Q^om f~yudczce'.. NO. 2fi 32 Pyril SI l2~23-2 St- Mr~- Urch Domovi ima eiv y 'arH p - .y°rk ^ JV.y ;00o,'j E R1C/E HI— HO IW1 AMERICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver'IndianapoIis7 Ffortda.'phoemx, Ely, Pueblo, RockSprings SLOVGNIAN MORNING NGWSPAPSR CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING. FEBRUARY 22, 1977 LETO LXXIX. — Vol. LXXIX Clifford v Atenah naprarii dober vtis Predsednik Carter je poslal Clarka Clifforda na razgovore v Atene, Ni-kozio in Ankaro reševat grško-turški spor. ATENE, Gr. — Clark Clifford, 70 let stari nekdanji obrambni tajnik ZDA in skozi tri desetletja svetovalec predsednikov ZDA, je prišel po naročilu predsednika Jimmyja Carterja sem, da presodi položaj v sporu med Grki in Turki. Grki so ga sprejeli ljubeznivo in z upanjem, da bo posredoval končanje spora s Turki, ki je postal breme za obe državi, Ciper in za NATO. Clifford se tekom dveh dni in pol v Atenah ni zanimal samo za položaj na Cipru, ampak tudi za ostale sporne točke. V Atenah niso skrivali, da polagajo izredno važnost vprašanju pripadnosti Egejskega morja tako v pogledu izkoriščanja morebitnih ležišč olja pod njim kot tudi glede pravic ozračja nad njim, kjer se križajo letalska pota. Grčija smatra Egejsko morje za svoje, ker so njeni večji del vsi otoki v njem, Turčija pa trdi, da je Egejsko morje nadaljevanje Male Azije in da ga zato vsaj en del pripada njej. Na Cipru se je položaj toliko razčistil, da je- možnost kompromisa vidna. Ciper bo po vsem sodeč razdeljen na dve narodnostni državi, ki bosta povezani v Ciprski republiki. Grki bi imeli radi močno osrednjo via do, Turki pa so tej pripravljeni priznati čim manj pravic, pa jih Večji del ohraniti za svojo narodno državo. Turki imajo sedaj v oblasti okoli 40% ciprske površine, četudi predstavljajo le 20% otoškega prebivalstva. Pripravljeni so se umakniti z 8%> zasedenega ozemlja, med tem ko bi bili Grki pripravljeni pustiti otoškim Turkom le 25% površine Cipra. Otoški Grki in Turki so se sporazumeli, da bodo nadaljevali medsebojne razgovore na Dunaju letošnjo pomlad. Zadnje vesti Zmanjšanje iidallM WASHINGTON, D.C. — Pred-sednik Jimmy Carter je vče-j i JI L. ne raj sprejel z vso slovesnostjo^ IJIžIh! VCNJS predsednika kanadske vlade! P. E. Trudeau ja. Uradnemu * sprejemu so sledil? razgovori med obema državnim vodnikoma in njunimi sodelavci o vprašanjih, ki zadevajo obe deželi. Razgovori so bili neobičajno sproščeni in odkriti. Danes jih bodo nadaljevali. BAL HARBOUR. Fia. — Delavski tuji uk Kay Marshall je tu na zimskem zasedanju vodstva AFL-CIO dejal, da bo vlada odločno nadaljevala v v preiskavo pokojninskega skla- naj^ 0 OIOzene sile zaradi tega da Teamsters unije za osred- oslaW;lene> narodna varnost pa nje države, v katerem so od- zmanjšana. Poudarjal je potre-kriii več nepravilnosti in *>°P? vec^ učinkovitosti in o zlorab. Zasedanje vodstva or-, 0JlSI uP°raki denarja, ganiziranega delavstva tu je roracun za novo poslovno pokazalo trenja med glavnim sestavila po lastni zamis- li se vlada predsednika Forda. Kemfski M poziva k odstranitvi Amisia NAJROBI, Ken. — Ves kul turni svet in tudi velik del črne Afrike je zaprepastil umor u-gandskega anglikanskega nadškofa Jananija Luwuma. Predsednik Ugande Idi Amin je škofa in dva člana svoje vlade obdolžil kovanja zarote v sodelovanju z bivšim predsednikom Ugande Miltonom Obotejem, ki je v begunstvu v Tanzaniji. Po uradnih trditvah Ugande so nadškof Luwum in ministra umrli v avtomobilski nesreči toda vsi znaki kažejo, da so bili ustreljeni po nalogu samega Idi Amina. V neobičajnem uvodniku je Najvplivnejši kenijski list zapisal, da je čas, da afriške države nastopijo skupno in “osvobode Ugandsko ljudstvo izpod vlade nasilja”. Predsednik Carter predloži! zmanjšanje obrambnega proračuna za prihodnje poslovno leto za 2.7 bilijona. WASHINGTON, D.C. — Tekom volivne kampanje je pred-sedniški kandidat Jimmy Car-Iter obljubil, da bo proračun za narodno obrambo zmanjšal za 5 i do 7 biilijonov. Trdil je, da je to mogoče storiti, ne da bi bile Martin Bormann ie mrtev LOS ANGELES. Kalif. — Dr. j (R. Sognnaes, profesor anatomije! j in ustne biologije na University j | of California, je dejal, da ni j nobenega dvoma, da je lobanja, bo | ki so jo izkopali leta 1973 v Zahodnemu Berlinu, lobanja Martina Bormanna, bivšega glavnega pomočnika . Moifa Hitlerja. Po nekaterih poročilih naj bi bil Bor marin ubit aprila 1945 tekom boja za Berlin, po drugih pa naj bi se bii rešil in pobegnil na tuje. Predložen je bil Kongresu, še vodstvom AFL-CIO in novo zvezno vlado, toda je tudi pokazalo, da ta niso tolikšna, da Predno Je bil Carter vmeščen bi vodila do razhoda med obe- za Predsednika ZDA. Ko je pre-ma , vzel vodstvo dežele, je bila prva naloga prouči ti proračunski JAR ES SALAAM, Tanz. — Tu- predlog prejšnje vlade in ga kajšnji list Daily News je pri- prikrojiti načrtom in ciljem no-nesel poročilo; da je ugandski ve, vlade. predsednik Idi Amin osebno Dober del zanimanja je bil ustrelil nadškofa Luwuma, ko posvečen prav proračunu za na- Hipni f?! if, ZSSR se pogajate § ribolovi: Sovjetska zvem je izrecno priznala Evro psko gospodarsko skupnost in se začela z njo pogajati o ribolovu o 200-miljnem obalnem pasu. BRUXELLES, Belg. — Sovjetska zveza doslej ni priznavala obstoja Evropske gospodarske skupnosti (Skupnega trga), zato je skušala skleniti dogovor o ribolovu v novem obalnem pasu, raztegnjenem na 200 milj, s posameznimi članicami. Tako se ie najprej o tem poskušala je ta tekom mučenja pri zašli- rodno obrambo. Bilo je dosti u- razgovarjati z Veliko Britanijo sevanju odklanjal priznanje, gibanja, za koliko bo novi da je bil povezan z zaroto predsednik zmanjšal predlog, ki proti vladi iAN FRANCISCO, Kalif. — Severna Kalifornija in južni Oregon sta dobila včeraj nekaj