^OtV$. I

■&A v w


A

Al

JUGOSLAVENSKA,

od

RADOSLAVA RAZLAG A.

U ZAGREBU,

tičkom i tročkom Franje Župana.

1  8  5 . 3 .

KN j J' ŽARA

SVETOZARA GALCA
ZAGREBU._





_

posvetjuje

isdavatelj.

Cosi ty? Rus; co ty? Srb; co ty? Čeh; co ty ? jat’ Polak jestcm.
Ditky moje, svornost! nehte to, mluvte: Slavjan.

Jan Kolar.

Pušku na klin, mač u tok ,
Sad je bratjo drugi skok !
Oštro pero, bistar um
Neka znanju tare drum !
Sakom do sad borismo se,
Duhom od sad dižimo se !

Rakovec.

Uvod- Bbo4T».

Eto vain, rodjaci vlastimili, po drugiput
„ZORE“, koja uže smelim korakom stupi u
beli svet. „Smelim“ rekosmo korakom, jer se
neplaši više zmij i pijavic, napastujučih vse, čto
ima na čelu svojem geslo: sloga, uzajem-
nost!—  Vsakto če uvidjati, da je svrha „Zore“
sveta i uzvišena, te se čvrsto nadejamo, da smo
tim malim i drobnim plodom rodoljubja „dobro
došli“ vsim, kojim trka zdravo srdce u nepo¬
kvarjenih grudih za matku Slavu, koji su poj¬
mih duh sadašnjosti i budučnosti, jerbo razume-
vaju podobro prošastnost našu mutnu. Sr o dni
duši  nas razumevaju; drugim, podlim dušam
nije niti od potrebe, jerbo neču nikada moči
razumih nadahnutja svetoga i požrtvovanja vseh
sil i močili svojih, požrtvovanja celoga života
svojega, koj veselim srdcem i radostno podnese
vse tegohe i muke svoje brez sebičnosti, ako se
tim barem zrno ponese u napredek i sreču i slavu
roda milenoga. Ako Bog da i Slava mati, čemo
za godinu dni veselih donesti veslih o napredo-

6

vanju književne sloge slavjanske, jerbo se ne
samo od pojedinih učenih, kako su gg. Miklošič,
Sumavsky i drugi, koji nalik drobnim bčelam
pripravljaju gradivo za obči jezik književni, nego
takodje od drugih stran neumorno radi, koje imaju
vsa sredstva shodna za podignuti blage ove na¬
mere , koje su jedini uvet sreče buduče. Za sada
samo toliko; jerbo ta stvar još nije dozorila po-
vse; te se tako nadejamo, da bude u kratkom
objavljena putem sposobniim, te da če dirnuti u
Srdca vseh vernih sinov i kčerih matke naše. Mlado
i staro če se potruditi, da se čini sposobno, za
da može učestvovati kod posla ogromnoga, ko-
jemu je občega priznanja, uzajemnoga poslovanja
od potrebe , ako hočemo pospešiti napredek i
sreču roda, koj če gotovo, kako ima pravednoga
Boga na nebu, bistrih glav i dobrih srde na ze¬
mlji! prije iii docnije doiti u slavohrame sloge
svete.

Dozvoljite mi ovzde jošče nekoliko progo-
voriti slov, da se mi, razcepljeni Jugoslaveni,
sporazumimo o namerah i sredstvih, koje su evo
u ovogodišnjoj „Zori“ slabo  naznačene. „Slabo u
kazasmo; jerbo neče nikto zahtevati, da mi čto
dovršenoga pružamo občinstvu našemu n obziru
jezika vseslavjanskoga, koj daleko i visoko nad-
kriljuje vse jezike indo-europejskoga stebla, ne-
izuzemši isti grčki. K dovršenosti nam je celi
život naš prekratek, dapače život jednoga, dvuh
kolen neče moči toga izvesti, čto ima svet oče-
kivati od jezika našega i od naroda, koj je vse
sile svoje, duševne i telesne, tako jake i mlade

7

sačuval, kako su došle iz rake vsemiloga Boga.
Mi smo si uvek svesti važne naše poslovice:
„zrno do zrna pogača, kamen do kamena palača“
te nenudimo nikomu celoga hleba  i ogromnoga,
krasno uredjenoga i umetno dovršenoga poslo¬
pja,  nego ono isto tekar od uzajemnoga poslo¬
vanja očekivamo. Kto više od nas pojedinih za¬
hteva, taj nežna, čto je slavjanski narod, čto je
sadašnjost, taj niti najmanje nesluli, koja buduč-
nost nas čeka. Ako smo trohicu samo pripo¬
mogli k pospešenju budučnosti bolje; to je onda
ves trud naš bogato obdarjen, jer nosimo u srdcu
svojem savesl, da smo — Slavjani.

