(c^ ^ y GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA LITOSTROJ LETO XV. LJUBLJANA, NOVEMBER 1974 ŠTEVILKA 11 Uspeh dogovarjanja z elektrogospodarstvom Že dve desetletji boleče pogrešamo sporazum z elektrogospodarstvom, ki bi upošteval interese LITOSTROJA kot proizvajalca strojne opreme za hidroelektrarne ... Podpisani »mali« sporazum pomeni začetek dogovarjanja ter tesnega in načrtnega sodelovanja med domačimi proizvajalci opreme za elektroenergetske objekte in elektrogospodarstvom kot koristnikom njihovih proizvodov. V njem se JUMEL in JUGEL med drugim obvezujeta skleniti s amoupravni sporazum o dolgoročnem sodelovanju. Ta samoupravni dokument bo v duhu nove ustavne ureditve krojil prihodnost dokajšnjega dela našega gospodarstva in bo zato izredno pomemben. Skrbno ga bo treba pretehtati, da bo ščitil interese vseh organizacij združenega dela tako na strani proizvajalcev kot pri elektrogospodarstvu in jih uskladil s splošnimi interesi naše družbe kot celote. Stališča LITOSTROJA o vprašanju preskrbe z električno energijo, ki naj bi ga reševali sproti, prvenstveno z domačimi energetskimi viri in predvsem z zaposlovanjem domače industrije, so bila vseskozi istovetna z interesi naše celotne družbe. Zaradi tega si moramo prizadevati, da bo samoupravni sporazum med JUMEL in JUGEL polno upošteval naše interese. Bolje pozno, kot nikoli! čedtitcuno L dn UL ! ineuu repui *»»»»»»*********»**********»*************»****4 Pobuda Uradnega lista Lansko leto 13. septembra je zvezni uraJdni list objavil odlok zvezpega izvršnega sveta o možnosti uvažanja opreme, delov in materiala za nove elektroenergetske proizvodne in prenosne naprave, ki naj bi bile zgrajene do leta 1978. do znižani carinski stopnji. Odlok'jasno poudarja, da prihaja nižja carina v poštev samo s pogojem, če domača industrija omenjene opreme, delov in materiala ne izdeluje in ne more dobaviti. Zato je odlok zahteval, da elektrogospodarstvo do 30. oktobra 1973 predloži predstavnikom domačih proizvajalcev program zgraditve novih elektroenergetskih objektov do leta 1976 in sklene z njimi sporazum o uvozu potrebne opreme. Sporazum naj bi bil podpisan do konca leta 1973. Namera tega odloka je bila očitna. Spričo pomanjkljive preskrbe z električno energijo, ki je nedavno povzročila mnoge redukcije električne energije in s tem tudi znatno gospodarsko škodo, je hotel graditeljem novih elektrarn pomagati do potrebne opreme z nižjo ceno kot posledico znižanja carine za približno 20 % dn s tem pospešiti postavljanje novih proizvodnih agregatov. Po drugi strani pa odlok ni prezrl interesov domačih proizvajalcev ustrezne opreme, ki jih je zaščitil z omenjenim pogojem za pridobitev pravice do nižje carinske stopnje. V Litostroju smo odlok zveznega izvršnega sveta toplo pozdravili, ne samo zaradi njegove osnovne namere, temveč predvsem zaradi možnosti odprtega razpravljanja z elektrogospodarstvom, ki naj v duhu novih ustavnih načel preide v samoupravni sporazum, obvezen za obe strani. Prav tak sporazum z elektrogospodarstvom, ki bi upošteval naše interese kot proizvajalca strojne opreme za hidroelektrarne, smo že dve desetletji boleče pogrešali... Derbi JUMEL: JUGEL Ko 'se spominjamo na začetek razgovorov lansko jesen v Beogradu, se nam športno izrazoslovje niti ne zdi pretirano. Imeli smo vtis, da za mizo nista sedla dva poslovna družabnika, ki naj odprto in iskreno uskladita svoje želje in hotenja, temveč dve nasprotujoči si moštvi, ki skušata drug drugega premagati in mu vsiliti svojo voljo. Organizacije združenega dela strojne in eilektrostrojne industrije so zastopali predstavniki JUMEL kot jugoslovanskega poslovnega združenja te industrije, na nasprotni strani pa so sedli k razgovorom zastopniki JUGEL kot predstavniki organizacij združenega dela jugoslovanskega elektrogospodarstva. Ti prvi razgovori so neposredno sledili obdobju, ko so nekateri investitorji mimo jugoslovanskih proizvajalcev odšli v inozemstvo po nakup opreme za nove elektrarne. Če se omejimo samo na hidroelektrarne, moramo najprej navesti Elektrarne na Vlasini, ki so turbine za 2. fazo izgradnje HE Vrla I, II, III in IV kupile na Češkem (turbine za 1. fazo teh elektrarn je dobavil Litostroj že v letih 1953 do 1957!). Isti investitor je na Češkem podpisal tudi pogodbo za dobavo črpalk za akumulacijsko črpalno postajo Lisino, čeprav bi take črpalke lahko izdelali tudi doma. Investitor črpalne elektrarne Čapljina je zaupal naročilo za Francisove črpalne turbine Rivi v Milanu, ne da bi poskušal za domačega proizvajalca doseči vsaj primerno sodelovanje pri dobavi te strojne opreme. Naokrog so potovali še nekateri drugi investitorji... Ne moremo se znebiti vtisa, da je hotel JUGEL tako tudi nadaljevati. V začetnih razgovorih, ko je zahteval, da mora JUMEL dobavljati opremo za energetske objekte pod istimi pogoji kot inozemski proizvajalci, je poleg iste kvalitete, ustrezne cene in pravočasnosti dobave predvsem poudarjal enako ugodne kreditne pogoje; če 'le-teh domači proizvajalci ne morejo zagotoviti, naj dajo pristanek na uvoz opreme po znižani carini. Nadalje je JUGEL zahteval kar povprek pristanek na uvoz vseh hidroagre-gatov nad 20.000 kW, češ da jih domača industrija itak ne obvlada. Tako stališče elektrogospodarstva je razgovore naelektrilo. Nesmiselno in nestrokovno postavljeno mejo, ki jo je Litostroj prekoračil že leta 1954 s turbi- nami po 22.800 kW za HE Jablanico, smo podrli v naskoku in nato predstavnikom JUGEL glasno povedali, da kvaliteta naših izdelkov ni slabša od uvožene strojne in elektrostrojne opreme, kar je več kot dokazano s turbinami in generatorji v obratovanju. Tudi smo poudarili, da se tujih konkurentov ne bojimo niti v pogledu cene niti dobavnih rokov. Kar pa zadeva kreditiranje, smo odločno zahtevali, da to vprašanje rešujeta oba, JUMEL in JUGEL in da nadaljujemo z dogovarjanjem, kot da je to vprašanje že rešeno. Trdno smo namreč prepričani v zmago spoznanja, da nismo postavili Litostroja, Metalne, Rade Končarja, Energoinvesta, Minela, Maga in drugih, da bi reševali energetsko 'krizo samo drugih in da pomeni uvažanje opreme, ki jo lahko izdelujemo doma, ne-popravljavo škodo za naše gospodarstvo. Če JUGEL vztraja na kreditnih sposobnostih domačih proizvajalcev, se lahko razidemo. Zmaguje duh sodelovanja in razumevanja JUGEL sprva ni kazal posebne volje za napredovanje razgovorov in je tudi odlašal s programom zgraditve novih elektroenergetskih objektov. Zato je trajalo nekoliko dlje, da se je JUGEL približal stališčem JUMEL in izdelal zahtevani program. Tako JUMEL kot JUGEL sta nato svoje predstavnike na razgovorih razdelila na delovne podskupine za hidroelektrarne, termoelektrarne, prenosno omrežje in dispečerske centre. Razgovori med obema združenjima niso bili več plenarni, temveč so potekali po posameznih delovnih podskupinah. Ko je dogovarjanje tako prešlo v ožji krog strokovno razgledanih ljudi, je igra obeh »moštev« postala spodobna. Na obeh straneh so prihajala do izraza strokovno podprta stališča, s čemer je zmagal tudi duh sodelovanja in medsebojnega razumevanja, ki mora biti osnova vsakega samoupravnega dogovarjanja. Litostroj se je vseskozi udeleževal razgovorov z JUGEL in njegovega predstavnika je JUMEL imenoval za svojega koordina- torja v podskupini za hidroelektrarne. Kdaj smo sporazumni z uvozom V podskupini za hidroelektrarne smo z JUGEL prav kmalu dosegli soglasje o tem, v katerih primerih domači proizvajalci privolimo v uvoz opreme za hidroelektrarne in damo pristanek na znižano carino. Takole smo se sporazumeli: 1. Soglasnost na znižano carino dajejo domači proizvajalci za tisto opremo in njene dele, ki je v Jugoslaviji ne izdelujemo. 