P.b.b.
kulturno - politično glasilo
Poštni urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt
Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETO XIV. / ŠTEVILKA 34
CELOVEC, DNE 25. AVGUSTA 1966
CENA 2.- ŠILINGA
Sukamo odigral
To se pravi, Sukamo je še zmeraj predsednik republike, toda pomeni toliko za indonezijsko politiko kot klobuk za možgane. Indonezijski generali so namreč porabili Ljudski posvetovalni kongres, da so Sukamu pobrali vso oblast iz rok in mu pustili samo predsedniško čast.
Kongres je namreč napravil sledeče sklepe, ki popolnoma spremenijo položaj predsednika indonezijske republike:
Sukamo je izgubil pravico do dosmrtnega pred-sedništva. Ko mu poteče leta 1968 mandat, bo moral zopet kandidirati, ako bodo seveda generali za to. Predsednik zgubi tudi pravico, da vlada z dekreti. Kar jih je dosedaj objavil, bodo vsi znova pregledani in po potrebi razveljavljeni. Vsak dekret pa mora smiselno odgovarjati duhu ustave iz leta 1949. Kongres je tudi imenoval posebno komisijo, ki naj pregleda vso zakonodajo in ugotovi, kateri zakoni ne odgovarjajo duhu ustave iz leta 1949. Novi mož Indonezije pa je postal čez noč general Suharto, ki je dobil pravico, da nadomestuje Su-kama, kadar je zunaj dežel ali pa drugače ne more opravljati svojih poslov. Nove volitve za Kongres in parlament se morajo vršiti do 5. julija 1968. Kongres je dalje odredil likvidacijo vseh ustanov, ki so služile za stebre Sukamovi diktaturi. Sukamo je pa tudi zgubil pravico, da razpusti po svoji uvidevnosti parlament in razpiše nove volitve.
Indonezija dobiva torej polagoma čisto novo politično lice. Od nekdanje Sukarnove diktature ni ostalo veliko. Ostal je samo Sukamo sam, toda brez politične moči. Razume se, da Sukamo ni rad pristal, da postane slamnati mož v indonezijski politiki, toda generali so bili nepopustljivi; imajo namreč za seboj indonezijsko mladino v mestih — kot je bilo to ponovno videti te dni ob priliki večjih demonstracij. Ta bi Sukama najraje kar spodila z oblasti. Zaenkrat pa mislijo generali, naj bi Sukamo ostal vsaj do leta 1968, torej do novih predsedniških, parlamentarnih in kongresnih volitev, ne glede na težave, ki jih s svojimi nepremišljenimi izjavami povzroča Sukamo sedanjim dejanskim oblastnikom v Indoneziji.
Kako hudo je tudi s politično srečo, priča značilna okoinost: Sukamo sam si je namreč izvolil člane sedanjega posvetovalnega kongresa in mislil, da bo napravil iz njega orodje za svojo diktaturo. Pa so vsi člani kongresa potegnili z generali, Sukamo pa je ostal sam.
Še temeljitejše so pa spremembe v indonezijski zunanji politiki. Med najvažnejšo spada gotovo prepoved komunistične stranke. Generali se prepovedi gotovo veselijo, čeprav so prepričani, da jim bodo komunisti javno in podtalno stregli po življenju. Politiki se pa niso mogli odločiti za skupno stališče. Nekateri so se bali reakcije v Pekingu. Bila je trenutno res huda, toda rdečo Kitajsko mučijo tako hudi politični krči, da v svoji zunanji politiki lahko nastopa le z grožnjami ne pa s silo. Toda Kitajska si bo zopet opomogla, takrat bo pa štela sedanji indonezijski režim med svoje sovražnike. To pa še ni bil najhujši pomislek tistih, ki se niso mogli odločiti za prepoved marksizma in leninizma. Indonezijski politiki vedo dobro, da se Moskvi ne smejo zameriti, saj imata Moskva in Džakarta trenutno skupne interese, ki se dajo izraziti z geslom: odpor proti kitajskemu rdečemu imperializmu. Vkljub temu je kongres prepovedal komunizem v upanju, da bodo v Kremlju razumeli ta indonezij-ski korak.
Kongres je dalje usmeril indonezijsko zunanjo Politiko proti svobodnemu svetu. Svetoval je vladi, naj gre zopet v Združene narode, odkoder pravzaprav še ni formalno odšla, kajti Generalna skupščina Združenih narodov ni nikoli vzela indonezijskega sklepa, da gre iz ZN, uradno na znanje. Indonezijske delegacije se bodo dalje vrnile tudi v vse komisije, odbore in druge organe ZN, posebno v tiste, ki bi Indoneziji lahko pomagale do novih posojil.
Kongres je dalje svetoval vladi, naj gleda, da čini prej doseže sporazum z Malezijo glede otoka Borneo. Pozdravil je tudi idejo o sodelovanju z vsemi državami v jugovzhodni Aziji. S tem je Indoneziji odprta pot za nove obrambne zveze v jugovzhodni Aziji, ki se jih je Sukarno tako branil. Načeloma je seveda kongres podčrtal potrebo po
Določene avstrijske plasti, ki bi krivce za zadnji bombni napad na italijanski urad »Alitalia« sredi Dunaja najraje našle v Italija ali kjerkoli, samo ne v Avstriji, so* morale vpričo drugih dejstev vtakniti v žep nov poraz. Seveda te kroge to ne moti posebno, konično že samo na Koroškem dovolj jasno dokazujejo, kako dobro se da shajati z včerajšnjim mišljenjem in srednjeveškimi metodami; saj je znano, da se Avstrija ne briga dosti za svoje dobro ime v svetu. Znani dunajski časnikar Hugo Por-tisch je ob tej. priliki izrekel zelo pomembno in odkrito besedo:
»Človeka preseneča, da so oblasti takoj vedele, kje j;e treba iskati storilca, odgovornega za oboroženi napad, ki se je izvršil v osrčju Dunaja, ki je šokiral prebivalstvo in ki je spravil našo vlado v zelo mučen položaj. Tudi krogi storilca so oblastem dobro* znani. Ali ni čas za to, da bi napravili konec z »znanimi krogi« te vrste, preden bodo izvršili še več zločinov?
Z velikim začudenjem je mednarodna diplomacija zabeležila dejstvo, da je dan po atentatu mogel tako zvaini »Osvobodilni odbor za Južni Tirol« (BAS) objaviti po avstrijski tiskovni agenciji izjavo, kjer je rečeno, da omenjena organizacija sicer nima opravka iz atentatom na »Alitalio«, vendar pa je odgovorna za napade na Južnem Tirolskem. BAS meče bombe samo v drugih državah, ne pa doma.
Pridno, pridno! Zločinci sede sicer pri nas, toda svoje zločine izvajajo vendar samo onkraj* naših meja.« Portisch je svoje ugotovitve objavil v uglednem dunajskem neodvisnem dnevniku.
Napad na urad italijanske letalske družbe je zdaj razčiščen. 23-letni Emanuel Ku-bart iz dunajskega Ottakringa je priznal, da je sestavil bombo in izvršil atentat. Priznal je, da so ga k temu usodnemu dejanju zapeljali zadnjaki, možje v ozadju. O teh pa Kubart trdovratno molči. V policijskih krogih so mnenja, da je Kubart v stikih z organizacijo BAS.
Kakor se je zvedelo, :se je bil Kubart udeležil tudi tečaja za atentate z razstrelivom, ki ga je vodil BAS in kjer so se šolali tudi metalci bomb na Južnem Tirolskem. Ku-barta so* že leta 1963 obsodili na dve leti ječe, ker je položil dve bombi v dunajski strankarski centrali komunistične stranke, ki sta eksplodirali. Policija je mnenja, da
nevtralni politiki, ki trenutno najbolje odgovarja indonezijskim narodnim interesom.
Tako so sklepi sedanjega Narodnega posvetovalnega kongresa dali indonezijski revoluciji, ki so jo generali nadaljevali, ko so nedavno komunistom preprečili prevzem oblasti, pravno podlago. Ker je Sukarno pristal na vse sklepe posvetovalnega kongresa, ne bodo njegovi redki pristaši mogli ugovarjati, da je bila generalska revolucija nekaj protizakonitega. Kongresni sklepi so spravili Indonezijo dokončno torej na novo pot, ki se bistveno razlikuje od Sukarnove.
Politični opazovalci mislijo, da se bo sedanji politični sistem lahko držal na oblasti, ker mu od zunaj ne grozi nobena nevarnost. Indonezijska mladina je sicer precej radikalno usmerjena, toda proti generalom ne bo začela novega upora. Nevarnost za režim bi utegnila priti od generalov samih. Verjetno je med njimi nekaj politikov z velikimi političnimi ambicijami. Ti lahko zanetijo spore med svojimi prijatelji, civilni politiki bi pa take spore smatrali kot vodo na svoj mlin in Indonezija bi padla v nove nevarne nemire.
Kot rečeno pa taka nevarnost trenutno ne obstoji. Tako mislijo tudi v ameriškem državnem tajništvu, kjer se seveda sedanje indonezijske politike zelo veselijo.
pripadajo Kubart in njegovi, ekstremistični desnici.
Atentator je priznal, da je bombo sestavil sam na svojem stanovanju v 16. okraju, L*o-reniz-Mandl-Gasse 14. Mož iz njegove skupine ga je v soboto zjutraj z avtom pripeljal pred italijanski urad na Karntnerringu. Medtem ko je avto pristal na tem mestu, se je Kubart približal uradu, položil bombo na pločnik in jo nastavil tako, da bi se sprožila v treh minutah. Potem sta se odpeljala. Kakor znano, je bomba eksplodirala malo pred peto uro zjutraj*.
Ko so ga zasliševali, se je zelo čudil, da je imela bomba tak učinek. Nikdar ni mislil na takšno silo, tako je trdil, saj je porabil samo štiri kilograme razstreliva, medtem ko *so strokovnjaki zastopali mnenje, da ga je morala bomba vsebovati najmanj deset do petnajst kilogramov.
Dunajska policija je od vsega začetka sumila*, da gre pri zadevi za Kubarta. če so snovali in izvedli napad desni ekstremisti na Dunaju, tako pojasnjujejo, potem je za to prišel v poštev samo Kubart. S svojimi 22 leti je bil Kubart sestavil za druge atentate tako izvrstne bombe, da v vsem dunaj-
skem prostoru ni bilo podobnega »špecia-lista« za to.
Ko so preiskali njegovo stanovanje, so odkrili tam celo vrsto naprav in snovi, ki so služile za gradnjo velikih bomb. Kubart je tudi v podrobnem pojasnil, kako je bombo sestavil in kako je izvršil napad. Samo o naročnikih tega podjetja se je Kubart zavil v popoln molk.
Kljub temu pa je policija še isti dan zaprla 32-letnega Hannesa Falka iz 14. dunajskega okraja. On je Kubartov delodajalec. Več stvari opozarja na to, da so atentat načrtovali na mestu, kjer je Kubart zaposlen.
Komaj 24 ur po bombnem napadu je policija prijela storilca. Osumila ga je dejanja, komaj da je zvedela zanj. Znan je kot strokovnjak za takšne napade.
Nam pa se zdi, da je poleg njega še mnogo takih »strokovnjakov« in ljudi v ozadju, ki jih morda srečavamo na cesti, ki so o njih že dolgo obveščene varnostne oblasti. Ne vemo pa*, kaj so oblasti storile, da bi preprečile nadaljnje napade ali prenapetje vsaj ovirale pri izvrševanju njihovih hladnih zločinov.
Zasilna pomoč za žrtve poplave na Koroškem
V torek tega tedna se je na Dunaju sestal ministrski svet k izrednemu zasedanju. Naloga tega vladnega zasedanja je bila, storiti potrebne korake za pomoč žrtvam letošnjih poplav v Avstriji.
Na tem izrednem sestanku je vlada sklenila več zakonitih ukrepov, ki naj bi jih državni zbor sklenil na izrednem zasedanju letos, 9. septembra. Ti sklepi predvidevajo vsoto 192 milijonov šilingov, ki naj bi jih porabili za odstranitev osebne škode. Tako je izjavil finančni minister dr. Schmitz takoj ob zaključku izrednega zasedanja ministrskega sveta v okviru tiskovnega -pogovora.
Kakor povzemamo iz njegove izjave, je vlada ustanovila katastrofni fond, kamor bodo tekli socialno pravično razdeljeni in za vsakemu posamezniku primerni solidarni denarni prispevki. Ta fond bo v prihodnjih štirih letih (1967 do 1970) naraščal do tiste mere, ki bo omogočila v potrebnem primeru izdatno pomoč. V ta namen bodo odtegnili tri procente od običajne dohodnine, premoženjskega davka in drugih davkov pri vseh državljanih. Da bodo odtegnili tri procente tudi od premoženjskega davka, je po izjavi finančnega ministra dr. Schmitza utemeljeno s tem, da bo s preprečevalnimi ukrepi zaščiteno v bodoče tudi premoženje.
K temu fondu bodo morali prispevati tudi. politiki, ki so bili doslej oproščeni vseh davkov. S tem bo ta fond v prihodnjih letih razpolagal z okroglo 500 milijonov šilingov.
Finančni minister je tudi predlagal, kako bi naj* -to vsoto pol milijarde šilingov najbolj učinkovito razdelil. 20 odstotkov naj bi porabili za poravnavo škode na osebnem in državnem premoženju, po pet odstotkov pa bi naj služilo odstranitvi škode v deželah in občinah. Ostalih 50 odstotkov, torej, okoli 250 milijonov šilingov, pa 'bi' naj porabili za zdrževanje in gradnjo preprečevalnih objektov (zaščitnih zgradb, izgradnjo rek itd.). Polovico letnih dohodkov bodo
na vsak način porabili za nove zaščitne zgradbe in popravitev starih, medtem ko bo druga polovica denarja shranjena za nadaljnje možne katastrofe.
Tozadevni zakonski osnutki so že v zadnjem stadiju. Včeraj* so bili poslani pristojnim ministrom, da jih odobrijo. 6. septembra bo o njih sklepal ministrski svet in svoje sklepe takoj predložil državnemu zboru.
Kakor prej, bo finančno ministrstvo tudi ugodilo davčne odloge vsem prosilcem, ki so bili prizadeti po letošnjih poplavah.
Tudi socialistično strankarsko vodstvo je v preteklih dneh zasedalo na izrednih sestankih, na katerih je razpravljalo o ukrepih pomoči za žrtve poplav. Tudi socialistični pripadniki so tokrat poudarjali potrebo po učinkovitejši zaščiti ogroženega prebivalstva proti poplavam in plazovom.
Kajti strokovnjaki gospodarskega ministrstva so izjavili, da se je možno zavarovati tudi proti katastrofalnemu deže-vanju in njegovim posledicam. Da pa bi ta cilj dosegli, bi morali dosedanje izdatke za izgradnjo rek, potokov ter v podobne namene, vsaj podvojiti.
Letno bi potrebovali vsaj eno milijardo (šilingov za regulacijo rek, kajti samo tako bi bili kos nevarnosti nadalj-nih poplav, tako trdijo strokovnjaki.
Za leto 1966 predvideva državni proračun 430 milijonov šilingov za te namene, vendar bo od te vsote treba 180 milijonov šilingov porabiti za odstranitev lanske škode.
škode letošnjih poplav ni mogoče podrobneje določiti. Medtem ko je narasla Drava v glavnem upadla, stoje nekateri kraji še vedno pod vodo. Pretežno je bila letos prizadeta Koroška in Vzhodna Tirolska. 2800 pionirjev avstrijske vojske je nenehno na delu.
Tudi letos so bili pri poplavah prizadeti slovenski kraji, med njimi najhuje Medgorje.
Politični teden
Po svetu
U TANT PRED ODLOČITVIJO
Na sedežu svetovne organizacije so pre-pričafii, da je U Tant dokončno pripravljen uresničiti napovedani sklep, da se umakne s položaja generalnega tajnika OZN. Če 'bi ga karkoli moglo v zadnjem trenutku omajati, bi moral biti to povsem nepričakovan, dramatičen preokret, ki pa ■za zdaj ni verjeten niti ni zanj posebnih očitnih znamenj.