dežja, toda veliko premalo, da bi mogel končati hudo pomanjkanje vode, ki ga je povzročila dolgotrajna suša. WASHINGTON, B.C. — Senatni zunanje politični odbor bo danes zasliševal Paula C. Warnke-ja, ki ga je predsed- ga je stavil G. R. Ford. Po vesteh. ki so prišle iz uradnih virov, bo Cai’ter Fordov proračun za narodno obrambo zmanjšal od 123.1 bilijonov na 120.3 bilijonov. Ta proračun bo proučil in po svoji Volji spremenil ali dopolnil Kongres in ga nato izglasoval. V veljavo bo stopil s 1. oktobrom 1977. Zmanjšanje proračuna za narodno obrambo naj bi pokazalo zvezi in Dansko godbah. o dvostranskih po- WANCE SE VRNIL S POTI PO SREDNJEM VZHODU l>rŽR\ni tajnik Cyrus A. Vance je obiska! tekom enega tetina Egipt, izraei, Jordanijo, Savdsko Arabijo, Libanon in Sinjo, da bi dobil osebno čim točneišo sliko položaja spora med Arabci i™ Izraelom. Ob povratku domov je sinoči dejal, da so vse države, ki jih je obiskal, za obnovo pogajanj v Ženevi v drugi polovici letošnjega leta, da pa so stališča Arabcev in Izraela hudo različna. Vance bo v juniju šel ponovno na Srednji vzhod. CYRUS VANCE izraelskem sporu, ampak tudi o olju. Savdska Arabija je obljubila, da ne bo pristala na kako novo povišanje cene olja v le tošnjem letu, za kar se potegujejo druge izvoznice olja. One so povišale ceno z novim letom za 10%' in napovedale novo povišanje za 5% s 1. julijem. Savdska Arabija je cena dvignila za 5% in Izjavlja, da bo pri tem ostala. Posredovalci bi radi pripravili Savdsko Arabijo, da bi ceno olja dvignila za dodatnih 5%, ostale izvoznice olja pa bi opustile povišanje za 5% z julijem. Jordanijski kralj Husein jc Vanceja svaril pred prevelikim optimizmom, ker da bi ta lahko škodoval, če se pričakovanja ne bi izpolnila. Husein ni odklonil Sadatovega predloga za povezavo Palestincev z Jordanijo, hoče le, da ta predlog preje odobrijo vse ostale ^vodilne arabske države. Te so rtom nik Carter imenoval na čelo; Sovjetski zvezi dobro voljo agencije za nadziranje orožja pri iskanju poli za zmanj in razorožitev. Senatorji, ki ga odklanjajo zaradi njegovega prevelikega popuščanja Sov-ski zvezi, so napovedali dolgo razpravljanje. NEW DELHI, Ind.— V votivnem boju igra važno vlogo kampanja vlade Indire Gandhi za “načrtovanje družin”, v okviru katerega so na tisoče mož sterilizirali, kot trdijo nekateri, proti njihovi volji in pristanku. To je povzročilo močan odpor proti vladi in Indira Gandhi utegne to plačati! pri volitvah v parlament 16. | marca 1977. LONDON, Vel. Brit. — Preteklo soboto umrlega zunanjega ministra A. Croslanda je nasledil njegov namestnik 38 let stari dr. David Owen. Croslanda je 13. februarja zadela kap, od katere se ni opomogel. Umrl je star 58 let. Novi zunanji minister je najmlajši od leta 1935, ko je dobil to mesto v vladi Stanleyja Baldwina sedaj pokojni Anthony Eden. Ta je bil tedaj dva meseca mlajši, kot je sedaj D. Owen. ----------------o------ Kissinger na Columbio? sanje in omejitev oboroževanja. Carter je v svojem dopolnjenem proračunu za narodno obrambo zmanjšal naročilo strateškega bombnika B-l od 8 na 5, zavrl razvoj nove medcelinske rakete XM, ki jo bo možno prevažati in jo bo zato težje odkriti, ter WASHINGTON, D.C. — Včeraj se je vrnil domov z enotedenske poti po Srednjem vzhodu državni tajnik Cyrus A. Vance. Povedal je, da je po nje-kovi sodbi in vtisih, ki jih je dobil v razgovorih z državnimi vodniki, položaj boljši, kot je Obe državi sta take razgovo- mislil. Na splošno sta obe stra-re odklonili in povedali Sovjet- ni v svojih stališčih prožnejši, ski zvezi., -ia s**more pogajati kot sta bili pred nekaj meseci, samo s Skupnostjo. V Moskvi Priznal je vendar, da bodo po-so prišli do zaključka, da ni dru- gajanja za končanje izraelsko- jre^ jeseni 1974 odločile, naj Page poti in so Evropsko skunnost arabskega spora dolga in težav- jlestinska osvobodilna organiza-uradno priznali ter začeli pre- na. icUa zastopa palestinske Araoce tekli teden z njo razgovore. j . ^ njihove pravice. Husein se Sovjetski minister za ribolov' ^ Izraelu je ameriški državni jod tedaj drži ob strani v smisli; Aleksander Iškov je prišel v i-sjnih sprejel stališče Izraela,' tega sklepa. Tudi v Damasku ni Bruxelles in povedal ob samem da ni mogoče povabiti na kon- Vance odkril kakega posebnega začetku, da je pooblaščen za po- ferenco v Ženevo, ki bi naj bila gajanja z Evropsko gospodarsko obnovljena v drugi polovici e skupnostjo kot celoto in ne le ta» Palestinske osvobodilne or-z njenimi posameznimi članica- ganizacije, dokler odklanja z-mi, kot je ZSSR poskušala pre- raehi pravico obstoja, je. -j V Egiptu je predsednik Sadat Cilj pogajanj je dolgoletni predložil, da bi naj se Palestin-sporazum, ki naj dovoli sovjet- ska osvobodilna organizacija riškim ribiškim ladjam lov v o- radno povezala z Jordanijo in balnem pasu 200 milj, ladjam bila pri razgovorih v Ženevi del držav Evropske gospodarske jordanijskega zastopstva. Egipt- ustavil produkcijo Minuteman skupnosti pa lov v 200 milj N- ski predsednik bi rad dosegel, r« -1 1 • T • 1 1 1 . ... . . 