PRESKRBA LJUBLJANE Z MESOM UVOD Pomen mesa v človeški prehrani V naših predelih je meso za človeka nenadomest ljivo živilo, čim mrzlejša je klima, tem večja je po treba po mesu. Eskimo v južni Grenlandiji porabi dnevno nad 2 kg mesa, pri čemer je treba seveda upoštevati, da mu narava ne daje dovolj rastlinske hrane na razpolago.1 V srednji Evropi pride na člo veka povprečno 1 kg mesa tedensko, všteto tudi otroke, žene in starce.1 Pomen mesne hrane za človeka leži v prednostih mesa kot prehranjevalnega sredstva v običajni mešani, t. j. iz rastlinskih in živalskih sestavin sestoječi se hrani. Prednost mesa, ki tvori v naši prehrani Ve vseh redilnih snovi, je po Rubnerju n. pr. njegova kuhinj ska vrednost;1 saj se porablja meso v tako mnogo terih oblikah in na tako različne načine, kakor le redko katero drugo hranivo. Dalje se odlikuje meso po visoki izrabi svojih redilnih snovi; meso skoraj popolnoma prebavimo. Vidimo torej, da mesna hrana prebavnih organov ne preobtežuje. Zato je meso za ljudi, ki preobteženje črevesja le težko prenašajo, neobhodno potrebno hranivo. Poleg tega je meso glede na svojo prehranjevalno vrednost cenejše kot marsikatero drugo hranivo.2 Juchenacrt2 pravi vegetarijancem, da človek po svoji naravi ni navezan na rastlinsko, temveč na mešano hrano. Kestner2 poudarja, da je od začetka naše epohe, epohe strojev, uporaba mesa v vseh deželah močno narasla; to da ne velja samo za duševne, ampak tudi za manuelne delavce. Poraba mesa je tem večja, ko likor težje, kolikor bolj komplicirano je delo. Pride- nimo k temu še dognanja medicinske vede, ki uči, da meso mnogo bolj nasiti kot kruh, krompir in sočivje.2 Ta dejstva morajo biti vsakomur zadosten dokaz, kako važno mesto zavzema meso kot človeško prehra njevalno sredstvo. Meso živali, ki prihajajo za človeka v poštev Mesno hrano si vzame človek skoraj iz vseh vrst živalskega sveta. Na splošno dajejo živali, ki se hra nijo z rastlinsko hrano in z nižjimi živalskimi vrsta mi, za civiliziranega človeka okusno meso, medtem ko je meso živali, ki se hranijo z višje razvitimi žival skimi vrstami, meso roparskih živali torej, manj okusno. Najvažnejšo mesno hrano nam nudijo sesalci, za tem ptiči in ribe. Ostalim vrstam živalskega sveta pri padajoča animalična hrana pride le v manjši meri v poštev. Klavno živino, ki prihaja za nas Evropejce zlasti v poštev, delimo v govedo, svinje in drobnico; v manjši meri prištevamo sem tudi konje, osle, mule in mezge. Prašiče koljemo v glavnem kot kastrirane moške in 1 Dr. R. Ostertag: »Lehrbuch der Schlachtvieh- u. Tier- beschau«, Stuttgart, 1932, str. 3. 2 Ostertag, str. 3. 102 mlajše ženske živali. K drobnici prištevamo ovce in koze, a tudi teleta. Dalje se tukaj ne bomo spuščali, ker bi s tem prekoračili naš obseg. Stanje živinoreje v Jugoslaviji Na razvoj živinoreje vplivajo v glavnem trije pogoji: 1. Podnebni pogoji, ki odločajo o prehrani in s tem v zvezi o izboru živine. 2. Relief, ki odloča, koliko površine gre za njive, koliko za pašnike in travnike. 3. Gospodarski sistem, ki ponekod iz računskih raz logov bolj goji živinorejo kot poljedelstvo. Klimatske razmere se v Jugoslaviji močno razliku jejo in relief skriva v sebi vse sisteme, od visokoalpin- skega do nižinskostepskega; ločeni zgodovinski razvoj posameznih pokrajin in s tem v zvezi različna mate rialna in kulturna stopnja prebivalstva sliko še bolj modificira. Govedoreja je bolj ali manj razvita po vseh predelih države, razen v mediteranskem področju. Najboljše prirodne pogoje ima govedoreja predvsem v predelih z dobrimi in sočnimi pašniki in travniki, zlasti v se vernejših delih države. Čim bolj racionalno se ta pa noga živinoreje goji, tem bolj se prenaša težišče od pašnikov na travnike. Najbolj intenzivno in racio nalno je razvita govedoreja v Sloveniji in v severnih predelih države, sploh v predelih, ki so bili vedno aH pa dolgo časa v okviru bivše dvojne monarhije. To nam ponazoruje tudi spodnja statistika. Na travnike in pašnike odpade od celokupnega areala posameznih banovin:3 Banovina Dravska . . Savska . . Dunavska Primorska Vrbaska . . Drinska . . Moravska Zetska . . . Vardarska Travniki absolutno 257.077 ha 430.201 „ 133.370 , 113.371 „ 161.450 , 223.437 „ 166.524 „ 236.488 „ 111.402 . relativno 16-2% 10-6% 4-3 % 5-8 °/o 8-5 % 8-0 °/o 6-5 % 7-7 °/o 3-0 °/o Pašniki absolutno 193.949 ha 536.070 „ 247.749 „ 768.060 , 141.690 „ 293.633 „ 360.868 „ 839.025 „ 924.218 „ relativno 12-2% 13-3 % 9-9 °/o 49-0 % 7-5 % 10-5 % 14-2% 27-0 »/o 25-1 % Prašičereja ima izredne prirodne pogoje v panon skem, oziroma subpanonskem področju hrastovih goz dov, kjer se prašiči pasejo. Pri nas v Sloveniji pri- rodni pogoji za prašičerejo sicer niso ugodni, a je ta vseeno visoko razvita radi racionalnega gospodarstva; prašiči se goje s sadeži, pridelanimi na njivah in z odpadki iz gospodinjstva.4 3 »Poljoprivredna godišnja statistika za g. 1935«, Beo grad, 1936. 