2. Pravtako dajejo domači proizvajalci soglasnost na znižano carino za tisto opremo, ki je zaradi prezasedenosti ne morejo dobaviti v zahtevanem roku ali pa je iz tehnoloških razlogov ne morejo izdelati. Vendar dajejo domači proizvajalci v teh primerih soglasnost ob naslednjih pogojih: a) Investitor zahteva od tujega ponudnika čim večjo zaposlitev jugoslovanske industrije pri izdelavi opreme po tuji dokumentaciji in ob funkcionalni Odgovornosti tujega dobavitelja. b) Investitor v razpisnem elaboratu naglasi, da bo pri isti kakovosti ponudb izbral tistega ponudnika, ki bo v čim večjem obsegu zaposlil jugoslovansko industrijo. 3. Če ponudba tujega proizvajalca ob delni zaposlitvi jugoslovanske industrije finančno za investitorja ni sprejemljiva in ni mogoče doseči ugodne rešitve v trikotniku tuji ponudnik—domači proizvajalec—investitor, bo v pogledu znižane carine potreben poseben sporazum med JUGEL in JUMEL. 4. Upoštevajoč težki finančni položaj naših investitorjev in energetsko krizo, daje podskupina soglasnost na znižano carino tudi za opremo tistih hidroelektrarn, za katere so investitorji že sklenili pogodbe s tujimi dobavitelji, čeprav bi to opremo lahko izdelali doma in je domača industrija ne more izdelati samo zaradi tega, ker pri njej ni bila naročena. 5. Soglasnost na znižano carino je vezana na pogoj, da so elektrostrojna oprema, njeni deli in repromaterial uvoženi v ro- (Nadaljevanje na 2. str.) Priprave za gospodarski načrt 1975 Žo v mesecu avgustu so bili prvi razgovori v temeljnih organizacijah združenega dela za pripravo, gospodarskega načrta 1975. V posameznih temeljnih organizacijah združenega dela so izdelali pregled polletne realizacije in oceno izvršitve gospodarskega načrta 1974 do konca leta. Pri teh ocenah so upoštevali težave, do katerih je prišlo v proizvodnem procesu. Ocena načrta je pokazala, koliko neizvršenih obveznosti bomo prenesli v prihodnje leto. K tej oceni smo prišteli še redna naročila za leto 1975 in tako dobili obseg dela za naslednje leto. — nabavna vrednost prodanega blaga — odpis terjatev — pokrivanje upravno — prodajne režije — povečanje zalog nedovršene proizvodnje — dobiček Posamezne temeljne organizacije združenega dela so se odločile na podlagi znanih naročil za obseg proizvodnje v letu 1975, upoštevajoč pri tem svoje zmogljivosti, Sporedno z naročili posameznih TOZD so v finančno-po-slovnem računovodstvu naredili finančni plan, iz katerega je v globalu razvidno, koliko finančnih sredstev potrebujemo v prihodnjem letu, da pokrijemo vse stroške za normalno poslovan je v organizaciji združenega dela. Finalna proizvodn ja, katere nosilec -je temeljna organizacija združenega dela finalnih izdelkov, pravzaprav obsega približno 90% količinskega in finančnega angažiranja vsega poslovanja tudi v ostalih temeljnih organizacijah združenega dela, zato je najtežji del pri sestavljanju letnega plana usklajevanje vseh sodelujočih TOZD v proizvodnem procesu. Z ustanovitvijo temeljnih organizacij združenega dela smo približali odločanje neposrednemu proizvajalcu. Dejstvo, da naši končni proizvodi nastajajo v zaporednem procesu, terja zelo tesno koordinacijo oz. spoštovanje predhodnih dogovorov, čenrav so posamezne temeljne organizacije združenega dela samostojne. Tako opredeljeno eksterno realizacijo je prodajni sektor ovrednotil, izdelal pa je tudi načrt fakturiranja po mesečni dinamiki, ki jo je izdelala Temeljna organizacija združenega dela finalnih izdelkov. Podatki, ki smo jih tako dobili, so bili pozitivni, saj pokrivajo vse potrebne stroške našega poslovanja za leto 1975. Naslednja faza je bila obdelava finančnega načrta za vsako temeljno organizacijo združene- ga dela po sledečih postavkah; — direktni stroški — režijski stroški — material in storitve — amortizacija — pogodbene obveznosti — zakonite obveznosti — osebni dohodki Pri vrednotenju eksterne realizacije ni posebnih težav, saj nam te stroške pokriva kupec, težave se pričnejo pri vrednotenju tako imenovane interne realizacije. Gre za vprašanje, po kakšni ceni naj opravlja temeljna organizacija združenega dela svoje storitve drugim temeljnim organizacijam združenega dela v skupnem proizvodu glede na vsakodnevne podražitve na tržišču. V teh dneh se temeljne organizacije združenega dela dogovarjajo in sporazumevajo o cenikih materiala in storitev. Načrt za leto 1975 je z naročili v Temeljni organizaciji združenega dela finalnih izdelkov v celoti pokrit, razen strojnih delov, ki pa imajo kratek ciklus proizvodnje. V Temeljni organizaciji združenega dela polizdelkov blagovna proizvodnja še ni v celoti pokrita. Prodajni sektor in Temeljna organizacija združenega dela polizdelkov tesno sodelujeta pri pridobivanju naročil te vrste proizvodnje, ki pa nima daljših rokov. Glede na našo zaporedno proizvodnjo moramo že danes razmišljati, kaj bomo delali v prihodnjih letih. Cikluse izdelave naših proizvodov poznamo iz preteklosti in če upoštevamo še po- samezna ozka grla, se lahko že sedaj zavedamo, kdaj moramo pričeti izdelovati posamezni proizvod, da bo končan v naslednjih letih. Zato smo izdelali plan pridobivanja naročil v prodajnem sektorju, iz katerega je razvidno, do kdaj moramo za posamezne proizvode pridobiti naročila, tako da bo z ozirom na ciklus proizvodnje lahko nosilec posla naročilo realiziral v naslednjih letih. Po sporazumu, ki določa s kakšnimi cenami bomo interno poslovali v letu 1975, bodo temeljne organizacije združenega dela podrobno izdelale svoj gospodarski načrt za leto 1975. Izpolnjevanje plana v FI Do konca leta sta le še dva meseca, november in december. Za zaključek poslovnega leta Sta zelo pomembna oziroma zadnja priložnost za dober konec. V oktobru namreč nismo bili najbolj učinkoviti. S 422 tonami končnih proizvodov smo letni zbirni rezultat pomaknili komaj do 5810 ton. To pa predstavlja le 58 odstotkov letnega plana. TOZD FI Informacija o izpolnjevanju količinskega plana Vrsta proizvoda lJto| besedi I n III IV V %\ 63 166 260 33'3 4H Res je, da smo v naših informacijah bolj kritični, kot bi bilo morda potrebno. Tako na prvi pogled kaže, da dobrih rezultatov sploh ne dosegamo. Ne, tudi ti so. Toda osnovni namen naše informacije je vedno bil, vsak mesec sproti opozoriti, koliko smo z letnim planom hoteli proizvesti in koliko smo uspeli proizvesti. V širše razčlenjevanje se nismo spuščali. Dejstvo pa je, da mnogo težav, o katerih na dolgo in široko pišejo dnevni časopisi, prav gotovo ni šlo mimo nas. Posamična (individualna) proizvodnja, kakršna je naša, pa še posebno ni revna na ekonomski in proizvodni problematiki. Če bi bili krojači, bi lahko podali naslednjo prispodobo: samo zaradi gumbov (ali pa sukanca) marsikatero obleko nismo pravočasno dokončali. Seveda bi lahko prispodobo dokaj razširili. Morda ob koncu leta kaj več o tem. membe, ki jo vidimo v tem, da smo proizvedli 25 % več Diesel motorjev, 20 % več turbin, 8 % več talnih transportnih sredstev ter 3 % več črpalk. Manj kot lani smo proizvedli žerjavov, opreme za cementarne, preoblikovalnih strojev ter strojnih delov. Te ugotovitve se sicer lahko do konca leta še spremenijo, toda premik k proizvodom z višjo stopnjo obdelave je očiten. Za konec pa še poglejmo, kako so se naši proizvodi razporedili po odstotkovni uspešnosti od letnega plana: % žerjavi