1 1 • Tl A,’ : .. rfl d/111 T 7 v 3 medcelinskih raket AMERIŠKA domovina v našem domu je dokaz naše zvestobe slovenstvu Vremenski prerok Pretežno oblačno in milo. Naj višja temneratura okoli 37 (3 C). NEW YORK, N.Y. — Dr. H. Kissinger ju, bivšemu državnemu tajniku ZDA, nekdanjemu profesorju na univerzi Har-ward, je ponudila polno profesorsko mesto univerza Columbia. Baje se za ponudbo resno zanima. Med tem je Kissinger sklenil pogodbo za objavo svojih spominov in pogodbo z NBC, kjer bo sodeloval pri posebnem pro-F gramu in kot svetovalec pri novicah mednarodne politike. Pravda napadi Sadata Uradna g 1 a s ilo Komunistične partije ZSSR dolži pre dsednika Egipta širjenja laži in obrekovanj Sovjetske zveze. MOSKVA, ZSSR. — Uradno glasilo Komunistične partije “Pravda” je osebno nepričakovano ostro napadla predsednika Egipta Anvarja Sadata. Dolži ga, da širi v svojih spominih, ki so izšli te dni, “laži, obrekovanja in potvorbe” o Sovjetski zvezi. Dolgi uvodnik Pravde dolži Sadata ne le laži o preteklosti, ampak tudi načrtnega dela za poslabšanje odnosov med Egiptom in Sovjeti j o, ki so že sedaj sorazmerno naj slabši v dolgi dobi. Uvodnik v Pravdi ni podpisan kar pomeni, da ga je napisal nekdo v Kremlju po sklepu vodrikov Sovjetske zveze. Zahodni opazovalci v Moskvi si ne znajo razlagati ozadja tega tako ostrega napada na Sadata v sedanjem trenutku. rokem pasu ob obalah Sovjet- da bi Palestinci v pogledu Izra-ske zveze. Sovjetsko zastopstvo da spremenili svoje stališče v vodi minister A. Iškov, zastop- toliko, da bi temu ne odrekali David pravice do obstoja. Trdijo, da stvo Skupnega trga pa Owen iz Velike Britanije. Sporočajte osebne in krajevne novice AMERIŠKI DOMOVINI! je močna skupina v Palestinski o s v o ’o o dilni organizaciji pri pravljena to storiti. V Savdski Arabiji se je Vance razgovarjal ne^ le o arabsko- Oglašuite v AMERIŠKI DOMOVINI, kupujte pri nienih oglaševalcih! i^. (. ..* - - '‘SLUŽABNIKI LJUDSTVA!" — Ko je predsednik Jimmy Carter obiskoval posamezna zvezna tajništva, je uradni-štvn poudarjal, da “oni niso gospodarji, ampak služabniki ljudstva”. navdušenja za Sadatov predlog. Predsednik Sirije Hafez Asad sicer pritiska na Palestince v Siriji in v Libanonu, da bi jih spravil v sklad z arabskim načrtom za pomiritev z Izraelom, pa je ameriškemu državnemu tajniku tudi povedal, da bo potreben hud pritisk na Izrael od strani ZDA, predno bo ta popustil toliko, da bo kak sporazum možen. Vsi vodniki, ki jih je obiskal Vance, so edini v tem, da je čas za uspešna pogajanja prišel in da ga je treba uporabiti. Ce ne bo mogoče sedaj začeti in končati uspešna^ pogajanja, potem bo Srednji vzhod še dolgo ognjišče mednarodne napetosti in novih vojnih spopadov. S sličnim? vtisi se je vrnil s svoje poti po Srednjem vzhodu neka.) pred ameriškim državnim tajnikom glavni tajnik ZN Kurt Waldheim. ------o----- Danska išče širšo vladno koalicijo KOPENHAGEN, Dan. — Pri ' parlamentarnih volitvah pre tekli teden so vladne stranke dobile večino, celo nekaj večjo, kot so jo imele v starem parlamentu. S t r a n ka predsednika vlade Ankerja Jorgensena, socialni demokrati, je dobila 65 poslancev, 11 več, kot jih je imela, toda je še vedno daleč od večine v parlamentu s 179 poslanci. Jorgensen je izjavil, da bo skušal vladno koalicijo razširiti, dobiti v parlamentu čim večio podporo za svoj gospodarski 'program, katerega cilj je omejiti inflacijo, spraviti v red državne finance, pa ohraniti vse sedanje ugodnosti socialnega Iz Clevelanda in okolice Pust— Danes je Pust, jutri bo Pepelnica, ko se začenja 40-dnevni post kot priprava za Veliko noč. Lep dar— Društvo SPB Gilbert, Minnesota, je darovala v podporo AD $22 v spomin pok. pisatelja Karla Mauserja. Prisrčna hvala! Popravek— Angela Smrdel, o katere smrti smo poročali včeraj, je bila članica Društva Danica št. 11 ADZ in ne ADZ št. 18, kot nam je bilo prvotno sporočeno. Zadušnica— Jutri, v sredo ob sedmih zvečer bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za vse žive in mrtve čla-nicce Podružnice št. 14 Slovenske ženske zveze. Trupla še niso našli— Trupla 8 let starega Arthurja Noske, katerega mati je v varnostnem zaporu, dr. S. Kulter, pri katerem je živela s svojim sinom, pa bo danes uradno obtožen umora, še niso našli. Podrobno so pregledali hišo dr. Kultlerja in zlasti tudi njegov avto Pontiac 1976. Dr. Kutler je po izjavi Ann Noske mrtvega Arthurja 7. februarja zvečer odpeljal v svojem avtu, pa se 90 minut kasneje vrnil brez njega. Vprašanje je, kje je truplo pustil. oziroma kaj je z njim sto-ril. Dr. S. Kutler > imel včeraj težave z želodcem in črevesjem ter je dobil iz jetnišnične lekarne predpisana zdravila. Nekateri so govorili, da utegne napraviti samomor. Mati mrtvega Arthurja je po vesteh iz jetniš-nice doživela živčni zlom. ištrajk pri GMC v Parmi— Danes se nadaljujejo pogajanja v Chevrolet tovarni v Parmi,. kjer je od včeraj na štrajku 6,300 delavcev zaradi krajevnih vprašanj, ki jih niso uspeli rešiti do določenega roka. Več plina— Columbia Gas of Ohio je včeraj sporočila večjim podjetjem, da se je dotok plina povečal ter jim bo zato dovolila do polovico plina namesto do sedanjih 15% za vzdrževanje. Dodatni plin bo na razpolago s 1. marcem in bo verjetno omogočil obnovo obrata v večini tovarn in odprtje večine šol, ki so zaprte zaradi pomanjkanja goriva. Internacionalni velesejem— V petek, 25. februarje 1.1. ob 7.30 zvečer, bodo imeli v Forest Park Jr. High šoli, na 27000 Eli-nore Ave. v Euclidu, internacionalni velesejem pod vodstvom ge. Silve Savernik. Nastopale bodo narodne noše raznih narodnosti, slovenska plesna skupina KRES, japonska plesna skupina SHO-JO-JI, šolski zbor bo zapel par pesmi, kazali bodo skioptične slike s Puerto Rica in iz Francije, različne narodnosti bodo tudi razstavljale in ob glasbi s celega sveta bodo postregli s pecivom različnih narodnosti in kavo. Vstopnina za odrasle je $2.00, za študente in upokojence pa $1.50. Za vstopnice kličite 261-1711, 731-2010 in 261-3352. skrbstva. Waldheim bo obiskal predsednika Carterja WASHINGTON, D.C. — Bela hiša je objavila, da bo ta teden obiskal v Beli hiši predsednika J. Carterja glavni tajnik Združenih narodov Kurt Waldheim, ki se je nedavno vrnil s svoje poti po Srednjem vzhodu in na Ciper. fSk j :i & -A :n fe-iKiiliOVlIIW 6117 St. Clair Ave. - 481-0628 - Cleveland, Ohio 4410« National and International Circulation Published daily except Wed., Sat, Sun., holidays, 1st two weeks in July NAROČNINA Združene države: $28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 2 mesece