V obsodbi vietnamske vojne in opozarjanju na nevarnost za svetovni mir je šel U Tant dalje od svetovne organizacije, ki ji služi kot generalni tajnik. To je bilo njegovo prvo veliko breme. Z njim je vedno zelo tesno povezoval vprašanje kitajskega članstva v OZN kot bistveno vprašanje univerzalnosti. V ameriškem nasprotovanju kitajskemu članstvu je videl drugo veliko breme, ki se ga OZN ni mogla rešiti.
Od U Tanta resda še vedno z raznih strani zahtevajo, naj ostane, vsaj začasno. Sodeč po znamenjih, ki jih je sam napovedal, je največ, kar bi lahko storil, to, da bi pomagal varnostnemu svetu najti novega kandidata in da bi v tem »medvladju« ostal na svojem položaju.
Občutki na sedežu svetovne organizacije si še vedno nasprotujejo in mnenja pri ocenjevanju U Tantovega namena so različna. Nekateri so trdno prepričani, da pomeni ostati hkrati tudi nadaljevati bitko, drugi pa sodijo', da bi utegnil biti umik tudi velik prispevek k tej bitki. U Tantova ocena svetovnega položaja ni rožnata, če se dokončno umakne, bo to pomenilo, da na svetovnih obzorjih ne pričakuje razjasnitve, marveč nadaljne kopičenje temnih oblakov in izbruh neviht. Njegov umik bi mogel na to dramatiko opozoriti.
V NEW TORKU SAMO ŠE DVA
JUTRANJA DNEVNIKA
New York, ki šteje 8 milijonov prebivalcev, bo odslej imel samo še dva jutranja dnevnika, in sicer »New York Times«, ki je resen političen list, in »Daily News«, ki je nagnjen bolj, k senzacijam. John Jay Withney je pred osmimi leti kupil »New York Herald Tribune«, dnevnik, ki je v veliko začudenje ameriške in svetovne javnosti in še posebno nameščencev po 131 letih obstanka nehal izhajati. Krivda za to odločitev zadene stavce in časnikarje, ki so s svojimi stavkami onemogočili nadaljnjo izhajanje lista. Meseca aprila je prišlo do spojitve jutranjega dnevnika »New York Herald Tribune« s popoldanskima listoma l»World Telegram and Sun« in »Journal American«, toda prav ta spojitev je izzvala stavko nameščencev, organiziranih v desetih sindikatih. Zaradi notranjih sporov so list zapustili še poprej mnogi ugledni ameriški novinarji. Evropska (pariška) izdaja lista bo obstajala še naprej. Solastnik pariške izdaje je tudi list »Washington Post«. Po drugi svetovni vojni je v New Yorku prenehalo izhajati kar pet dnevnikov.
VRATA NA BALKAN ŠIRŠE ODPRTA
Prejšnji teden je Jugoslavija ukinila vizume za vstop in bivanje v tej državi. Vizume je odpravila s sledečimi deželami: Švedsko, Norveško, Finsko, Dansko, Islandijo/ Avstrijo, Italijo, Češkoslovaško, Poljsko, Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko, Marokom, Tunisom, Alžirom in Tanzanijo. Skupaj torej s 16 državami in med njimi z vsemi sosedi razen z Albanijo in Grčijo. Takse za vizum so bile ukinjene s približno 25 državami. Pogajajo pa se še za ukinitev vizumov s Sovjetsko zvezo (dosedanje olajšave so veljale le za uradna potovanja) in Kubo; v teku so tudi pogovori za popolno ukinitev vizumov z Grčijo, Švico in državami Beneluxa, kakor tudi z večino držav v Afriki, Aziji in Južni Ameriki. V turistič-. ni sezoni lahko dobe jugoslovanske vizume na meji tudi turisti iz vseh tistih držav, ki z Jugoslavijo še niso sklenile posebnih sporazumov o ukinitvi teh obmejnih formalnosti, če priznavajo na svojih mejah enake ugodnosti jugoslovanskim državljanom. Med nadvse pomembne obmejne olajšave je treba nazadnje šteti še posebne sporazume o malem Obmejnem prometu, sklenjene z vsemi sosedi z izjemo Albanije, ki pa se v zadnjem času tudi že vključuje v pogajanja za enotno turistično ,področje na Balkanu.
KAKŠEN BO ITALIJANSKO-AVSTRIJSKI SPORAZUM?
Dopisnik italijanskega tednika »Oggi« poroča iz Bočna, da bo sporazum med italijansko in avstrijsko diplomacijo glede Južnega Tirola dosežen v jeseni. V smislu tega dogovora bo dežela Tridentinsko—Gornje Poadižje s sedežem v Tridentu obstajala še naprej. V njo bo vključena še vedno tudi bocenska pokrajina, vendar bo tej priznana širša zakonodajna in upravna avtonomija. Takšne pravice bodo priznane tudi tridentinski pokrajini. Avstrijska diplomacija je postala bolj popustljiva glede na prizadevanje Avstrije, da bi se lahko pridružila Evropski gospodarski skupnosti, v kateri je
Italija reden član. Zadnji kongres južno-tirolske ljudske stranke je pokazal, da je tudi ta pripravljena na kompromisno rešitev. Pravzaprav ne bo prišlo do novega formalnega sporazuma med Dunajem in Rimom, temveč bo samoupravljanje bocenski pokrajini izglasoval .samo rimski parlament.
Zahodnonemški list »General Anzeiger« se je izjavil proti sporazumu o Južnem Tirolskem med Dunajem in Rimom. Nemški list obžaluje, da Rim noče pristati na odcepitev boe en sk e pokrajine od dežele Tridentinsko—Gornje Poadižje s sedežem v Tridentu. Povezava med Tridentom in Bocnom je povsem nenaravna; rimski odpor proti odcepitvi Bočna ne bo rodil nič dobrega, piše list. »General Anzeiger« pripominja, da na Dunaju ne kažejo volje, da bi nadaljevali z ofenzivo proti Rimu, ker se Italija lahko upre pridružitvi Avstrije Evropski gospodarski .skupnosti.
med slovenskimi manjšinami.
RAZPIS NATEČAJA ZA SESTAVO UČNIH KNJIG ZA SLOVENSKE ŠOLE V ITALIJI
Šolsko skrbništvo v Trstu je objavilo razpis natečaja za sestavo treh pomožnih šolskih knjig za osnovno šolo s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem in Goriškem. Natečaj je bil dostavljen šolskima nadzornikoma in ravnateljem slovenskih osnovnih šol na Tržaškem in Goriškem ter v vednost ministrstvu za javno vzgojo v Rimu, državni ustanovi za ljudske in šolske knjižnice v Rimu, komisariatu dežel Furlanije—Julijske krajine ter vsem občinam tega ozemlja s prošnjo, da ga objavijo.
ŠTEVILO GORIŠKEGA PREBIVALSTVA NAZADUJE
Prebivalstvo v goriški občini je, kakor je razvidno iz podatkov trgovske zibornice, kljub vsem olajševalnim ukrepom in prosti coni še vedno zelo stabilno in ne izkazuje nobenega napredka. Po ljudskem štetju iz leta 1961 .so našteli v goriški občini nad 43.000 prebivalcev; v petih letih je število naraslo samo za sto ljudi. Počasno naraščanje ali celo zastoj prebivalstva pa ne velja
samo za Gorico, ampak tudi za vse druge občine na italijanskem ozemlju. Izmed slovenskih občin izkazuje napredek edinole Doberdob. V Števerjanu je padlo število prebivalstva, prav tako v Sovodnjah. Nazadovali so tudi v Krminu in v Dolenjah. V industrijskih krajih kot v Tržiču ter v Ron-kah se je prebivalstvo nekaj povečalo.
TUDI SLOVENSKI VERNIKI V GORICI NISO ZADOVOLJNI
Italijanski listi .so zelo obširno poročali o tem, da je bil goriški nadškof msgr. Pan-grazio visoko odlikovan. Ob tej priliki je tržaški in goriški tisk opozoril cerkveno oblast na to, da slovenski verniki iz Gorice že dalj časa, pravzaprav vsa povojna leta, pričakujejo ustanovitve slovenske župnije v mestu Gorici kakor tudi izgradnjo slovenske cerkve. Takšni želji bi skorajda bilo nujno ustreči, zakaj v povojni dobi je bilo v Gorici zgrajenih več cerkva, le za Slovence nobene. Končno zahteva tisk tudi, da bi cerkvene oblasti v smislu koncilskih načel dovolile, da objavljajo slovenske tekste na oglasnih deskah cerkve sv. Ignacija in v stolnici, kjer so slovenski verski obredi.
... in pri nas v Avstriji
AVSTRIJSKI »DOPRINOS« K
REŠITVI JUŽNOTIROLSKEGA
VPRAŠANJA
Medtem ko so se teroristični izpadi doslej omejili pretežno na italijansko ozemlje, pa je prišlo tudi v Avstriji do nacionalističnega izgreda. Spet neznani storilci so položili v dunajskem uradu italijanske letalske družbe »Alitalia« razstrelivo, ki je eksplodiralo v soboto zjutraj in je močno poškodovalo večnadstropno stavbo. Do našega uredniškega zaključka preiskavanja v tej. zadevi še niso pokazala ničesar pozitivnega.
Zanimivo je, kako si avstrijski tisk krčevito prizadeva, da bi krivdo za ta zločin zvalil na italijanske teroriste. V zelo malih primerih s podobnim izidom išče Avstrija storilce v lastnih vrstah, saj njen tisk nenehno celo javno zagotavlja, da v Avstriji ni nacionalističnega mišljenja in terorističnega duha. Upajmo, da so si prizadeti ljudje zapomnili gesla na transparentih, ki so jih postavili demonstranti pred poškodovano hišo: »Teror je način kamene dobe«.
POPLAVE NA KOROŠKEM SO UKINILE POČITNICE AVSTRIJSKIH
POLITIKOV
Letošnje poplave na .Koroškem so prizadele našemu prebivalstvu še večje rane kakor lani. Mnogi se še niso opomogli od lanskega udarca, ko jih je zadela nova nesreča, ki jih je oropala vsega.
Razumljivo je, da so ti grozotni dogodki takoj ukinili počitnice naših državnikov. Mnogi izmed njih .so si z helikopterjev ogledali razdejanja na licu mesta. Storjeni so bili tudi že prvi potrebni ukrepi, ki bi naj nudili prvo pomoč in olajšali prizadetim usodo.
Za torek tega tedna j,e podkancler dr. Bock sklical ministrski svet na izredno posvetovanje, kjer bi naj razpravljali o na-daljnih ukrepih za popravo škode. Tudi Avstrijska ljudska stranka je že zborovala z istim namenom. Generalni tajnik Ljudske stranke Withalm je soglašal s predlogom FPOe, da se naj skliče izredno zasedanje državnega sveta, vendar pod pogojem, da tam ne bodo razpravljali samo o katastrofalnih poplavah in škodi, temveč tudi o
tem, kako se bo treba v bodoče zadržati ob takih dogodkih.
Podkancler dr. Bock je po televiziji izrazil vsem prizadetim sožalje v imenu zvezne vlade, obenem pa je tudi zagotovil »hitro, in temeljito pomoč«. Povedal je tudi, da je o dogodkih na Koroškem Obvestil zveznega kanclerja Klausa, ki je preživljal oddih v Italiji, in ga obenem prosil, naj svojih zasluženih počitnic ne pretrga. Vendar se je Klaus ob teh vesteh iz domovine po desetdnevnem oddihu vrnil v Avstrijo.
V ponedeljek si je Klaus skupno z nižje-avstrijskim deželnim glavarjem Hartman-nom ogledal poplave ob reki Leitha. V avstrijski televiziji je potem zvezni kancler poročal o izidu izrednega posvetovanja ministrskega sveta.
Tiskovna služba Ljudske stranke je izjavila, da bi morali že prej. porabiti najmanj pet milijard šilingov za izgradnjo naših rek dn tako preprečiti poplave. Da je naša država v tem oziru zaostala, ima svoje vzroke v vojnih letih in pozneje v tem, da koalicijski partner ni kazal posebnega razumevanja za te potrebne ukrepe. Odkar je koalicijski partner SPOe zapustil vlado, so bili izdatki za izgradnjo rek povišani za 14 odstotkov.
Štajerska deželna vlada je sklenila, da bo porabila za popravo škode okroglih 18 in pol milijona šilingov. Sindikat gradbenih in gozdnih delavcev je prepustil temu fondu 100.000 šilingov.
TEROR V OSRČJU AVSTRIJE
Aločnemu padanju dežja in pa zgodnji jutranji uri se imajo Dunajčani zahvaliti, da bombni napad na dunajski urad italijanske letalske družbe »Alitalia« ni zahteval človeških žrtev. Ker se je napad izvršil v delu mesta, kjer se odvija največji promet, ije povzročil veliko škode tudi na drugih, sosednih poslopjih dunajskega notranjega mesta. Kljub temu, da je avstrijska policija takoj začela zasledovati storilce v določenih vrstah ekstremističnih desničarjev, jim do sedaj še ni prišla do živega. Avstrijska uradna mesta so izrazila italijanski vladi svoje obžalovanje zaradi tega napada; ustregla so tudi prošnji italijanskega poslanika Martina, da je treba močneje zavarovati italijanska zastopstva v Avstriji.
SLOVENCI
dama in p o sneitt
Slovenci v San Justu so dobili novo šolo
Slovenski šolski odbor v San Justo si je zastavil nalogo zgraditi nove šolske prostore, ki bi naj omogočili uspešnejši razvoj pouka. Novi prostori so zamisel Toneta Oblaka, ki je delo tudi vodil. Je to moderno urejena dvorana, ki so jo krstili „Dvorana France Balantič”, v spomin na mladega pesnika, katerega ime nosi Slovenska šola v San Justu. Dvorana se z zložljivimi stenami razdeli v štiri razrede, tako da se v njej lahko vrši tako šolsko kot vsako drugo kulturno delo. Visoke stroške so krili s širokogrudnimi podporami in brezobrestnimi posojili. Nove prostore bodo oddali svojemu namenu v nedeljo, dne 28. avgusta 1966.
Vinko Vodopivec bo dobil spominsko ploščo
Klub starih goriških študentov, ki so obiskovali srednje šole v Gorici pred prvo svetovno vojno, si je postavil nalogo, da budi in ohrani spomin na zaslužne osebe, ki so igrale važno vlogo za vzpon in napredek goriških Slovencev na gospodarskem, političnem in prosvetnem polju.
Lani so goriški Slovenci postavili spominski plošči dvema najbolj vidnima borcema za pravice slovenskega naroda na vseh področjih narodnega življenja: dr. Antonu Gregorčiču na Vršnem in Andreju Gabrščku v Kobaridu.
Letos, 25. septembra, pa nameravajo odkriti spominsko ploščo priljubljenemu skladatelju Vinku Vodopivcu v Kromberku, kjer je ta mož nad 42 let župnikoval in snoval skladbe trajne vrednosti.
Nova prosvetna dvorana
Proti koncu avgusta bodo na šentvidški gori v Sloveniji odprli prosvetno dvorano. Obenem pa bodo proslavili 80-letnico ustanovitve prvega prosvetnega društva v tem kraju in stoletnico rojstva skladatelja Ivana Lehamarja, ustanovitelja društva in dolgoletnega voditelja pevskega zbora na šentvidški gori. Slavnostni govor bo imel dr. Joža Vilfan, proslave pa se bo udeležil tudi slovenski pisatelj France Bevk.