orodje Diesel motorji talni transporti turbine preoblikovalni stroji črpalke strojni deli cementarne 89.8 87,7 79.4 63.6 60.6 52,1 45.4 42.9 6,6 TOZD FI — skupno 58,1 Ob koncu oktobra ugotavljamo, da jie letošnja količinska proizvodnja natančno enaka lanskoletni ob tem času. Torej količinskega vzpona ni. Ne moremo pa mimo bistvene strukturne spre- Merilo uspešnosti po desetih mesecih znaša 83,3 odstotka. To smo dosegli le pri žerjavih in orodju, tik za petami pa jima sledijo Diesel motorji. V. N. Razčlenjeni podatki gospodarskega načrta za leto 1975 bodo objavljeni v mesecu decembru. Planski biro Uspeh dogovarjanja (Nadaljevanje s 1. str.) HE Grabovica Do časa, ko to poročamo, se kih, ki jih bodo vsebovali seznami za oarino, priloženi sporazumu. Hidroelektrarne do leta 1976 Podskupina za hidroelektrarne je ugotovila, da bodo do leta 1976 vključeni v obratovanje naslednji novi hidroenergetski objekti, za katere je oprema že nai očena: HE Mratinje HE Peručica III HE Orlovac HE Varaždin HE Vlasina II ČP Lisina ČHE Čapljina. Prve štiri, med katerimi HE Oriovac že obratuje, v Litostroju dobro poznamo, saj smo turbine zanje že izdelali ali jih pravkar izdelujemo. Naročila za ostale hidroelektrarne so odšla v inozemstvo, kot smo že omenili. Za 2. fazo hidroelektrarn na Vla-simi bo po vrednosti uvoženo kar 85 % opreme, za Lisino 70 % in za Čapljino celo 96 %. Ker so investitorji podpisali pogodbe s tujimi dobavitelji še pred začetkom dogovarjanja JUMEL-JU-GEL, je podskupina dala pristanek na uvoz po znižani carini, kot smo navedli zgoraj pod 4, s čemer so domači proizvajalci pokazali veliko razumevanje za težave elektrogospodarstva. Nadalje naj bi po dobljenem programu do leta 1976 postavili v (posameznih republikah naslednje hidroelektrarne: SR Bosna in Hercegovina: HE Bočac HE Salakovac HE Mostar SR Hrvatska: HE Zakučac II SR Makedonija: HE Tikveš II HE Kozjak SR Slovenija: HE Srednja Drava II HE Kobarid HE Fala, 8. agregat SR Srbija: ČHE Bajina Bašta HE Sjenica HE Gazivode Primerjanje proizvodnih zmogljivosti naše industrije s potrebno količino opreme za zgornje objekte po posameznih letih je pokazalo, da pretežni del te opreme (93%!) lahko izdelamo doma. Zato je dan pristanek na znižano oarino le za tisti minimalni deli opreme, ki ga bo treba uvoziti (7%). Kolikor ta del zadeva proizvodni program Litostroja, sodijo vanj — kljub njegovi neznatnosti — celotne črpal-ne Francisove turbine za ČHE Bajino Bašto (razen cevnih zapiral) in Kaplanove turbine za HE Salakovac. Za prve smo se sporazumeli o uvozu, ker gre za črpaJlne turbine po 300.000 kW na padcu skoro 700 m, ki bodo edinstvene v svetu in jim za sedaj še nismo kos. V drugem primeru pa do leta 1976 Litostroj ne bi mogel razviti in dobaviti Kaplanovih turbin na razmeroma visokem padcu. Take turbine sedaj razvijamo. Če jih investitor ne bo fizično uvozil do leta 1976, naš pristanek na uvoz auto-matsko ugasne, ker je časovno vezan. je zgornja program že znatno menjal, ker ga je elektrogospodarstvo postavilo preoptimistič-no. V Bosni namesto zgornjih štirih elektrarn dajejo prednost HE Buk Bjeli, za katero investitor sedaj išče kredite. — V Hr-vatski imamo vtis, da bo investitor poskušal vse, da spravi v obratovanje 2. fazo HE Zakučac (= HE Split II) vsaj V prvi polovici leta 1977. Pogodbe doslej še ni podpisali. Na Hrvatskem dajejo prednost tudi HE Čakavec na Dravi. — Iz Makedonije nimamo novejših informacij. Smatramo, da je tam aktualna HE Tikveš II in da je po vsej verjetnosti krivo pomanjkanje kreditov, da opreme še niso naročili. — V naši republiki smo za HE Srednja Drava II tik pred podpisom pogodbe in dela v HE Fali so že v teku. Kobarid je menda dokončno odplaval po Soči, ki ima pretirano skrbne čuvaje njene čistosti. — Srbija je naročila črpalne turbine za ČHE Bajino Bašto na Japonskem, turbine za HE Gazivode pa v Litostroju. Mali sporazum podpisan Delo v nekaterih podskupinah se je močno zavleklo. Še večjo zamudo so povzročile plenarne seje delovne skupine JUGEL in JUMEL, ki je usklajevala sporazume v posameznih podskupinah. Tako je bil »Sporazum o uvozu specifične opreme, reprodukcijskega materiala in delov za izgradnjo elektroenergetskih proizvodnih in prenosnih objektov po carinski stopnji 5 %«, kot ima uradni naziv, podpisan šele 1. avgusta letos namesto do konca 1973. Že pojasnjeni pogledi Litostroja na vprašanje, kdaj je uvoz upravičen, so v glavnem zajeti v sporazumu, čeprav v drugačni formulaciji. Ta sporazum torej varuje interese Litostroja in drugih domačih proizvajalcev opreme za elektroenergetske objekte in nam je zato zelo dobrodošel. Posebna delovna skupina bo skrbela, da določila skorazuma ne bodo ostala na papirju. V sporazumu JUGEL in JUMEL skupno ugotavljata, da je treba kot osnovni pogoj za realizacijo tega sporazuma s sistematskimi in drugimi ukrepi kreditno usposobiti domače proizvajalce in sicer z ustanovitvijo posebnega sklada na nivoju federacije in družbeno političnih organizacij. Nadalje se JUMEL in JUGEL v sporazumu obvezujeta, da bosta — izvajajoč namere družbenega dogovora o razvoju elektrogospodarstva — sklenila tudi samoupravni sporazum o dolgoročnem poslovnem, tehničnem in znanstvenem sodelovanju najkasneje v treh mesecih po podpisu tega sporazuma. Priprave za samoupravni sporazum so tekle vzporedno s pripravami za sporazum o uvozu opreme, vendar v drugi delovni skupini. Samoupravni sporazum je v delovnem izrazoslovju dobil ime »veliki sporazum« in za razliko smo sporazum o znižani carinski stopnji imenovali »mali sporazum«. Čeprav majhen in ne tako daljnosežen, je podpisani sporazum vendarle nad vse pomemben: pomeni začetek dogovarja-nna in tesnejše ter bolj načrtne sodelave med domačimi proizvajalci opreme za elektroenergetske objekte in elektrogospodar- stvom kot koristnikom njihovih proizvodov. Skrbno pripravimo veliki sporazum! Samoupravni sporazum bo po svoji pomembnosti daleč presegel »malega«, saj bo kar 10 let uravnaval odnose med jugoslo- vanskimi proizvajalci opreme za elektroenergetske objekte ter našim elektrogospodarstvom in kot tak pomenil izredno važen samoupravni dokument, s katerim si bo v duhu naše nove ustave krojil svojo prihodnost dokajšen del našega gospodarstva. Zaradi tega menimo, da ga ne gre sprejemati v naglici, čeprav Večja proizvodnost - manjša inflacija Pred dnevi je bil za novega predsednika UO naše delovne organizacije izvoljen dipl. inž. Marko Celarc. Tako kot smo ob taki priložnosti do sedaj vedno storili, smo tudi novo izvoljenemu predsedniku zastavili nekaj vprašanj, na katera nam je ljubeznivo odgovoril. 1. Z družbenopolitičnim delom se ukvarjate že vrsto let, saj ste opravljali različne družbene funkcije v pogojih, ki so se od današnjih kar precej razlikovali. Zanima nas, v čem je razlika med takratno funkcijo predsednika DS ali UO in sedaj? — Z razvojem samoupravnega sistema smo vse pravice odločanja prenesli na raven TOZD, zlasti one, ki se nanašajo na odločanje o sredstvih. Neodtujljivost pravice neposrednega odločanja o sredstvih na zborih proizvajalcev nalaga vsem delegatom dolžnost, da zastopajo izključno stališča proizvajalcev in da odločajo samo v okviru danih pooblastil. Tak način dela pa terja od delegatov temeljito poznavanje problematike področja in stališč sa-moupravljalcev. Ta princip dejavnosti velja tudi za UO. Čeprav je UO samoupravno telo OZD in je sestavljeno iz delegatov vseh TOZD, nima od le-teh nobenih pooblastil za odločanje. Pred uveljavljanjem načel nove ustave je bila vloga UO predvsem v tem, da je obravnaval m pripravil material za DS pod|et-ja. V pogojih novih načel ustave je UO samoupravno telo, ki obravnava materiale za TOZD, le-tem predlaga v obravnavo vso problematiko, izreka svoje mnenje in po obravnavi v TOZD koordinira mnenje vseh TOZD m pripravi materiale za DS OZD. Vloga UO je torej v skladu z načeli samoupravljanja v novih pqgojih bistveno različna od pre jšnje.' Delo, ki ga sedaj opravlja UO, je zelo podobno prejšnjemu, bistvena razlika je v tem, da ga neposredni proizvajalci mnogo bolj direktno usmerjajo. 