili naši jubilanti še otroci, občutil, nekdo več, drugi spet manj vojnih strahot.
Povojna leta so bila leta izgradnje naše lepe domovine. Po svojih močeh sc vsi pomagali pri njeni izgradnji. Delalo se je udarniško s pesmijo na
Kdor čaka dočaka in tako je tudi Albin dočakal dan ko je dobil delo kot čuvaj v nekdanji opekarni na Ložnici pri Žalcu. Naloga katera mu je bila zaupana ni bila lahka ali je delo z veseljem in ponosom opravljal vse do dne, ko je bila le—ta ukinjena. Zadnji lastniki opekarne smo bili člani kolektiva Keramične iz Liboj zato si vsi delavci kateri so seveda hoteli priti v Liboje, dobili delo pri nas. Ker je ljubil delo in ljudi je bil med tistimi, ki so prišli v Liboje in to v oddelek pakirnice. Bil je miren in skromen zato so ga sodelavke cenile in spoštovale. Bil je enako vreden član oddela, saj je marljivo pakiral izdele, kateri so potovali skoraj po širnem svetu. Ali na žalost neozdravljiva bolezen ga je prisilila, da je moral predčasno v invalidski pokoj. Poleg službe je našel tudi čas za eno najhumanejših organizacij, to je biti Gasilec s srcem in telesom.
Da je bil priljubljen med vrstami gasilcev je bil dokaz ob zadnjem slovesu, katero je bilo 8. januarja 1983 na pokopališču v Žalcu.
Z žalostjo v srcih smo se poslovili od Albina nekdanji sodelavci in krajani Ložnice z željo, da mu bo lahka domača slovenska zemlja.
Ženi, hčerkama, sorodnikom, znancem in prijateljem izrekamo člani kolektiva Keramične industrije Liboje iskreno sožalje.
ustih. To je bilo lepo obdobje — nepozabna leta, ko so naši jubilanti odraščali — postali so mladinci.
Z letom v leto se je naša domovina s Titom na čelu razvijala v miroljubno, bogato, lepo deželo na katero je vsak državljan ponosen in rad živi v njej.
Vsakemu ni usojeno živeti v obdobju borbe za svobodo, obdobju izgradnje nove domovine, živeti in delati v deželi miru, bratstva in enotnosti.
Naši jubilanti so lahko srečni, ker so in še živijo v tem času. Vsem iskrene čestitke in še mnogo uspehov in sreče v življenju.
Maček Marija
KADROVSKE SPREMEMBE
PRIŠLI:
Beškovnik Božo, 14.12.1982, NK, modelarna
Mejavšek Nevenka, 4.1.1983, KV, razvrščevalnica
Vidnjevič Dušanka, 8.2.1983, NK, loščilnica
Planinšek Mitja, 8.3.1983, NK, strugama
Zlatkovič Mirjana, 14.2.1983, VSI, razvojna služba
Jegrišnik Anita, 15.2.1983, NK, loščilnica
Marko Marija, 212.1983, NK, ploščice
Filipič Marjan, 1.3.1983, VSI, komercialna služba Škodič Ivan, 15.3.1983, KV, predorna peč
Videc Mirjana, 153.1983, KV, loščilnica
Dudarič Nada, 22.3.1983, NK, loščilnica
ODŠLI :
Golubovič Milan, 31.12.1982, komercialna služba Bobonik Franc, 12.1.1983, strugama
Bacanovič Radoslav, 21.1.1983, strugama
Kelner Dušan, 3.12.1982, modelarna
Pinterlda, 14.2.1983, pakirnica
Šalej Jože, 28.2.1983, strugama
Pukl vera, 4.3.1983, loščilnica
Maltarič Anastazija, 13.3.1983, kadrovsko—splošna služba Verk Miroslava, 13.3.1983, loščilnica
Marko Igor, 18.3.1983, modelarna
Planinšek Rudolf, 20.3.1983, komercialna služba Goršek Rafael, 31.3.1983, delavnice
Tone Mlinarič
NAŠI PETDESETLETNIKI
SLOVO OD PUSTA
Življenje pusta je bilo zelo pestro, pustno, pusto in prazno. Zadnji moment pa bolj životarjenje kot življenje, saj so ga pestile številne stvari (paketi IS, ZIS, SIS, zakoni, uredbe, davčne utaje, alkotesti, testi, vesti, pretepi, resti, razprodaje, kavcije, klauzule), stabilizacijski ukrepi, skrbi, pomanjkanje znajdljivo— sti, hrane—mesa, pomanjkanje pameti—premalo soli in preveč prazne slame v glavi in sejah ipd., preveč seksa — zajebavali so ga kar predstavniki treh spolov. Vse to ga je hendikapiralo in kapiralo in ga pobralo še po enem dnevu. Sicer se je pojavljal že pred rojstvom in to zadnje čase bolj pogosto, že kar precej po novem letu do zdaj za kakšno pozno popoldne in noč na raznovrstnih pustnih veselicah, ki so se jih pridno udeleževali pripadniki vseh slojev, razen fratrov in patrov. Njegovi predniki so živeli že več 500—letij prej, pa so vseeno umrli. Ti pa zaradi kuge, vojn in nnn. Upamo, da bo še drugo leto pust, vendar bi brez predhodnika ne mogel biti, zato se mu tudi z govorom in njegovim spravilom oddolžujemo.
