Poštnina plačana v foto vini
Sgped. in abboo. poet. ■ II Gruppo
Katoliški
Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta štev. 18 Poduredniitvo:
Trat, Vicolo delle Rose štev. 7
Cena: Posamezna štev. L 30 Naročnina :	Mesečno	L	130
Za inozemstvo :	Mesečno	L	210
Poštno ček. račun: štev. 24/12410
	
	i9
Leto VIII. - Štev. 39
Gorica - 27. septembra 1956 • Trst
Izhaja vsak četrtek
SVOBODA TISKA IN NEMORALNOST
Svoboda tiska je bila velika pridobitev, ki jo je izbojevala revolucija leta 1848. Mi Slo venci smo je bili deležni skoro nepretrgoma sto let do nastopa fašizma v Italiji in komunizma v Jugoslaviji. Ta dva sta vpeljala zopet cenzuro in preventivno dovoljenje za vsako tiskano knjigo, in sicer fašizem za vsako slovensko tiskano besedo, komunizem pa za vsako nekomunistično stvar. Fašizem je padel, komunizem se je usidral. Zato imamo danes neverjeten položaj, da smemo mi, ki smo skromna manjšina v Italiji, tiskati, kar se nam zdi, dočim v Sloveniji ne smejo ničesar razen tega, kar milostno dovoli režim. Take so diktature, ki se boje za svoj obstoj, zato je njihova prva stvar to, da omejijo tiskovno svobodo in z njo tudi svobodno širjenje idej.
KAJ JE SVOBODA TISKA
Pomen svobode tiska je namreč ravno v tem, da je dovoljeno nemoteno širjenje idej. Človek je svoboden, da misli, kar se mu zdi, in zato naj bo svoboden tudi v izražanju svojih misli z govorjeno in tiskano besedo. To načelo velja danes skoro brez izjeme v vsem za-padnem svetu. Italijanska republika je to načelo sprejela tudi v svojo ustavo in zato danes v Italiji nihče ne ovira tiskanja, izdajanja, širjenja knjig, časopisov in podobnega.
NJENE NEVARNOSTI
Toda stari modreci so vedno opozarjali: »Ne quid nimisu, ali po slovensko: »Kar je preveč, škoduje«. To se je izkazalo tudi z neomejeno tiskovno svobodo. Čeprav je načelo kot tako pametno in odobravanja vredno tudi za katoličana, se je vendar izkazalo, da preveč tiskovne svobode škoduje skupnosti, namesto du bi ji koristilo. Izkazalo se je namreč, da neomejena tiskovna svoboda postaja škodljiva, ker jo brezvestneži izrabljajo za širjenje nemoralnosti med ljudstvom in zlasti med mladino. Kakor vsako stvar tudi svobodo tiska nekateri izrabljajo za svoj osebni dobiček in na škodo skupnosti. Zato se je na zapadu pod plaščem tiskovne svobode razvilo nemoralno časopisje, kot ga v zgodovini najbrž ne poznamo. V Ameriki, Franciji in sedaj tudi v Italiji imamo vedno več posebno ilustriranih časopisov in brošur, ki jim je glavni namen, širiti pohotnost in vzbujati človeške nagone. Ker slaba stvar najde vedno tudi odjemalca, imajo tudi časopisi svoj stalen krog bralcev in kupovalcev, ki se vedno bolj širi, zakaj zlo je nalezljivo kakor kuga.
KAKO JIH PREPREČITI?
Ta stvar je zavzela že tolik obseg, da javne oblasti ne morejo več bili tiho. Kljub načelu o tiskovni svobodi iščejo, kako bi prišli temu zlu v okom. Pri tem si pomagajo eni tako drugi drugače. V Združenih državah je prav zadnje mesece izšel poseben zakon, tako zvani Eisen-hoiverjev zakon, ki prepoveduje u-važanje nemoralnih stvari. Vrhovno poveljstvo vojske Združenih držav je pa prav pred kratkim prepovedalo celo vrsto revij in časopisov, da jih ne smejo širiti po kasarnah med ameriškimi vojaki na Daljnem Vzhodu, češ da so škodljive za njih moralo. Seznam obsega kor 59 lakih revij in časopisov. Sedaj se sliši, da že tudi drugod zahtevajo slične prepovedi, kot jih je izdal Eisenhoiver.
V Italiji o zadevi zelo debatirajo, ker se pripravlja nov tiskovni zakon, ki bo moral zavzeti stališče tudi v tem oziru. Kongres italijanskih pravnikov, ki se je te dni zaključil
v Perugi, je razpravljal tudi o tem ter zavzel stališče, da vlada ne snifi vpeljati nobene preventivne cenzure, vsako omejevanje tiskovne svobode da mora biti zaupano sodni oblasti, vsekakor pa da je treba pravočasno zatreti nemoralne tiskovine.
»L'Osservatore Romano«, ki o tem poroča, se vprašuje: Kako bo sodna oblast pravočasno zatrla širjenje nemoralnih grdobij, če pa ne sme nastopiti brez pravnega postopka, kar zahteva vedno precej časa? Medtem se tiskovina lahko že silno razširi in povzroči zlo, ki ga sodnik hoče preprečiti. Zato isti list predlaga različne druge rešitve.
STARŠI, NA VAS LEŽI ODGOVORNOST
Mi tu ne bomo iskali, kako naj se ta zadeva reši. Hoteli smo le opozoriti, da so danes odgovorni možje na svetu silno zaskrbljeni, ker se svoboda tiska izrablja v tako grde dobičkarske namene in v pohujše-vanje širokih ljudskih plasti. Tu ne gre več samo za papeža in škofe, temveč za predsednika Združenih držav in vrhovno vojaško poveljstvo, za italijanske najboljše pravnike in številne druge ljudi po svetu, brez ozira na vero in politično prepričanje. Tem bolj bi morali biti zaradi tega zaskrbljeni katoliški starši. A zdi se, da niso. Zakaj italijanske, tudi najbolj nemoralne re-
vije najdeš že povsod, ne samo v izložbah po kioskih in po kavarniških ■ mizah, temveč po vseh naših družinah. Najbolj jih prebirajo mlajše žene in dekleta. Te jih puščajo potem po mizah, da se pasejo ob njih še možje, starejši bratje in tudi mlajši bratje in sestre. Ženska sentimentalnost in mladostna radovednost najde v takih revijah posebno medico v hrano fantaziji in čustvom.
Starši, ali nimate toliko razsodnosti in poguma, da bi v svoji hiši napravili to, kar je napravilo ameriško vojaško poveljstvo v kasarnah ?
SLABO NADOMESTITI Z DOBRIM
Toda, če bi ostali samo pri prepovedi, bi svoje delo slalio opravili. Treba je zato slabo nadomestiti z dobrim. Tudi to je mogoče. Predvsem naredimo to s tem, da podpremo naše slovenske katol. časopise in revije. Nikar misliti, da nimamo ničesar! »Katoliški misijonia so revija, ki na svojem polju dosega katero koli tujo, »Duhovno življenje« in »Ave Marijan sta dobra verska ilustrirana mesečnika. »Vera in domu. ter »Pastirčeku lahko zadovoljita vsak svoj krog bralcev.
Potem imamo še italijanske. Med indiferentnimi nekateri hvalijo »Og■ gi«. Med pozitivno verskimi pa lahko izbiramo tednike »Albau, »Gio-ia«, »Famiglia Cristiana«, »Orizzon-tia. Za človeka dobre volje torej ni težko rešiti problema, kaj naj čita, če slabega ne sme.
Zanimiv razvoj sueške krize
Ker se je izjalovilo poslanstvo odbora petorice, ki so ga poslali s prve londonske konference v Kairo na pogajanje z Nasserjem, so tri zahodne velesile sklicale drugo londonsko konferenco, na katero so povabile tistih 18 držav, ki so odobrile Dullesov načrt na prvi konferenci. Na njej naj bi ustanovili Združenih uporabnikov Sueš. prekopa, ki bi moralo z lastnimi piloti pošiljati ladje članic skozi Suez in ukreniti potrebne korake, ako bi jim INasser prehod zabranil. Arne-riški zunanji minister Dulles pa je sklenil upoštevati tudi vsak drug pameten predlog za boljšo rešitev sueškega spora ter za preprečitev vojne. Takih predlogov je.v Londonu kar deževalo in končno je na konferenci nastalo vse kaj drugega, kot so si sprva zamislili v Londonu in Parizu. Sprejeli so sicer izjavo o ustanovitvi Združenja, a to ima tako širok pravilnik, da je kakor harmonika, ki dopušča vse rešitve: pogajanja z Nasserjem, pritožbo na Združene narode in preusmeritev prometa iz Sueza preko Južne Afri-ke^ Izključuje le uporabo sile. Drugače tudi ni bilo mogoče. Vsaka država je prišla v London s posebnimi nameni. Naravno je, da je zmagala najmočnejša med njimi, Amerika in z njo posredno Nasser. Dulles je imel pred očmi predvsem komunistično nevarnost in željo, da se vrne v Združene države z zagotovilom, da je preprečil vojno. To je tudi dosegel. Za Francijo, ki ima pred očmi Alžir, je bila najvažnejša obnovitev njenega pojemajočega, odnosno izgubljenega ugleda v arab-s em svetu. Ce bi bil ponižan Nas-ser’ * Je trenutno najmočnejši med arabskimi voditelji, bi imeli Fran-cozi lažje delo v Alžiru. Velika Bri-tanija, k, lrna oči	rj	na
Perz.jski zahv, Je hotela utrditi
svojo nadoblast po vsej poti, po ka. en vozijo petrolejske ladje, ne da bi ji bilo treba poklekati pred Nasserjem ali preusmerjati promet oko-Ji južne Afrike.
Velika Britanija in Francija sta
doživeli v Londonu velik diplomatski poraz. Vse je pričakovalo, kako se bosta maščevali, dasi sta uradno pristopili k novemu združenju. Maščevanje je kmalu prišlo. V nedeljo so že v Parizu in Londonu objavili, da sta se obe državi pritožili na Varnostni svet proti Egiptu, ki je kršil pogodbo iz 1. 1888. Sklep'o pritožbi na Varnostni svet bi moralo na osnovi druge londonske konference sprejeti novo Združenje. Ker to formalno še ni ustanovljeno, sta ga Francija in Velika Britanija prehiteli, ne da bi izstopili iz njega. Nastal je torej nov položaj. Kako se bo razvil, pa bomo poročali v prihodnji številki.
Socialistična internacionala
V Londonu je 20. in 21. septembra zasedala socialistična internacionala. Govorili so predvsem o združitvi italijanskih socialistov. Razpravljali so na osnovi poročila, ki ga je podal francoski senator Commin na povratku iz Rima, kjer seje razgovarjal z vodstvi socialistične in socialdemokratske stranke. Ustanovili so tričlansko komisijo, ki bo skusala izgladiti nemajhne razlike med obema strankama. Zdi se, da zlasti britanski laburisti ne zaupajo preveč Nenniju, čeprav bi fja radi pridobili za zahodni socializem.