4 A. Melik: »Slovenija«, str. 142. KRONIKA ŠAVLI OSKAR Ovce- in kozereja1 je razvita zlasti v mediteran skem področju, v katerem druge panoge živinoreje slabo ali pa sploh ne uspevajo. Ugoden je tudi alpin- ski svet, vendar je radi inozemske konkurence število drobnice v Sloveniji močno nazadovalo.1 Na splošno je pri živinoreji v Jugoslaviji položaj torej sledeč: glede na razhke v klimi in reliefu, glede na različni politični, gospodarski in kulturni razvoj posameznih dežela, se način gospodarstva in torej tudi živinoreje v posameznih delih države močno razlikuje. Stopnja intenzitete pada od severa in severo- zapada proti jugu in jugovzhodu, sporedno s kulturno stopnjo prebivalstva. Sporedno z intenziteto pada tudi kvaliteta in zato je živinoreja v celem kvalitativno na nizki stopnji, bolj ekstenzivna kot intenzivna. Dočim moremo govoriti na severu in severozapadu o mo derni živinoreji, je živinoreja na jugu ponekod še na polnomadski stopnji. Zelo instruktivno je, primerjati stanje živinoreje pri nas z onim v drugih važnejših evropskih državah. Spodnja statistika naj to stanje ponazori. potreb po klavni živini ne morejo kriti samo iz oko lice, marveč morajo uvažati iz dežel z močno, eksten zivno ali intenzivno razvito živinorejo. Klavno živino v takem primeru uvažajo redko po direktni poti, tem več skoraj vedno iz določenih točk, iz določenih zbi rališč za trgovino s klavno živino, iz klavnic. Klavnice igrajo danes v kulturnih deželah, v preskrbi večjih mest in obsežnejših, močno obljudenih kompleksov s klavno živino, odlično vlogo. V mestih in industrijskih središčih s številnim pre bivalstvom tvorijo torej javne klavnice potrebno osno vo za pregled mesa, ker se mora vse za človeški kon- sum določeno meso tukaj klati in strokovno pregle dati. Po pravici pravi Amerikanec Stiles:2 »Dobro urejen sistem klavnic je za zdravje naroda ravno tako potreben, kakor dobro urejen sistem šol za njegovo vzgojo.« V Nemčiji, kjer so dosegli v tem oziru visoko stopnjo popolnosti, je vseh klavnic po številu 730. Velikost teh klavnic je različna; najmanjša meri 18 m'2, največja 172.500 m2. IV. Stanje živinoreje v važnejših evropskih državah (Wiert-Stang. Država Število prebivalcev 31,941.466 63,000.000 40,743.851 18,025.237 42,919.710 13,000.000 43,000.000 8,688.319 14,729.540 6,141.571 2,220.140 23,817.179 Konji 3,940.000 3,495.000 2,901.000 2,034.000 1,171.000 1,157.000 943.000 846.000 708.000 660.000 589.000 563.000 Govedo 9,100.000 17,100.000 14,024.000 4,552.000 6,161.000 3,700.000 7,000.000 1,784.000 4,539.000 2,897.000 — — Prašiči 4,800.000 16,200.000 5,801.000 3,075.000 2,643.000 2,700.000 2,750.000 2,301.000 3,083.000 1,368.000 — — Razmerje prebivalcev Na konja 8-1 18-1 14-1 8-9 36-7 11-2 45-6 10-3 20-8 9-3 3-8 42-3 Na govedo 3-5 37 2-9 4 7 3-5 6i 4-9 3-2 2-1 — — Na prašiča 6-5 3-9 7 5-9 16-2 4-8 157 3-8 4-8 4-5 — — Velikost v kma 388.435 470.690 550.966 294.967 231.170 248.665 310.080 93.073 140.483 448.430 82.882 504.679 Poljska . . . Nemčija . . Francija . . Romunija . . Anglija . . . Jugoslavija Italija . . . Madžarska Češkoslovaška Švedska . . Litavska . . Španija . . . Iz gornje statistike razvidimo, da stoji živinoreja v Jugoslaviji relativno vsaj številčno na visokem ni voju; stanje živinoreje v naši državi in v naši ožji domovini pa vpliva seveda v največji meri na kon- sum mesa v državi, vpliva torej v enaki meri tudi na konsum mesa v Ljubljani. PRESKRBA LJUBLJANE Z MESOM Trgovina in promet s klavno živino Klavno živino, ki jo rabijo za deželo in za manjša mesta, kupujejo mesarji v svoji neposredni in bližnji okolici, kolikor se more tukaj sploh govoriti o kaki živinoreji. Večja mesta in industrijska središča svojih Mestna klavnica ljubljanska* V Ljubljani smo imeli do leta 1881. skupno klav nico le za govedo; prašiče in teleta so mesarji klali doma. L. 1881. je tedanja občinska uprava odprla novo, za takratne razmere najmodernejšo skupno javno klavnico na prostoru, kjer stoji klavnica še danes. Z otvoritvijo nove klavnice se je klanje doma prepovedalo in vse vrste živali so se morale klati v novi klavnici. Z razvojem mesta in naraščanjem prebivalstva se je konsum mesa večal. Ker klavnica s svojimi primi tivnimi starimi napravami ni več zmagovala prometa, Melik, str. 421. 2 Letna veterinarska poročila za leta 1926—1935. 3 »Kronika«, letnik L, 1934. KRONIKA 103 jo je mestna občina v letih 1926. in 1927. prenovila in preuredila po najmodernejših načelih Vsa zgradba klavnice obstoji v glavnem iz dveh velikih dvoran; v prvi se kolje govedo in drobnica, v drugi prašiči. Važen oddelek zase tvori hladilnica, ki obsega 1600 m2 in ki se deli v pet oddelkov, v ohla- jevalnico, hladilnico, zmrzovalnico, nasoljevalnico in oddelek za hlajenje slanine. Važen oddelek je Iedarna z dnevno kapaciteto 10.000 kg umetnega ledu. Poleg tega ima klavnica lastni industrijski tir in neobhodno potrebne hleve. Z novo, moderno klavnico se je začela mesna indu strija v našem mestu hitro razvijati, tako, da morejo naši mesarji kriti sedaj vse krajevne potrebe; začeli pa so celo izvažati in da tekmujejo že starim in pri znanim mesnim industrijam. Posledica tega je, da je uvoz mesnih izdelkov v mesto padel in da še pada. Vzlic velikim stroškom s prenovitvijo in preuredit vijo je klavnica visoko aktivno podjetje. živinoreja v mestu Ljubljani1 Ljubljana je mesto in njeno prebivalstvo se ne peča z živinorejo. Zemlja, ki naj bi služila poljedelstvu in živinoreji, se vedno bolj spreminja v stavbišča. Le na južni, močvirni barjanski strani mesta najdemo še skromno živinorejo, kjer se pa goje v prvi vrsti samo krave molznice. Tudi