Izkušen mornarski strokovnjak je umrl V Ljubljani so pred kratkim pokopali upokojenega pomorskega kapitana Vladimira Nagliča, ki je bil ne samo izkušen mornariški strokovnjak, ampak tudi dober in vesten literarni prevajalec. V razdobju zadnjih 25 let je prevedel v slovenščino 16 knjig iz angleščine, nemščine in ruščine. Bil je tudi strokovnjak za slovenske pomorske izraze ter je sodeloval z Janezom Gradiščnikom in Ernestom Kokrivom pri knjigi „Pomorska slovenščina”, ki je izšla leta 1961 in ki je obogatila slovenščino z izrazoslovjem iz pomorskega življenja.
Jubilejni koncert Slovenskega okteta
Pred kratkim je imel v atriju Magistrata v Ljubljani Slovenski oktet jubilejni koncert ob svoji petnajstletnici. Ansambel, ki je bil ustanovljen leta 1951, je v tem času kot reprezentančna vokalna skupina opravil čez tisoč nastopov v 257 krajih doma in v tujini. Koncert so sestavljali Dermota, Franci, Ko-koj, Grošelj, Kozlevčar, štrukelj, Štefančič in Ognjanovič. Oktet je zapel ciklus Gallusovih motelov in madrigalov ter nekaj jugoslovanskih skladb, slovenskih narodnih, moravskih ter ameriških in ruskih pesmi. Nato je Slovenski oktet gostoval z dvema koncertoma na poletnih igrah v Dubrovniku.
Basist ljubljanske opere
Ladko Korošec je sprejel ponudbo chikaške opere, da bo gostoval kot Varlaam v operi Boris Godunov. Pel bo med 26. septembrom in 17. oktobrom 1966.
Slovenski fantje navdušujejo Švicarje
V Švici gostujejo Vilkovi fantje iz Maribora v Jugoslaviji in navdušujejo staro in mlado, postali so znani daleč naokrog. V lokalu, kjer igrajo, je vsak večer nabito polno gostov. Priredili pa so tudi že nekaj popoldanskih koncertov na prostem, švicarski listi pišejo v zvezi z mariborskimi muzikanti zelo pohvalno tudi o tem, da so priredili brezplačen koncert v eni izmed bolnišnic za bolnike. Na povabilo jugoslovanskega veleposlaništva so priredili v Bernu koncert za jugoslovanske državljane, ki so na delu v Švici. Vilkov ansambel je dobil v Švici že več laskavih ponudb za gostovanje v prihodnjem poletju.
Ljubljanski nadškof odhaja v ZDA Včeraj je odpotoval ljubljanski nadškof dr. Jože Pogačnik v Združene države Amerike, škof se bo najprej ustavil v mestu Marquette, kjer je pokopan svetniški škof Baraga in kjer se bo udeležil ,/Baragovih dni”, ki bodo združeni z zlato mašo tamoš-njega škofa. Ob tej priliki bodo govorili tudi o pospešitvi postopka Baragove beatifikacije.
Ljubljanski nadpastir bo nato obiskal še nekatere večje naselbine slovenskih izseljencev v ZDA in v Kanadi. V mestu Torontu bo tudi birmal otroke slovenskih izseljencev. Prve dni oktobra se bo škof vrnil v Slovenijo.
o Teslovih furbostrojih
Naš rojak
V juliju letošnjega leta je diipl.-inž. Dušan Nendl iz Doba pri Pliberku položil izpit za doktorja inženirskih znanosti. Za temo svojega dela si je izbral »Teoretično razglabljanje o tornih turbostrojih Nikola Tesle«. Urednik našega lista je naprosil g. Nendla za intervju o njegovem delu, katerega v naslednjem podajamo.
Kako si prišel na misel, da bi obravnaval Teslovo turbino?
Že kot dijak sem slišal Oi Nikoli Tesli in njegovi turbini. Ko sem pozneje kot študent na graški visoki šoli dobil v roke življenjepis Nikola Tesle, kjer je bila njegova turbina podrobno opisana, se mi je vzbudila želja, da bi to turbino natančneje preštudiral in obravnaval.
Kdo je bil pravzaprav Nikola Tesla?
Nikola Tesla je bil po rodu Srb, sin pravoslavnega popa (župnika) iz Like na Hrvaškem. Pravi, da je nadarjenost za tehniko podedoval od svoje matere, ki je neprestano izboljševala svoje gosipodinjske pripomočke.
Že kot devetletni otrok si je napravil svojo prvo turbino. Zgradil si je običajni vodni mlinček na lopatice, toda ni ga postavil na potok, temveč je prilepil na lopatice žive majske hrošče in sicer tako, da so gledali vsi v eno smer. Seveda so poskušali hrošči odleteti in tako so poganjali mlinček. Pozneje mu je neki prijatelj, pojedel vse hrošče. Ko je mladi Nikola to opazil, mu je postalo slabo in še dolgo pozneje mu je bilo neugodno, če se je na to spomnil.
Na katerem principu delujejo turbo-stroji Nikola Tesle?
Že kot petletni otrok si je Tesla napravil svoj prvi mlinček na vodo. Toda ta ni imel običajnih lopatic, temveč se je sestajal iz okrogle tanke lesene plošče, ki je bila v sredini pritrjena na leseno os. Dve viličasti veji sta služili kot ležaja. To napravo je postavil v potok tako, da je bil spodnji del plošče potopljen v vodo. Trenje med ploščico in tekočo vodo je gnalo ta originalni mlinček. V tem vodnem kolesu z gladkimi ploščami najdemo prvi zametek njegovega poznejšega izuma: turbino z gladkimi ploščami. Medtem ko imajo običajna vodna kolesa lopatice, se je njegov vodni mlinček vrtel brez njih.
Pogonsko kolo Nikola Tesle se torej sestoji iz večjega števila do 0,3 mm tankih tesno druga poleg druge postavljenih kovinskih plošč, ki so pritrjene na skupno os in imajo v sredini odprtino za vstop oz. ■izstop tekočine oz. plina. Pri turbini vstopa plin ali pa tekočina v obliki curka z veliko hitrostjo tangencialno na obod v pogonsko kolo. Trenje med tekočino (oz. plinom) in ploščami vrti pogonsko kolo in prenaša na ta način energijo iz tekočine (plina) na turbinsko os. Tekočina (plin) napravi v pogonskem kolesu več spiralnih zavojev in izstopa nato skozi odprtino pri osi ponovno iz pogonskega kolesa. Pri črpalkah oz. zgoščevalcih je proces obraten. Tekočina (plin) vstopa pri osi v pogonsko kolo. Trenje med ploščami in tekočino (plinom) jo zagrabi in potegne s seboj in tako zapusti tekočina (plin) pogonsko kolo z veliko hitrostjo in večjim pritiskom.
Kakšne vrste tiirbostrojev je gradil Nikola Tesla na svojem principu trenja?
Pečal se je v prvi vrsti s turbinami. Gradil je poizkusno turbino na stisnjeni zrak, paro in plin. Pri plinskih turbinah je uporabljal predvsem pulzirajoče izgorevanje, ki j,e bilo tudi njegov izum in katero je pozneje prešlo v tehnično literaturo pod imenom Schmidtova cev. Kot gorivo je uporabljal tudi olje, s čimer se je uporabnost njegovih turbin močno zvečala. Posebnost njegovih turbin je bilo za takratni čas izredno ugodno razmerje med težo in močjo, ki j ego v prvi model, ki ga je zgradil okoli k 1906, je tehtal slabih 5 kg in razvijal moč 5 KS (konjiških sil), torej razmerje teža/moč je 1/6. Če pomislimo na to, da se giblje pri običajnih letalskih turbinah današnja meja tega razmerja okoli 1/10, potem je očividno, da bi Teslova turbina, napravljena iz lahkih in toplotno trpežnih modernih zlitin, zlahka prekoračila to mejo. Druga značilnost njegovih turbin je ta, da tudi turbine z izredno majhno močjo, kot na primer njegova prva turbina s 30 KS, delujejo z ravno tako dobro stopnjo učinkovitosti i(Wirkungsgrad) kot njegove ve-
like turbine, ki so imele do 675 KS. Pri običajnih turbinah na lopatice je stopnja učinkovitosti pri malih turbinah občutno slabša kot pri velikih.
Kako to, da so turbostroji Nikola Tesle zašli v popolno pozabo in da se nikjer več ne omenjajo?
Odgovora na to vprašanje verjetno nikdar ne bo mogoče dokončno podati. Eden izmed vzrokov je brezdvomno ta, da je prišel Tesla s svojo turbino prepozno, ker so do takrat turbine na lopatice že dosegle visoko stopnjo razvoja, medtem ko je bila Teslova turbina šele v začetnem stanju. Glavni vzrok pa leži verjetno na njem samem, ker je bil v prvi vrsti elektroinženir in je bilo njegovo glavno zanimanje le usmerjeno v elektrotehniko in zato ni imel pri turbini tiste potrebne vztrajnosti, ki jo vsak tehnični razvoj nujno zahteva. Sam je označil prekinitev sodelovanja s Allis Chalmers Companie, ki je gradila njegove turbine, na sledeči način: »Niso hoteli graditi turbine tako, kot sem jaz to želel.«
Ali so se v poznejših letih pojavile težnje, da bi se vključila Teslova turbina v sodoben tehnični razvoj?
V tehničnih krogih v Ameriki so se v letih 1942—1943 kazali nekateri znaki ponovne oživitve zanimanja za Teslovo turbino, vendar je pozneje spet vse utihnilo. Osebno domnevam, da sta bila predvsem dva vzroka, ki sta preprečevala, da bi se Teslovi turbostroji vključili v sodoben tehnični razvoj. Prvič to, da je Tesla uporabljal pri turbinah, ki so tehnično najzani-mivejiše, pulzirajoče izgorevanje, ki se pa tehnično še danes ne obvladuje v zadostni meri, da bi bilo uporabljivo za vsakdanjo praktično uporabo. Izgleda, da je Nikola Tesla pulzirajoče izgorevanje dobro obvladoval, vendar svojega znanja ni posredoval naprej. Drugi vzrok utegne biti ta, da sloni teoretična obdelava Teslovih turbostrojev v prvi vrsti na teoriji obmejnih plasti (Grenzschicht) tekočin oz. plinov. Ta teorija je bila ob času Nikola Tesle šele v zametkih in v širših tehničnih krogih praktično nepoznana. Tako niso imeli Teslovi turbostroji ob nastanku potrebne teoretične zaslombe in so bili navezani izključno na poizkuse. Praksa tehničnega razvoja pa dokazuje, da je uspešen tehnični razvoj možen le takrat, kadar se teorija in poizkus medsebojno podpirata in dopolnjujeta. Teslova turbina je bila teoriji daleč v naprej in ker je Tesla sam preko poizkusov ni pripeljal do uporabne tehnične dozo-ritve, je nujno morala zdrkniti v pozabo.
Stovenske frcamfrfonsUe- pto-sle
3.
Tam, kjer murke cveto (izvaja kvintet Av-vsenik). Obsega melodije: So mam’ca mi d’j ali (polka) — Tam, kjer murke cveto (valček) — čujte me, čujte, mamica vi (polka) — Moj rodni kraj (valček) — Moj očka ima konjička dva (polka) — Na mostu (valček)
—	Pa se sliš’ (valček) — Prelepa Gorenjska (valček).
4.
Kvintet Avsenik (ob spremljavi pojeta Danica Filiplič in Franc Koren). Obsega melodije: Na tebe pa požvižgam se (valček)
—	Stara polka (polka) — Kadar bom vandral (valček) — Planšar (polka) — Hodil po gozdu sem (valček) — Če vrtiček govori (polka)
—	Jesenska (valček) — Kaj pa reče mam’ca
Kateri so bili motivi, ki so te pripravili do tega, da si se začel pečati s Teslovimi turbostroji?
Po mojem mnenju so prišle sodobne turbine in zgoščevalci na lopatke do tiste točke razvoja, ko se mora vsak še tako majhen napredek poplačati z ogromnimi teoretičnimi in poizkusnimi napori. V prvi vrsti je treba reševati probleme, ki nastanejo na lopaticah pri nadzvočnih hitrostih, kot predvsem nenadne zgoščenine (Verdich-tungsstoBe) in z njimi zvezano odtrgavanje zračnega toka, kar občutno zmanjša stopnjo učinkovitosti predvsem pri zgoščevalcih, medtem ko je pri turbinah problem delne obremenitve najbolj pereč. Dosedanje teoretično in deloma tudi poizkusno raziskovanje kaže, da utegnejo nuditi turni turbostroji Nikola Tesle nove in presenetljivo enostavne rešitve vseh teh problemov.
Kdaj si se lotil teoretične obdelave teh strojev?
Leta 1958 sem prvič predlagal svojemu profesorju prof. dr. inž. H. Wagnerju, da bi za svojo dizertacijo obdelal Teslove tur-bostroje.
Ali so se še drugi pečali s temi stroji?
Amerikanci so se lotili približno ob istem času na raznih inštitutih in visokih šolah teoretične in praktične obdelave Teslovih turbostrojev, vendar so vsa ta dela dolgo ostala zaprta v knjižnicah njihovih inštitutov. Šele leta 1963 sem prvič zasledil objavo teh izsledkov za črpalko, leta 1965 pa za turbino in zgoščevalec, skupno s pregledom dosedanjih del. Tako mi je bilo mogoče primerjati in vključiti njihove obdelave v svoje lastno delo.
Pripisuješ Teslovim turbostrojem velike razvojne možnosti?
Brez dvoma! Menim, da utegnejo prodreti torni turbostroji Nikola Tesle v zvezi s sodobnimi tehnološkimi in teoretičnimi spoznanji v vse panoge današnje tehnike in dopolniti tiste vrzeli, ki jih turbostroji na lopatice niso mogli v zadovoljivi meri rešiti. Mislim predvsem na črpalke za težka olja v oljnih cevovodih (pipe-lines), nadalje na avtomatične menjalnike za osebne avtomobile, na izpušne turbine pri težkih tovornjakih, na nadzvočne zgoščevalce, ki so zaenkrat še sanje vseh letalskih inženirjev in kateri utegnejo skupno s Teslovo plinsko turbino zrevolucijonirati vso letalsko tehniko. Seveda bodo potrebni še veliki teoretični in poizkusni napori, preden bodo vsi ti prdblemi dozoreli za praktično uporabo in našli izraz v vsakdanjem življenju.
gre tvoja pot?
moja (polka) — Rezka (valček) — Narodni Francel (polka).
Tudi ti dve plošči sta na razpolago v Mohorjevi knjigarni v Celovcu.
PEVSKO DRUŠTVO »JAKOB GAULUS-PETEON«
Pevke in pevci »Gallusa«!
Počitnice — tudi naše — se bližajo koncu. Ker nas čaka takoj jeseni mnogo dela, bomo začeli zgodaj z vajami.
Prva pevska vaja bo v soboto, 3. septembra 1966, popoldne. Posebej opozarjam:
L zberemo se na Velikovški cesti 5 (Haim-linger),
2.	začetek vaje že ob 14. uri,
3.	vaja bo v dveh oddelkih.
Pridite vsi in itočno! Na veselo svidenje!
Pevovodja
sodobni kulturni B S 9 H 9 IS H portret
Mihajl Mihajlov
Že pred letom smo brali ime zdaj dvaintridesetletnega jugoslovanskega pisatelja, socialnega demokrata in docenta slavistike na univerzi v Zadru v Jugoslaviji na prvih mestih vsega zahodnega tiska. Mladi docent je objavil v beograjskem časopisu »Delo« odkrit potopis skozi Rusijo. Zato so Mihaj-lova zaprli in postavili pred sodišče. Sicer ga je sodišče oprostilo in mu vrnilo svobodo, vendar samo pod pogojem, da bosta minili dve leti brez vsakih težav. Če bi Mihajlov v tem času prišel navzkriž z oblastmi, bi takoj stopila v veljavo sodba, ki se glasi: pet mesecev zapora.