Tudi v Italiji se nadaljuje debata v zvezi s socialistično združitvijo. Prvotno navdušenje se je malo poleglo, ko so naleteli na velike leža-ve. Nenni bi hotel, da hi socialni demokrati sprejeli v glavnem njegovo gledanje. Največ težav imajo zaradi sindikatov. Socialisti sodelujejo s komunisti v skupnem sindikatu CGIL. Veliko zanimanje vlada, kakšno stališče bodo zavzeli do morebitne nove socialistične stranke krščanski demokrati. Vodstvo Krščanske demokracije čaka, da se položaj razčisti. Če se bo Nenni odločil za resnično demokratično pot in
se bo odtrgal od komunistov ter se usmeril na Zahod, je Krščanska demokracija pripravljena upoštevati nov položaj. Proti sodelovanju pa so se izrekli don Sturzo. Scelba in Andreotti. Krščanska demokracija se bo morala odločiti na svojem prihodnjem kongresu v Trentu.
Hruščev v Jugoslaviji
Prvi tajnik sovjetske komunistične partije Hruščev je nenadno prišel na obisk v Jugoslavijo. Uradna poročila pravijo, da je prišel le za nekaj dni na oddih, toda dobro poučeni zahodni diplomati so mnenja, da Hruščev nikdar ne potuje brez posebnega namena. Ce bi se hotel odpočiti, bi bil lahko ostal v prijetnem Sočiju ob Črnem morju. Zato mislijo, da je prišel na važne politične in gospodarske razgovore s Titom. Isti krogi so mnenja, da Hruščev zdaj ni v Beogradu posebno dobrodošel, ker je spravil jugoslovanske komuniste v veliko zadrego pred Zahodom. Ves svet že govori, da so se jugoslovanski komunisti skoro povsem vrnili v vzhodni tabor. Hruščev je š svojim obiskom to mnenje ojačil prav zdaj, ko mora ameriški predsednik Eisenhower odločiti, ali naj Jugoslavija še dobiva ameriško pomoč ali ne. Imel bo velike težave z ameriškim javnim mnenjem, čeprav bi rad preprečil, da bi Jugoslavija postala gospodarsko popolnoma odvisna od Sovjetov. Prav to pa bi očitno rad dosegel Hruščev. Dalje menijo, da bi Hruščev hotel izgladiti nekaj nesoglasij med jugoslovanskimi in sovjetskimi komunisti glede sovjetske politike v podložniških državah ter v Egiptu. V podložniških državah so Sovjeti po poznanjskem uporu vnovič močno napeli vajeti in celo v Sovjetski zvezi sami so popustili gonjo proti kultu osebnosti in proti Stalinu. V Egiptu pa Sovjeti hujskajo Nasserja k nepopustljivosti, kar se ne strinja z jugoslovansko zamislijo politike o mirni koeksistenci. Tito in Hruščev sta imela torej dovoli snovi za razgovore, naj je bil njun namen tak ali drugačen.
Kitajski komunisti
• \ kitajski prestolnici Pekingu so imeli komunisti svoj kongres. Govorili so o »posebni kitajski poti v socializem«, kar pomeni, da se njihova notranja politika nekoliko razlikuje od sovjetske. Dalje so o-menili težave, ki jih imajo s podjarmljenimi Tibetanci, ki se ne dajo zlepa ukrotiti. Pojasnili so tudi nekatere gospodarske težave in obljubili delavcem boljše plače. To bi bilo skrajno potrebno, ker imajo delavci kitajske podržavljene industrije slabše plače kot v katerikoli nekomunistični azijski državi. Priganjajo jih k udarniškemu delu, plačajo pa jim na mesec le 21 do 25 dolarjev, kar znese povprečno 14.000 lir na mesec. To je prava sramota, proti kateri so sindikati brez moei. Namesto da bi delavcem pomagali in jih pozvali k stavki, morajo podpirati politiko vlade, ker so podrejeni vladajoči komunistični partiji, kateri morajo služiti. Komunistični sindikati se hinavsko borijo za delavske pravice le v nekomunističnih državah, v komunističnih državah pa morajo slepo služiti kapitalistu-državi!
Molitev v oktobru
Pred nekaj leti sem poromal p Loreto. Reči moram, da sem šel skoraj z nekim strahom, l^er sem zgubil vso vero v zgodovinsko zanesljivost stare legende, ki pravi, da je v Loretu hišica, v kateri naj bi bila živela Mati božja in katero naj bi bili angeli prenesli najprej na Trsat in končno v Loreto. Ko sem stopil v to malo hišico, v to malo Marijino svetišče, nad katerim se mogočno dviga velikanska bazilika, sem takoj spoznal, da sem stopil res v Marijino hišico. Ne v tisto, v kateri je ona živela, ampak v tisto, ki si jo je ona izbrala, da bo v njej delila svoje obilne milosti. Dolgo sem se pomudil v zakajeni hišici in sem daroval tam tudi sv. mašo. Nikoli ne bom pozabil vtisa, ki sem ga doživel: To podrtijo si je Marija izbrala, da deli svoje milosti! I tej hišici se vedno znova in znova obnavlja čudež božje ljubezni: In Beseda je meso postala! Na oltar prihaja božji Sin in ob njegovi obhajilni mizi se neštevilni verniki družijo z Marijinim Sinom. Katera hišica naj bi bila bolj Marijina kakor ta?
Letos me je pot peljala v Lurd. Predno sem prišel do Lurda, sem obiskal še razna druga svetišča po Franciji, med temi Notre Dame v Parizu in. krasno gotsko stolnico v Chartresu. Krasni spomeniki nekdanje slave in dokazi ljubezni do nebeške Matere! Neštevilni so obiskovalci teh spomenikov. Ko si si ogledal te človeške umotvore, nehote opazuješ obiskovalce. Na žalost se malokateri spomni, da je stopil v svetišče. Zdi se ti, da nisi več v cerkvi. Zatorej ni čudno, če si je Mati božja izbrala skriti kotiček v Lurdu in tja kliče svoje častilce. Pred zakajeno lurško votlino!
Pravijo in je tudi dokazano, da se tam godijo čudeži. Zakaj? Ker tam ljudje molijo in trpijo. Ker tja prinašajo svoje trpljenje. Vse, kar se dogaja v Lurdu, je en sam čudež. Ne morda velika zborovanja ali koreografične procesije, ampak vera, upanje in ljubezen, ki jih moreš opaziti posebno pri vseh tistih, ki smejo od zemeljskega življenja le malo več pričakovati. Človek bi kar ure in ure stal pred votlino in opazoval ta viden izraz krščanstva, ki se razodeva v molitvi, posebno v molitvi rožnega venca.
Kaj hoče od nas Marija? V Lurdu, v Loretu in v Fatimi je dovolj jasno povedala. Hoče molitve in pokore. V času prevzetnosti nam kliče po preprostih otrocih ter v ponižnosti, naj se tudi mi ponižamo, kakor je to sama naredila. Le ta pot pelje do sreče, po kateri hrepeni človeško srce.
Mesec oktober nas kliče k molitvi rožnega venca.
Molimo ga radi!	Dr.	L.	Šk.
Južna Tirolska
Precej prahu je dvignil govor, ki ga je imel v navzočnosti predsednika republike Gronchija notranji minister Tambroni pred zastopniki Južne Tirolske. Rekel je, da^ Italija izpolnjuje dogovor De Gasperi-
Gruber in da svojim državljanom ne more preprečevati, če se naseljujejo v južnotirolskih mestih. Napetost se je povečala zaradi obsodbe nekega avstrijskega državljana, ki je pred letom razdeljeval neke letake na Južnem Tirolskem. Avstrija je precej razburjena. Čeprav je njen predstavnik izjavil, da Avstrija ne načenja vprašanja meje, je vendar protestiral proti obsodbi in zahteval izpolnjevanje pogodbe De Gasperi-Gruber. V Avstriji in celo v Nemčiji so nekateri krogi začeli pozivati na turistični bojkot Italije. Mi bi ob tej priložnosti omenili: vse prav, tudi v Avstriji živi slovenska narodna manjšina, ki ima manj pravic kakor Avstrijci na Južnem Tirolskem. Zato naj da Avstrija slovenski manjšini isto, kar zahteva za svojo manjšino v Italiji.
NAŠ TEDEN V CERKVI
30. 9. nedelja, 19. pob.: sv. Hijeronim, c. uč.
1. 10. ponedeljek: sv. Remigij, šk.
2. 10. torek: Angeli varuhi.
3. 10. sreda: sv. Terezika Deteta Jezusa
4. 10. četrtek: sv. Frančišek Asiški
5. 10. petek (prvi): sv. Placid, m.
6. 10. sobota (prva): sv. Brunon, spozn.
*
SV. FRANČIŠEK ASISKI (t 3. 10. 1226)
spada med najbolj znane svetnike. Nešteti kristjani se po njem imenujejo, pa tudi več svetnikov.
Kot sin bogatega trgovca je mogel pomagati ubogim in je rad to delal. Očetu ni bilo všeč, ker se je bal, da bo sin vse imetje počasi razdal, /ato je sina razdedinil. Ta se ni jezil, pač pa se je, videč svetno minljivost, popolnoma posvetil Bo-
gu. Z dvanajstimi somišljeniki je ustanovil uboini red, po njem imenovan frančiškanski.
Sv. Francišek je eden izmed redkih, resničnih preroditeljev, reformatorjev človeške - družbe. Zravnaval je nasprotja med posedujočimi in nemanici. Njegov vpliv je bil, lahko rečemo, neizmeren, in se čuti še dandanes.
Veselega značaja je širil veselo pobožnost, kot opominja apostol: »Veselite se t’ Gospodu.«
Siril je ljubezen do malega Jezuščka v jaslicah. (Bil je početnik postavljanja jaslic). Poživil pa je tudi pobožnost do križanega Jezusa (Rane sv. Frančiška).
Če bi bil sledil očetovemu poklicu, kdo bi se ga. sedaj spominjal? Kar za Boga naredimo, to nas osreči in ovekoveči.