prašičereja je razvita le v to liko, kolikor služi izkoriščanju raznih kuhinjskih od padkov mesta. V prvi vrsti se bavijo s prašičerejo razni veliki dobrodelni zavodi, v katerih je veliko ku hinjskih odpadkov na razpolago. Ker se v mestu živinoreja ne more razvijati, se tudi ne goje nikake pasme. Pri govedi bi bilo omeniti, da je uvedena na barju simodolska pasma in da so po izkušali posamezni kmetovalci rediti in vzgajati mon- tafonsko pasmo, ki pa se zaradi svoje občutljivosti ni obnesla. Mnogo so na tem krivi pomanjkljivi hlevi, ker ljudje pač nimajo dovolj izkustev in potrebnih denarnih sredstev za moderno in higiensko ureditev hlevov. Teleta se prodajajo, ker jih je v mestni bli žini radi ugodnih možnosti oddaje mleka neracio nalno izrejati. Radi tega se prodajajo tudi krave, kakor hitro so izmolzene. Prašiči, ki se goje, so samo nemške pasme. V mestnem okolišu ne najdemo nobene živino rejske zadruge, pač pa razna društva, ki naj zbude zanimanje za rejo malih domačih živali. V mestu imamo tudi predpisano ograjeno mrho- višče, ki zadošča potrebam mesta. Vendar bi bil po treben zavod, ki bi mrhovino termokemično uničeval, ker se je pokazalo, da je sedanje mrhovišče v veliki bližini mesta in na močvirnih tleh, v katerih zakopana mrhovina prepočasi strohni. Nadzorstvo nad živili animalnega porekla Kakor smo že prej omenili, se mora vršiti vse kla nje v mestni klavnici. Klavniške pristojbine so pre računane za amortizacijo in obrestovanje kapitala, ki je bil izposojen za preureditev klavnice in ki se mora amortizirati v 20 letih, za lastno režijo. Da dobimo sliko o klavniških pristojbinah na klavne živali, naj navedemo klavniške pristojbine v letu 1934. 1 Letna veterinarska poročila za leta 1926 1935. V. L. 1934. Klavniške pristojbine za klavno živino v kilogramih žive teže Vrsta živali Teža Pristojbina v dinarjih Govedo Nad 450 120 Pod 450 80 Prašiči Nad 100 78 Pod 100 44 Drobnica Velike 20 Male 5 Telet a 1 35 Konj i 1 70 Žrebet a 1 30 Klavnične odpadke zbira tovarna, ki izdeluje klej, kostno in krvno moko. Konfiskate odvažajo v po sebnih železnih vozovih na konjačijo, kjer jih za kopljejo. Na klavnici pregledujejo žive in zaklane živali ve terinarji, ki so samo zato od mesta nastavljeni. Promet s klavnimi živalmi na železniških postajah V obsegu mesta imamo dve železniški postaji, ki razpolagata s stalnimi klančinami. Poleg tega pa ima mestna klavnica lastno, moderno urejeno klan- čino, na kateri se razkladajo v prvi vrsti živali, ki so namenjene za zakol v mestni klavnici. Klančina mest ne klavnice je moderna in železobetonska; z majh nimi stroški se jo more čistiti in temeljito razkužiti. Posebni klavniški železniški dovlačilni tir omogoča izvoz in uvoz, nakladanje in izkladanje torej, v naj večji meri. živalski promet na tedenskih in letnih sejmih V Ljubljani imamo skupno sejmišče poleg klav nice. Za vsako vrsto živali je na sejmišču poseben oddelek. V Ljubljani se vrše samo tedenski sejmi in sicer vsako prvo in tretjo sredo v mesecu. Sejmišče zadošča popolnoma potrebam vse okolice. Sejmišče leži na ravnem prostoru in je razdeljeno na tri dele: za govedo, za konje in za prašiče. Tako ima vsaka vrsta poseben dovoz in prostor. Zakupnik sejma je mesto samo in se zatorej sejmski dohodki stekajo v mestno blagajno. Sejmišče se po vsakem sejmu čisti. Veterinarska kontrola živine se vrši pri vsakem do hodu. Kontrolo vrše mestni veterinarji. Drugih sej mišč v pomeriju mesta ni. Za prigon živali se plačuje sejmska pristojbina. Pri prodaji odnosno nakupu plača kupec za prenos last nine na živinskem potnem listu takso po zakonu o taksah in pristojbinah. V Ljubljani je vsaka preprodaja živali izven sej mišča prepovedana. Kupovati ali prodajati se sme samo na živinskih sejmiščih, kadar je sejem, ali na domu. Poleg sejmišča stoji pred klavnično upravo javna tehtnica, ki je last mestne klavnice. Prevoz živali in živalskih surovin z motornimi vozili Iz vse dravske banovine se dovažajo z avtomobili v Ljubljano v prvi vrsti teleta, v veliki množini klavni prašiči in v majhni meri tudi goved. 104 KRONIKA Avtomobil je najhitrejše in v gotovih primerih (pri večji množini živali) tudi cenejše prevozno sredstvo. Zato se uporabljajo tudi tam, kjer bi se mogel trans port vršiti tudi po železnici. Ves razvoj prometa s klavno živino kaže na to, da se bo železniški transport omejil samo na zelo oddaljene kraje. Iz vseh bližnjih krajev, celo iz savske banovine, se dovaža blago z avtomobili.1 Katere dežele in v koliki meri oskrbujejo Ljubljano s klavno živino Osrednje vprašanje te razprave je, od kod se uvaža klavna živina v ljubljansko mestno klavnico. Kateri momenti igrajo pri tem glavno vlogo? Glavno vlogo pri uvozu klavne živine igra njena kvaliteta in njena cena na mestu zakola. Kvaliteta klavne živine pri nas v dravski banovini je relativno na višku. Cena ne pride toliko v poštev, ker bolj oddaljeni kraji radi transportnih stroškov le težko konkurirajo doma čemu kvalitetnemu blagu. V absolutnem merilu drži PTavilo, da se giblje dovoz na določeno točko v obrat nem sorazmerju z oddaljenostjo kraja, iz katerega se uvaža in premosorazmerno s kvaliteto klavne živine. Vse to, kar sem zgoraj izvajal, moremo spoznati iz geografske karte, ki sem jo izdelal na podlagi živin skih potnih