Ta Damoklejev meč pa Mihajla ni motil. Njegovega političnega mnenja tudi sodnij-ska razprava ni mogla spremeniti. On niti ne misli na to, da bi svoje mnenje skrival. Ne, Mihajlov ne pozna takšne udobnosti. Celo univerzo je tožil, ker mu je pred razsodbo odpovedala njegov položaj. Mihajlov pa prejema skromno plačo do konca leta, kljub temu, da ne sme predavati.
V	Mihajlovem stanovanju na cesti Žrtev fašizma št. 9 iznenadi napis ob vhodu: »Kaj morejo vetrovi potopljeni ladji?« Njegova tajnica pretipkava članke, ki jih Mihajlov objavlja v New Yorku, Londonu, Parizu in na Dunaju. V Jugoslaviji ni možnosti za to.
Mihajlov se sklicuje na člena 39 in 40 ustave, ki »zagotavljata« svobodo mnenja, svobodo političnega udejstvovanja in svobodo tiska. Upošteva pa tudi »socialistični« značaj ustave s tem, da postavlja sebi in nameravanemu listu socialistični program. Toda njegov socializem bi naj bil demokratski in s tem v opoziciji do komunističnega »socializma«.
Kljub temu, da je Mihajl Mihajlov dora-ščal v Jugoslaviji, v Pančevu in Zrenjaninu, je njegov materni jezik ruščina; njegovi starši prihajajo iz Rusije. Po materini strani je bil njegov ded general carja v Petrogradu, ded po očetovi strani pa nadvse bogat tovarnar v Chersonu. Še danes piše Mihajlov najraje rusko; ruski kulturi posveča največ pozornosti in zanimanja. Ne moremo si pa zamisliti dela o ruski kulturi, pri katerem bi pustili politiko ob strani! Tudi Mihajlova nova knjiga, ki bo v kratkem izšla v Italiji, v Švici in v Franciji, bo vsebovala nujno politične aspekte; knjiga bo nosila naslov »Ruske naloge«, ki pomenijo Dostojevskega, Solšenizina, Šestova in »No-vy Mir«. Moremo si predstavljati, da Mihajlov s tem ne bo laskal sedanjim sovjetskim kulturnim razmeram. Pri vsem argumentiranju pa se Mihajlov postavlja na stališče, ki ga Moskva najtežje more prenašati: ima se za kristjana, posebno blizu mu je ruska mistika, tudi v današnji ruski literaturi išče tiste poteze pravoslavne vernosti, ki je pri Sovjetski zvezi najbolj osovražena.
Mihajlov je v vsem svojem mišljenju in dejanju iracionalist, ima pa določen smoter pred očmi, namreč uresničenje liberalnosti v svetu. Tako je pri njem združeno versko prepričanje z zelo trdo filozofijo akcije. Osebni uspeh, lastna dobrobit mu ne pomeni ničesar. On deluje s svojimi mislimi, o katerih pravilnosti je globoko prepričan. Mihajlov ne govori o intelektualnosti, o dvomih in samokontroli, raje govori o vesti; njej pa sledi ne glede na nevarnosti in žrtve.
Mihajlov, ki je prej majhne postave, črnih las in črnih, globokih oči, ki znajo gledati neizmerno ljubeznivo, je tih molčeč mož, ki pa postane strasten v diskusiji. Je osebnost ostre inteligence, izredne čutnosti, ki v partnerju takoj odkrije slabo mesto, sam pa se potem izraža emocialno. Tako je on eden tistih redkih ljudi, ki živijo iz svojega prepričanja v največji odkritosti in ne poznajo strahu pred nasprotnikom. Vendar ne moremo reči, da je Mihaj Mihajlov fanatik. On bi na to besedo odgovoril: »Fanatiki dvomijo. Verniki pa so neodvisni.«
Brez dvoma je Mihajlov danes najboljši poznavalec ruske kulture in njenega razvoja; saj študira dnevno nešteta poročila in liste o Rusiji; obveščen je o vseh kulturnih in političnih dogodkih na vzhodu in zapa-du.
V	zadarskem docentu Mihaj lovu se skriva mnogo bistvene, nekdanje velike »ruske inteligentsije«, njene odkritosti, njenega poguma in njenih moči za trpljenje. Pisatelj Mihajlov se je dokopal do jedra resnice, ki obstoji pri njem iz dveh pojmov, katerih spojitev more biti odločilna za Evropo in za ves svet: religija in liberalnost.
Koroška, kam
Nedelja, 10. julija, je bila nedelja novomašnikov. Samo pet novomašnikov je dala vsa Koroška in od teh je dal tri majhen slovenski narod, dva pa večinski.
Da je slovenski narod zelo veren, je splošno znano. To smo koroški Slovenci dokazali tudi med zadnjo svetovno vojno, ko so bili naši duhovniki izgnani s slovenskega ozemlja, mi pa smo v verskem oziru ostali tudi nemškemu duhovniku zvesti. Naučili smo se celo nemških cerkvenih pesmi, dočim onih sodeželanov, kateri so se tako potegovali za nemške pridige, ni bilo več v cerkev, postali so »gottglaubig« in nekateri so še danes. Mi pa smo bili prepričani, da bo po nevihti zopet zasijalo toplo sonce. Kakšne pohvale pa smo bili deležni za to zvestobo od naše cerkvene oblasti? Pribijamo samo to, da se moramo še za verske pravice boriti. Star sem, sveto birmo sem prejel od škofa Wundra, prednika škofa Kahna, ki je bil tudi slovenskemu ljudstvu pravičen, zato so ga nemški nacionalisti zelo sovražili in dali duška sovraštvu s tem, da so nalepili na vrata škofijskega dvorca lepak: »Wunder, steh auf und regier, Kahn, leg dich nieder und krepier!«
Danes pa smo priče, kako zapostavlja cerkvena oblast s krivičnimi dekreti naš materin jezik pri verouku. Ali res ni na ordinariatu človeka, ki bi v interesu Cerkve zahteval odločno korekturo glede zadržanja cerkvene oblasti do koroških Slovencev?	J- O.
Študijski dnevi slovenskih izobražencev v zamejstvu
OD 2.-5. SEPTEMBRA 1966 V DRAGI (BAZOVICA) PRI TRSTU
PETEK, 2. septembra 1966: Popoldne in zvečer prihod udeležencev iz oddaljenejših in tudi iz najbližjih krajev. Prvi dan je namenjen srečanju in pogovorom ter sprehodom v skoraj planinskem miru, a le nekaj kilometrov od morja.
SOBOTA, 3. septembra: Dopoldan je posvečen slovenskim problemom. Na sporedu: predavanje ravnatelja učiteljišča dr. Antona Kacina, predsednika Demokratske zveze v Gorici POLOŽAJ SLOVENCEV DANES.
Koreferata: dr. Valentin Inzko, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev: SLOVENCI NA KOROŠKEM, dr. Matej Poštovan, tajnik Slov. kat. skupnosti v Trstu: SLOVENCI NA PRIMORSKEM. — Razgovor in strnjenost zaključkov. — Predavanje univ. prof. dr. Janeza Janžekoviča iz Ljubljane: ZNANOST IN SVETOVNI NAZORI. Razgovor ob predavanju.
NEDELJA, 4. septembra: Predavanje dr. Janeza Janžekoviča: SMISEL ŽIVLJENJA. Po predavanju razgovor. Predavanje dr. Aleša Lokarja, univ. asistenta na tržaški univerzi: O TEHNIKI SOŽITJA IN SODELOVANJA MED LJUDMI Z RAZLIČNIM SVETOVNIM NAZOROM. Koreferat — dr. Matej Poštovan. Predavanje dr. Reginalda Vospernika, tajnika Narodnega sveta koroških Slovencev: O PROBLEMU DANAŠNJE MLADINE. Koreferat: Drago Štoka iz Trsta. Razgovor o načetih, a nerešenih problemih v obeh dneh. Ob 20. uri zaključek.
PONEDELJEK, 5. septembra: Zjutraj izlet in razhod.
Prijavite se do 25. avgusta na naslov: Narodni svet koroških Slovencev, Celovec, Viktringer Ring 26.
Anton Cvetko:
n nas mMvcškem
(Nadaljevanje in konec)
Jubilejno romanje v Turin
Iz Turina — od Bazilike Marije Pomočnice — pa nismo bili več sami, z nami je bila posebna romarica, blagoslovljeni kip Marije Pomočnice. V procesiji smo šli v novo cerkev z Marijinim kipom in med petjem litanij. V cerkvi pa nas je pozdravil rektor cerkve in -bivši vrhovni predstojnik Salezijanske družbe g. Ziggiotti.'V pozdravnem nagovoru je izrazil veselje in srečo, da prvič pozdravlja romarje iz Avstrije ob tem jubileju. Občudoval je mogočno skupno petje in posebno še pete litanije, ki so jih peli vsi romarji. Zaželel nam je veselo doživetje v rojstnem kraju svetnika Don Bos-ca. Nato je pristopil k oltarju g. Cvetko ob asistenci dveh misijonskih bogoslovcev, Kitajcev, ki jih pri študiju vzdržujejo družine iz fare Medgorje in Podgrad. G. Janez Mak, doma iz Hong Konga, bo imel novo mašo prihodnje leto v Medgorjah, g. Anton Tang pa leta 1968 v Podgradu. V govoru je posebno poudaril, da se nahajamo v salezijanskem Betlehemu, kjer nam pridiguje revna hišica; uboštvo, preprostost, v kateri je preživel mlada leta častilec Marije Pomočnice Don Bosco. Tu se je navzel od verne matere Marjete globoke vere, poštenosti življenja, predvsem pa zaupanja.v božjo Previdnost. Pesem je zaključila našo jubilejno slovesnost v cerkvi.
V bližnjem gostišču pa je bilo pripravljeno za nas dobro kosilo s pijemontskim vi-
nom. Med kosilom je divjala po hudi suši strašna nevihta, medtem ko je v naših srcih, polnih veselja, donela vesela pesem, za kar se moramo zahvaliti g. Jožku Miheliču, g. Matku in g. Rovanu. Po kosilu smo si ogledali veliko svetovno misijonsko razstavo. O tej razstavi bi bilo mogoče napisati cele knjige. Tako so romarji videli kulturo in zanimivosti iz vseh petih delov sveta.
Naša pot nas je peljala nazaj v Turin, da smo si ogledali Kripto Bazilike Marije Pomočnice, dalje Baziliko, ki je znotraj
vsa obložena z karrarskim marmorjem in bo leta 1968 obhajala 100-letnico posvetitve. O, tedaj bo ne samo sto — ampak tisoč in še več romarjev v Turinu. — Po ogledu Bazilike smo si ogledali sobe, kjer je živel in delal sv. Janez Bosco, vse je ohranjeno v stanju kot je bilo ob njegovi smrti 31. 1. 1888. Po ogledu, že pozno zvečer, smo se vrnili v naš gostoljubni romarski dom, kjer nas je čakala dobra večerja. Bogati lepih doživetij in spominov smo šli k počitku precej: utrujeni.
Po drugi poti smo se vračali preko Cre-mone in Mantove v Padovo.
Nato nas je pot peljala v Benetke — mesto na morju — na kar smo se vračali preko meje na Koroško. Javno se zahvaljujem v imenu vseh romarjev g. Štefanu Sienčni-ku iz Dobrle vesi in vsem šoferjem.
(Uredništvu našega lista se zdi potrebno omeniti, da mam je pisec poročila o romanju v Turin, Anton Cvetko, dal sam na razpolago slike, ki smo jih mogli objaviti samo, ker je vse stroške zanje docela kril pisec, za kar se mu na tem mestu zahvaljujemo).
Strašne poplave v občini Medgorje
■: ' > v,..>..	/
Romarji pred baziliko Sv. Marka.
V občini Medgorje, župnija Podgrad, so ljudje doživeli težke poplave v preteklem tednu. Goriče, Podgrad, Kosasmoje, Vogle in Zagorje je preplavila deroča, narasla Drava. Nesreča je težko prizadela vse posestnike; ta poplava je že druga v teku
Težka je nesreča poplav na Tirolskem in gornjem Koroškem, na južnem Koroškem pa je najbolj prizadeta občina Medgorje s petimi vasmi ob Dravi. Nihče ni imel svojih polj in travnikov zavarovanih pred nesrečo poplave, kot ima vsak posest-
PRIBLA VES (Nesreča)
V	četrtek, 18. avgusta 1966, se je zgodila v Metlovi pretresljiva nesreča. Ko je stopal z vlaka, je spodrsnilo 17-letnemu pleskarskemu vajencu Viliju Miklau iz Prible vesi pri Dobrli vesi in je padel pod vlak; odrezalo mu je obe nogi. Nesrečnega fanta so takoj prepeljali v Celovec na nezgodni oddelek celovške bolnišnice.
GLOBASNICA
*	(Pevski koncert)
V	Globasnici se je vršil v nedeljo, 14. 8. 1966, pevski koncert mešanega zbora Katoliškega prosvetnega društva v Globasnici skupno z moškim oktetom Katoliškega prosvetnega društva »Edinost« v Stebnu pri Globasnici. Koncert je dirigiral naš znani pevovodja in komponist, samouk, Janez Petjak. Prostorna in -s cvetjem okrašena dvorana pri Steklu je bila polna gostov iz bližnje in daljne okolice. Med drugimi so bili navzoči maša znana pesnica Milka Hartmanova, nadalje domači župan gospod Elbe s soprogo ter občinski referent za tujski promet g. učitelj Sattmann. Ker je bilo med gosti tudi nekaj, nemških letoviščarjev, je
predsednik Krščanske kulturne zveze, prof. dr. Zablatnik, uvodoma v nemščini razložil pomen koncerta in pred vsako pesmijo na kratko podal njeno vsebino. Težišče sporeda je ležalo na skladbah našega Janeza Petjaka, ki nam je tokrat v melodiji predstavil Milkine in Lesičjakove pesmi. Lepi glasovi so nas že s prvo pesmijo zazibali v praznično razpoloženje. Prav posebno so ugajale Lesičjakove pesmi, Milkina »Pomlad« pa je bila pravo presenečenje; z njo se naš Petjak lahko predstavi svetovni publiki.
Spored koncerta je poživil moški oktet iz Štebna, pri katerem smo opazili mnogo prav mladih pevcev, kar je zelo razveseljivo. Z izboljšano ustno tehniko pevcev in pevk bi se Globašani in Štebjani lahko merili z vsakim akademskim zborom. Spored koncerta bi se dal še poživiti z bolj razgibanimi pesmimi kot so n. pr. »Oj Triglav, moj dom«, »Žabe« itd. če pomislimo, da so pevci in pevke obeh zborov zaposleni po večini od jutra do večera pri težkem delu, zasluži njih res kvalitetni nastop vse naše priznanje. Gostje so nagradili vsako pesem z navdušenim ploskanjem, Milko in Petjaka pa še s skromnim pušelcem.
Pogled na preplavljeno polje petih vasi župnije Podgrad.	Foto Hedanek (2)
enega leta; lansko leto, meseca septembra, je Drava uničila vse pridelke na polju. Letos je bila nesreča še večja, kajti Drava je bila za pol metra višja kot lansko leto.
Ko so ljudje po poplavi v preteklem letu začeli kopati krompir, so videli, da je neužiten; vnel se jim je in začel gniti, škofijska Caritas je v preteklem letu pomagala, da so vsi prizadeti po nesreči dobili potrebni semenski krompir. Vsi so se veselili, ko je letos ‘krompir kazal, da bo bogata letina. Vse to upanje je bilo uničeno z nesrečo preteklega tedna. V preteklem letu je bila poplava v septembru in mnogi posestniki so imeli že pospravljeno otavo s travnikov. Letos so še čakali zaradi pogostega deževja in mokre zemlje; po 15. avgustu, ko se zemlja malo osuši, so nameravali začeti kositi otavo. Poplava pa jo je uničila. Na travnikih je zdaj pesek, zemlja in naplavine; polje in travniki so uničeni. V pašnike je deroča Drava naplavila poleg kamenja dn peska tudi druge naplavine ter tako uničila za letos vso pašo.
nik zavarovana svoja poslopja pred ognjem in mu je dana po nesreči zavarovalnina. Ob enkratni nesreči si pomaga vsak, kakor pač more, toda ta nesreča je že druga v teku enega leta. Kmetje se sprašujejo, ali naj prodajo živino, ko je pa mnogim prodaja mleka edini redni dohodek? Pri vsej nesreči ne preostane drugo, kot prositi pomoči, kot smo to storili preteklo leto.