2 2. V zadnjem času največ govorimo, največ razpravljamo in največ časa posvetimo na sestankih prav problemu gospodarske in- flacije, vedno večji draginji ter neslutenemu porastu življenjskih stroškov. Po ocenah strokovnjakov sodeč, bomo morali tako posamezniki kot vsa družba krepko prijeti za delo. Kako naj bi morebitne nove mere in ukrepi v gospodarstvu vplivali na položaj našega podjetja z ozirom na celotno jugoslovansko industrijo? — Vsi družbenopolitični dejavniki ugotavljajo, da je za normalen razvoj naših samoupravnih odnosov nujno zagotoviti ekonomsko stabilizacijo in da to ni možno brez omejitvenih ukrepov na področju porabe. To bi pravzaprav lahko trdili za gospodarstvo vse Jugoslavije. Menim, da splošno ekonomsko nestabilnost lahko rešuje vsako podjetje z ukrepi, ki so značilni za njegove notranje razmere in odvis- ni od njegovega proizvodnega programa. Gospodarjenje v nenormalnih in nepredvidenih inflacijskih pogojih je zlasti za proizvajalce investicijske opreme, med katere spada naš Litostroj, dokaj problematično. Zavedati se moramo, da zahteva izdelava investicijske opreme daljše proizvodne čase. Inflacijskim pogojem so podvržena tudi vsa tista sredstva, ki so odvisna od prodajne cene, oziroma določil pogodbe, zato pa v gospodarskih krizah izgubljajo svojo vrednost. Menim, da mora biti eden od glavnih ukrepov za ekonomsko stabilizacijo v Litostroju skrajšanje proizvodnih časov. To je možno doseči le z boljšo organizacijo proizvodnje in kot odraz le-tc z večjo proizvodnostjo. Neusklajenost proizvodnega procesa in majhna proizvodnost sta prav gotovo dva izmed naj večjih vzrokov za porast inflacije v gospodarstvu. V kolikor bi uspeli ta dva vzroka odpraviti, bi po svojih močeh prispevali k zmanjšanju inflacije tudi v jugoslovanskem okviru. 3. Lahko trdimo, da so časi začetnega uveljavljanja TOZD že mimo in da so zaživele v vsakdanji praksi v vsej polnosti. Glede na vašo funkcijo predsednika UO nas zanima, kakšni so medsebojni odnosi oziroma koliko se morda dopolnjujejo ali pa razhajajo želje in hotenja posameznih TOZD ter želje in hotenja UO delovne organizacije Litostroj ? — Pri poslovanju med TOZD se kdaj pa kdaj pojavljajo težnje, ki bi jih lahko razumeli kot podjetniške. Mnenja sem, da so pojavi samo navidezni in da so odraz želja TOZD, da bi dosegle čimbolj še poslovne rezultate tako v TOZD kot v okviru celotne delovne organizacije. Za to prav gotovo pozitivno sodelovanje med TOZD, oziroma njihovo vlogo v OZD, imajo nedvomno zasluge vse družbenopolitične organizacije in samoupravni organi, ki s pravilno dejavnostjo usmerjajo delo TOZD. 4. Osebni dohodki zaposlenih so prav gotovo ena najbolj pomembnih postavk v načrtovanju dolgoročne gospodarske nolitike delovne organizacije. Vsak od nas z zanimanjem in nestrpnostjo pričakuje, kakšna bo kuverta 15. v mesecu, debelejša ali tanjša od one prejšnjega meseca, zato bi želeli vedeti, kaj namerava ukreniti Litostroj oziroma kaj je že naredil za omilitev posledic vedno večje draginje. — Ves trud in prizadevanja za dobro sodelovanje so prav gotovo usmerjena v to, da bi med drugim dosegli čim višje osebne dohodke, če se zavedamo, da na tržišču pač ni mogoče doseči višjih prodajnih cen za naše proizvode, nam ne ostane nič drugega, kot da se ozremo po notranjih možnostih, kako bi odpravili gospodarske težave. Te možnosti pa so v optimalnih zasnovah proizvodov, v njihovi čimhitrejši izdelavi, v doseganju zahtevanih kvalitet, s čim manj efektivnih proizvodnih ur in seveda s čim manjšimi režijskimi stroški. Prepričan sem, da bi lahko bolje poslovali na vseh področjih, če se bomo prejšnjih ugotovitev zavedali prav vsi. Upoštevajoč omenjena dejstva, ni razloga, da v delovni organizaciji ne bi mogli izboljšati dohodka in s tem tudi osebnih dohodkov. Lepo in prav bi bilo, da bi se tega zavedali prav vsi proizvajalci. Ekonomska stabilizacija bo za dosego višjih osebnih dohodkov zahtevala pač večjo proizvodnost in od te dolo- čen kompenzacijski delež, ki ga terja sama stabilizacija. 5. Družbenopolitične organizacije imajo v vsaki delovni organizaciji sila pomembno vlogo. Prav v teh dneh je bil v Celju osmi kongres sindikatov Slovenije, kjer se je zbralo mnogo delegatov iz naše ožje domovine. V kakšni meri bi lahko sklepi tega kongresa vplivali na gospodarjenje in boljšo poslovno politiko naših podjetij? — Stališča in mnenja sindikatov, kot druge naše najmočnejše družbene organizacije, so nedvomno obvezna orientacija ostalim družbenim organizacijam in samoupravnim organom. Sklepi osmega kongresa Zveze sindikatov Slovenije obravnavajo trenutna družbena gibanja, torej tudi našo problematiko. Glede boljšega gospodarjenja se sklepi osmega kogresa prav v ničemer ne razlikujejo od stališč vseh družbenopolitičnih dejavnikov. Cilj je enoten. Doseči je treba ekonomsko stabilizacijo. To pa je mogoče doseči samo z boljšim gospodarjenjem na vseh delovnih mestih. Razgovor vodil J. Prijatelj ie rok zanj po sprejeti obveznosti v »malem« sporazumu že potekel. Skrbno ga je treba pretehtati in uskladiti, da ne bo prizadel niti ene organizacije združenega dela tako na strani proizvajalcev kot pri elektrogo- spodarstvu. Saj je cilj samoupravnega sporazuma hitrejši in stabilnejši razvoj jugoslovanskega elektrogospodarstva in jugoslovanske strojne ter elektro-strojne industrije v okviru splošnega gospodarskega razvoja naše družbe kot celote na osnovi medsebojnega usklajevanja poslovnih interesov podpisnic sporazuma in njihovih interesov s splošnimi družbenimi interesi. Stališča Litostroja, naj bi preskrbo električne energije zagotavljali sproti, prvenstveno z domačimi energetskimi viri in predvsem z zaposlovanjem domače industrije, so bila vseskozi istovetna z interesi naše družbe kot celote. Če bi imelo elektrogospodarstvo zanje nekoliko več Posluha, ne bi zabredli v težave s preskrbo električne energije in ne hi nam še bilo treba posegati Po dražjih in uvoženih energetskih virih kot so destilati zemeljskega olja in nuklearno gorivo. Zaradi tega si moramo prizadevati, da bo samoupravni spo- razum polno upošteval interese Litostroja. Zahteve Litostroja Želimo najprej opozoriti na razliko med zmogljivostjo naše industrije, ki izdeluje opremo za hidroelektrarne in tisto za termoelektrarne. Kot so pokazale analize, izdelane v delovni skupini za pripravo »malega« sporazuma z elektrogospodarstvom, smo sposobni izdelati doma kar 93 % potrebne opreme za hidroelektrarne in le 17,4 % opreme za termoelektrarne. Zato zahtevamo, da dajejo ton sporazumu hidroelektrarne s prevladujočo usmerjenostjo na domače energetske zmogljivosti in ne termoelektrarne z nujnostjo pretežnega uvoza opreme. Če že uvažamo opremo za hidroelektrarne, jo uvažamo izjemoma in še takrat zahtevamo, da del opreme izdelamo doma (Isto zahtevajo kupci povsod po svetu in tudi Litostroj mora pri svojih izvozih opreme za hidroelektrarne take želje brezpogojno upoštevati s