Kanada in dežele izven Združenih držav: $30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition $10.00 for one year. SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 29 Tuesday, Feb. 22, 1977 Razmerje razvitih dežel do nerazvitih Pii obravnavanju važnega vprašanja pomoči gospodarsko in socialno razvitega sveta do Tretjega sveta, kr smo ga sprožili v prejšnjem članku, naj bo omenjene, tla imenujejo — zaradi lepšega in za reveže bolj sprejemljivega izražanja — nerazvite bivše kolonije raje dežele “v razvoju”. V angleškem izražanju so prve “developed”, druge pa “developing”, kar se sliši manj diskriminatorsko, dejanskega stanja pa seveda ne spremeni. Lansko leto so začele “developing” države v orga nih Združenih narodov obširno in drzno akcijo za razdelitev bogastva na svetu. Izgleda, da so si njih predstavniki zamislili vso reč tako, da naj bi bogati svet s podporami, krediti in zelo dragim odkupovanjem njihovih naravnih bogastev tem revnim deželam čez noč pomagal do blagostanja. Če ne pojde zlepa, pojde zgrda. Govorijo javno o karteliranju ekonomsko za industrijske države neobhodnih surovin in jih s tem prisiliti na kolena. Doživeli smo prvi tak naskok od strani oljarske kartelne organizacije OPEČ, ki je 4-krat po-dražila petrolej, brez katerega moderni svet ne more shajati. Trde posledice bridko občutimo vsi posebno v sedanji zimi. ko plačujemo strahotne račune za kurja, o. Oljarski magnati Tretjega sveta so uspeli in so res Čez noč postali bajno bogati. Njihov zgled je silno nalezljiv čeravno je pognal ravno nerazvite revne narode skoraj v katastrofo. Vendar njihovi' voditelji resno planirajo, da bi na podoben način pognali v višino tudi cene za druge važne surovine, brez katefih industrijski narodi ne morejo naprej. Najbrž bi se bilo kaj takega že zgodilo, če bi bila uvedba kartela tako enostavna, kot je bila pri olju, kjer ima olje v rokah le dober ducat producentov. Vsekakor je naskok oljarjev na ekonomsko stabilnost svobodnega sveta in pa planiranje njihovih kolegov v Tretjem svetu, kako bi jih posnemali pri dobavljanju drugih surovin, zelo resna in nevarna zadeva. Zahodni svobodni svet se resnosti zaveda, v prvem redu Amerika, dočim se Moskvi ni treba nič vznemirjati, ker od nje ničesar ne zahtevajo, čeprav je politično in gospodarsko velesila. Moskva Tretji svet celo podpihuje in podpira. V takem položaju so svobodne industrijsko razvite sile ustanovile Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (Organization for Economic Cooperation and Development — O.E.C.D.), da bi z njeno pomočjo iskali in morda našli neki sistem za postopno, pragmatično reševanje problemov Tretjega sveta. Takoj je OECD naletela na ogromne težave in skoraj nepremostljive zapreke. Tretji svet se je počasnemu. stvarnemu in poslovno praktičnemu reševanju kratkomalo uprl in zahteva hitro in temeljito preosno-vo obstoječega mednarodnega ekonomskega sistema Razen tega obstajajo ideološke razlike med zahodnimi demokracijami in Tretjim svetom z ozirom na aplikacijo principov svobodnega trga ali pa ostre ekonomske intervencije, kakor tudi zelo različna gledanja m vprašanje, kje leži krivda za uboštvo Tretjega sveta Večina je mnenja, da je iskati razloge za pomanjkanji potrebščin za golo življenje v gotovih predelih bivših kolonij v neprimerni razdelitvi dobrin, ki ne dosežejo revnih nokra.jm. Razen tega mislijo razvite dežele, naj bi se tam spremenila kompozicija ekonomske rasti z intenzivno koncentracijo delovne sile v kmetovanju in pridelovanju potr.ošnih dobrin. Dežele v razvoju naj povečajo svoje možnosti v ‘•medi povečanega zadovoljevanja življenjskih potreb lastnega prebivalstva, da bi se zadostilo najnujnejšim človečanskim pogojem. Zajezi naj se v novih državah ra stoča Korupcija, ki se okorišča na račun stradajočega ljudstva in se pred svetom baha in šopiri z razmetavali jem denarja za luksuz in za nakup najmodernejšega orožja. Oni dan smo brali npr., da je ugandski diktator odredil, naj se v New Yorkn zgradi za delegacijo Ugan de pri /iN palača, ki bo višja od one Združenih držav! Oblastniki revn;h ljudstev kupujejo za drag denar moder; o orožje, ki ga njihovi vojaki niti niso sposobni u-.poratoljati. Ljudstvo pa lakoto trpi! Kjer 'o d kler vladajo take razmere, načrti indu-st rij s k m dežel kako pomagati revnim narodom iz stiske, nimajo velikega izgleda na uspeh. Brez dvorna je njihova morala pa tudiJastnokoristna dolžnost, da priskočijo z dobro pripravljenim načrtom na pomoč, kjer je dano vsaj nekaj »amstva, da bo ta uspešno dosegla svoj namen. Svobodni in gospodarsko, socialno in kulturno razviti del zemlje se oči vi dno zaveda resnosti problema, da namreč na dolgo roko ne more en del čio* veštva živeti v izobilju in celo potrati, med tem ko drugi del nima najpotrebnejših stvari za golo življenje in trpi na pomanjkanju in stradežu. Državniki in gospodarstveniki si belijo glave, na kak način ta pereči problem reševati, da bo akcija uspela. Po našem trdnem prepričanju tu ne gre in ne sme iti samo za ekonomsko reševanje raztrganih in lačnih ljudstev po Afriki, Aziji, Indoneziji in drugod. Človek nikakor nima samo želodca, ki ga je treba napolniti, ima tudi um in srce, pa naj bo še tako zanemarjen zamorec. Kultiviranje teh najodličnejših prvin v slehernem človeku je prav tako naloga celokupnega kulturnega sveta. Taka pravilna akcija je najboljše jamstvo, da bo na zemlji prevladala pravičnost in svoboda. L. P. IZPOD ZVONA SV. ŠTEFANA IN OKOLICE CHICAGO, 111. — To je bilo kraje zasedli Amerikanci. Ti so že lansko leto, ko so zapihali hoteli, da se vsi vrnejo v tako-prvi boj mrzli vetrovi. Seveda zvano “Jugoslavijo”, kjer je že sva z g. Matijem Vlašičem na vladal trinog Tito. Prišel je ju-varnem zatišju kot dva stara goslovanski oficir in jih nago-mačka na soncu. Ob