Hitra pomoč je lani rešila gospodarje, da jim ni bilo treba pred zimo prodati živine zaradi pomanjkanja krme. Vsi pa so dobili toliko semenskega krompirja, kolikor so ga potrebovali za nasaditev. Državna pomoč pa jim je bila dana šele v tem letu, da so mogli z gnojili izboljšati travnike in njive.
Zopet se obračamo s prošnjo na vse, ki so dobrega srca in volje, da nam pomagajo. Po vseh župnijah se bo zbiralo za poplav-Ijence. Z vašim darom pomagate družinam, katere potrebujejo vašo pomoč! S svojo prošnjo se obračam posebno na vse župnije južnega dela Koroške!
Kjer so nekdaj zoreli sadovi dela in trpljenja naših ljudi, je zdaj vse razdejano in uničeno.
Kako polnimo silos?
Da dosežemo v silosu pravilno mlečno-kislo vretje in res kakovostno krmo, moramo upoštevati naslednja temeljna navodila:
•	Silos mora biti pred polnitvijo očiščen vseh ostankov stare krme, smeti in umit. Ostanki stare silaže so leglo škodljivih bakterij, ki lahko vso krmo pokvarijo. V urejenem gospodarstvu mora biti silos očiščen vseh ostankov in umit takoj, ko je izpraznjen in ne šele tedaj, ko ga nameravamo znova napolniti.
•	Betonske silose pregledamo, če nimajo razpok v ometu in če ni prevleka, ki je proti najedanju kisline odporna, načeta. Morebitne napake takoj' popravimo s ponovnim premazom s cementnim mlekom ali lakom za silose, zlasti še, če bomo za konserviranjc uporabljali umetne kisline. Pri lesenih silosih ugotovimo, ali niso morda razsušeni. V tem primeru jih z enotedenskim večkratnim oblivanjem z vodo vsak dan in privijanjem vijakov na obroču zatesnimo. Enako zatesnimo lesene silose na dnu s svežo ilovico.
Pri polnitvi moramo upoštevati tale temeljna navodila:
•	Rastline, ki jih vlagamo, morajo biti čiste. Ne smejo biti onesnažene s peskom, blatom ali nagnite. Z vlaganjem nagnitih delov si okužimo silos s povzročitelji gnilobe, blato in pesek pa ne sodita med kakovostno krmo. Zato je potrebno, da blatne rastline (repnica, pesnica, gomolj asti in koreninski sadeži) pred vlaganjem v silos umijemo. Z vlaganjem mokrega listja bi spravili v silos nepotrebno in škodljivo vodo, zato moramo umite rastline pustiti toliko časa, da se odcede.
•	Za siliranje določene rastline spravljamo z njive naravnost v silos. Ne smemo jih puščati na kupu po več dni, ker bi se ogrele. Z vlaganjem ogretih rastlin bi toplota v silosu narasla na 35 stopinj. To bi pospešilo razvoj ocetnih in masleno-kislih glivic. Posledica pa bi bila nerabna ali vsaj slaJba silaža. Polnitev enega silosa ali predala naj bo nepretrgana vsaj, dotlej, dokler ni silos poln.
•	Rastlinska snov, ki jo vlagamo v silos, mora biti zrezana. To velja zlasti za vse debelejše, trše in večje rastlinske dele, kot npr. za koruzo, sončnice, buče, repo, peso, sirek itd. Z rezanjem dosežemo dvoje: prvič, zrezane kose rastlin laže tesno stlačimo kot cele, drugič z rezanjem dosežemo, da se sok, ki ga rastline vsebujejo, hitreje izceja! Na tem soku se hranijo mlečne bakterije in je zato s tem vrenje zelo pospešeno. Najbolje je, da zrežemo sploh vso krmo, ki jo vlagamo. Če kisamo zelo sočno zeleno krmo, ki daje mnogo soka, je priporočljivo vložiti v silos na dno plast 20 do 30 cm plev. Pleve sok popijejo in jih potem pokrmimo.
© Rastlinsko snov moramo v silosu temeljito stlačiti. S tlačenjem dosežemo, da ne preostane v silosu med krmo noben prazen prostorček, ki bi vseboval zrak, kjer bi se lahko razvijale škodljive glivice. Preprost način stiskanja krme v silosu je tlačenje z nogami. Zato so v silosu med polnjenjem dve ali tri osebe, ki v silosu neprestano hodijo v krogu, z grabljami razgrinjajo v silos padajočo rezanico v tanke plasti in jo z nogami čvrsto' tlačijo.
Krma mora biti skrbno stlačena tudi ob stenah silosa, pri oglatih silosih pa v kotih. Kolikor bolj bo gmota stlačena, toliko večje bo jamstvo za uspešno kisanje.
Kakšne stroje za polnjenje silosa
Rezanje in polnjenje je brez stroja nemogoče. Če računamo, da potrebujemo za polnitev majhnega silosa s 15 kubičnimi metri vsebine okoli 10.500 kg zelene snovi, količino za sedem dobro naloženih voz, vidimo, da te količine v enem dnevu brez dobre slamoreznice ne bomo obvladali.
Z navadno slamoreznico si lahko pomagamo le pri polnitvi silosov, ki so grajeni v zemlji ali pa gledajo le delno iz zemlje. V te silose vsipamo krmo kar z vilami.
Brž ko pa polnimo silose nad zemljo, potrebujemo slamoreznico z ventilatorjem na motorni pogon, ki sama meče zrezano krmo po ceveh do zaželene višine čez zgornji rob v silos. Pri pravilni organizaciji dela lahko z eno samo slamoreznico z ventilatorjem pri deseturnem delu dnevno napolnimo 50 do 60 kubičnih metrov silosa.
Dovoz krme k silosu
Krma se pred vlaganjem ne sme segreti, zato jo smemo dovažati k silosu največ dan
pred nameravano polnitvijo. To velja zlasti za deteljo in mlado travo. Če bi puščali krmo dalj, časa na kupu, bi se nam gotovo ugrela in pokvarila. Da se temu izognemo, je potrebno, da krmo' dovažamo po možnosti sproti z njive naravnost v slamoreznico. Rastline kosimo in grabimo na njivi po možnosti s stroji, da poteka delo čim hitreje, če moramo polnitev vseeno prekiniti, je potrebno silos začasno zapreti z ilovico ali z zemljo.
Polnilni nastavek
Vložena krma se v prvih dneh po polnitvi v silosu seseda, če smo vlagali zrezane rastline, je sesedanje manjše, pri nerazrezanih pa je večje. Povprečno se silos sesede za 25 odstotkov prvotne višine; 4 m globok silos torej za en meter. S tem izgubimo četrtino koristnega prostora. Da lahko izkoristimo tudi ta prostor pri polnitvi, uporabljamo polnilni nastavek. Nastavek je v bistvu lesen podaljšek, ki ga postavimo pred polnitvijo na zgornji rob silosa in ki ga natlačimo, tako kot silos, do vrha. V nekaj dneh zdrsi pri sesedanju krma iz nastavka v sam silos in nastavek odstranimo. Nastavek ima enake notranje mere kot silos sam.
Zapiranje silosa
Krma v silosu mora biti popolnoma zaprta in ne sme priti v dotik z zrakom. Nekateri tovarniški silosi se zapirajo' s kovinskim pokrovom, ki je na silos pritrjen z vijaki. Rob tega pokrova je zavit navzdol in se pomaka v poseben žleb, v katerem je olje ali melasa. Tako ne more biti med betonom in pokrovom nobene špranje, ki bi
84. DUNAJSKI VELESEJEM PRED DURMI:
prepuščala zrak. Ker so taki pokrovi zelo dragi, jih navadno uporabljamo pri zelo visokih silosih, kamor je težko prinesti ilovico. Sicer se je pri nas udomačil najenostavnejši, cenen in zanesljiv način zapiranja silosa s pomočjo ilovice ali zemlje.
Ko j e silos do 25 cm pod robom silosa ali silosnega nastavka napolnjen in stlačen, namečemo na krmo 5 do 10 cm debelo plast plev ali plast drobno razrezane slame, ki jo enakomerno razdelimo po vsem površju. Ta plast varuje silažo pred onesnaženjem z ilovico. Na pleve namečemo 20 do 30 cm debelo plast ilovice, ki jo dobro nabijemo. Ilovico med nabijanjem močimo, tako da tvori enotno gmoto, ki se tesno prilega stenam. Dobro jie, če med ilovico pomešamo slamo, zrezano v 15 cm dolge kosce. Površino zbite ilovice zgladimo.
Pri širokih silosih položimo na ilovico deske, na te pa položimo težje kamne ali opeko. Deske me smejo segati nikjer do silosne stene, ampak mora biti med desko dn si-losno steno vsaj 10 cm presledka.
Ilovnati pokrov opazujemo enkrat na teden. Če se ilovica posuši, jo znova namočimo in zgladimo. Ob stenah pa ilovico zabijemo. To je potrebno zlasti v prvih dneh, ko se silos seseda in drsi ilovica ob silosovi steni, pri čemer rada ob steni poka. Vsaka razpoka v ilovnatem pokrovu je nevarna, ker lahko propušča zrak. Zato moramo ilovnati zamaz stalno pregledovati.
Silaiža sedaj vre in je približno v šestih do osmih tednih uporabna za krmo. Ko nameravamo začeti s krmljenj.em, odstranimo kamenje, deske, ilovico in varovalno plast plev. Silažo jemljemo iz silosa vselej, po vsem površju. Nikakor ne smemo kopati v silaži jam ali jo stopničasto odkopavati. Silos ostane med krmljenjem stalno odprt. Vrhnja plast silaže, 'ki je sedaj močno stisnjena, varuje niže ležeče plasti pred kvarjenjem.
V znamenju zbližanja Avstrije in EGS
Od II. do 18. septembra 1986 bo na Dunaju že 84. mednarodni velesejem — tokrat jesenski. Avstrijska prestolnica je dejansko postala ena najvažnejših posrednic med Vzhodom in Zapadom. Eden glavnih faktorjev na tem področju je vprav že tradicionalni Dunajski mednarodni velesejem, ki vsako leto vabi trgovske in gospodarske kroge iz zapadnih in vzhodnih dežel, da eni prikažejo svoje izdelke, drugim pa se nudi prilika, da poiščejo in si nabavijo, kar potrebujejo,
Ta letošnja pomembna gospodarska prireditev je še posebej omembe vredna, ker hkrati praznuje svojo dvajsetletnico po drugi svetovni vojni, kajti v nekaj tednih bo minilo točno 20 let, ko je takrat prvič zopet odprla svoja vrata — sicer še v skromni obliki, ker je bilo pač razumljivo zaradi posledic strašnega vojnega razdejanja. Od tedaj naprej je Dunajski mednarodni velesejem vsako leto dvakrat privabljal vedno več razstavljavcev in tudi interesentov oziroma obiskovavcev iz Zapada in iz Vzhoda — to tudi v času, ko je mir ogrožala še „mrzla vojna” in še ni bilo praktično tako rekoč skoraj nikakih trgovskih in gospodarskih stikov med za-padnimi in vzhodnimi državami.
Letošnji dunajski velesejem je pomemben tudi zaradi tega, ker odpira svoja vrata tik pred zaključnimi pogajanji v Bruslju, sedežu držav Evropske gospodarske skupnosti (EGS = EWG), glede pridružitve (asociaciji) Avstrije tej pomembni zapad-noevropski gospodarski ustanovi, ki je pred nekaj meseci prestala precej hudo krizo, ki pa je bila zanjo zdravilna. Da je za Avstrijo to gospodarsko zbližanje z EGS nemalo pomembno, je dokaz tudi to, da je vprav zaradi nejasnosti usmeritve avstrijskega gospodarstva njen izvoz, ki je med leti 1960 in 1963 dosegal 49 do 50 odst. v države EGS, začel nato padati in je 1. 1965 dosegal le še 46,7 odst. V EFTA-države je Avstrija v omenjenih prvih letih sicer res nekoliko več izvozila, v 1. 1965 pa zopet precej manj.
Na letošnjem jesenskem velesejmu bo zastopanih skoraj 5000 razstavljajočih tvrdk: domačih (avstrijskih) je 2727 (iz Koroške 16), ostale so iz inozemstva, in sicer iz 28 držav skoraj z vseh kontinentov. Letos sta prvič zastopani dve novi državi: Albanija in Irska. Upoštevajoč gospodarske bloke držav, ugo-
tovimo, da je iz držav EGS 1473 razstavljavcev, iz držav EFTA 558, iz držav Vzhodnega bloka 35 (ki pa seveda predstavljajo precej več proizvajalnih tvrdk).
Nadalje naj omenimo, da ima 21 držav svoje kolektivne razstave (letos se je v to skupino ponovno pridružila Norveška po desetih letih). Manjka pa tokrat Zahodna Nemčija, kar je vzbudilo precejšnje začudenje in tudi delno kritiko v Nemčiji sami kot tudi drugod po zahodni Evropi. Odločujoči faktorji v Bonnu pravijo, da ni predviden ta izdatek v proračunu gospodarskega ministrstva, to pa zaradi varčevalnih(!) ukrepov.
Kaj vse nudi dunajski velesejem, ni mogoče niti približno prikazati, kajti v njegovih razstavnih prostorih vidite res vse, kar si morete in ne morete misliti. Od posebnih razstav naj omenimo le tri: „Nasad rastlin za 7 milijonov sladokuscev”, ki jo prireja kmetijstvo in ki obravnava prehrano Avstrijcev. Ministrstvo za socialno skrbstvo daje informacije glede ustanavljanja novih obratov v zvezi z delojemalci. Dunajska trgovska zbornica pa prikazuje „Moderno drogerijo”.
Omembe vredno je še naslednje: v velesejmski palači je tako imenovani tekstilni centrum, kjer bo hkrati stalna modna revija. Bogato bo založen nadalje salon krzna, kjer bodo na vpogled najnovejši modeli za jesen in zimo. Veliko zanimanja bo vzbujal paviljon iznajditeljev z zelo zanimivimi novimi pridobitvami. Nič manj pomemben ne bo oddelek pod imenom „T ehnika v gospodi n jstv u”.
Samo ob sebi umljivo je, da je tudi tokrat posvečena posebna pažnja modernemu kmetijstvu, zato boste seveda lahko videli najmodernejše stroje za razne kmetijske panoge (ponovno izboljšane traktorje), semena, umetna gnojila, krmila, plemensko in ostalo živino, razstavo in po-skušnjo vin itd.
Nikomur torej ne bo žal, če bo obiskal ta nadvse zanimivi in koristni velesejem, za katerega velja običajni popust na železnici in poštnih avtobusih na podlagi velesejmske izkaznice, ki jo lahko kupite (30.— šil.) pri vseh potovalnih uradih in tudi pri nekaterih drugih ustanovah.
Pašnik na najboljšem travniku
Po svetu se čedalje bolj uveljavljajo novi pašniki s eredirikami, ki so ograjeni z 'bodečo žico ali pa z električno ograjo. Za tak pašnik izberejo navadno najboljše travnike. To je seveda za mnoge živinorejce novotarija, ker so ponekod za pašnike doslej namenili najslabšo zemljo.
Za intenzivni pašnik je najbolje, da je zemlja v bližini hleva, da živini ni treba predaleč hoditi. Hektar takega pašnika je za tri do pet govedi.
Površino razdelimo na več čredink. Da bi
se travna ruša dobro obnavljala, je najbolje razdeliti pašnik na 16 čredink.