listov, ki mi jih je dalo na razpolago za leto 1935. vodstvo mestne klavnice. (Le-to mi je za gotovilo, da se slika uvoza klavne živine vsaj v zad njih letih ni mnogo, bistveno pa prav nič spremenila.) Sicer nam živinski potni listi ne nudijo popolnoma pravilne slike, kar velja zlasti za bolj oddaljene kraje v trgovini na debelo, ker prenašajo trgovci živinske potne liste cesto od ene živali nekega sreza na drugo žival iz drugega sreza. Ta nedostatek pravilno sliko 1 Letna veterinarska poročila za leta 1926 1935. KRONIKA seveda zamegli, vendar pa je to edini način za dolo čitev, od kod in v koliki meri se uvaža klavna živina v Ljubljano. V glavnih potezah nam pa bodo ti po datki in geografska ponazoritev nudili pregledno sliko o uvozu govedi, telet, prašičev in drobnice iz posa meznih okrajev države. Kakšna slika se nam nudi, če pogledamo na geo grafsko karto, ki nam ponazoruje uvoz klavne živine v Ljubljano v letu 1935? Začnimo z govedo. Govedoreja je glavna panoga živinoreje na Sloven skem; kvaliteta je na visoki stopnji.2 Največ govedi uvažamo iz ljubljanskega, litijskega in novomeškega okraja; samo na te tri okraje odpade skoraj polovica vsega uvoza. V večji razdalji sledijo okraji Krško, Kočevje, Logatec, Laško, Dolnja Lendava, Karlovec, Kamnik in Črnomelj. Drudi okraji pridejo le v manj ši meri v poštev. Vidimo, da je uvoz goveje živine omejen v veliki večini na slovenske okraje. Uvaža se goved v glavnem iz okrajev, ki leže vzhodno in jugovzhodno od Ljubljane. Brez dvoma moramo glavni vzrok temu pojavu iskati v cenenem transportu (dogon živine po cestah). Ljubljana je za te okraje najvažnejši trg, kar velja v posebni meri za Dolenjsko, ki ji primanjkuje večjih industrijskih, oziroma mestnih središč. Malo, skoraj nič ni udele žena pri uvozu gorenjska stran (okraja Radovljica in Kranj), pač radi bližine meje in zlasti radi relativno velikih industrijskih središč (Jesenice, Kranj, Tržič itd.), ki absorbirajo celoten izvoz govedi. Isto moremo trditi za okraje blizu in v okolici velikih mestnih in industrijskih središč na vzhodu (Trboveljski revir, Maribor, Celje, Zagreb). 1 Dr. J. Mal: »Slovenci v desetletju 1918 28«; razprava J. Jovana: »Glavne produktivne sile v gospodarstvu Slo venije«, Ljubljana, 1928, str. 506. 105 Teleta se uvažajo v največji meri iz ljubljanskega, kamniškega in novomeškega okraja; na te tri okraje odpade dobra polovica celotnega uvoza telet v Ljub ljano. V večji razdalji zopet sledijo okraji Ljutomer, Ptuj, Kočevje, Litija, Celje, Brežice, Gornji grad, Dol nja Lendava, Krško in čakovec. Geografska karta nam pokaže, da obstojata dve med seboj ločeni zoni, odkoder se teleta uvažajo; ena, večja, se zbira s svo jimi okraji okoli Ljubljane, v glavnem na teritoriju bivše ljubljanske oblasti, druga, manjša, leži v sub- panonskem, oziroma panonskem pasu v severnem delu slovensko-hrvatske meje. V ljubljanski zoni igra važno vlogo zopet ceneni transport, odloča pa deloma, vsaj v okviru te skupine, tudi drugi moment — mlekarstvo. Zlasti v ljubljan skem in kamniškem okraju je mlekarstvo lepo raz vito, predvsem radi bližine mesta kot glavnega kon- sumenta. V takih primerih je mlekarstvo bolj renta bilna panoga gospodarstva kot čista živinoreja in se zatorej telet ne izplača vzrejati v odraslo govedo; zato jih poprodajo. Drugi, sicer manjši, z geografskega vidika pa zani miv in značilen predel tvori subpanonska, oziroma panonska zona (Ljutomer, Ptuj, Dolnja Lendava, čakovec, Prelog, Varaždin itd.). To je predel vino gradov in polj, pa tudi predel pašnikov in travnikov z močno razvito govedorejo.1 Govedo se uporablja predvsem za vozno živino; to in sistem »gmajn«, skup nih, slabo gojenih pašnikov, povzroča, da krave niso ali pa da so le slabo dojilne. Radi nizkih cen se gove doreja celo opušča in se prehaja vedno bolj h kmetij stvu. Vsi ti momenti vplivajo na velik izvoz telet. Na velik tuzemski izvoz vplivajo brez dvoma tudi nove državne meje na severu in severozapadu, ki so zavrle izvoz proti severu in ga usmerile na jug, in pomanj kanje večjih naselbin z urbanskim prebivalstvom. Med obema zonama je skoraj prazen pas in to ne samo za izvoz telet v Ljubljano, temveč tudi za ostale vrste klavnih živali. Govedoreja in živinoreja sploh tukaj ni tako razvita kot v zgoraj opisanem predelu,1 obilo je pa tukaj tudi industrijskih in mestnih središč (Trbovlje, Zagreb, Savinjska dolina, Maribor in gosto naseljeni kraji'med temi središči). Prašiči se uvažajo iz treh ločenih predelov, ki leže okoli ali blizu Ljubljane, iz okrajev v panonskem pre delu v zapadnem vojvodinskem delu dunavske ba novine. Dobro četrtino (okoli 6500 glav) vseh prašičev uvaža Ljubljana samo iz novomeškega okraja; veliko število prašičev, a seveda dosti manj kot iz novo meškega, uvaža Ljubljana tudi iz ljubljanskega, 1 »Glasnik ministarstva poljoprivrede«, Beograd, julij - september 1929; B. Miloševič: »O stanju stočarstva u na-šoj Kraljevini od 1920 do 1928«. litijskega in krškega okraja (1000—2000 glav); ostali okraji v tej zoni sodelujejo le v manjši meri. Na prvi pogled preseneča novomeški okraj, a vedeti moramo, da je bila prašičereja tod že pred vojno močno razvita, saj so se prašiči izvažali v industrijske predele bivše Avstrije, zlasti na Dunaj in na češko.2 Po vojni