kozarčku j var j al k vrnitvi. Toda oče Vla-dobrega vinca seveda, ki ga j c šič je bil bolj pameten kot no-lastnoročno sjDrešal g. Matija j vopečen partizanski oficir. Ho-sam. Beseda je dala besedo in tel je vedeti to in ono in če bo marsikaj mi je povedal iz svo-, dobil nazaj vse, kar so jim jega življenja. Vedel sem že, da'Nemci vzeli. Ker ni dobil zado-po v februarju 1977 obhajal zla-1 voljivega odgovora, je g. Vla-to poroko. Potegnil sem iz žepa ! šič vabilo odbil. Nemci so jih bil bolj slab. Slika je gotovo iz časov, ko se je ustanovila Baragova zveza v Chicagu. G. Tone Gaber st. je sliko prinesel domov, kupil in sam naredil prav lep okvir in jo dal na razpolago Baragovi zvezi. Po prvotnem načrtu naj bi slika visela v cerkveni veži, ki pa ni dovolj varen prostor. G. župnilc p. Tomaž ji je dal bolj primerno mesto. Nameščena je pod korom. Slika ima v levem kotu slovensko trobojnico, pod sliko so podatki o Baragi, ki jih je sestavil dr. Tone Arko v slovenščini in angle--ščini. Natisnjeni so bili v Le-montu pri Ave Maria. Častilec Barage, obstoj ob sliki, spomni se tega velikega Slovenca in misijonarja med Indijanci v Ame--riki. Zateci se k njemu v trdnem zaupanju, da boš uslišan. » Ne pozabite, da bo mladinska maša v nedeljo, 27. februarja. Takrat bomo že v postu. Pridite k slovenskemu križevemu potu, ki je vsak petek ob pol 8. zv. pred izpostavljenim Naj svetejšim. * V Ameriki je 106,441 oseb, ki so stare 100 ali še več let. * Vesel pust vsem, ki to berete! “Toti Štajerc” KLI SLOVENCI NAPREDUJEMO? beležnico in svinčnik, g. Matija pa me je postrani pogledal, peš, kaj boš pa pisal. Začelo 'se je izpraševanje, saj hoteli obdržati, ponujali so jim državljanstvo. Kot zaveden Slovenec je g. Matija odločno ponudbo odbil. Ce bi dobili nem- veste, da so tisti, ki za “cajten- ško državljanstvo, bi moral on ge” pišejo, zelo radovedni, bolj j in nekateri starejši sinovi k vo-kot kake ženske. Iz njegovega , jakom. pripovedovanja sem zvedel j V Ameriko je prišla Vlašiče-marsikaj, kar je vredno, da se , va družina pred Božičem 1. 1950. zapiše. Matija Vlašič se je rodil j Sponzor je bila Liga slov. kat. 7. februarja 1903 v Kruški vasi, (Amerikancev (p. Bernard Am-župnija Čatež ob Savi. (Torej ibrožič). V Chicagu jim je mno-je pet mesecev starejši od me- go pomagal sorodnik g. Kožar, ne.) Njegova ženka Angela, ki Bile so pa težave glede stano-se je preje pisala Kožar, je Vanja. Nekdo, ki je v slovenski mlajša za tri leta. Rojena je bi okolici delal lepe dobičke tudi la 6. maja 1906 v Cerkljah ob pri novoseljencih, je imel praz-Krki. Poročila sta se 24. febru- no veliko stanovanje. Ni ga ho-arja 1927 v cerkvi Bušečova tel dati družini z več otroci vas, Sv. Križ ob Krki. Kdaj in kljub priporočilu sorodnika in kako sta se spoznala, nisem upai ig. Kukmana (sedaj že mrtev), vprašati. Gotovo je pa g. Matija 1 Stanovali so najprej v hiši, ka-kot mlad in ‘zauber’ fant stopil tero je pozneje kupil dr. Čer- kdaj pod njeno okence, saj je to stara slovenska navada. V zakonu se jima je rodilo šest b-trok: Frank, Stanko. Rezka, Angela, Marija in Vinko. Ta je pa bil že rojen v rajhovskem taborišču. Družina je skrbno delala na svojem posestvu, hranila, bili so srečni, ko je družino zadela velika nesreča. Huni novejše dobe, Hitlerjeva drhal je pogazila Jugoslavijo v enem tednu, najprej seveda Slovenijo. V jeseni 1941 so Nemci izpraznili vse kraje brežiškega o-kraja, slovenske družine preselili v razna taborišča v Nemči-i, na njihova mesta pa naselili kočevske Nemce. Ti so pozneje hudo nastradali radi svoje lahkovernosti in vdanosti Hitlerju. Tako se je zgodilo tudi z števil-io Vlašičevo družino. Le kratek čas so jim dali, da so za silo ; p r a v il i skupaj najnujnejše ’.tvari. pa so se morali posloviti ček. Ker so bili varčni, so hitro prištedili denar, da so kupili sedanjo hišo na 1850 West Cer-mak Rd. Morali so jo predelati. Otroci so se vsi srečno poročili. Vsi so skoraj v bližini staršev in jih radi obiščejo, tudi jim pomagajo, oča Vlašič pa njim. Le hčerka Angelca, poročena z Viktorjem T. Balaker, ki je odvetnik, je v dalnji Kalifor niji, pa tudi rada pride s svojim možem na obisk. Ko oba Vlašičeva, g. Matija in ga. Angela ob 50-letnici poroke gledata nazaj, ugotavljata, aa sta mnogo pretrpela, obenem pa tudi doživela mnogo lepih let. Bog jima je bil vedno blizu. Zato ni čudno, če ju vidimo vsako jutro v cerkvi. Oba pri slovenski maši, Matija gre domov kuhat, ženka pa počaka še na osmo mašo. Oba rada bereta Ameriško Domovino, katero jima prinaša hčerka. Ob zlati ob-)d drage zemlje, katero so s to- letnici poroke naše iskrene če- h ko ljubeznijo obdelovali. Naložili. so jih na tovornjake in jih odpeljali v Rajhenburg (8 dni) od tam pa v Nemčijo v Dahl-hausen. Ker so bili Vlašičevi kmetje, so bili določeni za delo oa ppl ju. Odšli so na veliko državno posestvo v Duerren, Rein land. Tam so garali vse dni tednu pod vojaškim nadzorstvom brez ozira na vreme. Le ob nedeljah so bili prosti. Takrat so lahko šli tudi v cerkev.. Vlašičeve so Nemci smatrali kot “folksdajč”, zato so imeli nekaj ugodnosti. Lahko so si redili tudi kako prase in imeli nekaj vrta, dočim se je Poljakom in drugim zasužnjenim delavcem godilo mnogo slabše. Na skrivaj je dobra gospa Vlašičeva tudi tem kako pomagala. Dobili so seveda plačo. Skrbno so hranili, vedeli so, da bo kmalu konec tisočletnega Hitlerjevega kraljestva. V letu 1945, ko so, bili Nemci premagani, so te stitke z željo, da H .