Čredinke morajo biti oblikovane tako, da so najbolje prilagojene terenu. Seveda pa je najprimernejša oblika za čredinke (podolgovata in po možnosti pravokotna. Čredinke ogradimo ali z električno ograjo, ali pa z lesenimi koli in z hodečo pocinkano žico. Koli naj bodo iz trdega lesa, dolgi kakih 180 do 200 cm in debeli od 6 do 12 cm. Zabijemo jih 50 do 60 cm globoko v zemljo vsakih pet metrov. Nanje pritrdimo dve vr-
sti bodeče žice. Prva žica je 50 do 70 cm nad zemljo, druga pa 100 do 120 cm.
Trava ne raste v vseh mesecih enakomerno hitro. Ko je hladneje, raste počasneje, v toplejših dneh pa raste hitreje. Seveda se po tem ravna tudi čas, ko pride čredinka spet na vrsto. Spomladi, ko trava raste počasneje, moramo bolj dolgo čakati, da se 'trava obraste, kot poleti, ko trava raste hitreje. Takrat lahko živina prej pride na čre-dinko. Če pa ima živina tistikrat paše preveč, potem tako čredinko, ki ima okoli 20 centimetrov visoko travo, pokosimo. 20 cm visoka trava je namreč najboljša za' pašo in za seno.
Košnja je tudi sicer zelo dobro dopolnilo intenzivne paše. Takrat se pašniki »odpočijejo«, hkrati pa se uniči značilen pašni plevel.
Ponavadi najde živina na pravilno urejenem pašniku dovolj krme in ji niso potrebni dodatki. Na dan pomuli govedo 70 do 90 kg
„HORlZONT“ - plot zvesti pastir za živino
PODJUNSKA TRGOVSKA DRUŽBA
BRATJE RUTAR & Co.
DOBRLA VES - EBERNDORE A 9141	Tel 04236-281
pašne trave. V tej količini dobi vse snovi, ki jih potrebuje. Nekateri dodajajo samo težko prebavljivo krmo, ki ima precej; surovih vlaken in balasta, na primer slamo, koruzno ali pa travno silažo.
Zgodaj spomladi in pozno jeseni, ko ruša ne raste več tako bohotno, pa začne primanjkovati krme na pašniku. Takrat je ■treba krmo dodajati. Za eno odraslo glavo govedi potrebuje živinorejec v tem času (to je za štiri tedne) okoli stot sena ali pa okoli štiri stote okisane trave.
Pašo lahko uredimo na različne načine. Živina lahko ostane med vso pašno sezono zunaj, tudi ponoči. Pase se v posameznih čredinkaih. Živinorejci jo pomolzejo kar na paši. Ponekod pasejo živino na podoben način, le s to razliko, da živino vsak dan vračajo v hlev. Pri tem načinu molzejo živino na paši ali pa v hlevu.
Kjer imajo električno ograjo, ponavadi živini v čredinkah odmerjajo pašo, in to tako, da jo priženejo na pašnik dopoldne za tri do štiri ure in potem še enkrat popoldne za tri do štiri ure. Z električno ograjo ji pri tem točno odmerijo, kje se lahko pase.
Pomanjkanje celuloznega lesa v Evropi
Evropa bo morala les uvažati — Gozdovi rastejo prepočasi
Evropska papirna industrija bo kmalu morala kriti potrebo svojih surovin iz dežel onstran morja. Velika dusseldorfska papirnica »Feldmiihle A. G.« opozarja v svojem poslovnem poročilu za leto 1965, da*se bo potrošnja papirja v Zahodni Evropi pri letnem dvigu za pet odstotkov od leta 1965 do 1975 povečala od 25 na okroglo 40 milijonov ton. Zahodnoevropska potreba po vlaknatem lesu se bo s tem povečala od 75 na okroglo 120 milijonov kubičnih metrov, medtem ko je po cenitvi Prehranjevalne in poljedelske organizacije ZN mogoče doseči v zahodni Evropi kvečjemu letne dobave do 90 milijonov kubičnih metrov vlaknatega lesa. Medtem ko prejema zahodna Evropa sedaj potrebne surovine za papir in lepenko še iz lastnega področja, bo morala v bodoče kriti svojo potrebo po celulozi v vedno večji meri iz čezmorskih dežel, zlasti iz Severne Amerike.
Posebno pereče je vprašanje bodoče preskrbe za področje Evropske gospodarske skupnosti, kjer računajo za prihodnja leta s povečanjem potrošnje papirja in lepenke za 10 milijonov na okroglo 23,3 milijona ton. Že med 1955 in 1965 se je uvoz v EGS povečal od 0,8 na 2,9 milijona ton na leto, samo dobave skandinavskih dežel od 0,5 na 2,3 milijona ton ina leto. Največ tega uvoza odpade na Zahodno Nemčijo.
Že sedaj je pa opaziti meje surovin, delovne sile in kapitala za nadaljnje širjenje v skandinavskih deželah. 'Skandinavija krije danes okoli 75 odstotkov zahodnoevropske potrebe po vlaknatem lesu, to je pa že skoraj na skrajni meji skandinavskih možnosti. Papirna industrija EGS bo morala vse to v kratkem upoštevati.
ZA MLADINO
IN PROSVETO
No, če sfe do sedaj brali, potem pa do konca
S
»Res je,« je odgovoril drugi, »kadar govoriš, misliš po tuje, ker pač živiš v tujem okolju. Tisto potem prevajaš v slovenščino. A je le ves tvoj, globlji način mišljenja slovenski.«
Mislim, da razumem, kaj je hotel s tem povedati. Vendar me odgovor ne zadovolji ,po vsem.
Prevajamo iz tujega jezika v mislili le zato, ker ne znamo dovolj slovensko. Ko bi namreč dovolj znali, kot znajo npr. tisti, ki žive v Sloveniji, bi ne bilo treba prevajati. Saj je znano, da človek tuj jezik zna šele takrat zares, ko v njem tudi misli.
Vsaj to se zahteva, če hočeš biti slovensko zaveden, da znaš slovensko dobro govoriti, brati in pisati. Brez tega ni slovenstva. Za pridobitev tega pa je treba vaje. Odtod smisel slovenske knjižnice, časopisov, revij, .slovenskih tečajev, mladinskega lista in drugega.
Torek.
Ali je vredno ohranjati slovenstvo?
To je tisti ugovor, ki nam podre toliko načrtov. Že od začetka si nismo na jasnem o tem vprašanju.
Meni je zadeva jasna. Kar sem, sem, tega ne morem spremeniti, tudi ko bi hotel. A je res tudi to, da bom tujemu narodu največ prinesel, če bom svoje ohranjal. Le tako bom oplajal tuji narod s svojim. Če svoje
zanikam, ne bom ljudem, med katerimi živim, ničesar dal.
Dalje: zakaj Nemci, Angleži in drugi kulturni narodi vzdržujejo v nekaterih deželah svoj narodni značaj že stoletja, če je to nesmiselno?
In pa to: naša vera in poštenost sta tesno povezani z narodnostjo. Kot nema priča živega krščanstva smo ob prvih četrtkih zvečer pri molitvenih urah ali ob nedeljah pri slovenskih mašah po svetu. Prav s tem, da v slovenskem okviru živimo svoje krščanstvo, bogatimo narode, med katerimi živimo.
Sreda.
Mislim, da krivda za to, če slovenska mladina noče biti slovenska, ni samo pri mladini. Starejši ji morajo nuditi slovensko okolje tudi v tujini, možnosti, da se udeležuje slovenskega življenja, ki jo bo zanimalo, tudi v tujini.
Tako. Tu končam. Brez pravega konca, tako rekoč brez pike, kot je tudi življenje neprestana rast in nadaljevanje. Nekaj misli sem zapisal, ker sem zase potreboval to pisanje. Marsikaj sem raztuhtal samo s pomočjo dnevnika.
Če vi niste našli v dnevniku, kar ste iskali, ste sami krivi. Ves čas sem vam govoril, da tega ne berite.
Blaž — rojak v tujini
Drugačnosf in pogum
Med Nemci je pri nekom vznikla zanimiva in srečna misel, naj bi knjigo o Nemcih napisali tujci, ki jih poznajo. Uspeh je bila knjiga Sind die Deutschen wirklich so? (Erdmann, Herrenalb/Schwarzwald, 1965). Sodelavci so ljudje s skoraj vseh 'kontinentov.
Med mnogimi ugotovitvami je zanimiva in dobro zadeta, da Nemci preveč dado na naslove. Med seboj se kličejo iza profesorje, ministre in podobno ne le tedaj, ko zares opravljajo tako službo, temveč še mnogo pozneje, ko že več nimajo z njo nobene zveze. Se več, možev naslov dajejo tudi njegovi ‘ženi in celo vdovi. Pisec meni, da to spoštovanje pred naslovi prihaja iz avtoritarne in ne demokratske miselnosti. Brez te »nemške« napake tudi mi nismo.
V isti knjigi o Nemcih se omenjajo tudi nekatere druge njihove lastnosti, ki lahko dajo tudi nam misliti.
Japonec ugotavlja, da je Nemcem težko stopiti iz sdbe in razumeti druge, kolikor so drugačni; isti pisec pravi, da ga je že mar-- .. ■
sikak Nemec vprašal, zakaj se japonske knjige začenjajo na zadnji strani. Japonec ne razume, zakaj ne bi smelo biti tako. Po njegovem mnenju so Nemci, ki v nekem pomenu bero »od zadaj naprej«. Ne ume, zakaj bi eno bilo pravilno, drugo pa ne.
V zvezi z nezmožnostjo razumeti druge, kolikor so drugačni, je tudi, da Nemci, ki radi debatirajo in so ostri logiki, težko od svojega stališča popustijo, saj hočejo imeti vedno prav. Tudi se težko zaradi česa oprostijo, ker se jim je težko ukloniti. Ne prenesejo kritike od drugih. Svojim javnim delavcem pa silno zamerijo napake, kar je morda prav zato, ker niso vajeni prave kritike.
Indijec pripoveduje, da večkrat predava o indijskih problemih in se pri tem dotakne primerov iz Nemčije. Pa so mu že večkrat povedali, da tujec ne more umeti in soditi nemških zadev. Istočasno pa so njegova izvajanja o indijskih razmerah sprejemali ali pa tudi kritizirali. Niso doumeli, da so oni, ki nikoli niso bili v Indiji, manj upravičeni soditi tamkajšnje razmere, kakor
Earl Derr Biggers:	23
KITAJČEVA
—— papUm
»Dom?« Starec je kritično motril razvalino. »Že trideset let nimam doma. Priložnostno bivališče — bi bilo bolje povedano.«
i»Že dolgo bivate tukaj?«
'»Pet, šest dni. Toda jutri pojdem dalje — tja čez.«
»Kam pa?«
»Kam drugam.« Trudne oči so se ustavile na gorskih vrhovih. »Vedno iščem.«
»Kaj pa mislite najti?« je vprašala Pavla.
»Nekoč sem našel bakreno žilo, gospodična, pa so mi jo vzeli. In sedaj jo iščem.«
»Že dolgo samotarite?«
»Dvajset, petindvajset let. Vedno kje v kaki puščavi.«
»Pa poprej?«
.»V Avstraliji sem iskal rudo med Hanna-nom in Halls Creekom, na queenslandskem ozemlju. Včasih sem gonil tudi živino v Novi Južni Wales ali pa sem se kot kurjač vozil na oceanskih parnikih.«
»Vi ste pač rojen Avstralec?«
»Ne — doma sem iz Južne Afrike — angleških staršev sin. Prepotoval sem vso britansko osrednjo Afriko.«
'»Kako pa ste potem zašli v Avstralijo?« -
»Sam ne vem, mladi gospod! Nekaj časa sem postopal po Južni Ameriki, potem pa šel v meksikansko vojsko. Morda sem vendarle kaj iskal v Avstraliji — vsekakor sem prišel tja. Prav tako sem prišel semkaj. Tam je bilo končano, pa sem prišel sem.«
i»Bog ve, da ste videli lep kos sveta!«
»Bo že tako, spoštovani gospod! Zdravnik tam v Redlandu mi je zadnjič svetoval, naj nosim naočnike. ,Toda, doktor,’ sem dejal, ,čemu neki? Sem že vse videl, lahko brez njih prebijem.’«
Pogovor je zastal. Bob sam ni vedel, kako bi 'načel to kočljivo zadevo; ko bi bil vsaj Chan tukaj! Toda nič ni pomagalo! »Sele pet ali šest dni ste tukaj?« je 'tipal previdno.
»Tako nekako, mislim.«
»Se li slučajno morete spomniti, kje ste bili zadnjo sredo zvečer?«
Starčeve oči so se nenadno zbistrile, »če se spomnim?«
»Hotel sem le omeniti: če vas je zapustil spomin, bi vam morda lahko pomagal, da bi se spomnili. Bili ste na Maddenovi farmi, blizu Eldorada.«
Počasi je starec potegnil z glave svojo klafeto. S krivimi, koščenimi prsti je izza oguljenega traku zbezal zobotrebec ter ga kljubovalno vtaknil v usta. »Mogoče. In kaj zato?«
»Da — o tem večeru bi rad z vami govoril.«
Cherry je pozorno motril izpraševalca. »Tuj; ste mi — pa sem mislil, da poznam
pa on nemške, ko je vendar preživel v Nemčiji že lepo vrsto let.
Več piscev omenja, da Nemcem manjka to, kar imenujemo civilni pogum, za kar, kakor pravi eden, niti nemškega izraza nimajo. To je pogum misliti s svojo glavo in ravnati po svoji vesti, tudi proti mnenju večine, tudi proti volji predstojnikov, kadar je to potrebno. Je pogum sprejeti odgovornost za svoje ravnanje. In je pogum za vedno novi pretres lastnih idej in nazorov in pogum za spremembo, kadar se pokaže potreba. In še pogum tudi priznati, da je bila 'poprava potrebna.
Nemec je hraber, kjerkoli mora izpolniti svojo dolžnost, ker je to zapovedano, predpisano, ker se to od njega pričakuje. Junak je v izvršitvi naloge, ki jo vsi odobravajo, za kar bo žel pohvalo. Ko pa drugi delajo, česar ne bi smeli, ali ko se njemu samemu zapoveduje nekaj,, kar ni dovoljeno storiti, tedaj pa Nemec (na splošno) nima poguma, da bi se uprl in, če bi bilo treba, morda za to plačal tudi z življenjem.
Slovenci smo skozi dolga stoletja živeli usodno povezani z Nemci. Morda tudi zato imamo marsikako njihovo vrlino, pa tudi prenekatero njihovo napako ...
Vinko Brumen
ZA NAŠE MALE
Šola v počitnicah
1.	Popravi male črke v velike, kjer je treba: klapec! tako je bilo ime klepetavemu in stiskavemu škorcu. To ime ni imelo nič opraviti z junakom petrom klepcem, ki je ruval drevesa in z njimi mlatil sovražnike. škorcu so sprva rekli klepetec, a lukec mu je skrajšal ime v klepec. france bevk.
2.	Doma poišči tri knjige in poglej, kdo jih je napisal! Imena pisateljev uporabi v stavkih!
3.	Poglej se v ogledalo in natančno opiši svoj obraz, barvo oči, lase, postavo!
MATIJA VALJAVEC:
PASTIR
(5. del)
»Kar sem rekla, to sem rekla, mož beseda, na ga prstan!«
»Bog vam plati, mati kača!« deček reče in odteče.
Ino kadar pride k domu, vpraša brž ga stara mati:
»Kod si hodil tako dolgo?
Jaz sem že neznansko lačna.
Ali si prinesel kruha?«
»Nisem vam prinesel kruha, ali nekaj, kar je boljše.«
Vzame prstan, obenj trkne, in ko trkne, precej pride dvanajst junošev pokornih:
»Vaša gnada, kaj bi rada?«
»Jesti, piti vsake vrste, kakor mi jedo gospoda fajmoštri in pa graščaki na največji letni praznik.«
vsakega sodnika na zahodni strani Rocki-eja.«
»Tedaj priznavate, da se je na Maddenovi farmi nekaj zgodilo, kar bi utegnilo zanimati sodnika?«
»Prav nič ne priznavam,« je zagodrnjal oni.