Naj omenimo kaj smatramo za njegovo pestrost. Bil je nekoliko magija (bog pomagija), kajti javljal se je pod raznimi podobami, raznimi barvami, oblikami in vlogami od kurenta, vrača, kopača, gospoda, delavca, berača, postopača, razbojnika, goljufa, udarnika, borca, direktorja, komolčarja in pa še do vraga itd. Vse to se je odigralo v isti sapi na sam pustni torek, pustno nedeljo in maškaradah.
Pustnost je pa to, da je vsa dejanja izvajal in dal izjavljati še igralcem in gledalcem v glavnem na pustni torek. Zakaj si je ravno torek izbral za svoj rojstni dan in god; ker tedaj nihče ne slavi. Nedelja je prvi in to gospodov dan — dan počitka. Ponedeljek se počiva po počitku, kajti med delovnem počitku so tudi privatne aktivnosti in po teh je treba počivati naslednji dan. Sreda je post, pokop pusta; tega pa pust ne želi za svoj dan, kajti je pust pijanec, duhovitež in veseljak, hkrati pa najbolj iskren in pošten. Te/iaj se lahko na pustni torek povejo in prikažejo javno vse male in velike stvari in problemi naše družbe in se z reguliranjem ventila uravnava pravilen pritisk in ozračje med publiko, posameznimi skupinami in tistimi, ki publiko zastopajo in to v karikaturi zaradi oblik, ki je tudi najbolj butastemu, toda premetenemu in aufriktigeiju kot tudi ostalim pustu razumljiva. Četrtek je
mali pust. Petek je post, sobota pa priprava na nedeljo. Tako je prost le torek, ko je poln energije za delo, zlasti tumhajta.
Pusto pa je to, da je pust grd, pust, preveč ima vidno pobarvan značaj. Saj to ga pa dela smešnega in popularnega. Ima res vsakovrsten značaj, vendar prevladuje vedrost in veselost, pa tudi pravičnost in resnicaljubnost pri njem. Problemi se nakažejo jasno in ne v rokavicah kot je običajno za druge dneve. Ker je tako pust ima tudi spremstvo na karnevalih pusto, vendar ni pusto, ker se ga ljudje ne izogibajo, le sankcije, alkoteste in ukrepe so tokrat zamrznjeni.
Prazno je pri pustu vse od prebavil do glave in šuhov. Ker mu paše najbolj meso je večkrat lačen. Ker se boji, da bi še zrasel, če bi ga preveč nategovali s praznimi obljubami, si je kupil preveliko številko ”šuhov” na razprodaji, ker se je obnašal stabilizacijsko in mislil na velik jutri. Zato je imel premajhne noge v prevelikih ”šuhah”. Tudi nos je imel predolg, ki ga je dobil pri brezplodnem iskanjem zaposlitve. Glavo pa je imel prazno, oziroma napolnjeno s prazno slamo, kajti želel je izvajati številne seje tudi sam, tam je pa moderno premlevanje oziroma mlatenje prazne slame. No to slamo sije pa vtaknil v glavo, da se ta odpadek ne bi vlačil.