IZ SV. EVANGELIJA
isti čas je Jezus povedal to priliko: »Nebeško kralje-v stvo je podobno kralju, ki je napravil svatbo svojemu sinu. In poslal je svoje služabnike klicat povabljene na svatbo, pa niso hoteli priti. Poslal je spet druge služabnike z naročilom: ’Povejte povabljenim: Glejte, svoj obed sem pripravil; moji voli in pitana žival je zaklana in vse je pripravljeno; pridite na svatbo! Ti pa se niso zmenili in so odšli: eden na svojo pristavo, drugi po svoji kupčiji, ostali pa so zgrabili njegove služabnike, jih zasramovali ter pobili. Ko je kralj to zvedel, se je razsrdil, poslal svoje vojake, pokončal one ubijalce in njih mesto požgal. Potem reče svojim služabnikom: ’Svatba je pripravljena, a povabljeni je niso bili vredni. Pojdite torej na razpotja in povabite na svatbo, katerekoli najdeteIn njegovi služabniki so šli na pota in zbrali vse, katere so našli, hudobne in dobre, in svatovska dvorana se je napolnila z gosti. Ko je pa prišel kralj goste pogledat, je videl tam človeka, ki ni imel svatovskega oblačila. Rekel mu je:	Prijatelj,
kako si prišel semkaj, ko nimaš svatovskega oblačila?' On pa je molčal. Tedaj je kralj velel strežnikom: 'Zvežite mu noge in roke in ga vrzite ven v temo; tam bo jok in škripanje z zobmi. Zakaj mnogo je poklicanih, ali malo izvoljenih.’« *
Opisana prilika velja nele za Jude, ki so Zveličarja odklanjali, ampak nekako za vse ljudi. Saj prihaja od vseh mili glas božje milosti, ki kliče in vabi k dobroti in pametnemu življenju, takemu, ki vodi v nebesa. Mnogi ta glas zavestno preslišijo, ker ne marajo ne Boga in ne nebes. In to izziva božji srd in kazen. Zveličar razločno uči:
1. Božje vabilo ( = milost) je treba sprejeti, ker sicer pride neizogibna kazen. Kogar Bog kliče k veri, jo mora sprejeti. Kogar kliče k dobroti, jo je dolžan prikazati. Ko-
gar kliče k pokori, jo mora doprinesti. Kogar kliče k svetosti, jo mora vzljubiti in se zanjo truditi. Bog je namreč gospodar, mi pa Njegove stvari. Kako malo spoštovanja pokažejo ljudje Bogu! Koliko bolj spoštujejo razne človeške osebnosti in včasih tako zelo nevredne! Take neredko silavijo in častijo, malodane obožujejo, za Boga se pa le malo zmenijo. Sramota vseh sramot! Kar hoče neskončno veliki Bog, to je treba brezpogojno storiti. Izpolniti je treba, in sicer zvesto, Njegovo voljo. Bog pa nas kliče k temeljiti ljubezni, kliče nas k svetosti prav vse brez izjeme, ker vabi vse v nebeško kraljestvo.
2. Za zveličanje je potrebna zvesto ohranjena in dobro izrabljena sv. milost, potrebna je svetost. Svatovska obleka je namreč podoba božje milosti, ki odeva in krasi našo dušo. Kakor ni dovoljeno, da bi kdo prišel nag ali umazan na imenitno svatbo, kjer so zbrani saim odlični gostje, tako nihče ne more v nebesa brez potrebne duhovne o-preme. Za nebesa je potrebna brez-madežnost duše ali svetost. Razni so razlogi, ki nele priporočajo svetost, ampak prepričljivo dokazujejo neizbežno potrebo po svetosti: 1. rešitev lastne duše; neskesani grešniki se ne bodo zveličali — 2. slava božja : Bog ljubi svetost in sovraži greh. ki ga žali — 3. mir vesti — grešnika grize vest — 4. osebni in sploš-nočloveški blagor: na svetu ni miru in le malo sreče zaradi grehov (hudobija, sebičnost, zavist, sovraštvo); prava rešitev vseh človeških problemov je v krščanski svetosti vsake vesti. Končno: samo svetost naredi popolnega človeka. Svetost je torej najvišja popolnost zemeljskega življenja. Vidite torej, kako velika reč je svetost in kako nujno je vsakomur potrebna, potrebna za lastni in skupni blagor, za časno in večno srečo. — Če bi danes nastopil sodni dan, koliko ljudi bi odkrili v hudičevem fraku namesto v svatovski obleki kršč. svetosti! Bog želi in zahteva svetost. Izmolimo in priborimo si jo! — Jezus, vir svetosti, posveti nas!
TrJz življenja Ctrlcvtj
C53SS
DEJAVNOST SV. OČETA
Pred kratkim je izšel sedemnajsti zvezek zbranih govorov in radijskih poslanic sv. očeta Pija XII. V enem samem letu je sv. oče imel 80 važnejših govorov in poslanic po radiu.
Velika je dejavnost sv. očeta: v enem prejšnjih tednov je n. pr. sprejel udeležence raznih kongresov, narodnih in mednarodnih zborovanj. Vsem tem je dal potrebna navodila za njihovo delo. V francoskem jeziku je nagovoril udeležence na prvem zborovanju mednarodnega udruženja kmečke katoliške mladine. Važen govor v francoščini je imel za udeležence prvega mednarodnega kongresa ekonomistov. Jasna in odločna navodila je dal drugemu mednarodnemu 'kongresu za dietetiko, to je o vedi za prehrano. Pokazal je, kakšne važnosti je ta nova veda tudi za duhovno stran človeka. V italijanskem jeziku je pozdravil škdfe in duhovnike, ki so se udeležili šestega študijskega tedna za duš-nopastirska vprašanja. Njim je dal mnogo zelo važnih smernic za apostolsko delo v modernem času.
Radijsko poslanico v francoščini je poslal sedmemu mednarodnemu kongresu
katoliških zdravnikov. Ta govor je res dobra in globoka sinteza vseh njegovih dosedanjih govorov o vprašanjih, ki zadeva-jo medicino in zdravniški poklic. Govoril je v španščini skupini španskih industrijskih in trgovskih izvedencev, ki so člani katoliške akcije v Barceloni. Nadalje v angleščini članom ustanove za apostolsko delo med mornarji v pristaniščih, ki so prišli iz Liverpoola, in skupini policijskih agentov iz Irske.
VESOLJNOST CERKVE
Ob priliki nemškega 77. katoliškega shoda je črni afriški škof Lavreatus Ru-gamiba posvetil nov oltar v kripti cerkve sv. Gereona, 'ki je posvečen afriškim mučencem.
KATOLIŠKA CERKEV ME JE REŠILA DVOMOV
Protestantski pastor baptistične cerkve v mestu. Pittshurgu v Združenih državah je prestopil v katoliško Cerkev. Izjavil je, da mu je le katoliška Cerkev rešila dvome, ki jih je imel. To je zadnji znak, da je le katoliška Cerkev prava čuvarica božjega nauka.
LEPO PRIČEVANJE
Predstavniki Cerkve imajo v Združenih državah vedno večji ugled. Na vprašanje, kdo največ stori za blagor Amerike, so dobili naslednje odgovore: leta 1912 je 27 odstotkov vprašanih sodilo, da največ stori	f* ■	■. m
vlada; 18 odstotkov gospodarstveniki; 17	|	Jp|	^	J |X|
odstotkov verski predstavniki; ostale skupine so dobile manjše odstotke.
Leta 1953/ so bili odgovori že povsem različni. Daleč na prvo mesto so stopili verski predstavniki s 40 odstotki. Zato je razumljivo, da se danes nobena stranka ne upa postaviti za kandidata človeka, ki ne bi kazal verskega prepričanja.
35 LET MARIJINE LEGIJE
,7. septembra je preteklo 35 let, ko se je prvič zbralo v Dublinu na Irskem 15 osel) in ustanovilo znano organizacijo Marijino legijo. Organizacija je v kratkem zajela ves svet, saj deluje v nad 1000 škofijah. Razširjena je zlasti v misijonskih pokrajinah, svoj krst krvi pa je doživela na Kitajskem, kjer gledajo rdeči oblastniki v Marijini legiji protirevolucionarno organizacijo katoliške Cerkve. Zato so mnogo članov Legije za,prli in tudi pomorili.
V Evropi ima Marijina legija nad 5000 skupin, od teh jih je nad polovica v Angliji in na Irskem. Posebno važna je ta organizacija zato, ker je večina njenih članov moških.
BL. INOCENC XI.
Dne 21. oKtohra bo proglašen za blaženega papež Inocenc XI.. ki je živel v sedemnajstem stoletju. Za časa njegovega vladanja je prišlo do zmage nad Turki pri Dunaju 1. 1683, ki je preprečila Turkom nadaljnje pohode po Evro.pi.
MLADI DELAVCI POROMAJO V RIM
Prihodnje leto v avgustu se bodo zbral! v Rimu mladi katoliški delavci, imenovani žosisti. Računajo, da jih bo trideset tisoč iz raznih držav. Ta kongres bo kar nekako priznanje za delo te organizacije, ki že 44 let zbira mlade delavce in jih vodi ,po poti krščanskega življenja. Na kongresu bodo razpravljali o sodobnih vprašanjih delavske mladine.
ČUDEŽ ALI NE, SEDAJ VERUJEM
V BOGA
V Nici na Francoskem je električarja Louisa Olivierija zadela huda nesreča. Paraliza se ga je lotila na nogi in desni roki. Dokler je bil zdrav, je bil aktiven komunist in celo vodja komunistične eeliee.
' Podal se je v Lurd in se vrnil ozdravljen. »Čudež ali ne, vem, da sem zdrav in sedaj verujem v Boga, ki sem ga tajil vse življeaije,« talko je sam izjavil in raz-• trgal izkaznico komunistične partije ter spodil aktiviste, ti so nanj pritiskali, naj zanika svoje čudežno ozdravljenje. Sedaj so komunisti začeli trditi, da je Olivierija znova napadla paraliza, samo da bi omajali neljuibo dejstvo.
OČE KONVERTITOV
Jezuitski pater Christie je v Angliji poznan kot duhovnik, ki je največ ljudi pripravil do spreobrnjenja v katoliško Cerkev. Sedaj je odšel v Ameriko, 'da bo na nekaterih univerzah predaval. Izjavil je, da je težnja po vrnitvi v katoliško Cerkev v Angliji zelo velika, o čemier .pričajo posebno zadnja leta številna spreobrnjenja tudi med osebami, ki v angleškem javnem življenju mnogo pomenijo.
ŠE EDEN SE JE VRNIL
V San Francisco se je vrnil jezuitski pater Tomaž Philips po triletni ječi v komunistični Kitajski. 28 let je rnisijonaril na Kitajskem. Izjavil je, da so se vsa tri leta ječe komunisti trudili, da bi strli v njem moralno in fizično odpornost. Pred-no so ga izgnali, so ga peljali k raznim novim zgradbam, ki naj bi .pričale o blagostanju pod komunizmom. Pater je imel vtis, da so bila vsa ta dela zgrajena za ceno iprisilnega dela.
ZA DOSTOJNO NOŠO
Portugalski škofje so imeli redno konferenco v Fatimi. Izdali so pastirski list, v katerem iposebej opozarjajo vernike na nedostojno nošo, s katero mno'gi onečasčajo svetišča. Potem dajejo navodila, kako o-pravljeni naj verniki prihajajo v cerkev.