predajo dela opreme v lokalno izdelavo!). Hočemo neposredno sodelavo pri poslih in nimamo niti najmanjše želje beračiti za neke protidobave, ki bi imele s konkretnim poslom le finančno zvezo, ne pa tudi strokovne. JUGEL mora to našo zahtevo sprejeti in izvajati! Zahtevamo, da je preskrba kredita za nove energetske objekte naloga tako JUGEL kot JUMEL. Držati roke križem, prevaliti vso skrb na domače proizvajalce opreme in oditi z naročilom v tujino, ne izraža samo pretiranih simpatij do tujih proizvajalcev, temveč predvsem namerno preziranje domače industrije. Tujina ne daje kreditov iz dobre namere, temveč na osnovi svoje gospodarske računice. Toliko, kolikor bo tujina iztisnila dobička iz našega elektrogospodarstva, toliko ima škode naša lastna industrija in z njo naše celotno gospodarstvo. Še več! Reference, ki jih domača industrija še kako potrebuje pri svojih izvoznih prizadevanjih, ji uhajajo izpred nosa... Ne maramo deklaracij, hočemo stvarnih obveznosti JUGEL pri razvoju in proizvodnji opreme za hidroenergetske objekte. Znanstveno, raziskovalno in razvojno delo ter laboratorijske raziskave Litostroj težko bremenijo. Tisti, ki ima od tega dela trajno in končno korist pa nii Litostroj, temveč elektrogospodarstvo. Ker velja isto tudi za ostale proizvajalce opreme za elektroenergetske objekte, je povsem razumljivo, da mora naše elektrogospodarstvo finančno pomagati domačim proizvajalcem opreme pri njihovem raziskovalnem in razvojnem delu, da ostanejo v koraku s svetom, osvojijo nova področja in ustvarijo potrebne reference. Elektrogospodarstvo mora pri formiranju ekonomske cene vključiti določen znesek za raziskovalno-razvojno delo domačih proizvajalcev! Ta zahteva je povsem logična in istovetna z vzornim sožitjem elektrogospodarstev in domačih industrij pri naših sosedih in v drugih razvitih državah. Zahtevamo, da JUGEL s sporazumom prevzame dolžnost priprave obveznega dolgoročnega načrta izgradnje novih elektroenergetskih objektov in izdelave obveznih kratkoročnih načrtov ob upoštevanju enakomerne obremenitve domače industrije. Ne-preudarno in povsem neusklajeno naročanje turbinske opreme za naše domače hidroelektrarne (glej diagram) v Litostroju v zadnjih dveh desetletjih kaže na povsem neurejeno delo elektrogospodarstva kot celote. Kako je mogel Litostroj ob tolikšnih nihanjih naročene opieme od 78 do 3.197 ton letno in ob kar treh znižanjih do ničle kljub najboljši volji in trdim prizadevanjem delovnega kolektiva zadovoljivo planirati in organizirati svojo proizvodnjo? Ali ni za zamujanje dobavnih rokov, ki nam jih investitorji tako radi očitajo, predvsem krivo elektrogospodarstvo samo? Pripadamo isti družbi Sedaj, ko smo si z novo ustavno ureditvijo ustvarili osnovo za samoupravno združevanje in širše gospodarsko gledanje na koristi celotne naše družbe, trdno upamo, da bosta JUMEL in JUGEL še naprej gojila tisto medsebojno spoštovanje, razumevanje in upoštevanje interesov, ki sta jih že pokazala v razgovorih za »mali« sporazum. Pričakujemo, da bo njuno nadaljnje dogovarjanje, ki bo odslej trajna oblika medsebojnih stikov, preraslo v trdno spoznanje, da pripadamo isti družbi. Potem ni več bojazni, da bi v samoupravnem sporazumu in vseh kasnejših dogovorih poskušali nadmodriti drug drugega in prezreti interese te ali one strani. L. Šole, dipl. Ing. Naročila turbinske opreme za domače hidroelektrarne v LITOSTROJU po dobavnih rokih v letih 1951 do 1975 3000 2000- 1000 l^rNm~jin<£)i-~ooa)Or-ooooooo Transport peska iste ~w r v^ /k x Prvo mesto litostrojskih gasilcev Kdorkoli je sredi septembra nameril korak mimo gasilskega doma, je opazil, da se gasilci na nekaj pripravljajo. Res je, pripravljali so se na letošnji gasilski troboj, ki so ga organizirali v čast 25. obletnice IGD STT. Na teh trobojih so tekmovali že pred leti, a potem so to tekmovanje opustili. Lansko leto pa je IGD MM proslavljalo 35jletnico obstoja društva in ob tej priložnosti so se domenili, da bodo ta Drugi vodar — Andrej Župančič Prvi cevar — Viko Klemenčič Drugi cevar — Franc Hočevar Rezervi — Slavko Kot in Jože Tesovnik Vsako društvo je moralo iz svojih vrst izbrati tri sodnike. Iz našega društva sta bila Ivan Kos in Ivan Cafuta, a našemu vabilu se je odzval tudi znani republiški sodnik, naš nekdanji sodelavec Janez Trkov. ■ 'te • mm stek V . d >i§C' s- ...................'H' i i>' ir»~"'jTi'*r' Člani našega gasilskega društva, ki so nastopili na letošnjem troboju v Trbovljah tekmovanja spet oživeli. Sklenili so, da bo letošnji troboj v Trbovljah in tako smo se 21. septembra 1974 v zgodnjih jutranjih urah v dežju odpeljali prek Trojan v Trbovlje. Kjub stalnemu deževnemu vremenu se je desetina naših gasilcev zelo požrtvovalno pripravljala na tekmovanje. Za ta pomembni dogodek sta desetino pripravila poveljnik našega društva Ivan Cafuta in desetar Ignac Zajc. Vedri in veseli obrazi naših gasilcev so že med vožnjo dali slutiti njihovo veliko željo: prvo mesto, ki ga naša desetina na prejšnjih trobojih še nikoli ni osvojila. Tako kakor smo se dogovorili, smo prišli natanko ob osmi uri v Trbovlje. Člani IGD ST Trbovlje so nas zelo lepo sprejeli. Dobri prijatelji in znanci so bili prav veseli tega snidenja, a nedolgo za nami je prispela še desetina gasilcev iz MM. Po krajšem klepetu in obujanju spominov smo vsi skupaj odšli na nogometno igrišče Rudarja v Trbovljah, kjer je potekalo tekmovanje. Na igrišču so se najprej zbrali sodniki, nakar so na teren prikorakale vse tri desetine, ki jih je vodil poveljnik IGD STT tovariš Luco. Predsednik sodniškega zbora, poveljnik OGZ Trbovlje, je sprejel raport ter zaželel vsem sodelujočim prijetno počutje in čimveč uspeha pri tekmovanju v Trbovljah. Sodniki so se že postavili na svoja mesta, desetarji so izžrebali vrstni red nastopajočih, no, in začelo je tudi deževati. Tekmovanje se je odvijalo v treh disciplinah, in sicer: 1. Vaja z motorno brizgalno 2. Vezanje vozlov 3. Štafetni tek s prenosom ročnika Naši gasilci so nastopali v tejle postavi: Strojnik — Ivan Vidmar Desetar — Ignac Zajc Sel — Hi j a Katilovič Prvi napadalec — Avgust Burger Drugi napadalec — Ivan Jager Prvi vodar — IVlilan Grčman Glede na to, da so tekmovale le tri desetine, je troboj kar hitro potekal. Po končanem tekmovanju se je pričel uradni del proslave 25. obletnice obstoja IGD ST Trbovlje. Na dvorišču strojne tovarne so se, vsako pod svojim praporom, zbrala tudi ostala društva občine Trbovlje. Vsi nastopajoči so zelo nestrpno pričakovali razglasitev rezultatov in svojo uvrstitev na troboju. Predsednik IGD ST Trbovlje je odprl proslavo ter pozdravil vse goste, posebno še vse sodelujoče na troboju. Tajnik omenjenega društva je podal zgodovino 25-letnega delovanja društva, predsednik društva tovariš Luco pa je razglasil rezultate troboja in podelil pokale. »Prvo mesto je osvojilo IGD Litostroj,« smo slišali in naš desetar Ignac Zajc je stopil k poveljniku, ki mu je izročil veliki pokal. V taboru naših gasilcev je zavladalo veliko veselje, saj so osvojili prvo mesto, kar nedvomno pomeni pomemben uspeh naše gasilske družine. Iz Trbovelj so naši gasilci prinesli kar štiri lepa odličja: veliki pokal, diplomo — priznanje za prvo mesto, plaketo ob 25. obletnici obstoja IGD ST Trbovlje ter veliko barvno sliko Strojnih tovarn Trbovlje za uspešno sodelovanje vseh treh društev. Vsi člani kolektiva si odličja lahko ogledajo v gasilskem domu. Po končanem srečanju je bilo še tovariško srečanje v Domu rudarjev v Trbovljah in skupno kosilo. V