Ker je hotel postati vodilen pustnež je moral delovati tudi družbeno. Zato je hodil tudi v kino, na coprniške
pohode, da bi se na lahek način rešil inflacije, uvoznih zadev, večje storilnosti, prevoznih težav (metla kot prometno sredstvo), boni (preskrbe s hrano, gorivom), preteklimi dolgovi, usmerjenim izobraževanjem itd. Deloval je tudi na piknikih, občnih zborih, zlasti da se je naužil hrane in pijače zastonj. "Dohtarju” se pa ni veliko oglašal, kljub bolezni, ker ni bil sposoben se participirati — hodil pa je v gostilno in to v poznih urah, daje lahko pospravil brezplačno že odvečno pijačo, ki že nikomur drugemu ni zapasala. Ker je bil prazne glave si je hotel pridobiti vsaj kakšno stopnjo izobrazbe, da bi lahko kandidiral na kakšno mesto, ki so ga mnogi njegovi še bolj butasti tovariši (gospodje) imeli. Pridobil se je tečaj visoko kvalificiranega stalno pijanega prijandure, ki ga je opravil pri tričlanski komisiji Jake
Ne bodi ga treba, Nikoli brezdelneža in Janeza Šlivoviča. Poučil pa gaje o tem Lojze Stalno pijan.
Kar se tiče njegove zadnje želje je prehitro umrl, da bi jo izrazil, bil je pa skrajno varčen (pobiral je star papir, skrbel za odpadno steklo — ko je razbijal šipe), staro železo, flaše in se boril, da bi ljudje dobili več mesa.
Zato je pustni pogrebni odbor sklenil, da pusta ne zažgejo in pokopljejo, ampak koristno uporabijo, rešilo mesno pomanjkanje in pusta pojedo.
Drev Stanko
Nova slika v naši jedilnici, darilo umetnika Vaška Četkoviča
Izdaja: Keramična industrija Liboje. Ureja: odbor za informacije. Odgovorni urednik: Majda Oblak. Izhaja štiri-
krat letno. Telefon 063/737-120. Tisk: REK DO Tiskarna Titovo Velenje. Naklada 800 izvodov.
NAGRADNA KRIŽANKA
PLAl//Al. muij/o
LAMA
ZA
polama
poptohA
voljnost
UDBO
ttlPUN-
SKL BOL
Sonca
PUŠKAMA
'csm.
PB/KOCMK
BOLJŠA
VBSTA
S4DK
D!NZ\
LOZIC
SLAK
srAm
BUDNOST!
{VNOPSCO
SOBSTVO
OPALMIH
BLB‘C
nt/CAMČ
15li/i 23 GRKA
veda o
MAHA VI
SKLOP
STROJEV
PPVA
crkA
kRAiV!C\
PRINCIP llA V PERUJSKEM MOTNJO
IhE DVEH PRELAZOV A/A
mtBlTU
PIJAČA
STABttf
}MV/fJ°\l
MB A J
ZCLCAJ Z D£se TIMI
parožki
SKUPEK
m$A
o
poljska
dal
rt.Pt/A
OKRASNI u/ppc ooca
muk
POSODA ZA V/NO
A/ABODAU)
FOAMCOf/kO
PR/smriu
LtTOV/lČC
rzsr
o
o
ZVAREK
MINISTROVO
ZDA
O
O
PCTCB
rol
VODKA
ŽIVAL
UM 3 T
PEVKA
PRODNIK
STASO tCIPT. 30C/AIJA
ŽIVCA
O
OGENJ
KDOR TOŽi
roj/TELO
O
O
TOVARNA
v
KAPNIKU
RESJE
Škodljiva
PADAVINA
VEHKA
SITA
STRAN
ymrm
OCIAVAR
O
VRSTA
a/a tc
VTIKAČ
Svetovno
Prvenstvo
ŠTEVNI K
21-n/ 15. ČRKA
304/NJP
yjuE
ŽELEZNI'
ŠKA
PROGA
6T/CJ6ČE
TREH
MEJ

LELEZOU
OKSID
SoroDN/K
STARA
ZENSKA
06LOU
CJAS
O
o
HRVAŠKA
REVUA
ZA
AHAMJE
ZUPAN
DRACO
O
PREV O 6
TRO/M
LESOM
REŠITVE POŠLJITE DO 30. 5. 1983 V UREDNIŠTVO!