POMAGAJMO MISIJONOM
Francosko katoliško časopisje zadnje ča-. se zelo poudarja, da je treba močno podpirati misij Cii: k. o delo vkljub razmeram, ki so -posebno za francoske katoličane težke. Na prvem mestu (misijonskih .podpor so Združene države, sledi Nemčija, I* ranči-ja., Španija, Avstrija in potem druge dr-
MARIJINA KAPELICA V PODGORI MED
Prve dni letošnjega majnika se je začelo zadnje in načrtno delo za zgraditev naše kapelice po načrtu gospoda V. Č e k uta. kot smo ga objavili v zadnji številki »Kat. glasa«. Podjetni g. Ernest Makuc nam je poslal izkušenega zidarskega mojstra in tudi zadostno gradbenih priprav. Ugodno in stanovitno letošnje majniško vreme nam je kar imenitno šlo na rolko, da je gradbeno delo neumorno in nepretrgano napredovalo. Zanimivost dela in originalnost kapelice ter kraja je kar klicala časnikarske poročevalce, da so tudi v večjih listih objavili fotografije in pcipi:,
Dragi bralci in vsi bodoči udeleženci slovesnosti bližnjega 7. okt., oglejte si na tu obl javljeni fotografiji vsaj nekaj iz tolikega dela pri kapelici.
Pri nas v Podgori pa že vrvi bujno in vsestransko delovanje za pripravo vsega, kar nami bo 7. oktoiber .pričaral. Naša dekleta in tudi žene so spletle in pripravile že cele kupe okraskov in tisoče cvetlic. Fantje pa rišejo in pripravljajo, kar eni sami najbolj preštudirajo. Mladi zbor pripravlja z vnetimi vajami tudi lepe in posebne melodije Nebeški Kraljici v ča=t in proslavo. — Pa pri nas ni samo talka zu-
nanja ipriprava, ampak iskreno gledamo tudi na notranjo, duhovno pripravo in okrasitev. Zato se bo že 1. oktobra, to je v ponedeljek, začel cibnovitveni mi“ijcn za našo župnijsko skupnost. Č. g. milijonar Vidmar bo vsak večer po rožnem vencu govoril našim, upajmo, izredno številno zbranim vernikom. Za italijanske vernike bo pa govoril uro prej, tudi vsrk večer, salezijanski pater.
Tako upamo, da bo rožnovenfiko slavje 7. oktobra zares nekaj doživetega in dozorelega ter iz vse duše doprinesenaga od strani cele podgorske župnije. K takemu našemu rožnovenskemu dogodku in praznovanju bodo, po želji tudi nam v-ein nepozabnega ;pok. goriskega nadškofa Sedeja, prav radi prihiteli vsi naši kaj zavedni goriški in okoliški verniki in tudi toliko drugih, med katerimi naj bodo častno zastopani: Dekliška Mar. družba, Mladeniška Marijina družba. Tretji red, Marijini vrtci in gotovo vsi naši Dekliški in Fantovski krožki. Posebno vabimo, vse nase bližnje in daljne cerkvene zbore in ljubitelje naše glasbe, da sodelujejo pri ljudskem petju med procesijo in nato v skupnem in mogočnem valu tako priljubljenih melodij ob sklepu tam gori ob kapeli.
Katoliška Cerkev v severni Afriki
Katoliška Cerkev v se\erni Afriki obsega z organizacijskega vidika nadškofije v Kartagini, Rabatu in Alžiru ter apostolski vikarijat v Maroku. Nadškofija v Kartagini, ki je bila obnovljena v preteklem stoletju, obsega ozemlje, ki danes predstavlja Tunis. Ta nadškofija je hkrati sedež afriškega primasa. Blizu Kartagine se je rodil veliki severnoafriški svetnik sv. Avguštin. Od 3 milijonov 800.000 prebivalcev je 265.000 katoličanov, povečini Italijanov, Francozov in’ Maltežanov. Protestantov je kakih 3.500, tisoč pa pravoslavnih. Zelo številni so judje (5..800), velika večina prebivalcev pa je mohamedanska (3 milijone. 470.000). Nadškofijski sedež je pravzaprav v Tunisu. Za vršenje svojega poslanstva ima nadškofija Kartagina na razpolago 214 duhovnikov, ki so povečini Francozi. Tam je tudi veliko semenišče s 13 gojenci in malo semenišče s 76 gojenci.
V nadškofiji Raibat je 8 milijonov 72 tisoč prebivalcev; od teh je 7 milijonov 500.000 mohamedaneev in 200.000 judov. Katoličanov je 372.313, 1500 je protestantov in 1300 pravoslavnih. Duhovnikov je skupno 262, ki so povečini Francozi. Tam je razen tega še 48 redovnikov in 572 redovnic. Veliko semenišče v Rabatu ima 55 gojencev, malo .pa 15.
Alžir obsega nadškofijo Alžir s pomožnimi škofi v Oranu in Costantini, škofijo v Leghouatu, ki je neposredno podrejena sv. stolici, in oni predel francoske zapad-ne Afrike, ki se nahaja severno od 20. vzporednika. Alžir ima 9 milijonov 743 tisoč prebivalcev, od katerih je 895.566 katoličanov, ki žive izključno v severnem delu dežele in so v glavni večini evropskega pokolenja. Protestantov je 15.800, pravoslavnih okrog 1300; judov pa 152.000. Sko-ro vse ostalo prebivalstvo je mushman-ko.
Katoliških duhovnikov jc 797; 141 ‘n* pripada belim menihom, ki vodijo škofijo Leghouat, 34 je jezuitov, 18 pa salezijan cev. Število duhovščine jc kljub tt mu m ■ zadostno zato, ker so verniki razim »u ni po ozemlju, ki ima 209.000 kur.
Apostolski vikarijat v Maroku ima svoj sedež	v Tangerju.	Obsega	predel	Maroka,
ki jc	bil svoj čas	pod Špan-.k im protekto-
ratom, in mednarodni predel Tangerja. Vseh prebivalcev je 1 milijon 205.234. Od teh je 1 milijon 50.000 mohamedaneev' in 20.600 judov, 128.274 je španskih katoličanov, 5.500 protestantov in tO pravoslavnih.	Duhovnikov	je 75,	ki so	povečini
Španci, 65 je redovnikov, redovnic pa 258.
Tako je torej v cerkvenem oziru razdeljena ta dežela, ki ne more in r.f mor:1 najti	miru. Katoličani	tvorijo	torej le
razmeroma majhno manjšino prebival tva
in še ti so povečini evropski priseljenci ali njih potomci. Vsi ostali so v veliki večini muslimani po veri in Araibei po izvoru.
IZ ŽIVLJENJA NAŽIH LJUDI
NOVA UPRAVNA ŠOLA V ZAGREBU 21. se.ptembra so odprli v Zagrebu V i-soko upravno šolo, prvo te vrste v Jugoslaviji. Njen namen je, dati visoko strokovno izobrazbo kadrom, ki so bili doslej na vodilnih položajih v upravnem aparatu. V prvi letnik te šole se je vpisalo 72 oseb, ki so bili doslej na vodilnih položajih v ljudskih odborih, družbenih organizacijah, gospodarskih podjetijili in v upravni službi.
Tako je po desetih letih gospodarske polomije Jugoslavija vendarle sprevidela, da brez strokovne usposobljenosti ni mo-goč noben .gospodarski napredek. Ne pozabimo pa, da so osebe na takih položajih vedno le partijci.
V BIVŠI CONI B KLIČEJO POD OROŽJE ITALIJANSKE DRŽAVLJANE
V Jugoslaviji kličejo letos pod orožje letnik 1936. Pozivnice so dobili tudi nekateri mladeniči iz bivše cone B, ki se po sklepih londonskega sporazuma še vedno prištevajo med italijanske državljane. Rok za izselitev italijanskih državljanov iz bivše cone B bi zapadel dne 5. oktobra, a 90 ga podaljšali do 5. januarja. Do tega roka se smatrajo 'prebivalci cone B. če niso optirali za Jugoslavijo, še vedno za italijanske državljane in je zato ipo mnenju italijanskega tiska nasprotno pojmovanje groba kršitev londonskega sporazuma. Že lansko leto je jug. vlada poslala mladeničem iz cone B, ki bi morali pod orožje, vojaške pozivnice, a jih je kasneje na zahtevo italijanske vlade umaknila.
Tudi tržaška italijanska unija ostro graja postopanje jugoslovanske vlade.
Zato se ne bomo čudili množičnim pobegom predvsem iz Istre in bivše cone B. Med begunci je največ mladih fantov, ki bi morali pod vojaščino. Sedaj dnevno pribeži v Italijo od 20 do 25 oseb, največ seveda preko morja. A tudi čez goriško državno mejo stalno uhajajo. Preteklo soboto so ljudje, ki so stali na goriški sve-togorski postaji, lahko 'prisostvovali tveganemu begu čez 2 metra visoko žično ograjo. Vendar jo je srečno preskočil in se zatekel v gostilno »Transalpina« na italijanski strani. Bil je to tridesetletni miličnik za cestni .promet iz Dornberga. ki je pozneje na policiji izjavil, da v Jugoslaviji ni mogel več živeti.
N.
sir OSI so
>cja ■
Nekega dne je hribolazec srečal kmeta, ki je počasi stopal proti vrliu. V rokah je nosil sekiro. Pridružil se mu je in ga vprašal, kaj misli sekati. »Potrebujem kos lesa, da popravim svoj voz. Les pa mora biti čimbolj trpežen in odporen in tak rase le na visokih vrheh, kjer so viharji najmočnejši.a
Tudi v življenju je tako. Viharji uničujejo in kvarijo, a obenem tudi gradijo. Ni je večje lepote od te, ki se porodi iz viharjev. Lepa je deklica v prvem cvetu mladosti, a njena lepota je še tako mehka, brez vrednosti. Kdor jo gleda, bo zaman iskal na njej sledove trdega boja, resnih odločitev in tihega junaštva. Vse na njej je smehljaj otroka, rožnate poti jo vabijo v vse smeri. A iz deklice bo kmalu postala žena. Prvi viharji bodo skušali uničiti
njen cvet. Rožnate poti se bodo spremenile v naporne strmine. Le če jih bo premagala, bo v sebi zgradila nov, resnični svet, svet duhovne lepote in veličine.
Ljudje se čestokrat pritožujemo, da je na svetu vedno slabše. In vendar nam prav preizkušnje življenja nudijo priliko, da pridobimo na duhovnem bogastvu, ki ima edino neminljivo vrednost za vse čase in za vso večnost. Dobe sreče in blagostanja so najbolj nevarne. V njih človeško srce otopi in postane brezčutno. Ne dobro ne zlo ga več ne prevzame. Nasprotno pa se prav v viharjih in preizkušnjah izkaže o-sebnost. Vsak vihar predstavlja za močnega novo borbo. In le nenehni borci bodo nekoč tudi zmagovalci.