Ljubljano smo se lito-strojski gasilci vrnili preko Litije z vozilom GD Sostro, s katerim tudi tesno sodelujemo. Vsem udeležencem letošnjega tekmovanja kličemo na svidenje drugo leto pri nas, saj bo prihodnje leto naše gasilsko društvo organizator troboja. Ivan Kos Oživeli likovniki Konec oktobra so se na iniciativnem sestanku srečali li-tostrojski likovniki. Občasne razstave, ki so jih prirejali ob pomembnih jubilejih, so pokazale, da sta število likovnikov in njihova amaterska raven zadovoljiva, da bi se lahko pokazali tudi svetu izven okvirov tovarne. Ob združitvi in povezanosti v združena podjetja strojegradnje bo izmenjava ali skupen nastop toliko bolj potreben. Na sestanku so se ob navzočnosti predstavnikov izvršnega odbora sindikata tov. Oprešnika domenili za ustanovitev SEKCIJE litostrojskih slikarjev, kiparjev in grafikov. Ker je ta dejavnost združena tudi z določenimi materialnimi izdatki, je sindikat obljubil pomoč s finančnimi sredstvi. Udeležba na sestanku, saj so bili prisotni skoraj vsi znani litostrojski likovniki, priča o izrednem zanimanju članov kolektiva za to vrsto dejavnosti. Že v marcu mesecu prihodnjega leta pa je predvidena tudi skupna razstava izven tovarne. Vsi, ki želijo organizirano sodelovati pri likovnem življenju, naj se prijavijo sindikatu. K. V. mm Spominski posnetek z ene od skupnih razprav v tovarni Umrl je Dr. Mijatovič Čeprav je tega že sedem let, odkar je odšel v pokoj, nas je pred dnevi prizadela vest, da je umrl dr. Ljubinko Mijatovič, upravnik obratne ambulante Litostroj v pokoju. Ko je pred 13 leti prevzel obr. amb. Litostroj, si je neutrudno prizadeval, da bi razširil in posodobil zdravstveno službo. Kljub bolezni mu je uspelo, da je poglobil zdravniško dejavnost in dvignil strokovnost in izobrazbo zdravstvenega kadra v ambulanti. Žal mu je bolezen prekrižala načrte in prezgodnja smrt ga je iztrgala bolnikom in ljubljeni družini, ki ji ob bridki izgubi izrekamo globoko sožalje. Naj mirno počiva v slovenski zemlji, ki mu je postala drugi dom. ODŠLA STA V POKOJ Dne 30. 9. letos je odšel v pokoj Janez GLAVAN, brusilec v lahki obdelavi. V Litostroju je bil zaposlen prav malo manj kot 21 let. Dne 31. oktobra je odšel v pokoj Albin KONESTABO, jedrar v livarni jeklene litine. V Litostroju je bil zaposlen skoraj 24 let. Obema upokojenima želimo še mnogo zdravja in čilosti! Izlet v Moskvo In Leningrad Na predfog članov kolektiva bo sindikalna organizacija skupno s turistično organizacijo Alpe — Adrija organizirala izleft za člane kolektiva in njihove svojce v Moskvo in Le-flingrad. Šestdnevni izlet bo stal za osebo 2.800,— din. To vsoto lahko plačate v desetih obrokih. Izlet je predviden v mesecu juniju 1975. Prvi obrok bodo prijavljencem odtegnili pri osebnem dohodku 15. 1. 1975. Prijave sprejemajo v sindikatu do 30. 12. 1974. Izlet bodo organizirali, če se bo prijavilo več kot 30 oseb. Spored potovanja: Prvi dan, nedelja: odhod z letališča Brnik ob 13,05 uri s priletom v Beograd ob 14,00 uri. Nadaljevanje poleta po obmejnih in carinskih formalnostih z letalom SU 626 ob 15,45 uri s pristankom v Leningradu ob 20,50 uri. Prevoz v mesto do hotela in nastanitev. Večerja in prenočišče. Drugi dan, ponedeljek: Ogled kulturno-zgodovinskih znamenitosti mesta: Vasilijevski otok, Petropavlovska trdnjava, Admiraliteta, Nevski prospekt, Zimski dvorec itd. Tretji dan, torek: Ogled muzeja Ermitaž in Piskarijev-skega pokopališča. Popoldne prosto. Četrti dan, sreda: ob 8,50 odhod z letalom v Moskvo. Popoldne ogled Moskve. Peti dan, četrtek: Dopoldne ogled stalne razstave dosežkov gospodarstva narodov SSSR, kjer so zastopane vse panoge industrije in obrti v SSSR. Popoldne ogled mesta: Rdeči trg, Leninov mavzolej ali Leninov muzej, Bulevar Kali-njina, Univerza Lomonosov itd. Šesti dan, petek: Ogled Kremlja, palače orožja in pano-rame Borodinske bitke. Po kosilu odhod na letališče in odlet letala JU 133 ob 17,55 uri. Pristanek v Beogradu ob 18,50 uri, ob 19,20 uri pa odlet letala v Ljubljano, kjer je pristanek ob 20,20 uri. V ceno je vračunan letalski prevoz, letališke takse, prevozi z letališč v mesta in nazaj ter vse hotelske storitve v dvoposteljnih sobah, ogledi mest z vstopnicami, vodstvo ter organizacija potovanja. ČLOVEKDELO Pravice In dolžnosti Vsak zaposlen plačuje prispevek za zdravstveno zavarovanje. Zato ima določene pravice iz zdravstvenega zavarovanja. Kjer so pravice, so tudi dolžnosti. Žal pa ugotavljamo, da marsikdaj niso znane pravice, še manj pa dolžnosti. Zaradi tega prihaja do nesporazumov med zavarovanci in zdravstveno službo. Zato si oglejmo glavne pravice in dolžnosti. Shranimo si ta članek, da bomo lahko vsak trenutek pogledali vanj in se prepričali o svojih pravicah in dolžnostih. Aktivni zavarovanci so tisti, ki so zaposleni in plačujejo prispevek. Z njihovim prispevkom so lahko zavarovani ožji družinski člani; zavarovančev zakonec, zavarovančevi zakonski in nezakonski otroci, posvojenci in pastorki. Lahko so zavarovani tudi družinski člani v širšem pomenu besede: vzdrževani zavarovančevi starši, očim im mačehe. Pomen te delitve je zelo važen, kajti pravica do nege pripada samo ožjim družinskim članom in še to na podlagi mnenja bolnišnice, ki odpusti bolnika, ali na podlagi Pismenega mnenja zdravnika, ki ie opravil obisk pri bolniku, pa tudi na podlagi pismenega potrdila patronažne službe ali babice. Za svojca, ki je mlajši od sedmih let, je dovoljena nega do 14 dni, za svojca starejšega od sedmih let pa največ sedem dni. Več kot 14 dnevno nego za mlajše od sedmih let odobrava samo zdravniška komisija in še to na podlagi predloga zdravnika, ki zdravi bolnika. Omenil bi še dokaj pogost primer nege porodnice. Pravico do nege porodnice do ,7 dni ima mož v primeru, da porodnica rodi doma. V tem primeru napiše babica ali zdravnik potrdilo, da je porodnica rodila doma in da potrebuje nego. če pa porodnica rodi v bolnišnici, ji nega ne pripada. Zato v primeru predčasnega odpusta iz bolnišnice pripada porodnici nega doma. Mož naj ob odpustu zahteva, da zdravnik na »Obvestilo zdravniku« napiše, da je nega potrebna. Prav tako lahko zahteva mož nego porodnice, ki je rodila v bolnici pa se ji je po odpustu iz bolnice stanje poslabšalo ali Pa je zbolela. Seveda mora to dejstvo potrditi najbližji zdravnik ali babica. Nikoli pa ni mogoče zahtevati nege za majhnega zdravega otroka, če je mati morala oditi v bolnišnico. Pri tem naj omenim še to, da v primeru, ko govorimo o številu dni, govorimo samo o koledarskih dnevih m ne o delavnikih, pa čeprav je vmes nekaj praznikov. Kaj pa če zboli zavarovanec? V tem primeru se mora le-ta takoj javiti svojemu zdravniku. C e to ni mogoče, naj se javi naj-bližjemu zdravniku ali pa naj ga pokliče na dom. V primeru, da se javi najbližjemu zdravniku ali da kliče zdravnika na dom, mora ta zdravnik vpisati v zdravstveno knjižico prvi dan delanezmožnosti, diagnozo (bolezen) in vrsto ter način zdrav-lienja. To lahko napiše tudi na Posebni itiskovini »Zdravniško Potrdilo«. Če zavarovanec tega ne stori, mu izbrani zdravnik odobri zadržanost od dela za največ tri dni nazaj, v primeru, da 80 še znaki obolenja. (Pravilnik 0 uveljavljanju pravic iz zdravstvenega zavarovanja, Ur. 1. SRS 8/7l čl. 66) Poseben problem nastane pri zavarovancih iz drugih republik, F odhajajo domov in šele na-F^adno sporoče, da so zboleli. Marsikateri odide domov in se tam javi zdravniku, ker pri nas m dobil bolniškega staleža. Za Priznanje bolniškega staleža mo-ta prinesti zdravniško