še mnogo let živela v naši sredini, v slovenski 'naselbini v sreči in zadovoljstvu. Zlata poroka g. Matije in ge. Angele Vlašič, ki živita, odkar sta prišla v Ameriko, v naši Slovenki naselbini na 1850 W. Cer-mak Rd., bo v soboto, 5. marca, ob 4. pop. v slovenski cerkvi sv. Stefana. Pridimo k tej redki slovesnosti in molimo, da bi dočakala v zdravju še biserni ju-bilej. * Ko pridete v cerkev sv. Stefana, boste opazili na desni strani pod korom lepo veliko barvno sliko našega svetniškega kandidata, škofa Friderika Barage. Sliko v lesenem okvirju smo že videli ob Baragovi nedelji. Kako je prišlo do te slike? Naš zvesti častilec Friderika Barage g. Joseph Grego rich jo je našel v farnem pritličju. Bila je dobro ohranjena, le okvir je Spominski mm za Karla Mauserja CLEVELAND, O. — Društvo SI’B Cleveland prireja ob 30-inevnici smrti spominski večer za rajnega Karla Mauserja v nedeljo, 27. februarja 1977, ob i. uri popoldne v dvorani Sv. Vida. Na sporedu je kratek govor, Mauser jev božični govor na traku, deklamacije, nekaj žalo-Vink in predvajanje slik iz Mauserjevega življenja. Vsi vabljeni! Odbor Nove mere Različne enote za mere in u-teži zelo otežujejo mednarodno trgovino. Medtem ko so v naši stari domovim že davno opusti • li funte, cente, kvintale, vatle, klaftre, komolce, palce, pedi in nesti in druge podobne mere, so te mere po nekaterih državah Evrope še vedno v veljavi. Naj-slabše je pa to, da so te mere v raznih državah različne: v Nemčiji npr. je en funt 500 gramov, v Angliji pa samo 453.59 gramov. Ena konjska sila pomeni v Angliji večjo moč kot v Nemčiji; ameriški galon meri 231 kubičnih inč ali 3.78533 litra, angleški imperialni galon pa 277.27 kubičnih inč ali 4.22 litra. Medtem, ko se je že skoro ves svet s starokopitno Anglijo na čelu odločil za prehod na mnogo praktičftejši metrski sistem in ko se Amerika še drži čevljev, jardov, galonov in funtov, se pa Nemčija že pripravlja no prehod k drugim meram. Metr skego sistema seveda ne bo o-pustila, pač pa bodo izginile kalorije, konjske sile, kilopodi, atmosfere in ponekod tudi Celzijeve stopnje. Po'mednarodnem dogovoru in-po nemškem zakonu od 5. julija 1970 morajo najkasneje z novim letom 1978 stopiti v veljavo te npve mere: Namesto Celzija se bo uporabljal Kelvin. To je ime angleškega fizika lorda Kelvina '(1824 - 1907), ki je postavil merjenje temperature na podlago absolutno najnižje možne stopnjo. Po sedanjem sistemu je to 278 stopinj Celzija pod ničlo, po novem bo pa to ničla Kelvina. To, kar je sedaj 30 stopinj Celzija, bo potem 303 Kelvina. Zunanjo, sobno, kopalno in telesno temperaturo bomo pa še naprej lahko merili s stopnjami Celzija. Konjske sile bodo zamenjane s kilovati tudi pri avtomobilskih motorjih, strojih na paro, turbinah in drugih pogonskih stro- TRST, It. — Zapisali smo ‘‘Slovenci” in ne ‘‘zamejski Slovenci”, kajti zdi se nam, da na zamejske Slovence ni mogoče gledati brez stalne jasne zavesti, da smo Slovenci v takoime-novanem “zamejstvu” in da tudi moramo vedno ostati bistven del celotnega slovenskega naroda. Brez take zavesti in dejanske povezanosti je samo vprašanje časa, kdaj nas bo zagrnil val asimilacije, kajti iluzorno si je predstavljati (čeprav si nekateri to domišljajo), da je mogoče ustvariti neko posebno težišče in središče v manjšini sami, neglede na ostalo slovenstvo. Ta “zamejska”, oziroma manjšinska miselnost grozi zadnje čase zamegliti realnejše gledanje, pehajoč manjšino v izolacijo od splošnega političnega položaja in življenja v Italiji in v nekako geto in vzbujajoč hkrati v ljudeh občutek brezbrižnosti in odtujenosti za vse tisto, kar se dogaja v matični domovini Sloveniji, tako da jejo. So ti vzroki gospodarski ali politični, kulturni ali psihološki, jih povzroča vpliv okolja ali politična in narodnostna nepre-bujenost in nezavednost? O tem manjka vsakršna znanstveno-sociološka objektivna analiza. Odgovorov ne smemo iskati samo v starih frazah ali v subjektivnih člankih in črticah v “Mladju”. Kar zadeva Slovenijo samo. bi bilo predvsem želeti, da bi se tudi širša javnost zavedla, da I mora matični narod skrbeti za manjšine zunaj meja svoje republike. Naravnost neverjetna je, kako malo se javnost v Sloveniji briga za manjšine, kljub temu, da ne moremo očitati ti- [ sku, da je ne bi obveščal o njih Poleg tega bi bilo potrebno, dal se zaustavi v slovenski javnosti) naravnost nerazumljivo pristajanje na težhjo, da se sloven-1 ska republika kot država slovenskega naroda poniža v na-[ vadno upravno provinco, takoj občutijo tamkajšnje slovenstvo da je redno potisnjena v družb« in njegove težnje vedno bolj takih provinc sosednjih držav ! kot nekaj tujega, “ne našega”. npr. Furlanije - Julijske kraji' Na vprašanje, ki smo ga po-me, bocenske pokrajine, bene-| stavili v naslovu, ne bi mogli, ške dežele ali Koroške in Šta-[ brez nadaljnega odgovoriti pri- jerske. trdilno, pa naj gre za naše j Želeli bi si poleg napredova-J manjšino ali za celoten narod/nja splošne demokratizacije živ-) Kar zadeva našo manjšino v Italiji, je poleg nekaterih pozitivnih pojavov, kot npr. večanje števila otrok v slovenskih šolah ali sorazmerno razgibano kulturno življemje, opaziti tudi negativne pojave, kot npr. politično pasivizacijo, izgubljanje volivcev Slovenske skupnosti na Tržaškem in delno tudi na Goriškem, izgubljanje jasnih političnih in narodnih ciljev izpred oči, premajhna požrtvovalnost za narodne ideale, po- Ijenja ne samo na gospodarske^ področju, tudi odločnega priza' devanja za dvig kvalitete ^ vseh področjih slovenskega življenja, tako da bi lahko bile sl°'| venske manjšine zunaj in izSC'j ijenci ponosni na svojo domovi') no Slovenijo. Zdaj doživljajo VJ tem pogledu vse preveč razoČ3' ranj, ne nazadnje tudi v športni ki je danes važnejši dejavnih kot si predstavlja starejša gen6'J racija. Toda zahteva po kvaliteti žiV'| manjkanje čuta za stvarnost ir ijenja ne zadeva samo matične' konkretnost. 