V avstralskem časopisu za Slovence smo brali to pisma, ki ga je poslala uredniku Slovenka-izseljenka. Prepisujemo ga, da bodo spoznali tudi naši rojaki, kako se laliko znajde v svetu dekle, kr hoče ostati zvesto pravim slovenskim idealom.
»Ne morete si zamisliti, kako sem se razveselila, ko mi je bishop Foly povedal, da je cela kolonija Slovencev v Avstraliji; celo da pri blagoslovu slovensko pojejo in da njih patri govore po latinsko, kakor da bi govorili svoj materin jezik. Vesela sem bila, a še bolj ponosna!
Brala sem v listu Župančičevo »Kanglico«, katero me je učila mati deklamirati, ko sem bila stara šele tri leta — torej 29 let bo od tega. Po končani osnovni šoli pri francoskih sestrah in po maturi na prvi državni gimnaziji v Beogradu sem odšla v Ameriko k ,teti... Le za 10 mesecev sem imela študent, vizo, ali vojna mi je preprečila vrnitev v domovino. — Študije, katere sem začela na univerzi v Omahi, sem končala z odliko. Med počitnicami 1. 1942 sem kakor ostali Amerikanci še jaz po-
Materino srce — duhovniško srce
Dunajski kardinal Fr. G. Pi/fl je zapisal tole o svoji materi:
Na moji delovni mizi stoji slika moje matere. Matere nisem nikoli poznal, kajti umrla je, ko sem bil komaj dve leti star. Foda spoznal in vzljubil sem jo iz pogostega in lepega pripovedovanja mojih bratov in sester. Spoznal sem jo, ko so mi tuji ljudje, ki so mojo mater poznali, o njej pripovedovali, kako je dan in noč skrbela za blagostanje svoje družine, kako se je v skrbi za srečo svojih sedmero o-trak dobesedno izgarala do smrti.
Zato je ta majhna slika na moji mizi zame nekaj svetega. Gledam jo s spoštovanjem ter jo mnogokrat tiho vprašam za svet, če težijo moje srce težke in odgovorne. odločitve.
Materino srce je pač v tolikih stvareh podobno duhovniškemu srcu. Oboje src zmore neizmerno veliko prenesti, oboje src se bori za duše svojih varovancev, obe srci sta zatočišči in tolažnici blodečih ali v življenjskem boju utrujenih duš, obe srci še opominjata in rotita, kjer so drugi zgubili že davno vsako upanje, »obe srci odpuščata sedemdesetkrat sedemkrat«, obe srci se žrtvujeta do zadnjega vzdihljaja.
Dragi klobuki ruske atletke
Slučaj ruske atletke, metalke diska, Nine Panomareve, katero dolžijo, da je v neki londonski modni trgovini izmaknila pet klobukov, postaja vedno bolj zapleten prav kakor sueška kriza.
Veliko Britanijo je doslej stal ta »špas« že 65.000 šterlin (nad 110 milijonov lir), medtem ko so posamezni klobuki bili vredni komaj 32 šelinov (2.800 lir). Že umaknitev ekipe sovjetskih atletov, kateri je pripadala Panomareva in ki bi imela nastopiti proti neki britanski atletski ekipi, je organizatorje oškodovala za 25.000 šterlin. Sedaj grozi z odpovedjo še ruska baletna skupina »Boljšoj«, ki je že sklenila pogodbo z londonskim »Covent Garden« za enomesečne predstave. Vstopnice za te predstave so že davno vse razprodali in je vsled tega londonsko gledališče v veliki zadregi. Baletna družba »Boljšoj« zahteva popolno' oprostitev vsake krivde Panoma-
reve in s tem vrnitev ugleda njej in vsemu ruskemu narodu, ki je bil s to zadevo nehote prizadet. Odpoved baletne skupine bi prizadela londonskemu gledališču najmanj 40.000 šterlin škode.
Britanski tisk opozarja vlado, naj bi čimprej uredila zadevo Panomareve, ki je baje še vedno skrita na sovjetskem poslaništvu v Londonu, in ji dovolila, da se vrne domov, predno hi se zaradi tega pretrgali vsi kulturni in športni stiki med Veliko Britanijo in Sovjetsko zvezo. Konservativni list »Daily Mail« piše: »Če se bo zadeva Panomareve nadaljevala na ta način, bo to pomenilo konec vseh kulturnih in športnih stikov z Rusijo, stikov, ki so bili po ženevski konferenci s tako skrbjo zamišljeni in izpeljani.«
| RAZNE NO VICE
DOBER PRIDELEK GROZDJA V ITALIJI PRETESNE JEČE
Slovenska	misijo
iskala preprosto delo. V klavnici sem bila zaposlena in si zaslužila prvi kos kruha. Septembra sem postala sekretarka policije in med drugimi stvarmi jemala odtise prstov... zahvaljujoč se znanju štirinajstih jezikov, katerih sem se za zabavo ali iz potrebe naučila. Februarja 1944 sem pa vstopila v samostan...
Sedaj poučujem razne verske predmete, angleščino, francoščino, latinščino, literaturo, matematiko, zgodovino, zemljepis, biologijo, fiziko s kemijo, filozofijo s psihologijo, muziko, umetnost (risanje), domačo vedo, vrtnarstvo, kuhanje kakor tudi stro-jepis, stenografijo in knjigovodstvo. Le literaturo in filozofijo sem nameravala poučevati po zagotovljenih študijah, ali misijonar se mora vsega lotiti.
Dasiravno nisem bila nikoli v slovenski šoli, doma sem pisala le srbska pisma in je moja slovenščina polna napak, meni in vam v sramoto, vendar le svoj materin jezik ljubim in svojo očetnjavo — in nje naroda ne morem pozabiti. Oh, kranjske planine in štajerski vinogradi, kako lepi spomini...!«
*
Tako piše pismo dekle. Morda jo poznate — Dragico Zaplotnikovo, sokol ico mladih let in sedaj misijonarko na Fidži otokih. Ta ve, kaj so ji starši dali in dela čast njim in naši mali domovini.
Troje koristnih pravil za življenje
Ne boj se, kaj bodo rekli »drugi«. Na splošno se ljudje bolj boje drugih, kakor katerekoli stvari na svetu. Sužnji smo drug drugega. Osebe, ki so zmožne premagati celo armado sovražnikov, bodo izgubile ves pogum ob misli, kaj bodo »drugi« obsojali.
Ne imej v svoji lasti stvari, ki jih ne« potrebuješ, da te te stvari ne bodo osvojile. Kdor ni navezan na stvari tega sveta, je miren in srečen in še misel na smrt ga ne bo vznemirjala.
Bodi vedno prvi, ki se boš zasmejal, če. boš kaj pogrešil v življenju. Vsi čutijo neko posebno slast, če se lahko smejejo svojemu bližnjemu. Če se boš ti prvi zasmejal lastnemu pogrešku, jih boš razorožil in njihov smeh te ne bo več dosegel, kakor da si zaprt v zlatem oklepu.
Arabski sestanek v Riadu
V prestolnici Saudove Arabije Riadu so se sestali egiptovski predsednik Nasser, kralj Saud in sirijski predsednik Sukri el Kwatly. Razpravljali so o političnih, gospodarskih in vojaških vprašanjih arabskih držav. Dobro poučeni krogi vedo povedati, da edinost med A-rabci ni tako železna, kot bi človek sodil po njihovih uradnih izjavah. Ta položaj je ustvaril Dulles z možnostjo, da bi preusmerili petrolejske ladje okrog južne Afrike, če bi Nasser za vsako ceno odklonil sporazum. Če bi se to zgodilo, pa bi bil petrolej iz Perzijskega zaliva tako drag, da bi se ga evropskim državam bolj izplačalo, če bi ga kupovale v Ameriki in Venezueli, zlasti, ker bi jim Amerika nudila gospodarsko pomoč. To je vznemirilo arabske države, ki so začele pritiskati na Nasserja, naj sprejme pameten kompromis z zahodnimi državami. Če Zahod ne bo kupoval a-rahskega petroleja, pravijo arabski krogi, bo ostal neprodan, ker ga imajo Sovjeti sami dovolj. Zašle bi v gospodarske težave in bi tudi Nas-serju ne mogle gospodarsko pomagati, kot delajo doslej. Poleg tega se hoje, da bi Izrael izkoristil sedanjo napetost in se okrepil na škodo sosednjih arabskih držav. Zato upravičeno svetujejo Nasserju, naj bo zmeren. V tem smislu -je verjetno vplival nanj tudi indijski diplomat Krišna Menon, ki je imel z njim dolge posvete, nat6 pa je odšel v London.
Obeta se, da bo letošnji pridelek grozdja po vsej Italiji zelo dober. Lanokp leto je znašal 93 milijonov stotov, od katerih je šlo 86 milijonov za predelavo v vino in le 7 milijonov so pojedli kot namizno grozdje^. Zato so italijamlke oblasti, zaskrbljene zaradi tako nizke potrošnje namiznega grozdja, sklenile r porabiti vsa sredstva, da se potrošnja poveča. Najuspešnejše sredstvo- bi seveda bilo znižanje cen namiznemu grozdju.
PETROLEJSKO PRISTANIŠČE
V zvezi s sueško krizo so se začeli v Angliji baviti z izgradnjo velikega petrolejskega pristanišča, ki bo lahko sprejemalo velike do 100 tisoč tonsike petrolejske ladje. Prvo tako pristanišče bodo uredili v Milford Havenu. Dela za ureditev tega pristanišča bodo zahtevala dolgih 10 let. To pristanišče bo sprejemalo velike petrolejske ladje in nato podrobneje razdeljevalo petrolej. Stroški so predvideni na 13 do 15 milijonov šterlin. Te velike petrolejske ladje, ki bodo vozile okoli Afrike, ne bodo podražile cen petroleja.
NAD 2000 NOVIH MILIJONARJEV
V italijanski nogometni sezoni, 1955-55 je 2144 stavcev prejelo lepe milijone. 1751 jlih je zmagalo od 1 do 4 milijone: 279 jih je zmagalo od 4 do 10 milijonov; 85 jih je prejelo do 25 milijonov; 20 jih je pospravilo vsote med 25 in 40 milijonov lir, 9 pa jih je prekoračilo 40 milijonov lir.
Najvišji zadetek je bil 11. decembra 1955, ko sta bili samo dve t r I na j- tiči in sta prejeli po 73,037.500 lir vsaka. Vsi zmagovalci skupaj so v lanski sezoni prejeli 15 milijard 294 milijonov in 3.344 lir.
Upajmo, da se ibo v letošnji sezoni sreča nasmejala vsaj kakemu potrebnemu!