je izvoz skoraj prenehal in kot edini bližnji trg je prišel in še prihaja v poštev Ljubljana. Prašiči v ljubljanski zoni so tkzv. mesnati prašiči, to pa zaradi svojstva krmil, ki jih slovenski kmet tod prideluje (krompir, repa, pesa, koleraba, korenje). Drugo zono tvorijo predeli v severozapadnem delu savske banovine, okoli Križevcev in Koprivnice, dveh, v tem delu pri uvozu najbolj udeleženih okrajev. Od tod uvažajo zlasti mlade prašiče. Mastne prašiče uvažamo iz tretje zone, iz zapadnega vojvodinskega predela dunavske banovine. Za gojenje mastnih prašičev je potrebna tečna hrana, zlasti koruza in ječmen, in tega v teh predelih ne primanj kuje. Največ uvažajo teh prašičev iz okrajev Sremska Mitrovica, Odžaci, Novi Sad in Kula (od 1000 do 2000 prašičev). Drobnice uvažajo največ iz okrajev Kamnik, Gornji grad, Novo mesto in Litija, v manjši meri tudi iz okrajev Kočevje, Slovenj Gradec in Logatec. V glavnem moremo razdeliti te okraje v dve zoni. Prva, alpinska zona, obsega okraje Kamnik, Gornji grad in tudi Slovenj Gradec. Svojčas so redili v alpskih predelih drobnico na veliko, danes pa le v manjši meri,3 vendar pa ti okraji še vedno daleč nadkriljujejo nealpinske okraje v bližini, kar razvidimo tudi iz uvoza. Kamnik sani dobavlja Ljubljani skoraj polovico (okoli 1400), z Gornjim gradom pa okoli 2h vse drobnice. Drugi predel uvoza leži zopet v dolenjski, oziroma južni in jugovzhodni smeri. Na prvem mestu stoji novomeški okraj, potem pa litijski in kočevski. Tod se že pozna vpliv mediteranskega področja, področja, kjer ovce- in kozereja odločno prevladujeta nad osta limi panogami živinoreje. še en predel je, odkoder se je uvažala drobnica v Ljubljano. To sta predvsem podunavski in požarevački okraj v severni Srbiji, v dunavski banovini. Od tod se je uvažala drobnica v mestno klavnico, a zaklana drobnica je bila transportirana naprej v inozemstvo; ta primer za nas torej ne pride v poštev. Od govede odpade 79'5% na dravsko, 19'6% na savsko, 0'9% na ostale banovine. Od telet odpade 81% na dravsko, 18'6% na savsko banovino. Od prašičev odpade 54% na dravsko, 23% na dunavsko, 12% na savsko, 1 % pa na ostale banovine. Od drobnice odpade 91% na dravsko, 9% pa na savsko banovino. 2 Mal - Jovan, str. 507. 3 Mal-Jovan, str. 508. Vrsta živali Govedo . . . Prašiči . . . Teleta .... Drobnica . Gibanje Januar 693 2.774 1.314 144 Februar 569 1.811 1.230 110 uvoza Marec 616 1.924 1.442 561 klavne April 801 1.684 1.571 934 živine Maj 792 1.704 2.065 523 v Ljubljano Junij 768 2.177 2.225 274 Julij 768 1.450 1.556 104 v mesecih leta Avgust 768 1.992 1.810 87 Sept. 756 2.312 1.715 118 1935.: Oktober 783 2.825 1.627 89 Nov. 703 2.414 1.401 109 Dec. 597 5.083 1.328 64 L. 1935. skupaj 8.564 28.150 19.284 3.117 106 KRONIKA Konsum mesa v mestu Ljubljani Pri vprašanju, koliko konsumira Ljubljana mesa, zadenemo na velike težave v statistiki. Mestna klav nica vodi statistiko le o številu v mestni klavnici za klane živine, o zaklani vpeljani živini in deloma o izvozu mesa iz mesta; druge podatke o izvozu mesa mi je dal na razpolago mestni tržni urad. Podatke o mesu, ki prihaja v Ljubljano, a ne preko mestne klavnice, temveč preko mitnice, mi je dal na razpo lago mestni dohodarski urad. Začnimo s številom v mestni klavnici zaklane in vpeljane živine. Pričujoči statistiki nam predočujeta število zakolov v mestni klavnici ljubljanski v letih 1928. do 1935. in število v mestno klavnico vpeljane zaklane živine v letih 1929. do 1935. Število v mestni klavnici zaklane živine v letih 1918. do 1935. Leto 1918 1919 1920 1921 1922 1923 1924 1925 1926 1927 1928 1929 1990 1931 1932 1933 1934 1935 Voli 12.829 4.923 4.905 11.250 7.626 6.641 4.936 5.066 5.365 5.203 5.228 4.898 4.542 4.860 5.534 5.816 5.339 5.456 Krave 2.390 812 1.260 2.353 4.223 2.685 1.922 1.857 2.595 2.882 2.606 4.491 3.072 2.563 2.312 2.737 2.909 2.767 Biki 237 280 1.020 377 107 108 130 86 149 lil 219 272 308 SOS 412 386 S38 341 Teleta 1.964 6.417 9.053 14.228 10.681 6.724 7.626 11475 12.901 10.453 10.990 9.174 9.492 12.257 14.998 14.194 13.728 15.922 Prašiči 1.573 10.965 15.524 19.477 16.788 11.804 13.742 17.039 19.296 20.999 21.904 22.462 24.312 28.141 27.296 25.116 23.253 26.787 Konji 211 276 189 269 296 302 308 285 451 516 628 712 519 S27 156 114 95 113 Drobnica velika 1.159 1.367 1.980 2.828 5.575 3.830 2.779 1.846 1.783 1.745 1.627 1.782 2.068 1.237 925 892 651 478 mala 116 667 640 852 709 439 975 795 1.172 623 867 923 1.327 1.805 1.717 1.636 2.135 1.485 Skupaj 20.479 25.707 34.571 51.634 46.005 32.533 32.418 38.449 43.712 42.571 44.069 44.714 45.640 51.493 63.350 50.890 48.448 53.849 VIL V mestno klavnico vpeljana zaklana živina v letih 1924. do 1935. Leto 1924 1925 1926 1927 1928 1929 1930 1931 1932 1933 1934 1935 Prašiči 3.495 2.903 2.258 2.597 2.273 3.181 2.095 1.236 1.800 1.381 676 363 Teleta 4.335 2.903 3.365 5.154 4.357 4.903 3.712 2.976 4.311 4.431 3.262 3.322 Govedo 57 38 15 18 20 42 23 16 8 3 6 12 Drobnica velika 106 57 113 110 118 71 47 20 8 23 mala 1.272 1.623 1.499 1.933 1.630 1.638 1.560 1.521 1.080 1.080 754 1.1 54 KRONIKA Promet s klavno živino v mestni klavnici v letih 1918. do 1935. Število zakolov v mestni klavnici .