potrdilo, g)er je vpisan datum, od kdaj v, sP0S°ben za delo, za kakšnim obolenjem je zbolel in kako se je zdravil. Vse to mora zdravnik vpisati v smislu čl. 7 že imeno-vanega pravilnika. Brez takega Potrdila ambulanta ne bo priznavala bolniškega staleža. Zavarovanec je med boleznijo dolžan ostati v kraju, kjer je bil v pričetku bolezenske zadržanosti od dela. Spremembo bivališča do' 30 dni odobri izbran zdravnik, v primeru, da je bolnik drugje bolje oskrbljen in bi lahko hitreje ozdravel; nad 30 dni bolniškega staleža pa dovoli samo zdravniška komisija prve stopnje. Naj ob tem povemo, da gredo potni stroški v breme zavarovanca. Do mnogo nesporazumov pride tudi zaradi zdravljenja v bolnici, ne glede na to, ali je bil zavarovanec sprejet v bolnico, ker ga je poslal izbrani zdravnik z napotnico, ali pa so ga sprejeli v nujnem primeru, ne glede na to, kdo ga je poslal. Ob izplačilnem dnevu marsikdo ne dobi denarja, ker ni evidentiran niti na delovnem mestu, niti v bolniškem staležu. Komur izbrani zdravnik izda napotnico za sprejem v bolnico, naj takoj po sprejemu v bolnico pošlje v ambulanto dopisnico, s katero sporoča, da je bil tega in tega dne sprejet v to in to bolnico. Dopisnico naj podpiše, kajti nepodpisana dopisnica ne velja in seveda zdravnik ne more vedeti, kdo to sporoča. O svojem prihodu v bolnico ne sporočajte po telefonu mojstru ali v ambulanto, saj navadno ni mogoče tega takoj zabeležiti v kartoteko, zaradi tega te podatke večkrat pozabijo. Kdor je bil sprejet v bolnico kot »nujni primer«, naj prosi sobnega zdravnika ali medicinsko sestro, da napiše »Potrdilo o zdravljenju v bolnici« z navedeno diagnozo ali šifro bolezni, ter ga pošlje po pošti ali s pomočjo svojcev v ambulanto. Le na ta način je mogoče, da zavarovanec ne ostane brez denarja oziroma, da mu naenkrat ne odtrgajo preveč denarja. Večkrat se je že primerilo, da je dobil napotnico za sprejem v bolnico, v karton pa so mu vpisali bolniški stalež z zdravljenjem v bolnišnici. Zavarovanec ni bil sprejet v bolnico, o tem ambulante ni obvestil, zato pa je debelo pogledal ob izplačilnem dnevu, ko so mu odtrgali zaradi zdravljenja v bolnici precej denarja. Po njegovem so bili krivi vsi drugi, le on ne. V resnici je bil sam kriv, saj je ostal brez denarja zato, ker ni nikomur javil, da ga v bolnici niso sprejeli. Večino zavarovancev se ne zaveda, da ima v primeru, če ne soglaša z zdravnikom glede de-lazmožnosti, pravico do pregleda pred zdravniško komisijo prve stopnje. To je enaka pravica kot pravica do recepta in zdravil. Na to bi moral tudi zdravnik zavarovanca opozoriti. Ker le-ta te pravice ne pozna, se spori pogosto končajo z loputanjem vrat itd. Če meni zdravnik, da je zavarovanec sposoben za delo, ta pa trdi, da ne more delati, je edini pravilni izhod pregled pred zdravniško komisijo I. stopnje, ki dokončno odloči o delazmožno-sti. Zavarovanec, ki je v bolniškem staležu, se mora javiti v ambulanti tisti dan, ko je naročen, sicer se utegne zgoditi, da bo ostal brez denarja, kajti za zavarovanca, ki je v bolniškem staležu, pa o njem nihče nič ne ve, izplačilo ustavijo, dokler ne ugotovijo, kako je z njegovo boleznijo. Zelo pomembna je pravica pritožbe na mnenje zdravniške ko- misije prve stopnje. Če se zavarovanec ne strinja z mnenjem, ki mu ga mora zdravniška komisija pri pregledu povedati, se mora pritožiti in zahtevati pregled pred komisijo zdravnikov izvedencev ali kakor se drugače pravi komisijo II. stopnje. S tem, da so nekateri lepo tiho, in na dan, ko bi morali začeti z delom, pridejo v ambulanto, češ da ne morejo delati, samo povečujejo nepotrebno administrativno delo in jemljejo drugim čas za preglede. V tem primeru mora zdravnik ponovno napisati predlog za komisijo prve stopnje, ta ga odstopi komisiji druge stopnje. Pri Poškodbe v oktobru v naši organizaciji združenega dela smo imeli v mesecu oktobru 31 poškodb, od tega 1 na poti v službo. Zaradi poškodb smo izgubili 466 delovnih dni. V TOZD Pl — v livarni sive litine so imeli 2 poškodbi in 35 izgubljenih delovnih dni, v livarni jeklo litine so ime H 5 poškodb in 57 izgubljenih delovnih dni, v pločevinami so imeli 1 poškodbo in so izgubili 9 delovnih dni; v TOZD \FI so imeU 18 poškodb in so izgubili 207 dni; v TOZD IVET so imeli 1 poškodbo in 89 izgubljenih delovnih dni; v TOZD LINT, ZSE, ICL so imeli 2 poškodbi in so izgubili 32 delovnih dni. Glavo so si poškodovali 3 delavci, oči 7, prste rok 8, ostali del roke 9, noge pa so si poškodovali 4 delavci. Največ je bilo poškodb v četrtek 9, nato v petek 7, v sredo 6, v ponedeljek 5 in v torek 4 poškodbe. V mesecu oktobru smo imeli 29 poškodb manj kot v istem mesecu lanskega lota. Služba varstva pri delu pritožbi na mnenje komisije prve stopnje vse pisanje odpade. Marsikateri zavarovanec, ki je v bolniškem staležu zaradi nesreče pri delu, izgubi pravico do f Er & ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦«♦♦♦♦<>♦♦♦♦♦♦«♦ polnega nadomestila osebnega dohodka samo zato, ker ni pravočasno prijavil nesreče pri delu. Prijava mora biti napisana v 24 urah po nesreči pri delu, sicer ponesrečenec izgubi pravico do polnega nadomestila. Tu greše predpostavljeni, ki pozabljajo napisati prijavo, in poškodovanec, ki se ne prepriča, ali je ta prijava o nesreči napisana. Na koncu bi opozoril še na razliko med pravico do delanezmožnosti in pravico do nadomestila osebnega dohodka zaradi delanezmožnosti ali po domače razliko med bolniškim sta-ležem in bolniško. Praviloma ima pravico do nadomestila osebnega dohodka zaradi delanezmožnosti vsakdo, ki je dela nezmožen zaradi bolezni ali nesreče pri delu. To pravico izgubi, kdor se namenoma poškoduje, ali namerno preprečuje zdravljenje (npr. v bolniškem staležu pijančuje ali dela) ali se ne javlja na kontrolne preglede v ambulanti ali zdravniški komisiji. V takih primerih ie zavarovanec sicer v bolniškem staležu, vendar ne dobi denarja. Takih primerov je že bilo nekaj, želimo pa, da bi jih bilo čim manj. Tako smo opisali nekaj najvažnejših problemov glede pravic in dolžnosti iz zdravstvenega zavarovanja. Če bo komu od bralcev še kaj nejasnega, naj pošlje vprašanje uredništvu časopisa. Odgovorili bomo v naslednji številki. Dr. E. Tepina Krvodajalstvo - oblika solidarnosti V zadnjih dneh pogosto govorimo o solidarnosti. Solidarnost pričakujemo in zahtevamo na področju stanovanjske politike, solidarnost je nujna pri reševanju problemov šolstva in otroškega varstva, po načelu solidarnosti je organizirano zdravstveno in socialno varstvo, skratka, brez pojma solidarnosti si ne moremo predstavljati organiziranega reševanja problemov skoraj na nobenem področju. Prav tako naletimo na določene oblike solidarnosti tudi v našem vsakodnevnem življenju. Delavec, ki živi v samskem domu, izpričuje svojo solidarnost, ko nudi pomoč svojemu bolnemu sostanovalcu, v strnjenih urbanih naseljih ljudje kažejo svoj človeški čut in smisel za solidarnost, ko pomagajo ostarelim občanom, po principu solidarnosti delujejo blagajne vzajemne pomoči, v mnogih pa tudi v naši delovni organizaciji delijo denarno pomoč materialno prizadetim in še in še bi lahko naštevali. Solidarnost je postala nepogreš-Ijivi del v življenju človeške družbe. Da je krvodajalstvo ena od najbolj znanih oblik solidarnosti, niti ne kaže posebej poudarjati. Ker o krvodajalstvu veliko govorimo in pišemo, ni moj namen, da bi ob tej priliki znova poudarjala njegov izredni pomen. Rada bi seznanila bralce o obsegu krvodajalstva oziroma o deležu, ki ga v tej