DOLGO GA JE PEKLA VEST
Tat, ki je pred 30 leti okradel neko ženo iz Creme, se je skesal in po pošti vrnil ukradeno vsoto denarja.
Upajmo, da je pomnožil ukradeno vsoto na današnjo vrednost in še dodal potrebne obresti.
KDO JE KRIV
V New Yorku so začeli z zasliševanjem prič pri nesreči ob trčenju ladij Andrea Doria in Stockholm. Ker je doslej najavljenih 26 prič, se bo zasliševanje zavleklo na dva meseca.
50 TON LISTIN
Zapadni zavezniki so vrnili bonn-ki vladi 50 ton listin, ki so jih zaplenili cb koncu vojne. Listine se nanašajo na Hitlerjevo dobo.
TATVINA RADIJA
V Rio de Janeiro so tatovi odnedi iz kemičnega instituta svinčen zaboj, v katerem je bil radij. Inštitut je takoj opozoril na nevarnost, da bodo izžarevanja nevarna 1600 let.
NOVA PRESTOLNICA
Brazilski državni predsednik je podpisal odlok o premestitvi prestolnice. Novo prestolnico Brazilije bodo sezidali na brazilski planoti v središču države, imenovali jo bodo Brazilija.
IZREDEN BEG
Skupina 57 jugoslovanskih turistov, ki je obiskala dunajski velesejem, je sklenila, da se ne vrne več nazaj v Jugoslavijo in je zaprosila za zatočišče v Avstriji.
Pred nekaj meseci so na Švedskem dovolili prosto prodajo in uživanje alkoholnih pijač, število pijancev, ki jih vsak večer policija zaloti po cestah, se je tako dvignilo, da so vse ječe pretesne.
Po statistikah Krščanske ženske zveze zmernosti so lani v Združenih državah Amerike popili za 6300 milijard lir alkoholnih pijač.
VARUJTE SE SLADOLEDA
Na neki gostiji v Galipoliju se je 22 gostov zastrupilo s sladoledom. Vse goste so zdravniki rešili.
OTROK SE BOJI
Nemalo je otrok, ki se v mraku ali v temi bojijo iti v drugo sobo ali v klet. Strah jih je divjega moža in parklja. In koliko truda je treba, da se tega strahu iznebijo. Kaj je teinu vzrok? Največkrat so krive matere pa tudi drugi ljudje, ki malim otrokom groze z divjim možem in drugimi pošastmi. Otrok se navzetega strahu dolgo ne more otresti. Ali ni nespametno, če mati navihanemu paglavčku zagrozi: »Le čakaj, ko boš jc eni šel v šolo, ti bo učitelj že navil ušesa!« Potem se pa čudijo, če gre otrok nerad v šolo in si učitelj zaman prizadeva, da bi si pridobil otrokovo zaupanje.
Otroka torej nikar ne straši. Če pa si to napako že naredila, si prizadevaj z ljubeznivo besedo prepričati otroka, da je njegov strah neutemeljen.
Mali 'Franček je upehan prihitel k mami in ji rekel, da je v sobi videl strah. Mati je dečka prijela ža roko, ga odvedla v sobo in mu pokazala, da je bil »strah« senca stola, ki je stal blizu ckna. Od tedaj se Franček ni več bal.
MARKSISTIČNA DIALEKTIKA
Pepček je slišal govoriti o »marksistični dialektiki« in vipraša svojega učitelja, kaj je to.
Učitelj mu odvrne: »Razložil ti bom kot vedno, na primeru. Torej: pred dnevnim hotelom se ustavita dva moža, eden čist, drugi umazan. Samo eden bo vstopil v hotel. Kaj misliš, kateri?
»Umazani.«
»Zakaj?«
»Ker je potreben, da se umije.«
»Ne, dragi Pepček. Vstopil bo čisti mož, ker je navajen čistoče, medtem ko je oni drugi navajen na to. da je umazan.«
»A, to je torej marksistična dialektika?«
»Ne še. Obdelajva še enkrat primer dveh mož, čistega in umazanega, pred dnevnim hotelom. Odgovori mi zdaj: kdo bo vstopil ?«
»Čisti mož.«
»Zakaj ?«
»Ker je navajen čistoče.«
»Ne, dragi moj. Vstopil bo umazani, ker je bolj potreben, da se umije.«
»Pa kako to, tovariš učitelj? Saj to je popolnoma nasprotno temu, kar ste mi rekli prej.«
»No, vidiš, to je pa marksistična dialektika.«
LISTNICA UREDNIŠTVA
RAJBEL: Vaš dopis je dospel nekoliko pozno za to številko, zato ga objavimo prihodnjič. Če bo medtem nastal nov položaj, nas obvestite. Vsekakor sočustvujemo z vami rudarji in vas bomo podprli, kolikor bo v naši moči.
MIRKO FILEJ:	g
^ (TD. A ŽHlojarf
Žiofjenje in delo
MOZART, DVORNI ZBOROVODJA
Na Dunaju je tedaj umrl dvorni kapel-meister komponist K. Gluck. Njegovo me-sto jo končno dobil Mozart, toda s komaj polovičnim honorarjem kot ga je imel K. Gluck. Tako ravnanje bo Mozarta strlo, ker bo zabreden v vedno večje dolgove. Zdravstveno si ni mogel več opomoči: postajal jo vedno bolj suh ter izčrpan. Poleg tega mu je še žena začela bolehati, tako du ga j« vsc Je bolj tlačilo.
Sedaj bo Mozart kot dvomi muzikus moral komponirati za dvor, za Dunujcane v stilu veselega valčka, veselih Liindlerjev, veselih arij. In res, za tako Mozartovo glasbo so »e Dunajčani bolj ogreli. Začeli so celo ponovno uprizarjati Mozartovo »Fi-garovo svatbo«. Spričo lega je cesar Jožef II. pro-il Mozarta, naj komponira spet
kako veselo opero. Da Ponte mu je pripravil libreto za šaljivo opero »Cosi fan tutte« (Talko delajo vse!) Vsebina je vzeta iz salonskega življenja. Tej vsebini — libretu ■— je Mozart znal tako mojstrsko dati nadvse posrečeno gracijozno glasbo, da je opera postala veren prikaz ibrilant-nega salonskega življenja. O tej operi se je kritik Zinserdorf tako izrazil: »Vsebina te opere je zelo zabavna, Mozartova glasba je pa naravnost očarljiva.« Opera je bila uprizorjena 26. I. 1790 in je prinesla Mozartu veliko uspeha ali premalo dobička, da bi mogel poravnati svoje dolgove.
Njegova eksistenca je postala tragično ogrožena. Cesar II. umre in Mozart zgubi službo na dvoru. Na prestol pride Leo,-pold II. Temu je Mozart posvetil nov koncert, imenovan »koncert kronanja«, z zeljo, da bi ga sprejel v službo na dvor. A se mu ne posreči. Vsi 8G ga 7.a,>ll9tili. Edini vir življenja mu je še muzika, če bo mogel dobiti z njo kaj miloščine zase in za družino.
Toda usoda mu je zapisala samo še 11
mesecev življenja. In kakor da bi to slutil, se vrže v komponiranje z vso energijo, ki mu še preostaja. Da nam blesteče kompozicije kot so: fantazija v f molu, kvintet v es (imenovan K. žgolenja ptičkov), an-dante v f, adggio in Rondo v c molu. zadnji koncert v bes za klavir in orkester, nesmrtni spev »Ave venim corpus«, 4 glasen z orkestrom in orglami.
Zadnja opera pa, ki jo je končal 4 mesece pred smrtjo, je včarobna flavta« v 2 dejanjih. Ta opera ni samo dovršeno delo, ampak tudi najlepši primer nemškega Singspiela. V njej najdemo najbolj veren prikaz vseh njegovih mladostnih sanj, vsega njegovega trpljenja in pa neomajnega zaupanja v Boga.
Mozart je tukaj že pravi romantik. Neki francoski kritik pravi: »Vse, kar bo doprinesla h glasbeni umetnosti romantična otpera, bo imelo svoj izvor v tej operi.« In dostavlja: »Bistvo vse glasbene umetnosti je zgoščeno v tej čudoviti operi: od stroge Bachove polifonije pa do moderne barvitosti Debusiy-ja.« Opera je doživela
DRUŽINA MOZARTOVIH NA STENI VLSI PODOBA UMRLE MATERE
Stran 4
KATOLIŠKI GLAS
Leto VIII - 1956 - Štev. 39
Praznovanje sv. Ignacija
V zgodovini goričkega mesta imajo jezuiti precej važno vlogo, saj so bili s -olo »in kolegijem, ki so ju ustanovili v našem mestu, sikoro dve sto let žarišče vse izobrazbe v deželi. Spomin nanje in na njih kolegij je veličastna cerkev sv. Ignacija, ki je umetniško gotovo najpomembnejša eerkev v Gorici. Zato bi res ne bilo prav, ko bi letošnje jubilejno leto četrte stoletnice smrti sv. Ignacija šlo mimo Gorice brez primernega slavja. Ker za svetnikov praznik, 31. julija, ni bilo mogoče ime.ti (posebnih slovesnosti, so očetje jezuiti, ki imajo še vedno svoj zavod v Gorici, sklenili, da skupaj z župnijo sv. Ignacija priredijo jubilejne svečanosti prihodnji me-sec oktober, in sicer od 7. do 14. oktobra. Začetek ho v nedeljo 7. okt. z maso, ki jo bo ob 5.30 zvečer daroval goriški nadškof monsignor Ambrosi v cerkvi na Travniku. Naslednje tri večere bodo konference v zavodu Stella Matutina, zadnje tri dni pa bodo ob 7h zvečer v eerkvi sv. Ignacija govorili različni škofje o sv. Ignaciju in njegovem delu. Vrsto teh govorov bo začel tržaški skof msgr. Santin,
Pa o vsem tem napovedanem ni bilo niti besedice. Kvasil je le o tistem podgorskem smradu, ki ga pa že sami zadosti poznamo in proti njemu delujemo.
Odobritev nove železnice
Na zadnji seji ministrskega sveta je minister za promet sporočil, da je /posebna komisija sprejela sklep za ' gradnjo nove železniške meze Za^raj-S. Giovanni al Na-tisone (kakih 5 km naprej od Krmina). S to novo zvezo bi se proga Trst-Videm -Trbiž sskrajšala za 17 km. Ker pa bo Gorica izključena iz tega načrta, bo pomenila nova proga z;a naše mesto veliko izgubo in še večjo ohromitev. Nova železniška zveza bo tudi odvzela del prometa na progi Jesenice-Podbrdo. Sicer pa je minister zagotovil, da bodo po novi progi vozili samo tovorni vlaki iz inozemstva ali v inozemstvo, medtem ko bo notranji in osebni promet usmerjen še vedno preko Gorice. Mislimo pa, da so to le prijazne besede v tolažbo Goričanom.