^—-^^ V klavnico vpeljana zaklana živina Klavno živino, t. j. živo težo klavnih živali moramo sedaj reducirati na mrtvo ali čisto težo, ker edino ta pride pri konsumu mesta v poštev. Kakšnih norm se bomo tukaj poslužili? Pomagajmo si zaenkrat s pri meri ! Hengst je pri lipskih klavnicah v letu 1903. določil povprečno težo klavne živine na večjem številu živali. VIII. Lipske klavnice: Razmerje med živo in mrtvo težo klavnih živali v letu 1903. Vrsta živali Voli . . . Biki . . . Krave . . Teleta . . Prašiči Ovce . . Živa Število živali 9.518 4.119 5.067 14.897 6.823 5.471 teža povprečna teža po kosu 695-8 kg 647-9 , 560-0 „ 69-6 , 107-3 „ 53-6 „ Mrtva teža Število živali 80.115 20.553 62.689 6.653 146.205 25.281 povprečna teža po kosu 374-6 kg 366-0 „ 277-8 „ 44-0 „ 89-9 „ 29-0 , Povprečna mrtva teža v % žive teže 53-8 56-5 49-6 63-3 83-8 54-3 107 Nemški državni higienski zavod je postavil 1. 1913. sledeče norme za povprečno mrtvo težo posameznih živali: voli 300 kg, biki 310 kg, krave 240 kg, mlado govedo 185 kg, teleta 90 kg, prašiči 85 kg, koze 16 kg. V mestni klavnici so mi dali za leto 1934. sledeče norme o povprečni mrtvi teži posameznih živali na razpolago: voli 277 kg, biki 286 kg, konji 200 kg, krave 184 kg, teleta 50 kg, prašiči 90 kg, velika drob nica 12—16 kg, mala drobnica 4—6 kg. Te številke lahko mirno raztegnemo tudi na ostala leta, ker se teža klavnih živali v teh letih ni mogla bistveno spremeniti. Kako se je torej gibal konsum mesa v mestu Ljub ljani v povojnih letih? Naj govorijo številke. Omenim naj že sedaj, da bom obravnaval konsum mesa v letih 1925. do 1935., ker so mi le za ta leta na razpolago kolikor toliko pravilne številke. IX. V mestni klavnici zaklana živina v kg čiste teže: Na posamezne vrste mesa odpade: Leto Zaklana živi na v kg č. t. Leto Zaklana živi na v kg č. t. 1925 3,984.580 1931 5,165.614 1926 4,534.944 1932 5,359.668 1927 4,574.742 1933 5,334.274 1928 4,689.752 1934 4,956.792 1929 4,948.654 1935 5,389.096 1930 4.647.864 Skupaj 53,586.980 X. V Ljubljano uvožena zaklana živina in meso v kg čiste teže: Leto Uvožena živi na v kg č. t. Leto Uvožena živi na v kg č. t. 1925 578.096 1931 433.364 1926 548.572 1932 647.053 1927 670.982 1933 480.236 1928 592.856 1934 865.000 1929 710.844 1935 330.892 1930 548.704 Skupaj 5,800.598 XI. Iz Ljubljane izvožena zaklana živina in meso v kg čiste teže: Leto Izvožena živi na v kg č. t. Leto Izvožena živi na v kg S. t. 1925 266.530 1931 337.628 1926 390.978 1932 250.887 1927 357.900 1933 154.068 1928 403.697 1934 319.916 1929 545.957 1935 379.480 1930 466.954 Skupaj 3,873.890 Torej: XII. Absolutni konsum mesa v mestu Ljubljani v letih 1925. do 1935. Leto Meso v kg č. t. Leto Meso v kg č. t. 1925 4,296.146 1931 5,261.350 1926 4,686.538 1932 5,655.839 1927 4,887.824 1933 5,660.441 1928 4,879.001 1934 5,001.876 1929 5,113.541 1935 6,339.508 1930 4,729.614 Skupaj 56,513.688 To so absolutne številke o konsumu mesa v mestu Ljubljani. Vendar absolutne številke nam ne morejo dati pravilne slike, dajo nam jo lahko samo relativne. Koliko mesa konsumira torej ljubljanski konsument letno? če se naslonimo na občo državno statistiko iz leta 1921., na izredni popis mesta v letu 1928. in na po datke policije v letu 1934., nam daje gibanje prebi valstva sledečo povprečno sliko: 108 KRONIKA XIII . Absolutn i konsu m mes a p o posamezni h vrsta h v leti h 1925 . d o 1935 . * Meso , k i s e m u n e mor e določit i vrsta ; + = uvo z preseg a izvoz , — = izvo z preseg a uvoz . Absolutni konsum mesa v mestu Ljubljani v letih 1925. do 1935. in promet s klavno živino in mesom v kilogramih čiste teže. XIV. Ljubljana: gibanje Leto Število prebivalstva Leto Število prebivalstva Leto Število prebivalstva prebivalstv 1921 53.291 1927 56.570 1933 62.323 1922 53.840 1928 57.116 1934 63.600 a v letih 1921. do 1923 51.386 1929 58.001 1935 64.880 1924 54.932 1930 58.885 - - 1925 65.478 1931 59.770 — - 1935. 1926 56.024 1932 61.046 — - Vzporedimo sedaj absolutni konsum mesa in gi banje prebivalstva mesta Ljubljane v letih 1925. do 1935! Tako bomo dobili sliko o relativnem konsumu mesa v našem mestu, koliko mesa pride na vsakega konsumenta in kakšne vrste. V mestni klav nici zaklana živina v kg čiste teže Absolutni kon sum govejega mesa v kg čiste teže Absolutni kon sum prašičjega mesa v kg čiste teže 1 — 1 — 1 — Absolutni kon sum telečjega mesa v kg čiste teže ++++++ Jz Ljubljane iz vožena zaklana živina in meso v kg čiste teže X- •X- V Ljubljano uvo žena zaklana živina in meso v kg čiste teže LETN O POVPREČN O — * > 1 193 5 193 4 193 3 193 2 193 1 193 0 192 9 192 8 192 7 192 6 192 5 Let o 41- 0 34- 8 32- 7 9-8 8 37- 3 34- 5 32 5 CN TO 39- 8 ib TO 35- 7 cb TO CN TO Govej e mes o v k g . . TO s 6 •je 6 0-4 9-0 ib 13- 2 14- 4 8-8 1 14- 9 15- 8 1-1 12-7 2-0 2-5 2-2 t^ 9-1 p Konjsk o mes o v k g 10- 7 0-0 1 13- 4 •8-2 1 14- 5 8-2 1 Telečj e mes o v k g 41- 9 10 ib TO z-e e CN cb CO 37- 3 0 r- 5 00 cb co 36- 5 , 35- 0 10 cb TO 31- 3 CN TO 1Prašičj e mes o v k g 9-0 10 0 8-0 8-0 0-4 1« 0 O 9-0 6 1 -0- 3 00 0 + CN (N 1 O + O + O 1 -0- 9 10 —1 O rH | 1 0-5 — 1- 2 9-0 9-0 9-0 Mes o drob nic e v k g CN + r— O 1 r«. O 1 Razn o v k g 0-00 1 00 00 TO CN OO 78- 6 8-0 6 9-2 6 0-8 8 TO 6 00 2-8 8 TO ib 00 cb 00 r- TO OO 77- 4 Skupa j v k g KRONIKA 109 Absolutni k on- sum mesa v kg čiste teže Relativn i konsu m mes a v