1 ga slovenstva, ampak tudi živ'j Kar zadeva ostalo slovenstvo, Ijenje pri nas in slovenstvo na' se tudi ne smemo vdajati iluzijam. Na Koroškem je bil dosežen taktični uspeh z bojkotom štetja manjšine, toda koroško slovenstvo ostaja še naprej v defenzivi in mora prenašati o-gromen ponemčevalni pritisk, ki ni samo uraden, in ki traja že celo stoletje ter ga zaenkrat ni mogoče zaustaviti, tem manj, ker se omejujemo na splošno pri tem samo na hrupne prote-te in obtožbe, nihče pa ne preučuje, kakšni so konkretni vzroki, da se koroški ljudje vdajajo lemu pritisku in se potujču- jih. Ena konjska sila je 746 wa-tov, torej bo motor, ki ima 120 konjskih sil, v bodoče označen z močjo 88 kilowatov. Avtomobilske tovarne v Evropi že nekaj let označujejo moč motorjev z obema enotama. Na ta način bo izenačeno merjenje moči v vseh A0*'0 strojih. sploh. Zahteva po kvaliteti m0' ra prevladati povsod, na vs^ področjih življenja. ZadovolJ' stvo z vsem in “navdušenje” ^ Še tako klavrne dosežke jc strup za kvaliteto, vdajo v P°i vprečnost in dejansko ogroža-nje našega narodnega obstoj3' Že sam boj za ohranitev slove” skega naroda v družbi evropj skih narodov zanteva danes vseh Slovencev resničen in A sen napor po kvaliteti vse# narodnega življenja. N. L Tudi termiti imajo svoj jezik Termiti se ne sporazumevaj^ samo z vonjem, ampak tudi m iektrično, kakor je ugotovil P*0) fesor Gunether Becker v Be”1 nu-Dalem. Pri poskusih se H pokazalo, da termiti lahko r I med seboj tudi, če so 231 j prti vsak v svoji steklenici. S kalorijami merimo hranil- j Profesor Becker pravi, da' no vrednost živil. To bo sedaj'j že prej ugotovili, da imajo & zamenjan z “Joule”. (Ta enota j ka magnetična polja je dobila svoje ime po angle- j vpliv na delovanje termit0^ škena pivovarnarju in amater- ] Vpliv na obnašanje termitov 5 Skem fiziku James Joule (1818 opaža tudi, če je več term: it«' -1889). En Joule bo merilna ,-;kupaj y zaprti posodi. enota za energijo ali delo, kar je vseeno. Kar je sedaj 1000 kalorij, bo po novem 4187 Joule-jev. Zračni pritisk v avtomobilskih gumah bomo poslej merili “Bar” in ne več z atmosferami. Kilopod, s katerim so dosed^ij tehniki določali težo kake tvarine, bo izginil iz učnih knjig. Angleški fizik sir Izak Newton ,ie ugotovil, da obdrži npr. kos kruha na ekvatorju isto veliko :t kot na severnem ali južnem polu, spremeni pa svojo težo (zaradi različne zemeljske privlačnosti), zato se bo nova enota imenovala Newton. En sedanji kilopod bo v bodoče 9.81 New-tona. Hvala Bogu, da ostanejo ure še nadalje nespremenjeni merilci časa in meter tudi zana-prej mednarodno veljavna dolžinska mera. Nosilci tovrstnega sporaziU*1*] vanjo morajo vsekakor biti J lektrični valovi, ker so posk1^ (v Berlinu-Dalem pokazali, termiti odgovarjajo tudi na ^ metno povzročene valove. Mleko za dolgo življenj V mestecu Ocu na severa Japonskem je v 118. letu iirIY NI v a Kavamoto, o katerem j1" jo, da je bil najstarejši prC,u ' s slovenski republiški sekre-vršiti v njem potrebna vzdrže- ^ar za naro^no obrambo, valna dela, kar bo omogočilo kasneje obnovo obrata, če bodo cene živega srebra tolikšne, da bi bilo to rentabilno. Vprašanje je, kam z delavci rudnika, ki jih tam ne bodo več potrebovali. Nujno je treba poskrbeti za njihovo zaposlitev v Idriji ali neposredni okolici, kjer ti žive v svojimi družinami. Tako bi bili na razpolago, kadar bi obrat v rudniku živega srebra, ki je dajal nad pol tisočletja delo in zaslužek idrijskim ru darjem, obnovili. Zadnje vesti Za zadnu vesti iz Slovenije poslušajte v Clevelandu in okolici Slovensko radijsko uro “Pesmi in melodije iz lepe Slovenije” vsak večer od ponedeljka do petka na postaji WXEN-FM na 106.5 MC, katero vodita dr. Ut. ian in gn Barbara Pavlovčič --------------o----- Za ohranitev tjulnjev Strokovnjaki ekološkega sklada “Franz Weber” so izjavili v Montreuxu (Švica), da bodo februarja najeli dve ali tri letala, s katerimi bodo peljali 600 novinarjev “na kraj pravega po- Drugi del bolnišnice v Mariboru začeli graditi Pretekli mesec so začeli gra- , kola mladih tjulnjev.” diti prvo etapo drugega objekta ! Odpravo bodo finansirali z medicinsko funkcionalnega denarjem, zbranim s prodajo trakta mariborske bolnišnice. . značk in lepakov, na katerih je Med drugim obsega celotni o- prikazana tjulenja samica z mla-peklinski del s potrebno opera- dičem. Značke in nalepke bodo cijsko dvorano, operacijski blok prodajali v Franciji, Švici in z devetimi operacijskimi soba-. Italiji. V Franciji bo prevzelo mi in pripakajočimi objekti. V : prodajo značk nekaj veleblagov-pritličju je predviden radiolo- nic, v drugih deželah, bo verjet-ški oddelek in del sprejemnega , no ravno tako. bloka za bolnike. Gradnja zače-’ Namen akcije: novinarji naj te etape bo predvidoma konča- bi opisali, kar bodo videli, to na decembra 1978 in bo stala bo po mnenju prirediteljev do-198 milijonov dinarjev, celoten volj razgibalo javno mnenje, da drugi objekt pa je preračunan bo pritisnilo na pristojne vlade, datkov v številkah, pa popolno- javljeno, naj še nobeden ne ma zadostuje, ko sem jo prevo- 'vstopa. Ni nas čakalo več pot-zil z vlakom, avtom, pa jo še nikov kot pet. Ko se je ustavil, prehodil za nameček. Berlin je se je postavil mogoče na vsakih že precej zgrajen, pomagali so § 15 korakov po en vojak, nekaj si tudi s tem, da so ruševine po- jih je pa šlo skozi vlak, če re drli in enostavno potlakovali in slučajno ni kdo vtihotapil. Dve tako so nastali veliki tlakovani1 minuti pred odhodom smo sme-prostori. Je pa pusto in prazno. IH vstopiti. Vozil je skozi Zahod-Imel sem občutek, kot da sem v ' ni Berlin po isti progi, po kateri Moskvi, samo da je tu novejše, ^ --------------------------------- na 253 milijonov dinarjev. “Izgubljen” spis P. P. Glavarja objavljen Opisovalec življenja in dela Petra Pavla Glavarja — “Odiseja iz Komende” je v Slovenskem biografskem leksikonu zapisal, da je njegov spis o čebelah izgubljen. Tega so pred več kot 20 leti našli v ljubljanskem državnem arhivu in ga sedaj objavili v celoti v