Dva tihotapca aretirana
Goriška policija je prišla na sled dvema
ki bo govoril o Srečanju s sv. Ignacijem.	tihotapcema opija, ki sta brez dvoma čla-
Zaključek slavja bo v nedeljo 14. okt. s	na Večje tihotapske družbe. Aretirala ju
slovesnim pontifikalom v cerkvi na Trav-	je na goriškem kolodvoru v trenutku, ko
niku pred zastopniki civilnih in cerkvenih oblasti.
Priznanje našim kmetovalcem
Preteklo nedeljo so v Ločniku razdelili nagrade direktnim obdelovalcem zemlje, ki so teden prej razstavili svoje pridelke. Največ razstavljalcev je bilo iz Mandreža, in ti so tudi prejeli prvo nagrado. Nagrajen je bil tudi Jože Veeehiet iz Gorice, Anton Štekar z Valerišča in predsednik društva neposrednli obdelovalcev zemlje iz Sovodenj, Peter Tomšič.
Nove propustnice
Italijanske in jugoslovanske oblasti so začele izdajati na novih knjižicah za obmejni promet dovoljenje za prehod vseh blokov. Na knjižico pritisnejo poseben dvojezični žig z imeni vseh prehodov in vseh krajev, ki so v določenem obmejnem pasu in do katerih ima lastnik knjižice pravico. Vendar smo opazili, da so na knjžicah, ki jih izdajajo oblasti v Gorici, navedeni le prehodi goriške pokrajine, nikakor pa ne tudi tržaški in koprski. Verjetno je treba za te kraje še posebej prositi.
Bloki II. kategorije ostanejo do konca septembra odprli do 19.30 zvečer, s 1. oktobrom pa bodo odprti le do 19. ure.
Podgora
23. sept. je bila znana kvatrna nedelja in slovesnost na mirenskem Gradu. Tudi iz naše vasi se nas je udeležilo veliko število: cela koriera romarjev im še nad sto drugih s kolesi, motorji itd. V rnili smo se z lepim spominom na veliko množico zbranih romarjev, na le,pi novi kip žalostne Matere božje in na ta.ko okusno obnovljeno in okrašeno notranjost velikega svetišča.
Pretekli petek 21. spet. zvečer se je pri nas vršil ob gostilni Marega toliko napovedani in po številnih pl uku t ih oznanjeni govor, ki ga je imel rdeči on. Beltrame. Poslušalcev — prav malo, čeprav je partija v proletarskem naselju tako številno razbohotena. Pisano je bilo na letakih, da bo onorevole govoril o tako perečem vprašanju Sueškega prekopa in nato še toliko in toliko o socialistični uniji v Italiji.
premiero 30. sept. 1791 s skromnim uspehom, ki se. je. večer za večerom stopnjeval tako, da je koračno navdušil vse Dunajčane.
Mozart je doživel veliko zadoščenje s to opero, ali zavratna bolezen mu je že štela poslednje dneve življenja.
MOZART UMRE
Ves izčrpan in oslabel se je lotil zadnje kompozicije svojega življenja: črne maše — Retjuiem, Legenda govori o nekem skrivnostnem poslancu iz onstranstva, ki je Mozartu prinesel naročilo, naj bi komponiral ta Reejttiem. Glasbena zgodovina je pa drugačnega mnenja, češ, ta skrivnostni poslanec ni bil nihče dirug kot madžarski grof Wossegg iz Stuppereha, ki je hotel posvetiti ta Requiem svoji rajnki ženi. Vsekakor! Mozart se je. lotil komponiranja te religiozne skladbe z vizijo bližajoče se smrti. In ta je tudi prišla, da ga povede k večni luči in k večnemu počitku. Že z oslabelim telesom, a z neizčrpno silo velikega genija je daroval svetu še ta ve-
ni vode; toda pri nas je dovolj kopati 5-10 m v globino, pa se dobi izvirna voda! Potem itmamo Kresovnik, ki je ipoln vode. In blizu Koprivnega je bil rezervar, ki je dajal vodo celo Gorenjemu Cerovemu. Še danes tista voda služi vsaj deloma Koprivnemu. Zakaj se ne misli na to možnost, namesto vse pričakovati od mesta Gorice? Mislimo zato, da bi bila najbolj učinkovita in hitra pomoč, ko bi si sami pomagali.
S Sv. Višarij
Na Mali Šmaren sem bil na Sv. Višarjah.
Dela za vzpenjačo (funivia) od postaje Ovčje vasi do križa na višarskem hribu, so končno v teku. To je znamenje, da se bodo tudi Višarje nekam v kratkem modernizirale, in da bodo morda obiskane celih 12 mesecev v letu. Ni pa izključeno, da se ne bo pripetila kaka nesreča tudi, ko bodo v redu nove stopnice z električno razsvetljavo.	^
Tisti romar, ki je pošteno padel po stoipnicah pod cerkvijo ponoči in v temi (K.G. 6. sept.), naj bo kar vesel, da mu ni bilo treba iskati zdravniške pomoči. Na Višarjah so mi namreč povedali, da si je nek doktor iz Celovca letos zlomil prst v čevlju, neka mlada učiteljica iz Vidma pa si je spahnila nogo: to pa pri belem dnevu, in ne na onih zloglasnih stopnicah!
Tri nove župnije v Benečiji
Z dekretom predsednika republike so povzdignili v Nadiski dolini tri kaplanije v župnije. Imenovani so bili tudi župniki za te nove župnije, ki so že zavzeli svoja službena mesta. Mesto župnika v Lesah pri Hlodiču je prevzel č. g. Giovanni Ni-mis, v Topolovem č. -g. Mario Černet, v Sv. Štoblanku pri Dreki pa č. g. Mario Lavrenčič.
sta hotela stoipiti na vlak za Mestre. Našli so pri njiju skoro 2 kg opija. Na policiji sta .priznala, da sta si od tega nečednega posla obetala skoro 3 milijone lir dobička. Omenjena aretiranca sta 28-letni študent Franc Kragelj in 24-letni mehanik Ivan Č.iuk, oba iz Ročinja doma. V Italijo sta prispela z običajno propustnico.
Praznik grozdja
V nedeljo 30. septembra bo v Gorici tradicionalni praznik grozdja. Otvoritev štandov grozdja bo ob 10. uri zjutraj v ljudskem vrtu na Verdijevem korzu. Ob tej priliki bodo tudi nagradili zmagovalce natečaja za najlepše izložbe grozdja. Sledili bodo koncerti raznih godb in sicer ob 11.30 in od 16. do 19.30.
Števerjan
Novica o smrtni cestni nesreči, ki se je zgodila v petek zvečer v me?tu iprcd bolnico sv. Justa, je nas Števerjanee posebno globoko zadela. Saj je nesrečnica Tinta Avgusta (Jera) naša domačinka, hči vdove Terezije Kotnic. Dobro in mirno tridesetletno dekle je bilo v svoji kratki dobi življenja zdravstveno zelo nesrečno. Poskusila je že več bolnic tudi že smrtno bolna. V petek zvečer pa jo je čakalo zadnje zlo. Odpravila se je. s kolesom k zobozdravniku. Tam je srečala tudi prijateljico. Ko sta opravili, sta šli malo po korzu. Na križišču pri bolnišnici sv. Justa je prijateljica že prekoračila ipot, Jera pa ni utegnila, ker je pridrvel avto, vozil je dr. Dainese, zdravnik, in jo je vrgel visoko v zrak. Padla je nezavestna. Razbila «i je lobanjo in zlomila hrbtenico. Ležala je v bolnici sv. Justa štiri dni popolnoma nezavestna in v sredo zgodaj je umrla.
Bog ni maral, da bi še trpela na tej zemlji zaradi težkih posledic, ki bi jih gotovo nosila po tej nesreči. Vzel jo je k Sebi v večnost. Naj ji večna luč sveti!
Ubogi materi vdovi, bratu in sestram naše iskreno in globoko sožalje! Pogreb bo v četrtek popoldne v Števerjann.
Jazbine
Suša sili tudi k nam. Mlake in vodnjaki se praznijo. Treba je voziti vodo od daleč. Ce bi bili na hribu, bi ne bilo čudno, če
ROJANSKA MARIJINA DRUŽBA
priredi
v nedeljo 30. septembra svojo prvo jesensko predstavo. Na sporedu je šaljiva igra v treh dejanjih
IZGUBLJENI RAJ
Spisal jo je Leopold Turšič.
Začetek ob 17.15.
Med odmori srečolov!
Vabljeni!
ličasten spomenik religiozne muzike. Toda ga ni dokončal! Pri tekstu »Lacrimosa dies i 1 Ih« mu je ugasnilo življenje. Bilo je to dne S. decembra 1791 ob l popolnoči. Telo so položili na pare v delovni sobi blizu klavirja.
Decemberski dan je 'bil, znežilo je, mraz je pritiskal in veter je razgrajal, ko so ga ob 3h popoldne dvignili in nesli v stolnico sv. Štefana k liturgičnim obredom za mrtve ter nato na pokopališče sv. Marksa. Do mestnih vrat je spremljalo krsto le nekoliko njegovih prijateljev, nato so se zaradi velikega sneženega meteža še oni vrnili. Le pogrebci so šli na pokoipališče in ga pokapali v preprost, navaden grob. — Pozneje, se je še spomin na groib izgubil. Ostale so nam samo Mozartove kompozicije.
Kakšno mesto zavzema Mozartova osebnost v razvoju glasbene umetnosti? Predvsem moramo poudariti, da nihče izmed vseh inuzikov ni čutil take srene potrebe do komponiranja kot Mozart. Bistvo njegovega življenja je bila glasba. Zato je.
t Josip Bandi
Prejšnjo nedeljo se je razvil s Prebenega izredno velik pogreb, kakor ga ta vas še ni videla. Vsi vaščani in mnogi dolinski farani in sosedje iz bližnjih vasi so tako izkazali zadnjo čast Jožefu Bandiju, ki ga je Bog poklical v 51. letu življenja. O blagem pokojniku moramo po pravici zapisati samo tako: bil je versko in narodno vzorno zaveden! Ni manjkal pri nobeni nedeljski službi božji. Tudi ob slabem vremenu je storil svojo dolžnost. Kako malo moških mrličev zasluži ob smrti v teh časih tako veliko pohvalo. Pokojni Jože jo zasluži v največji meri. Njegova smrt ni prizadela samo družine, katere poglavar je bil, prizadela je vso veliko duhovno družino, ki je njegova dolinska župnija.
Sorodniki pokojnega Bandija se tudi na tem mestu zahvaljujejo sovaščanom • in vsem številnim ipogrebceni za izkazano ljubezen in sočutje ob prezgodnji smrti. Vsem dobrim ljudem in blagemu pokojniku naj bo dobri Bog bogat plačnik!