mest u Ljubljan i v leti h 1925 . d o 1935 . Koliko posameznih vrst mesa je odpadlo na posameznega konsumenta. Prašičje meso v kg čiste teže Goveje . „ . , •— Telečje „ . „ , Na posameznega konsumenta odpade Primerjamo sedaj konsum mesa v Ljubljani z onim v nekaterih drugih mestih, za katera so mi bile na razpolago bolj ali manj popolne statistike, ki sem jih preračunal na spodnjo obliko. Za jugoslovanska mesta take statistike žal ni. Letni konsum mesa in njegovih glavnih vrst na enega prebivalca v nekaterih mestih. Mesto Frankfurt a.Main''1 Magdeburg3 . . . Za leta 1925—193& 1927—1934 1902 1907—1913 1925—1934 Goveda kg - 24 21 35 - % 35 38 33 44 31 Teleta kg - 6 3 8 % 10 10 5 10 12 Prašiči kg - 28 35 27 % 46 43 56 35 19 Drobnica kg — 2 1 % 2 3 1 30 Skupa j I kg Z 64 63 _» Analizirajmo te rezultate in jih skušajmo povezati med seboj v vzročno zvezo! Kakšno sliko nam bo nudila primerjava in kaj spoznamo iz nje? Vidimo prvič, da konsum mesa v Ljubljani (84'8 kg) močno presega onega v nemških mestih Frankfurt a. Main (64 kg), Magdeburg (63 kg), da se pa konsum mesa na predvojnem Dunaju (79 kg) močno pribli žuje ljubljanskemu. Drugič vidimo iz naše primerjave, da se Ljubljana in ostala mesta razlikujejo med seboj tudi v porabi posameznih vrst mesa. Dočim si v Ljubljani vzdržu jeta konsum govejega in prašičjega mesa ravnotežje (41'0% : 41"9%), se konsumira v nemških mestih na splošno mnogo več prašičjega mesa kot govejega (Frankfurt a. M. 43% : 38%, Dresden 46% : 35%, Magdeburg 56% : 33%). Pač pa kaže predvojni Dunaj nasprotno tendenco, saj odpade tukaj več konsuma na goveje meso kot na prašičje (44% : 35%). V bol garskem glavnem mestu Sofiji pa zopet prevladuje goveje meso nad prašičjim (31% : 69%). Odgovor na zgornje ugotovitve nam daje deloma naša statistika o stanju živinoreje v važnejših evrop skih državah (statistika IV.). Ta statistika nam pravi, da moramo pri iskanju vzroka za višino mesnega kon suma polagati veliko važnost na stanje živinoreje v državi v poštev prihajajoči dobi. Vendar je tudi drža va navadno prevelika enota za presojanje konsuma mesa. To velja zlasti za Jugoslavijo, ki jo sestavljajo v vsakem oziru zelo raznolike pokrajine, ne toliko pa za Nemčijo in Bolgarijo, ki sta mnogo bolj homogeni državi; v manjši meri moremo to trditi za staro Av- stro-Ogrsko. Tako državo kot je Jugoslavija, moramo torej raz deliti v posamezne zone, ki pridejo pri konsumu mesa v poštev. To smo že prej storili in videli, da je v severnih predelih države živinoreja in tudi govedoreja mnogo bolj razvita kot v ostali državi. To dejstvo i »Dresden in Zahlen, 1934 und 1935«, Dresden, 1936. 2 »Statistische .lahresiibersichten der Stadt Frankfurt a. Main, 1928/29—1934/35«, Frankfurt a. Main, 1930—36. 3 Dr. V. Stang u. Dr. D. Wirth: »Tierheilkunde und Tierzucht«, Berlin - Wien, 1931. 4 »Statistisches Jahrbuch der Stadt Wien, 1910—12«, Wien, 1912—15. 5 Annuaire statistiqtre du Rovaume de Bulgarie«, Sofia, 1935. 110 KRONIKA potiska seveda razmerje med prebivalstvom in šte vilom živine, tudi goveje, močno v korist »prečanov«. Prebivalstvo teh predelov in torej tudi teh mest stoji tudi drugače na višji gospodarski in kulturni stopnji, kot prebivalstvo v južnih predelih države, njegov življenjski standard je mnogo višji. Vse te momente moramo upoštevati tudi pri našem razmotrivanju o konsumu mesa v Ljubljani in s tega vidika gledano nam nudi primerjava z gornjimi mesti precej dru gačno sliko, kakor bi nam jo nudila primerjava z ozirom na vso Jugoslavijo. Če torej vse resumiramo, moremo še enkrat ugoto viti, kako veliko vlogo igra stanje živinoreje v določeni državi oziroma deželi pri konsumu mesa; drugi mo menti sliko le modificirajo in je bistveno ne izpreme- nijo. V Nemčiji leži poudarek na prašičereji, manj na govedoreji; od tod tudi večji konsum prašičjega mesa. Predvojni Dunaj nasprotno pa je bil središče države z velikim in bogatim agrarnim sektorjem, z dobro razvito živinorejo; od tod tudi temu primeren konsum. Današnji, povojni Dunaj, bi nedvomno kazal dru gačno sliko o konsumu prašičjega in govejega mesa, pa tudi o konsumu mesa sploh. V Sofiji odločno pre vladuje konsum govejega mesa nad prašičjim, pač znak, da je prašičereja v Bolgariji na dokaj nižji stopnji kot govedoreja, kar bi se skladalo z južnimi predeli naše države. Primerjava o konsumu telečjega mesa v Ljubljani in imenovanih mestih pa poleg tega dokazuje, da se ne smemo enostransko omejiti samo na živino rejo, temveč, da moramo upoštevati celotno gospodar sko strukturo dežele, oziroma države. Iz te primerjave vidimo namreč, da konsumira Ljubljana mnogo več teletine kot nemška mesta, pa tudi kot predvojni Dunaj in Sofija (Ljubljana 15"6%, Frankfurt a. Main 10%., Magdeburg 5%, Dunaj 10%, Sofija 12%). Dvoje momentov igra pri tem važno vlogo: 1. Stanje živinoreje v Nemčiji in v Jugoslaviji, oziroma v bližnji in daljni okolici Ljubljane. 