Sostavci u ovogodišnjoj „Zori“ su stranom
ilirski,  stranom slovenski,  stranom pako se
občeslavenskomu  približuju na podlagi sla-
roslovenščine i ruščine; jerbo se ima obzir uzeti
na čitatelje naše obojega spola, koji slavjansko-
mu jezikoslovju jošče nijesu tako vešti, da bi
veče koje narečje ili uže obči književni jezik,
kojega tekar pripravljamo, povse razumeli. Od
vsakoga narečja vodi dram u svetotajstva uza-
jemnosti, i mi gojimo tvrdu veru, da če mladina
naša nadejeplna vse sile svoje napeti i upolre-
bljavati, da si prisvoji marljivostju i prirodjenim
bistroumjem svojim vsa sredstva potrebita za
svetu svrhu, koju vsako oko željno izgleda.
Učiti, te opet učiti se ima Slavjan svojega bo-
gatoga jezika, osobito sada u ovom upravo sla-
vjanskom stoletju, do kojega se je kolo vremena
dovrtelo, ako hočemo dostignuti druge narode,
koji uže od davna brode u tihom morju ved. Ne

8

dvojimo mi ni najmanje, da demo odziv bratinski
naili u srdcih mladičev naših i devojk rodoljub¬
nih, da se vseobčim poslovanjem našim lim prije
pospeši sreča i slava do sada toliko tužnoga na¬
roda, kojemu od zapada pogibeljni prete oblači.

U „Zori“ ove godinc se nalazi više sostav-
kov tiskanih cirilico  m;  jerbo je neobhodno
potrebno, da se i mi, zapadni Slavjani, opet
priučimo obceslavjanskoj azbuki, kojom se okolo
60 milionov srodne bratje posluživa. Cirilica je
upravo slavjanska, izraz našega bogatoga jezika,
našega značaja ,. budučnosti naše j cirilica smemo
vsim pravom svojom imenovati vlastninom. Kto
je nebi hotel prigrliti klcajucim srdcem, makar se
prolivila dosadašnja razvada naša! Želimo goruče,
da i naši časopisi ovu stvar razmotre, le nam u
vsakom listu harem po koj članek čirilicom na-
tisneju. Da se pri toni imamo držati pravopisa
staroslavenskoga i ruskoga, dok ga obči shod
književnikov cele Slavie ne promeni, jer brez
dlgoga dokazivanja jasno kako beli den; jer smo
i dvojim pravopisom: cirilskim i latinskim podosta
razcepljeni, te se nam i gotovo vsakomu odviše
činiti mora, pravopise naše dalje cepiti i kalati, u
čem samo svojeljubje i nekakvo slavohlepje, a ni-
kakvi napredek narodne stvari ili književstva na¬
šega nezapazimo.

Cto se tiče bratje naše dolnjo - ilirske, mo¬
ramo naročito i brez bojazni izpovediti, da nam
se njihovo poslupanje u razvitku jezika svojega
podnipošto nedopade; jerbo se vsaki den tim več-
nia oddaljiva od književne uzajemnosti. Začto se

9

na primer iako česlo, bi rekel, očevidnim veli-
kolepjem upotrebljavaju turski  izrazi, kad ima¬
mo slavjanske, kojili i lamo nije neslalo?? Kre-
vet, pendžer, vatra  valjda nijesu lepša, nego
postelja, prozor , ogenj!  Bratjo mila, bratjo
draga ! Nemojte zameriti odkritosrdečnosti mo-
joj; ali moram kazati, da je vse ovo vele
slab znak bratinske sloge, i da ničesa nezamlčim,
istoga poznanja vlastitoga narečja. JNebi vam ni
rečce prigovarjal, da pišete ovo u knjigah za
prosti narod; jerbo su se ovi izrazi u gdekojih
(a ne u vseh, hvala Bogu!) Stranah u narod naš
uvukle, kako se je mnogo iudjega u njega uvu-
klo: ali kada vse ovo zapazimo u spisih, koji
nisu za prosti, neuki narod — — čto če to la¬
mo značiti ? ?

Dalje zahteva sloga bratinska, da pišemo
povsuda l,  gdč nas to elymologia uči, n. p. dal,
pisal, angjel , velrna, bel , del;  jerbo ovo ne-
zahteva samo etymologia, koju več napomenusino,
nego se ono isto piše i govori  pri severnih
Slavjanih. Izgovarja se iakodje u Hrvatskoj,
pišu ga Slovenci i u gdekojih Stranah ga izgo-
varjaju. Isto tako valja pisati slnce  (solnce),
vik , (volk), mlnja,  (molnja), p In , (poln),
dlzen , (dolžen) i t. d., a ne srnice, mik, mu¬
lja, pun, dužen,  akoprem da se tako izgovar¬
jati može, kako se može govoriti dao, pisao ,
angjeo, beo, de o:  samo da se u pisanju složi-
mo, jerbo se piše za oko, a govori za uho.
Po toni takom može severni Slavjan u občeknji-
ževnom jeziku izgovarjati svoj l,  kako do sada,