moderni slovenščini. Peter Pavel Glavar je prevedel in jo po svojih skušnjah dopolnil razpravo o čebelah, ki jo je napisal Anton Janša. Zveza čebelarskih društev jo je izdala v posebnem zborniku z naslovom “Ob 200-letnici oisane besede o slovenskem čebelarstvu”. Pokopali so napačnega bolnika Pretekli mesec so v Mariboru na Pobreškem pokopališču po- naj prepovedo nadaljnje uničevanje te živali. AMERIŠKA DOMOVINA je vaš list, podpirajte ga! NAROČNIKOM, ki prejemajo list po pošti’ Datum nad vašim imenom pomeni, do kdaj je plačana vaša naročnina; najprej mesec, nato dan in leto. Pravočasno plačana naročnina je velika pomoč listu. Prosimo upoštevajte! ne celice, sloje in poklice. Papež ^ v vsako slovensko jima sijajno življenje. Midva pravi: “Bodite borci in to P0' (jmžino v ZDA in Kanadi;'sva pa tako lačna v taborišču, gumni, neustrašeni, danes niso ^ _ časi lagodnega krščanstva. Ali ; bomo torej spali, če je sovraz-nik buden! Ali bomo uživali lagodno življenje, če je sovražnik r delaven. Biti moramo borci, ki ne samo Ustavljajo p o pl a v o brezboštva, ampak tudi širijo o-fenzivo krščanske miselnosti, še več krščanskega življenja. Najbolj duhovno bedni pa so tisti kristjani, ki hodijo k sovražnikom krščanstva in se od njih izposoj ujej o socialne in filozofske principe za življenje \ družbi, kot da jih krščanstvo, ki je edino v posesti vse resnice, ne bi poznalo. Se celo to delajo nekateri, da si izposojajo veri nasprotne principe, da bi jih uveljavili v družbi. \ Od tod oboževanje tega, kar so npr. ustvarili komunisti na socialnem in gospodarskem področju. Ali niso nekateri romarji v rdeči raj polni hvalisanja komunističnih stvaritev! Kako Kristusov namestnik nn zemlji dobro pozna poniglavo miselnost tistih, ki hodijo h komunistom na počitnice in pri torn ' vsaj malo, vsaj za nekaj časa ker je bilo tudi tu razbito. Drugo je podeželje in tista mesta, ki niso bila od bomb prizadeta. Vse enostavno razpada, še 30 let socializma, sem rekel, sopotniku Bavarcu, pa vzamejo samo — lahko še buldožerje in enostavno poravnajo. Potem pa tisto naravnost poniževalno plazenje za zahodnim denarjem. Sredi večera je bilo, ko sem prišel v sobo. Naj lep ši čas v vzhodnem Berlinu sem doživel, ko sem odprl radio in je bila že j na sporedu operna glasba, ki je trajala še 3 ure.. Ko sem gledal skoz okno preko slabo razsvetljenega vzhodnega dela mesta v daljavi močno razsvetljeni Zahodni Berlin in so me istočasno prijetno božale melodije in soprano pevke, sem imel občutek, do sem mnogo višje kot v la-nadstropju. “ W e s t d e u t sche Rundfunk und Sender Freies Berlin” sc jc oglasila na redke čase napovedovalka in brez reklame (commercial) objavila I nadal jni potek programa, pre-nos Festivala v Salzburgu, ki se j ga prenašale postaje Zahodne j Nemčije in postaje svobodnega .Berlina. CLEVELAND. O M Al J OGLASI EUCLID prvikrat naprodaj, tri leta star kopali 81 let starega Franca Ci-i“dan ranc’ s tremi spalnicami, .v .v . . - A1 dvojna priključena garaža. Pol- nca v prepričanju, da je Alojz J J ______________ Ula. Ko so truplo zadnjega pri-neljali in ga pripravili za pogreb, sta hčerki umrlega Franca Čiriča videli, da to ni njun oče. Pogreb so morali preložiti, dokler niso dognali, da so v bolnišnici trupla zamenjali. na klet. V okolici novih domov. Tracy Avenue V Euclidu, kolonial s 4 spalni-cami, garaža za 2 avta, vsa podkletena. $36,900. J Genesee Avenue V Euclidu, 4 velike spalnice, klet, priključena garaža. Brezmadežna. EUCLID Nov doni JLA v Novem mestu Ta mesec je gen. Stane PotO' čar, načelnik glavnega stana . Jugoslovanske ljudske armade P"klj1u„ceni°_^ara;zoJ (JLA) odprl njen novi dom, ki so ga začeli’ graditi pred letom in pol. Pri odprtju je bil poleg tri spalnice, 1% kopalnica, lep lot. UPSON REALTY UMLA 499 E. 260 St. 731-1070 Odpito od 9. do 9. (3D V najem oddajo Pet sob v 1. nadstropju na St. POSEBNO VLOGO pri proslavljanju, 25-leinice kraljevanja Elizabete il. vrši njen sin prestolonaslednik princ Charles (im sriki). Predvidevajo, da bo postopno prevzemal v •dviosii vpd'.io več nalog krone. NERODNA REČ — Ko se je predsednik pokrajinske vlade Kvibeka vozil zgodaj zjutraj jv nedeljo, 6. februarja domov, je po nesreči zapeljal prelca na cesti ležečega človeka. Najprej so mislili, da je bil ta že mrtev, ko jc Levesque zavozil nanj, preiskava jc dognala, da je umrl .zaradi poškodb, ki jih je dobil 1 i pri tem. Iz prometne nesreče je j Drugo jutro sem zapustil Bcr- |p°ste!a politična zadeva, ker c j lin. Vlak sem imel že ob osmih. | Rene', Levesque ^ san- sem prišel pred tremi dnevi. Na jugozahodnem delu Zahodnega Berlina, kjer sem pred tremi dnevi prišel iz severozahodne smeri, jo je ta dan ubral proti jugu. Okoli 300 km poti skozi1 Clair Avenue in E. 63 St., odra-Vzbodno Nemčijo se je le ne-lgi|mi Kličite 432-1324. kajkrat ustavil, ne da bi kdp iz- stopil ali vstopil. ------—------------------____ Stanovanje oddajo 4-sobno stanovanje, kuhinja, dnevna s®ba, kopalnica in spalnica, s privatnim vhodom odda- o- N? pOslaji tik pred žično grajo, je vlak postal malo dalj časa. Kljub žični ograji, ki je bila samo kakih 200ni naprej,,. Id onemoROčn liud™ pobeg na » f P0™ Zahod, so komimisti Ime!- ko-Č^*1 P™4 Prišel sem k sreči na postajo krmilom in skušajo njegov, v. <- Alexander Plat/, že kiiuuu ,*.> | sedmi. Karto sem si nabavil že mu. kmalu -.10! sprotnih! to izrabiti proti, nje- rajžo, da so namestil’ napis “Na delo za socializem za dobro človeku”. Prav rri vi: ku ’ > ' ’ in 'sir. pobirala letina odnadke. Jasno sta kazala, kako bi re nam rada pridružilo- or, 'ie bila o •“-a'a. rs^bTurhn tudi njima. (Dalje sledi) 2.80 pop. (29) Help Wanted Male or Female LINOTYPE OPERATOR Cah JG1-4088 — Jim dostojanstvenik, na kar sta oba bo to predolga pot,” je pripom- tudi je naše plemstvo vroče krvi, paj