2. Poklicna sestava pre bivalstva v nemških mestih in v Ljubljani. Ljubljana je upravno in kulturno središče Slovenije, oziroma dravske banovine, s slabo razvito industrijo; njeno prebivalstvo se izživlja torej predvsem v me ščanskih poklicih. Prebivalstvo opisanih nemških mest pa je v veliki meri sestavljeno iz delavskih, proletar- skih elementov, z relativno mnogo nižjim standardom kot ga ima ljubljanski meščan. Ta moment igra veliko vlogo pri prenašanju težišča konsuma na slabše vrste mesa, pa tudi pri celotnem konsumu mesa sploh. Ta zadnji moment je nedvomno velike važnosti tudi pri predvojnem Dunaju z njegovo močno raz vito industrijo in njegovimi številnimi delavskimi predmestji, zlasti, ker tukaj prvi moment v glavnem odpade. Nasprotno pa leži pri Sofiji kot pri Ljubljani poudarek v prvem momentu, dočim drugi moment odpade. Gledano v razmerju govejega mesa do teleč jega, se konsum telečjega mesa med obema mestoma ne razlikuje. KRONIKA Povprečne tržne cene nekaterih važnejših vrst mesa v letih 1925. do 1934. Tako vidimo, da tudi v našem primeru splošnega gospodarskega in kulturnega razvoja ne gre zane marjati. Pri drobnici, oziroma pri konsumu ovčjega in koz jega mesa opazimo zanimivo razliko med nemškimi mesti, Dunajem, pa tudi Ljubljano na eni in Sofijo na drugi strani. Kar 30% od celotnega konsuma mesa odpade v Sofiji na ovčje in kozje meso, zopet znak živinorejske strukture v Bolgariji in tudi sorodnih balkanskih predelih. Navedli smo dovolj primerov, da moremo gornja izvajanja v glavnem aplicirati na vsa mesta in indust rijska središča, na vsa konsumna središča sploh in to ne samo pri nas in zgoraj imenovanih mestih in dr žavah, temveč tudi drugod po svetu. Pobavimo se še nekoliko s konsumom mesa v Ljub ljani, z gibanjem konsuma v posameznih letih namreč. Od 1925 do 1929 se konsum mesa v glavnem dviga, dokler ne pride v letu 1930. do zastoja in padca. Leti 1931. in 1932. stojita v znamenju ponovnega močnega dviga. Naslednji dve leti, leti 1933. in 1934. pride zopet do padca konsuma, dočim zaznamuje leto 1935. majhen dvig. Brez dvoma so vsa ta kolebanja v zvezi z gospo darsko krizo, ki je nastopila po 1929. letu. Dvigi in padci so najbrže v zvezi z različnimi stopnjami krize in z njenim različnim učinkom na kmetsko in mestno prebivalstvo, pa tudi z zmanjšanjem, oziroma pove čanjem izvoza klavne živine v inozemstvo v teh letih. K zaključku te razprave naj pridenem še statistiko o gibanju povprečnih letnih cen važnejših vrst mesa; to seveda le v toliko, v kolikor so mi bili na razpolago statistični podatki. Literatura: 1. Dr. A. Posfolka u. Dr. H. Messner: »Lebensmil tel-polizei«, Wien - Leipzig, 1911. 2. Dr. V. Stang u. dr. D. Wierth: »Tierheilkunde und Tierzucht«, Berlin - Wien, 1931. 3. »Deutsche Schlachthofzeitung«, Kirchhain, 1934. 4. Dr. R. Ostertag: »Lehrbuch der Schlachtvieh- und Fleischbeschau«, Stuttgart, 1932. 5. Dr. R. Edelman: »Lehrbuch der Fleischhygiene, Jena, 1914. 6. A. Rotter: »Handbuch der osterreichischen Veteri-nar-Vorschriften«, Wien, 1906. 7. Dr. R. StandfaB: »Bakteriologische Fleischbeschau«, Berlin, 1928. 8. Dr. O. Schwarz: »Rau, Einrichtung und Betrieb offentlicher Schlacht- und Viehbofe«, Berlin, 1898. 10. C. Hanfland: »Die amerikanische Fleischindustrie«, Leipzig, 1929. 11. »Kronika«, letnik L, 1934. 12. Dr. L. Kocjan: »Pomen veterinarstva za živinorejo Jugoslavije«, Ljubljana, 1933. 13. »Glasnik ministarstva poljoprivrede«, Beograd, 1932. 14. Dr. J. Mal: »Slovenci v desetletju 1918—1928«; raz prava J. Jovana: »Glavne produktivne sile v gospodarstvu Slovenije«, Ljubljana, 1928. 15. Dr. H. Bobek: »Innsbruck, eine Gebirgsstadt, ihr Lebensraum und ihre Erscheinung«, Stuttgart, 1928. 16. Anton Melik: »Slovenija«, II, Ljubljana, 1936. 17. »Poljoprivredna godišnja statistika za godinu 1935«, Beograd, 1936. 18. B. Miloševič: »O stanju stoearstva u našoj Kralje vini od 1920 do 1928«. »Glasnik ministarstva poljopri vrede X, oktobar - decembar 1932«, Beograd, 1932. 19. »Bezultati popisa domače stoke u kraljevini SHS g. 1921«, Sarajevo, 1927. 20. »Dresden in Zahlen, 1934 und 1935«, Dresden, 1936. 21. »Statistische Jahresberichten der Stadt Frankfurt a. Main, 1928/29—1934/35«, Frankfurt, 1930—36. 22. »Statistisches Jahrbuch der Stadt Wien, 1910—12«, Wien, 1912 15. 23. »Annuaire statistique du Rovaume de Bulgarie«, Sofia, 1935. XVI. Povprečne letne tržne cene mesa in mesenih izdelkov v letih 1925. do 1935. 1 k g stan e dinarje v Leto Mes o Pljuč a Klobas e Mas goveje I • H . n . H prekajeno I. . . . II. . . . koštrunovo . . . telečja debrecinske . . . suhe kranjske. 1925 20-33 16-67 25-22 21-89 21-83 21-94 35-54 32-45 16-09 11-21 7-78 22-98 12-57 47-68 38-08 61-88 31-26 1926 18-00 15-00 20-00 16-73 23-71 20-25 32-44 28-80 14-04 8-08 7-00 19-67 10-21 42-25 35-00 64-88 25-56 1927 18-67 14-71 21-31 21-79 26-15 21-37 30-95 26-25 13-50 8-00 8-00 19-03 10-00 40-00 32-14 50-00 25-11 1928 18-29 15-71 21-25 19-00 25'00 21-19 31-25 26-25 13-50 8-00 7-28 20-00 10-00 40-00 32-00 50-00 28-74 1929 18-45 17-48 23-23 20-24 25-38 21-25 31-25 26-47 14-00 8-00 7-00 19-65 10-00 40-00 31-00 50-00 30-79 1930 19-00 17-00 24-42 20-67 22-42 22-30 29-92 26-27 14-50 9-08 7-29 20-84 20-00 41-42 31-71 49-83 20-84 1931 15-32 13-64 18-00 15-22 20-85 17-09 24-39 1912 13-14 7-64 7-00 17-54 9-00 28-28 29-58 35-00 17-59 1932 10-57 8-57 13-19 10-22 15-50 10-92 16-50 13-21 8-00 6-00 7-00 — 9-00 22-00 22-00 30-00 15-70 1933 10-26 8-31 14-05 10-66 17-09 12-54 20-85 15-75 8-08 6-00 6-00 10-84 8-25 25-00 18-77 27-50 18-25 1934 10-02 8-17 13-25 11-17 16-01 12-00 20-26 16-46 8-52 6-00 4-83 u-oo 7-83 16-55 18-04 24-25 17-50 112 KRONIKA