»O večeru tiste srede pač veste nekaj, stari prijatelj, in sicer nekaj zelo važnega. To hočem vedeti. Kaj ste pravzaprav imeli opraviti pri Maddenu?«
Cherry je predeval v tistih stari zobotrebec. »Prav nič. Slučajno sem prišel tja. Saj se že dolgo potikam po puščavi, zato poznam tudi Maddenovo rancho. Kitajski upravitelj Louie Won,g je bil moj dobri prijatelj. Vselej mi je stisnil kaj za pod zobe in v skednju mi je dal prenočišče. Imel je malo druščine. Tako osamel je bil na farmi.«
»Zvesta duša, dobri Louie!«
»Ena najboljših na svetu, mladi mož! To rai laž.«
Tedaj je Bob spregovoril prav počasi: »In vendar je bil umorjen!«
»Kaj pravite?«
»V nedeljo zvečer ga je nedaleč od dveri zabodel — neznanec.«
»Tak umazan pes!« je ogorčen zaškripal Cherry.
»Popolnoma moje mnenje. Nisem polici jslki uradnik, storil pa bom vse, kar mi bo mogoče, da zasledim krivca. To, kar ste oni večer videli na farmi, gospod Cherry, je brez dvoma bilo odločilno za Louiejevo ža-
UGANKE
iKako je drevesu ime, če vsi listi iz ene veje drže?
(tSdufl}
Svojega gospoda nosi, gospod pa njega. Kdo je to?
(fpA33)
Cingelj cinlja, cokle j, coklja.
Cingelj dol pade,
cokelj ga popade. Kdo je to?
(tfuiAS ut pop^)
itiiiiiniiHtiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii
Kar je rekel, preč je bilo, jesti, piti več ko dosti.
In gostili so se skupaj mati, on in pes in maček kakor žive dni nikoli.
Zdaj ni pasel nič več dimke, več ni hodil zdaj po šibje, več ni nosil drv naprodaj, saj mu več ni bilo treba, saj imel je vsega dosti.
A to dosti, ta obilnost vsakršne zbudi mu misli.
On domisli se nečesa, česar mislil prej ni nikdar.
Vidi lepo cesarično pa se precej v njo zaljubi in k cesarju pošlje mater, al’ bi dal mu hčerko v zakon.
Svetli cesar odgovarja:
»Pojdite vi, mati, k sinu pa mu naročite tole:
Tako pravi svetli cesar:
Če mi skrčiš to lesovje, ki sprostira se pred nami, da se preobrne v polje, ki rodilo bo pšenico, da bo zrela jutri zjutraj, in iz nje kolače umesiš, da jih jedel bom za zajtrk, pa ti hčerko dam za ženo.
Če pa tega ne napraviš, dal te bom ob glavo djati za predrznost, da si upal dvigniti pokonci glavo in zbuditi tako misel, črv, ki viješ se po prahu!«
Stara mati k domu pride in pove odgovor sinu.
Sin pa reče: »Ljuba mati, ne jokajte, vse bo dobro!«
Pa potrka na svoj prstan.
Ko bi mignil, predenj stopi dvanajst junošev pokornih:
»Vaša gnada, kaj bi rada?«
»Skrčite mi to lesovje, ki ga vidite pred nami, pa ga prebrnite v polje; tam kali naj koj pšenica in zori do jutri zjutraj.«
Drugo jutro vstane cesar, vidi, da so gozdi polje, ki ziblja se od pšenice ko na jezeru valovje, in na pragu starka čaka že s pečenimi kolači.
(Se nadaljuje)
lostno usodo. Potrebujem vaše pomoči. 'Ali mi hočete sedaj povedati čisto resnico?«
Cherry je vzel zobotrebec iz ust v roke in ga zamišljeno ogledoval. »Da, hočem! Nadejal sem se, da se ne bom zamotal v to reč. Za sodnike in policaje ter drugo tako ropotijo se malo menim. Rajši se jim izognem. Sem pa poštena kost in mi — hvala Bogu — ni treba nič prikrivati. Hočem govoriti, pa ne vem, kje bi začel.«
»Pomagal vam bom. Niste li morda zadnjič zvečer na Maddenovi farmi slišali, kako je nekdo klical: .Pomagajte! Morilec! Proč samokres!’ ali kaj podobnega?«
»Nočem prikrivati: da, to sem slišal.«
Bobu je glasno utripalo srce. »In potem — ali ste tudi kaj videli?«
Starec je prikimal. »Celo prav mnogo, mladi gospod! Louie Wong ni prvi, ki so mu na Maddenovi farmi zavili vrat. Kajti tudi jaz sem bil priča umora.«
Bobu je zastal dih. Videl je od groze široko odprte oči Pavle Wendellove. »Sem si mislil,« je dejal. »Sedaj pa povejte natančno, kako je bilo!«
Cherry je zobotrebec zopet vtaknil v usta, kar ga pa ni oviralo pri govorjenju. »Življenje je smešno,« je pričel, »polno čudnih slučajev in sprememb. Mislil sem, da bo tudi ta tajnost ostala skrita med menoj in puščavo. Seveda mi je vseeno, čeprav z oblastmi nimam rad opraviti. Torej, zadnjo sredo sem prišel na Maddenovo rancho, ko se je 'že močilo. Ko sem stopil na dvorišče, sem opazil, da se je nekaj zgodilo. Lastnik je
P so
I
oo
$ <*> /\
oo
oo
B - R - /\ “ N
oo J
oo
E
^IŠA V GRAPI
(Odlomek)
Matevža 'že dolgo ni bilo več blizu ...
Pred letom 'dni bi bilo Petronovi Marjetki to vseeno', skomignila bi z rameni in bi vse prešlo, zdaj pa je bila že na pol od doma, skoraj že tudi iz Grape, zato jo je zabolela tudi vsaka misel, da bi ostalo tako, kakor je.
Toda Matevža ni bilo od nikoder. Ni mogla razumeti, kaj je zakrivila. Tisto pismo ga bode. Oh, take cukrene besede! Ni vredno, da bi jih bral. Natihoma sklene, da bo pismo o prvi priložnosti sežgala. Sama se ne zaveda, zakaj ji je tako drago, saj ga je skrila kot najlepše spomine. Ne, pismo mora sežgati! Sicer pa Gornikov Andrej ni tak, kakor je pravil Matevž. Sam smeh ga je, sama razposajenost. Belega kruha je sit, pripoveduje oče. Moj Bog, ko so pa 'Gornikovi tako bogati! Deset glav živine, prašičev nič koliko in zemlje do groze. Tam lahko živijo, kakor se jim zahoče, ni jim 'treba gledati na vsak belič. No, Andreju bi ne bilo treba loviti zemlje in čakati nanjo kot Matevžu.
Za hip pa jo presune, da zemlja ni vse. Andrej ima res grunt, Matevž pa ima vse drugo. Ljudje bi se ji smejali. »Hlapca je lovila, gospodarja pa ujela,« bi pravili.
Matevž ali Andrej?
»Ne, ne,« je zatrepetala. »Saj je vendar že vse domenjeno. Kaj me moti? Zvečer pride Matevž in se pomenimo še naprej.«
Pa Matevža ni bilo in ni bilo. Bogve zakaj ne? Tonče in stari Petron sta molčala, zdelo se jima je samo ob sebi razumljivo.
»Čudna stvar,« je včasih zagodrnjal starec; »če bi to bilo zaradi Andreja, bi še verjel in razumel; tako pa ne vem, kako bi. Saj z Andrejem itak ni nič. Tisto pa je, da se je z Matevžem vse razdrlo!«
Tončetu pa je šlo drugo po glavi:
»Davke moramo plačati,« je godrnjal, »spodobilo bi se že tudi, da bi imel novo obleko. No, zdaj menda ne bo ničesar.«
»Potrpi, saj si mlad!« ga je tolažil starec.
Tonče je umolknil.
»Zdaj gre vse za Marjetko,« je razumel, i»za njo pridem šele na vrsto jaz.«
#
Marjetka pa je čakala in dolgo ni bilo ne Matevža ne Andreja. Jesen je rasla v zimo, sneg je zakril poti, mraz je stisnil ljudi v hiše, hrepenenje se je večalo, a ni moglo nikamor. Če bi prišel vsaj stari Simček. Toda starec se je zakopal za peč, zdaj pa zdaj, je zlezel z nje, da je naložil kak zglav-nik, sicer je pa ves dan ždel na toplem in premišljeval. Snežilo je kar venomer, na noben način mi hotelo odnehati. Ob takih
priložnostih niso Graparji po teden dni in še več videli nobenega človeka.
»Nikogar ne bo,« je trepetala Marjetka.
Mučna negotovost jo je dražila. Moj Bog, ali čuti do katerega kaj posebnega? Do Matevža že najbrž, vsaj zdi se ji tako. Z njim bi šla, kadar bi prišel in kakršen bi bil. Toda tudi Andreja ne more zavreči, mlad je, lep in bogat. Na obeh je nekaj posebnega, drug drugemu sta v napotje — kam bi torej z obema?
Domači se ji pa smejejo. Tonče jo mrzlo zbada:
i»Graparjem se še nikoli ni dobro godilo.«
»Kaj, mi je do vsega tega!« jo zaboli vse skupaj. Da, kaj jo vse to briga? Mogoče so ji pa nevoščljivi? Že ob sami misli, da bi se zgodilo kaj posebnega z njo, vztrepeta-vajo. Vse mora iti v določenem redu; kar je preko tega reda, je napačno. Takoj bo pristopil Tonče in dejal: Tu je nekaj narobe.
Vsa nevolja ji raste v razglabljanje o
'Gornikovem Andreju. Dolgo premišljuje njegove besede, spomni se tudi, da pisma ni sežgala; nazadnje se ji zazdi, da ni na vsem prav nič posebnega. Bogat je Andrej res, pravijo vsa ji tako, toda — kdo ve. Kolikokrat se je že zgodilo, da je gruntarski vzel bajtarsko. Ona je pravzaprav gruntarska, le da je zemlja tako pusta kot nikjer drugod. 'Sicer bi je pa bilo zadosti, za enega vsaj.
»Iz vsega tega ne bo nič,« vzdihne slednjič. »Norčeval se je samo, da je dražil Matevža. Zdaj se je pa Matevž razjezil in ne bo nobenega več.«
*
V nedeljo je pa nenadoma prišel Andrej. Vstopil je preprosto in brezskrbno, kakor bi bil pri njih doma. Zagorela je v obraz, ko je zaslišala njegov glas in roka se ji je začela tresti. Fant je pa ni videl v temačni veži, hrupno je stopil v hišo. Tonče in oče sta se spogledala in nista vedela, če bi odzdravila. Pa Andrej se je naredil, kot da ničesar ne vidi, veselo je sedel k peči in
začel razpravljati o vremenu in kako jih je ujelo pri delu. Staremu je ponudil tobaka, Tončetu cigareto. Petron je zacmakal, brž se mu je razvezal jezik, sin se pa ni premaknil, pustil je cigareto na koncu mize, kamor jo je položil Andrej, srepo je gledal vanj in tuhtal njegove besede, kakor bi ga hotel ujeti na laži. Andreju je bilo sicer nerodno, a se ni dal motiti. Potajil se je in veselo pripovedoval novice zadnjega tedna. No, nič posebnega ni bilo. Petron je enakomerno prikimaval, puhal tobak in premišljeval, kaj ima fant za bregom. Taki mladi ljudje so nerodni. Z vsem skoparijo, le z besedami ne in človek jih spozna, preden se dobro obrnejo.
»Kje pa je Marjetka?« je naposled vprašal Andrej.
Tonče je molče vstal in se napotil k vratom.
»Pokliči jo no!« je zaklical Andrej za njim.
Fant ni ničesar odgovoril. Stopil je v vežo in našel Marjetko pri zadnjih vratih.
»Na prepihu stojiš,« je zamrmral najprej, nato je pikro dodal: »V hišo pojdi, ženin te čaka!«
»Tonče!« jie kriknila sestra.
»No, kaj pa je takega? Tako se pač go-
vori. Saj tega pač nočeš, da bi se hodil samo igrat v Grapo? Potem bi pač drugače govoril!«
»Saj ni ničesar med nama,« je vztrepetala Marjetka. »Zapoditi ga vendar ne morem. In Matevža tudi ni od nikoder,« je dodala čez hip.
»Seveda,« je pomislil brat, »kar tako ne gre. Lahko bi se pa drugače pomenili. Lagati si vendar ne moremo. Ti si vendar domenjena z Matevžem; že zaradi njega bi ne smela delati brez premisleka,.«
»Da, da,« ponavlja Marjetka, a ne ve, kako bi se odločila. Kar tako mimogrede ne more za vselej pretrgati z Andrejem! In Matevža pa ni.. .
Slednjič le stopi obotavljaje se v hišo.
Andrej jo sprejme z veselim hrupom in niti ne opazi, da je pogledal skozi vrata Tonče, pa spet izginil. Marjetka sede k peči in vsa nemirna popravlja obleko. Zdaj, ko vidi Andreja, izginejo vse tiste bridke slut-
nje, nasmehne se in ta smehljaj ji ostane na ustnih ves večer...
Stari Petron sam sebi ne more verjeti, ko posluša Andreja. Kdo bi si mislil, da zna tako pametno govoriti!
»To se bo vse uredilo,« pripoveduje fant. »Doma me sicer silijo enkrat sem, enkrat tja, a prav za trdno nisem nikjer. Oče je pač tak. Rajši bi videl, da bi prinesel k hiši kaj' denarja, a hud ne bo, naj se zgodi tako ali tako. Kako pa je on začel?«
'»Tristo! Saj res!« se sipomni Petron. To je sicer vsakdanja zgodba, a lepa. Grunt raste, raste, nihče ne ve, kdaj in kako, vidijo pa vsi muko im delo. Nazadnje se nekega dne človek ozre okoli sdbe in vzdihne: Zahvaljen Bog. Zdaj smo na trdnem. Tako je bilo z Gornikovima. Od poroke si nista oddahnila, imela sta manj ko nič, danes se lahko smejeta vsemu svetu, da, da.
»Toda — če bi ostala v Grapi...?«
Petron sključi hrbet, kakor bi ga kdo oplazil z bičem. Človek je pač človek, kakor obrne, tako gre.
Marjetka se pa smehlja, smehlja in je vse čisto jasno pred njo. Andrej se pač ne bo mučil, kot se je treba Matevžu. Poleg rega pa, oh, koliko sanj raste iz ene same ipodobe! Sicer ni še ničesar obljubila, zdi se ji celo, da je nekje globoko v srcu žalostna, da jo nekaj boli, da se preveč narejeno smehlja — a nič! Matevža ni in ga ne bo več, vse se bo izpremenilo, vse...
Dobro čuti, da ji srce trepeta. Ali Andrej samo kar tako govori? Ni mogoče, saj tako preudarno razlaga, resno se drži, skoraj kot Matevž.
Toda...
Vse se meša v njej.
Poleg nje sedi Andrej in pripoveduje, kaj bo vse napravil. Kupčija gre sicer zdaj dobro, a ne bo šla zmeraj. Časi se menjavajo. Rajši se bo zaril v zemljo. Ni sicer takega dobička, a je bolj gotovo. Oče, na primer, je drugačnih misli. Mota se od semnja do semnja, včasih res zasluži, še večkrat pa izgubi.
»Da, da, pri vas imate zemljo,« kima Petron.
Marjetka posluša, a misli se ji izgubljajo nekam daleč, -tako daleč, da ne more več za njimi.
;»Ah, lepo bi bilo, lepo, lepo,« drhti vsa srečna.
»No, vidiš!« si oddahne Andrej1. »K nam prideš, pa bo vse v redu.«
Marjetka se je ljubeznivo nasmehnila in hvaležno pogledala Andreja, kot bi hotela reči: ta bo pravi!