Gronchi bo obiskal Trst
Predsednik Gronchi je sprejel vabilo Zveze italijanskega tiska in tržaškega župana, naj pride na otvoritev vsedržavnega kongresa italijanskega tiska, ki se bo vršil v Trstu dne 7. oktobra. Ista delegacija je povabila na otvoritev kongresa tudi predsednika vlade Segnija, ki pa povabila ni mogel sprejeti zaradi nujnih, obveznosti, ki ga bodo zadržale v Rimu. Obljubil pa je, da se bo kongresa udeležil pozneje med 8. in 11. oktobrom.
Duhovniške spremembe
V zavodu »Marijanišče« je prevzel mesto podravnatelja g. M. Gerdol. Dosedanji podravnatelj g. F. Šibenik je postal kaplan na Opčinah, ker je g. A. Kosmač to mesto pustil. G. Gerdol bo tudi skrbel za
nenehoma tako spontano komponiral do zadnjega diha življenja in 'Zapustil čez 600 kompozicij klavirskega, orkestralnega, cerkvenega ter opernega stila.
V svojih 35 letih ustvarjalnega dela je dosegel mesto na j večjih glasbenikov 18. stoletja. Ni iznašel novih kompozitoričnih oblik v glasbeni umetnosti, pač pa jih je s svojo genialnostjo obogatil ter umetniško »popolnih Saj genij se kaže prav v tem. Isto najdemo pri Palcstrini, Bachu in Beethovnu. Mozart je dal klavirju večjo globino in popolnejši solistični stil.
V instrumentalno orkestracijo je zanesel učinkovito ter bogatejšo ilustracijo vsako-vrstnih duševnih občutij.
V stilu polifonske cerkvene glasbe je dosegel primarno mesto.
Največ pa je Mozart doprinesel k evoluciji operne glasbe, ki jo je. izpopolnil po formi’ in vsebini in jo iiz klasične forme usmeril v dobo romantike.
Goethe je 7 let po Mozartovi smrti takole rekel: »V veličastnem sijaju se boš prikazal v svetu.« In res, danes ipo 200 letih
dušni blagor slovenskih vernikov v župniji sv. Vincenca v Trstu, kar je do sedaj o-pravljal g. L. Zupančič.
Službo kaplana na Katinari bo prevzel g. B. Miklavec, ki je bil do sedaj v Bazovici. V Bazovico pa pride za kaplana g. Kunčič.
Tržaško semenišče
Otvoritev novega šolskega leta bo 7. oktobra. Z letošnjim letom prevzamejo vodstvo semenišča novi predstojniki in sicer bo kot prorektor g. L. Cattaruzza, vicerektor g. T. Bosso; za spirituala bo še naprej kan. G. Dagri, kateremu bo pomagal g. F. Tanasco. Ekonom pa je kan. Al. Salvadori. V semenišču bo celotna gimnazija in bogoslovje. Bogoslovcev bo pet.
Rojan
Preteklo nedeljo smo imeli prisrčno slovesnost v cerkvi. Gospod novomašnik Pavel Uršič je imel slovesno ponovitev nove maše. Dogodek je razgibal župnijo. V cerkvi je bilo zelo veliko ljudi. Pevci so malokdaj tako navdušeno peli kot v nedeljo. Ker novomašnik poje lepo, niso hoteli za njim zaostajati.
Razveseljivo je, da taki prazniki, ki proslavljajo idealni poiklie mladega človeka, razvnamejo ljudi. Čutijo, da gre tu za življenje, ki bo posvečeno samo Bogu in ljudem, da gre za nekaj velikega. Novo-mašniku je govoril ravnatelj Marijanašča g. Jože Jamnik. Pridružujemo se njegovi želji, naj bi novomašno slavje vzbudilo kak nov duhovniški poklic med našimi dijaki.
OBVESTILA
ODOBRENA PODPORA DEPORTIRANCEM IZ AUSCHWITZA. Glavno tajništvo mednarodnega odbora bivših deportirancev v Auschvvitzu je sporočilo, da je po dolgih pogajanjih končno uspelo prepričati ravnatelje velike nemške industrijske družbe 1. G. Farben, ki je med vojno izkoriščalo milijone pulitičnh deportirancev v Ausch-vvitzu, da so redkim preostalim in družinam preminulih nakazali podporo v znesku 30 milijonov mark.
Imenovani odbor je poveril to zadevo svojemu zaupniku, odvetniku Uenry-ju Ormonu, Sehillerstrasse 15, Frankfurt, Main (Zaipadna Nemčija). Vsi tisti, ki so bili deportirani v taborišču Auschvvitz, Buna-
ga ves kulturni svet občuduje in priznava njegovo genialno veličino.
*
MOZARTOVA PROSLAVA V SALZBURGU
Rodno mesto Salzburg je letos dostojno proslavilo Mozartovo 200-lctnieo rojstva. Znani salzburški festival, ki sc prireja v a ko leto meseca avgusta in ki vsako 1« to privablja najodličnejše glasbenike iz vsega sveta, je bil letos posvečen v glavnem
monovvitz, Ilevdebreck in Furstengrube, ali ki so v teh taboriščih izgubili svoje drage, se lahko obrnejo na omenjenega nemškega odvetnika za podporo. Ge bo njihova' prošnja uslišana, bodo odvetniku izplačali določeno odškodnino, v nasprotnem slučaju pa ne bo od njih zahteval nobenega povračila stroškov.
Znano je, da so do danes nemška vlada in nemške industrije nasprotovale kakršnemukoli povračilu škode deportirancem in njihovim svojcem in je to prvi konkretni rezultat odborov bivših deportirancev, iki so ga po dolgih pogajanjih dosegli.
OB ZAČETKU MESECA V GORICI:
V petek. 5. oktobra ob 6h v stolnici začetek tridnevniee za semeniški dan, sv. maša ipred Izpostavljenim in govor. Ob 7h sv. maša pri Sv. Ignaciju pred izpostavljenim Najsvetejšim. Ob 8h zvečer ura molitve za duhovnike pri Sv. Antonu.
V soboto 6. oktobra pri sv. maši ob 6h pobožnost prvih sobot in govor.
V nedeljo 7. oktobra ob 6h zaključek tridnevniee v stolnici.
TRETJEREDN1KOM. Vodstvo Tretjega reda sporoča,, da bo na čast sv. Frančišku As. tridnevnica dne 2.-3. in 4. oktobra ob peti uri popoldne .pri Sv. Ivanu.
VOJNA ŠKODA. Finančna intendanca iz Gorice sporoča, da ni bilo mogoče doslej rešiti 612 prošenj za vojno škodo, ker niso bile vse listine v redu ali pa so manjkale. Intendanca je na to že opozorila vse za-interesirance, a do danes, to je po poldrugem letu od prvega oipozorila, ni še dobila zahtevanih listin, zato bo v teh dneh poslala vsem ponovno opozorilo.
V interesu teh vojnih oškodovancev o-pozarjamo, naj vsi, ki bi dobili opomin, v teku 30 dni izpolnijo zahtevane pogoje za dokončno ureditev in rešitev prošenj za vojno škodo. V nasprotnem slučaju bodo prošnje po preteku tega roka spravili v arhiv in pokril jih bo prah pozabe.
S PRVO NEDELJO V OKTOBRU bo
spet odprta knjižnica SKPD na Plaeuti. Urnik ostane isti in sicer od 10. do 11. predipoldne. Ponovno opozarjamo vse tiste, ki knjig še niso vrnili, da jih oiamprej vrnejo. Žalostno je, da je med našim izobraženim ljudstvom toliko malomarnosti in brezbrižnosti. V novem poslovnem letu bodo knjige na razpolago vsem, zlasti še dijakom. Opozarjamo na točnost pri vrnitvi. Mnogo knjig se je izgubilo prav vsled nemarnosti naših bralcev.
NOVO ŠOLSKO LETO. Na Nižji srednji šoli (nižja gimnazija) in na Strokovni šoli se novo šolsko leto prične 3. oktobra s sv. mašo ob 10. uri v stolnici.
Dijaki naj se zberejo tega dne oh 9. uri vsak na svoji šoli, da jim profesorji dajo potrebna navodila za naslednje dni.
Na liceju in učiteljišču pa se šolsko leto prične 15. oktobra s sv. mašo ob 10. uri v stolnici.
Dijaki teh dveh šol naj se tega dne zberejo ob 9.30 uri vsak na svoji šoli.
ŠOLSKA SV. MAŠA za začetek šol. leta osnovne šole »Mali dom« v ulici Randac-eio v Gorici bo v cerkvi Starega sv. Antona dne 1. oktobra ob 8Va. Vsi šolarji naj se zberejo pred 8. uro v šoli, da ipojdejo skupno v eerkev.	Katehet A. M.
DAROVI ZA DOBER TISK: N. N. 1.200 lir. Bog povrni!
OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7“ o davek na registrskem uradu.
Mozartu. Na programu je
> bila izvediva vr-
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr. Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Mozartovih del. Nekatero so res genialne in SO' ob uprizoritvi gotovo veliko pripomogle, da so gledalci še globlje doživljali veličino Mozartove glasbe.
V drugem nadstropju je Mozartov muzej. Zbrali so, kar se je ohranilo Mozartovo zapuščine, njegovih rokopisov, prvoti-skov njegovih del, slik in podobnega. V tretjem najde obiskovalec stanovanjc Mozartovih, kakor je bilo pred 200 leti. s kuhinjo, spalno sobo, kjer je Wolfgang bil rojen, z različnimi spomini na Mozartovo mladost in družinsko življenje. Obiskoval-
ste Mozartovih del, ki smo o njih v refe- cev je vedno veliko, ratu prof. Fileja slišali. Na oder so po-	V mestni galeriji p« j1’ razstava: »Salz-
stavili n. pr. Figarovo svatbo, Beg iz Se-	bung ob Mozartovih časih«. Prikazuje nam
raja, Don Giovannija, poleg številnih dru-	Mozartovo rojstno mesto, kot je bilo ta-
gih del. Odiprli so dalje v Mozartovi	krat, ko je tam bival še ta veliki njegov
rojstni hiši, ki je sredi mesta, ohranjena	sin. Salzburžani imajo tudi namen, ustu-
skoro tulcu, kot je bila, posebno Mozartovo razstavo, oziroma muzej. Tam je v prvem nadstropju urejena razstava:	Mo-
zart na odru. V lepih skicah so prikazane odrske scene, kakor so si jih zamislili
noviti Stalen Mozartov muzej, ki naj bo vsem .potomcem vedno odprta knjiga o časih lil delu tega velikega glasbenega genija. Ker dohodki ob teh letošnjih proslavah niso majhni, bodo v tem gotovo
različni režiserji ob raznih uprizoritvah uspeli.