aktivnosti prispevamo kot delovna organizacija v celoti. V roke mi je namreč prav po naključju prišlo poročilo o krvodajalstvu na območju mesta Ljubljana, iz katerega je razvidno, kako se naši delavci odzivajo svojemu človeškemu čutu. Zaradi primerjave bom navedla nekaj podatkov. Čeprav je plan krvodajalstva za leto 1973 v celoti dosežen, na podlagi poročila lahko ugotovimo, da niso pri realizaciji tega plana sodelovale vse organizacije združenega dela v enaki meri. Tako je na območju Ljubljane kar 277 delovnih organizacij, ki imajo skupno zaposlenih 18.913 delavcev, pa niso prijavile niti enega krvodajalca. Med občinami je plan krvodajalstva največ presegla občina Ljubljana-Bežigrad s 132,62%, medtem ko je občina šiška dosegla plan krvodajalstva s 109,63%. Med delovnimi organizacijami bi posebej omenili tovarno UNIŠ ROG, ki je prijavila za krvodajalsko akcijo kar 52,15 odstotka zaposlenih. ŽTP — uprava je prijavila 35 odstotkov zaposlenih. Iz delovne organizacije Belinka je na krvodajalskih akcijah sodelovalo 30 odstotkov zaposlenih, iz delovne organizacije TEOL pa se je odzvalo kar 34 % delavcev. Na območju občine šiška prednjačijo Savske elektrarne, enota Medvode, z udeležbo 43,9 odstotka zaposlenih, medtem ko je iz Litostroja na krvodajalskih akcijah sodelovalo 239 delavcev, kar znese 7,11%. Kljub temu, da primerjava z ostalimi delovnimi organizacijami glede na odstotek udeležbe delavcev na krvodajalskih akcijah za Litostroj ni ravno laskava, pa je po absolutnem številu delavcev, ki so prispevali svojo kri za sočloveka, na prvem mestu v okviru občine. Vsem delavcem, ki so se doslej redno udeleževali krvodajalskih akcij, naj ob tej priliki izrazimo priznanje z upanjem, da bo njihovo število v prihodnjem letu še večje. Ljubljana ima tudi za leto 1975 že določen plan krvodajalstva, na podlagi katerega naj bi se krvodajalskih akcij udeležilo vsaj 20% vseh zaposlenih. Plan naj bi bil izpolnjen že v mesecih januarju in februarju, ker bo Rdeči križ v naslednjih mesecih organiziral akcije po ostalih krajih Slovenije. Kot na vseh drugih področjih družbenega udejstvovanja, nalagajo nova ustavna načela tudi na področju humanitarnega delovanja delovnim organizacijam polno odgovornost. Preko darovanja krvi si delovni ljudje zagotavljajo uspešno zdravstveno varstvo ter tako gojijo solidarnost in socialistični humanizem. Zato je naša dolžnost, da podpremo prizadevanja Rdečega križa, zato bi bilo morda primerno, če bi v okviru sindikata vsaka TOZD imenovala organizatorja, ki bi skrbel za izvedbo krvodajalskih akcij. H. Colja PRAZNIČNA KRIŽANKA ZNAMENH BLliAl.M trt INAI 5055 FRANC. PISATELJ UNO-UIN FOJ .ODD. NA POHODU O JK 5 3 a o £_ I KRAJ V ANGL. TV DRAMI MEDVED 'TILEPT. APADA VIŠINA MESTO V 3UZ. FRANC. PRISTAN. V ALŽIRIJI JEDAČA TURŠKO MESTO NEMŠKI PREDLOG &T03 SORODNIK . 18. ČRKA BREZ ALKOHOL. PI3AČA KRAD V B0LG.BU2I MEJE KDOR SKRBI ZA 'RAVI ZDR/ ROD RASTLIN. STRUP V ČA3U SLOV. PI9 FRAN I8IH-II8? MEH.SLIK. HANS „ , iei. RAZISK. L3UD3E Z DIPLOMAT "01- AMPER SKUPNOST VBL OGMl HAVAJSKI OTOK IBLAM5KI POSTNI Mesec POLIT. GIB. V ITALIJI ŠOL.PRIR. POTRDILO O PREVZ BlAti VILMA LESKOVEC TUINITRO- TOLUOL BOLEČINA V KOSTEH TKIVO V LAST L.DEBI PRVOTEN, TRMEL3NI SAhogi. OBHODNI K KI KOLEDUJI TUREK VZDEVEK flNSENHO« MBDMED TIŠINE KONJSKI TEK BOR TURČIJA URUGVAJ DEL TV APARATA KITAJSKI DRAMATIK TELUR UMSKI DELAVEC UČENJE STARA NIKALNICA ELEKtR. INOUST. FR .LE TAL. KONSTR. lili-13*1 KLJUČNI POJEM KITAJSKE RELIGIJE MNOŽIČNO VIHARNO VZKLIK. SMUČI SKAND KAZZRIh. JAPONSKA PIJAČA T UN G KIT.REV. EABT IS. IN 15. ČAKA INERCIJA (OKRAJ ^ NAJVEČJE BOGASTVO ■ PIANO EGIPT. BOŽANSTVO VRH NAD SORICO VAS PRI LJUBLJANI I ctečczsirums /Vutecvi, f>/fLCL^'nCj!zJ k 2,9. 'h&vMr&Vc}~ ROD SRED. ZA IGLAVCEV PREMAZ VUZENI- CA SKAND. DROBIŽ ERBIJ ARABSKI ŽREBEC UMETNO VLAKNO NEM. BAKTEmOt KUTINA ZEVSOVA LJUBICA NORVEŠKI SLOVNlč. ms-int 3 TON C-DURA PTICA SEV. MORJA 'i.Rins. KRALJ KRČENJE SRCA TCDENRKA TRIBUNA 06RNJ6 SOGL. SKOP. MAKED. ROLO VEZNIK PR.KEMIK NOBELOVEC ISOG IME SOV J. VESOLJ. LADJE BENIGNA MIŠIČNA BULA OTROŠKA GLISTA NfKATERE POZNAVAL. IRANSH.J. 1.ČRKA ABECEDE VEZNIK JUNAKINJA • APRIL ZAVABOVAU PROSTOR V 0LA&A3NI grčrka GLAvni STrvNiK ON nem. SLOV.PIS. (KEKEC) DESNI PRITOK VISLE _____ oseba NA ODRU URAN Aktinid eden PRHIKULA BKOBOR. VZKLIK NEBNIH TEGA LETA KEM. SIMBOL POKLIC LESNE STROKE VOLT DOLOČENI BARVE BRKATI JASTREB ZIDARSKA Žlica AVSTR. MEDVEDEK MOSi. telev. ČEŠKI PISATELJ ALOIS GERM- OREL INDIJ- pLBne VEZNIK DO DNA ORALI TF V ANTON OCVRK ČLOVEK V ODNOSU DO FEVDALCA RUEKA AŠHCR. PESN. VRSTE, SORTE VAŽNO BREZPR. LJUDSTVO VOZOVI S PLOHOM Ž.lME TOČKA CMERE KOTOR BAKROVA PALICA MOŠKO IME VRHUNSKI PRVAK KONICA ■e * IZBRANE MISLI Ideje ne morejo živeti, če se ne borimo vsak dan zanje. Mann Za neprijetne resnice poznamo samo eno zdravilo — moramo se z njimi sprijazniti. Camus Ko modrijan premišljuje o pogrebu, si želi samo dvoje: da bi ga pokopali čim kasneje in da ga ne bi pokopali živega. Chesterfield Punčka iz cunj Ko sem pred dnevi brskala po podstrešju, sem našla med staro šaro majhno punčko iz cunj. Ogledovala sem si to preprosto igračko, zamislila sem se in spomini so mi poromali v daljno preteklost. Kaj vse so mi povedale te očke, zarisane v okrogli obrazek! Premišljevala sem o tem, kako je moja draga mati, ki nam ni mogla kupiti dragih igrač, hotela osrečiti svoje otroke. Ljubeče je sešita to lutko zame, za hčerko, ki jo je imela zelo rada. Tudi sama sem bila navdušena nad svojo punčko, sešito iz krpic. Vsak večer sem jo nosila v posteljo — brez nje nisem zaspala. In zdaj, ko sem že starejša, jo spet držim v rokah in premišljujem o svoji mladosti. Nismo imeli tega, kar imajo danes otroci, a imeli smo zlate starše in topel dom. Morda govori iz mene malo preveč čustev, a zdaj, ko vidim, kako se mati stara, kako ji bolezen pije moči, se šele prav zavedam besede MATI. Spravila bom drobno lutko iz cunj kot lep spomin, da jo kasneje pokažem svojim vnukom. Govorila jim bom o svoji materi, gojila v njih spoštovanje do starih ljudi, z Željo, da ostanejo vedno preprosti, skromni, brez domišljavosti, sicer pa — NE VEM. ZAKAJ BI SPLOH BILI DOMIŠLJAVI, ko smo vendar tako majhni v velikem svetu! TE — MA. KEGLJAČI TRETJI V SPLITU Ob 25. obletnici KK Brodogra-dilišča Split, 30. obletnici osvoboditve Splita in otvoritvi avtomatskega kegljišča je bila povabljena naša sindikalna ekipa na turnir, ki ga je organiziral KK iz Bro-gradiliš.a Split. Turnir je bil 26. 10. 1974 v Splitu, kjer je sodelovalo šest ekip. Rezultati: lesto kegljev 1. Split-Brodogradilišče 434 2. RVI - Split 418 3. Litostroj Ljubljana 403 4. Soko Mostar 390 5. Zenica Trans 384 6. Radničke igre Split 356 V. M. V prvih 40 letih življenja dobi človek v roke tekst, v naslednjih 40 letih pa razlago tega teksta. A. Schopenhauer Človek ne živi dovolj dolgo, da bi se iz svojih napak kaj naučil. La Bruyere Molk je odgovor, ki najbolj prizadene tistega, ki vas žali. Chesterton Človek je edina žival, ki se smeji in joče, saj je od vseh živali le on sposoben razlikovati tisto, kar je, od tistega, kar bi moralo biti. W. Hazlitt časopis »Litostroj« izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5800 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni urednik Vladimir Kovač — Odgovorni urednik Pavel Perko — Tehnični urednik Estera Lampič — Telefon uredništva 56-021 (h. c.) int. 246 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska ZGP Primorski tisk, Koper — TOZD Tiskarna Jadran — 1974