Kdor žito skriva, je preklinjevan med ljudstvom; blagoslov pa bo prišel na glavo poštenega prodajlalca.
(Knjiga pregovorov — sv. pismo)
Draga:	Vonj opojni se iz zemlje dviga kvišku kakor tenčica kadila.
rp() lef n i dež	Padla bi v objem cvetočih grmov, bisere iz čaš dehtečih jim izpila
Kaplje težke s tihim zvokom padajo	ter v razkošni blaženosti
v temne rože, v sladko cvetje belo;	splavala ko sladki vonj poletja
padajo ko biseri kristalni ...	kvišku, kvišku! O, kako teže me spone!
Se je srce poletja razbolelo?	V zemljo me kujejo ko zla zakletja.
prišel. Večina oken je bila razsvetljenih; v skednju je stal poleg starega Louiejevega voza velik, moderen avto. Ker sem bil utrujen, sem se namenil, da počakam Louieja in se ne dam zasačiti mogočnemu gospodarju. 'Človek že lahko ujame kak grižljaj za večerjo in tudi posteljo lahko dobi, ne da bi zaradi tega koga v nos bodel. Odložil sem 'tedaj svojo culo v slkednju ter-se splazil tja v kuhinjo. Louieja ni bilo. Ko sem se zopet plazil nazaj, sem zaslišal iz sobe krik — močan mošlki glas. ,Pomagajte!’ je šlo skozi ušesa. ,Proč samokres! Pomagajite! Pomagajte!’ Prav kakor ste rekli. Obstal sem, ne da 'bi vedel, kaj naj počnem. Tedaj se je ponovil isti krik — toda toikrat ni 'kriknil mož, ampak Tony, kitajska papiga, na svojem drogu. Nato oster pok — zdelo se mi je, da rz razsvetljene sobe, katere okna so bila odprta. Zlezel sem bliže — tedaj je počilo vnor vic in zaslišal sem stokanje. Strel je 'torej zadel. Prišel sem do okna — pogledam noter ...«
'»No, in?«
»Bila je spalnica. On pa je stal tam s kadečim se samokresom v roki ter gledal divje, a vendar prestrašeno. Nekdo pa je ležal na tleh, na drugi strani postelje — pa le njegove čevlje sem mogel razločno videti. Morilec se je obrnil k oknu še vedno s samokresom v roki.. .«
'»Kdo za božjo voljo? Kdo? Ali govorite o Martinu Thornu?«
»Mislite 'tistega suhega prihulj.enca, tajnika? O ne — ni bil on! Govorim o njem . ..
O mogoičnem gospodu, o samem P. J. Mad-denu!«
Osupel molk. '»Dobri Bog!« je zaječal Bob. »Hočete reči, da Madden . . . To je vendar nemogoče! Kako veste, da je bil to Madden? Ali ste čisto prepričani?«
'»'Popolnoma! Saj' ga vendar dobro poznam. Sem ga videl na farmi že pred tremi leti. Orjak rdečega obraza in redkih sivih las. Zmota je izključena. Stal je tam in strmel v okno. Jaz sem se sklonil. V tem hipu je planil v sobo Thonn, o katerem ste prej govorili. Bled ko smrt. ,Kaj ste naredili?’ je zarjul ves iz uma. ,Usmrtil sem ga,’ je rekel Madden. ,Vi ste norec!’ je siknil tajnik. ,Tega ne bi bilo treba!’ Madden je odložil orožje. ,Zakaj ne? Bal sem se ga!’ Thorn se je 'porogljivo zasmejal. ,Vedno ste se ga bali, vi ničvredna baba. Takrat v New Vorku ...’ Madden ga je ošvrknil s pogledom: Jezik za zobe! Bal sem se ga, pa je moral umreti. Sedaj, premisliva, kaj naj ukreneva...’«
William Cherry je motril svoja prepadena poslušalca. »Da, gospoda moja, tedaj sem s>e kajpada urno pobral. Stekel sem v skedenj, vzel svojo bisago, in ko sam prišel na dvorišče, je ravno zapeljal noter majhen avto. Splazil sem se skozi plot in drl semkaj. Mislil sem, da sem sedaj varen in uganka mi je, kako ste me našli. Toda poštena kost sem dn nimam kaj prikrivati. To je moja zgodba — in je, Bog mi pomagaj, čista resnica!«
Bob Eden je vstal. »Človek božji, to je
prekleto resna zadeva! Veste, kdo je Madden, kajne? Eden najveljavnejših mož Amerike ...«
»Oj ti dobri Bog! Se bo že kako izmotal iz te stiske.«
»Ne bo se, če boste svojo zgodbo naznanili. Sedaj, morate z nama v Eldorado ...«
»Nak... Ne grem v nobeno mesto, dokler ni zares potreba. Kar sem videl, bom povedal vsakomur, ki me bo vprašal. Toda v Eldorado —? Nak, mladi gospod! Ne bo nič!«
»Vendar morate sami uvideti...«
»Pojdite no! Kaj pa pravzaprav veste? Ali veste, kdo je bil tisti mož za posteljo? Ali so že našli njegovo truplo?«
»To ne, ampak ...«
»No, vidite! Ste pač še začetnik, dragi gospod! Kaj. pa pomeni moja beseda proti P. J. Maddenovi besedi, če nimate drugih dokazov? Te morate šele iz tal izkopati!«
»Morda imate prav!«
»Seveda! Storil sem vam uslugo, sedaj mi jo storite pa še vi! Poskrbite, da kako uporabite, to novico. Mene pa pustite, če le mogoče, popolnoma pri miru! Če bi pa to ne bilo mogoče — no, bom pač pripravljen. Čez osem dni bom doli v Needlesu. Obiščem svojega starega prijatelja Slima Jonesa. Tam me lahko najdete. To je pameten predlog, kajne, gospodična?«
Deklica je prikimala. »Najbrž.«
»Dobro — strinjam se, gospod Cherry. Po vaši izpovedi vidim čisto drugače; pustil vas bom pri miru, če bom le mogel.«
Starec se je ;s težavo dvignil. »Velja! Ni mi do tega, da bi ščitil Maddena! Končno sem pripravljen iti celo k sodišču, če je že potrebno. Toda morda boste mogočnega grešnika zmogli tudi brez mene.«
Bob mu je stisniLzgrbančeno roko. »Vesel sem, da sva se sešla, gospod Cherry!«
»Tudi jaz! Rad tu pa tam malo poklej»e-tam, če imam pazljive poslušalce.«
Nekaj, časa sta mlada dva molče jezdila po puščavskem pesku. »No,« je slednjič spregovoril Bob, čudno zgodbo sva slišala, milostna 'gospodična.«
»Težko jo verjamem.«
»Morda boste jasneje videli, če nekaj dodam. Sedaj ste zapleteni v tajnost Madde-nove farme in ni vzroka, zakaj ne bi smeli prav toliko vedeti kot jaz.«
'»Strašno sem radovedna.«
«Mislim, da imate vzrok. Prišel sem semkaj, da uredim s P. J. Maddenom majhen posel. Ne bom vam tega razlagal, ker ni posebno važno. Prvi večer na farmi...« In Bob je po vrsti popisal zagonetne dogodke, ki so se pričeli s papiginim krikom v temni noči. »Sedaj, veste vse,« je končal. »Nekdo je bil umorjen. Pred Louiejem še nekdo drugi. Kdo? Tega še ne vemo. In kdo ga je? Danes sva dobila odgovor.«
»To vse neverjetno zveni. Sploh pa — takile klateži brez doma, ki se večno potikajo po puščavi, postanejo na stara leta malo čudni. In kar je ta Cherry dejal o svojih očeh in o doktorju v Radlandu ...«
(Dalje prihodnjič)
Autohaus Kaposi u. Co., Klagenlurf, feaff mit!
Die Zulassungsziffern des
F@rd Tausmis 12 M
Modeli 1966, schlagen alle Rekorde. Trotz durch Werksferien und bevorstehendem Modellwechsel beding-ten Lieferschwierigkeiteii ist es uns gelungen, aus einer Zusatzproduktion der Kolner Fordwerke noch 45 Stiick Ford Taunus 12 M als Sonderkontingent zu erhalten. 28 Stiick dieser preisgunstigen und ausgereiften Serie haben wir aus diesem Sonderkontingent noch frei verfugbar. Mit
S 4000.-
Sonderrahatt
wird jeder dieser Ford Taunus 12 M von uns abgegeben. Wir raten allen unseren Freunden und Kunden, jetzt zuzugreifen, da sicb der bevorstehende Modellwechsel praktisch nur auf die aubere Form bezieht und die neuen Modelle auberdem nicht mehr in der jetzigenPreislagegehalten werden kdnnen. Technisch wird auch der neue Ford Taunus 12 M weiterbin mit dem bewahrten V-4 Motor und Frontantrieb ausgestattet. Wir weisen darauf bin, dab wir keine Moglichkeit mehr haben, noch weitere Fahrzeuge dieser erprobten und exquisiten Modellreihe zu erhalten. Der Verkauf der restlichen 28 Ford Taunus 12 M beginnt am Dienstag, den 23. August um 9 Uhr in unserem Verkaufslokal, Klagenfurt, Herrengasse 10.
Autohaus Kaposi u. Co., Klagenfurt Neuwagenabteilungy Herrengasse 10, Tel. 70122
OBJAVA
Na Državni gimnaziji za Slovence so j 12. septembra 1966 ob 8. uri ponavljalni B izpiti.
V	torek, 13. septembra, so sprejemni B izpiti za prvi razred. Prijave ali vsak če-B trtek od 8. do 10. ure v šolski pisarni ali | pa pismeno na naslov: Direktion des ■j Bundesgymnasiums fiir Slowenen in Klali genfurt, LerchenfeldstraBe 22. Potrebni | dokumenti so rojstni list, dokaz avstrij-n skega državljanstva, zadnje letno spriče-B valo po uspešno opravljenem 4. šolskem S letu na ljudski šoli.
V	sredo, 14. septembra, je od 14. do S 16. ure vpisovanje za vse razrede, v če-3 trtek ob 9. uri začetna služba božja in ! ob 13.15 prvi redni pouk.
H
Ravnateljstvo
B
—
GOSPODINJSKA ŠOLA V ŠT. JAKOBU
fH Starše in vzgojitelje obveščamo, da se g prične pri šolskih sestrah v Št. Jakobu v H Rožu enoletna gospodinjska šola, ki za-dosti tudi 9. šolskemu letu, s svojim red-U nim poukom 12. septembra 1966. Prijave B so še možne. Pogoj za vstop je uspešen | zaključek 8. šolske stopnje.
B	Vodstvo šole
[ QLEPALI$CE v CELOVCU ~
Petek, 26. avgusta 1966: Die Fledermaus (opereta) — Sobota, 27. avgusta: Im weifien R6B1 (opereta) — Nedelja, 28. avgusta: Das Land des Lachclns (opereta) — Sreda, 31. avgusta: Vonviegend heiter (gostuje Miinchenski kabaret Das fiinfte Rad).
Vse predstave pričnejo ob osmih zvečer.
Prosta prodaja vstopnic.
S tem zaključi celovško gledališče poletno sezono 1966.
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, 28. 8.: 6.15—6.45 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 29. 8.: 14.15—14.55 Poročila, objave, vreme. — Pregled sporeda. — Samospevi. — 18.00— 18.15 Dober večer našim malim poslušalcem. — TOREK, 30. 8.: 14.15-14.55 Poročila, objave, vreme. -Športni mozaik. — Za uho in peto. — SREDA, 31. 8.: 14.15—14.55 Poročila, objave, vreme. — Kar želite, zaigramo. - ČETRTEK, 1. 9.: 14.15-14.55 Poročila, objave, vreme. — Slovenske umetne pesmi. — Cerkev in svet. - PETEK, 2. 9.: 14.15-14.55 Poročila, objave, vreme. — Od petka do petka po naših krajih in pri naših ljudeh. — Žena in dom. — SOBOTA, 3. 9.: 9.00—10.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.25—18.45 Sobotni večer domačih pesmi.
Iščemo vajenko ali vajenca za MOHORJEVO KNJIGARNO v Celovcu. Predpogoj je, da obvlada oba deželna jezika. Prednost imajo dekleta ali fantje s štirimi leti gimnazije. Vstopiti je možno takoj. — Javi se naj v knjigarni na 10. OktoberstraiJe 27 v Celovcu.
KMETJE POZOR!
NAJNOVEJŠE KMETIJSKE STROJE, MLATILNICE, TRAKTORJE, KOSILNICE, MOPEDE, KOLESA, HLADILNIKE, PRALNE STROJE, ELEKTRIČNE MOTORJE
BRZOPARILNIKE (kotle)
KOTLE ZA ŽGANJEKUHO SADNE STISKALNICE (»preše«) VSEH VRST
vam nudi ugodno domača tvrdka
Johan Lomlek
Št. Lipš, Tihoja 2, P. Dobrla ves — Ebemdorf, Telefon M237 246
Velika zaloga perila blaga in volne
za moške, ženske in otroke
LHtautt
Klagenfurt, filter Platz 35
Strokovna trgovina za umatne tvetlice. mirte in damske klobuke
KLAGENFURT. Alter Platz 34
Šavlije krojače in pomožno osebje
takoj sprejmemo. SOBE S TOPLO IN MRZLO VODO, s centralno kurjavo in balkonom so za stalne nameščence od 1. septembra t. 1. na razpolago.
TOVARNA OBLEK KETTER
KLAGENFURT-CELOVEC, Muhlgasse 76
-vtr L*-
Noch friumphaiem
7-Vech8i-£rfolg in Men und firm!
' Traditions- Circus
"■v*	. V'-'	-r; v ■ •	- •- •.•- -v
BVSCHBERUNl
mit ROLAND BREMEN
prasentieren gemeinsam das Obetali mit sturmischer Begeisterung aufgenommene Programm 1966, von dem Publikum und Presse sagen: Das ist wirklich
ESN ZIRKUSTRAUM!
NUR 3 TAGE IN
Villach
Festl. Eroffnung: Montag. 29. Aug., 20 Uhr; Dienstag, 30. Aug., und Mittwoch, 31. Aug., 15 und 20 Uhr
NUR 4 TAGE IN
KBagenfurt
Festl. Eroffnung: Donnerstng, f. IX., 19.30; Freitng, 2. IX., bis Sonntng, 4. IX.,
15 und 19.30 Uhr
In allen Vorstellungen gleiches Programm! Kinder und Rentner zahlen nachmittags stark ermaBigte Eintrittspreise bel vollem Abendprogramm!
Rechtzeitig Karten sichem im Vorverkauf! Villach: Budihandlung Heufi und Schleifer. 8.-Mai-Platz, Tel. 47-00 Klagenfurt, Landesreiseburo,
Neuer Platz 2, Tel. 70-4-71
Aditung! Betriebe wenden sicb wegen Betriebsgutseheinen sofort an die Ge-iverkschaften, ihren Betriebsrat oder an die Vorverkaufsstellen!
Das kann kein Fernsehen bieten!
Zeit bat Klimaanlage!
a

*
k
>, -■? * . fe,
*
I
v,-
‘f?:
14
A
*
?
-ir ■ ib -it
*
Na stanovanje v okolici Pliberka sprejmem starejšo ženo, ki bi hotela zraven voditi majhno gospodinjstvo. Ponudbe poslati na upravo lista pod značko ..Zanesljiva”.
Vlos tednik Učenika
Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik”, Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave in oglasnega oddelka 26-69. — Telefon uredništva: 43-58. Naročnina maša mesečno 7.— šil., letno 80.— šib Za Italijo 2800.— lir, za Nemčijo 20.— DM, za Francijo 22.— ffr., za Belgijo 250.— bfr., za Švico 20.— šfr., za Anglijo 2.— f. sterL za U. S. A. in ostale države 6.— dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiče, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sr. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26.