10

mi pako Jugoslaveni izgovarjamo ga kako o,
dok se neokanimo predsodka, da je dao , an-
gjeo  lepše nego dal , ang jel.  U ostalom uže
celi svet uvidja, da je krivo i nevaljalo ono pra¬
vilo, koje kaže, da imamo pisati kako se
govori.  Večina celoga slavjanskoga naroda je
naš uzor. To je jedini uvet, da se mi Jugosla-
veni, Srbi i Slovenci složimo u jedno književno
narečje, brez kojega budemo tako dlgo životariti,
dok nepostanemo žrtva nemiloga tudjinstva. Ovim
putem bi se barem pospešil napredek srednjih
učilnic naših, koje nam još nemilo stradaju, jer
se nemogu popeti do narodnih zelenik. Da se
znanosti i vede nebudu razširiti moči, dok nei-
mamo občega književnega jezika, je za vsakoga
lehko uvidjati. To nas tim večma mora obodra-
vati, da slijemo, čto se šiiti da, jer če se tim
največoj nuždi odmoči i zajedno put prigladiti
daljšemu, živšemu razvitku, kada jednom zasviti
rujua zora novoga dneva, dnševnoga preporodje-
nja sveslranoga. —- Pozorne učinimo pisatelje
naše, kada smo jošče k tomu blagoglasni samo¬
glasnik a  u srbskih spisih n. p. dobar, bolestan,
trg ovac , napredak , lovac  ....  promenili sa e,
kako vsi ostali Slavjani, dok se za staroslaven-
ski n neprimi drugo zaznamenovanje, da smo
onda mi Jugoslaveni uže sjedinjeni, te da smo i
poleg toga na pol puta bratji severnoj na susret
došli. Vuk Stefanovič sam kaže, da narod ovaj
a  kako nečto srednjega medju a  i e  izgovarja,
u nekojih Stranah pako kao čisto e\  čto bi nam
dakle branilo složiti se u takvih malenkostih ?

11

Neznatno, Boga mi! odkuda je nehajstvo bratje
južne i začto mirno čekajn i nepremiču se s me¬
sta , kada vidili mogu, da smo jim mi gornji
Iliri, uže na polak puta na susretu? Nemislite,
da neima kod nas sil duševnih i telesnih, ima
jih, tako mi Boga! Krasno bi se razvijal naš
narodni život, da je poslovanje naše j e dno od
Triglava do Balkana i prekrasne pokrajine naše
bile bi Eldorado nove dobe. Ali tako vsi skupa
neimamo — „ništa.“

Pojedina narečja naša imaju se občemu je¬
ziku približavali, da se tako i prosti narod po-
lagano za njega pripravi i zarad toga je pred
vsim potrebno , da se pazi na večinu našega na¬
roda vseh gran. Pojedino se ima uvek i povsuda
sporediti občemu. Ako smo tako radili do konca
života svojega, to če nam onda ves trud naš
nagraditi dobra savest, da smo vredni sinovi
matke svoje, te da smo svojim malenim poslo¬
vanjem pospešili napredek naroda ogromnoga,
koj kroz toliko vekov stradaše u mačuhinom krilu.

Mladiči vi i deve domorodne! Trudite se
vsoni snagom mladom, da bude poslovanje naše
iskreno i podplno. tlzmile uvek obzir na ves
narod naš, inakar se nazivale pojedine grane,
kako jim drago i steči čete slavu do sada neču-
venu, povestnica pako bude vse čine vaše zla¬
tnini zabilježiti perom u knjigu veeite uspomene,
jer ste bili vredna delca matke svoje, koja vsu
čeljad svoju jednakom ljubi ljubavju. Ti pako,
otče uzajemnosli slavjanske, Kolar  u!  sagrij
nas svojom vručom ljubavju, koja za vse Slav-

jane jednako plamtiše, da budemo vsikolici j e-
den duh i jed n o telo,  da tako dostojni po¬
stanemo one veličine, koja nas po prirodi ide i
čeka u kolu drugih narodov. — Vi, srodni duši,
u prostranoj Slavii u vseh čeliri Stranah sveta,
kojim trka uzvišeno srdce za vse, čto je dobro,
krasno i sveto, budite mi srdečno pozdravljeni u
ime Boga i matke Slave.

Stirski Gradec, dne 1. rujna 1852.

Radoslav Razlag.

Pametni*. llannniiiKi..

Sečenj, »luBapt , Sredozimen.

1. 1853 novoga lčta tlen. Želimo od vse duše, da

bude vsa komu svoje.

6 1829 t  u Brnu Josip Dobrovskv,  rodjen 17. ko¬
lovoza 1753.

8. 1588 rodjen Ivan G u udu lic,  -j- 1638.

„0 slovinska zemljo lepa,

Sto sagreši nebu gori,

Da te taki udes cepa
] jadom te večnim mori ?“

8. 1819 x Valentin Vodnik,  pesnik slovenski, ro¬
djen 3 veljače 1758.

17. 1706 rodjen Benjamin Franklin,  iznašastnik gro-
movoda.

19. 1849 uzetje Vršca od Strane našincev.

21. 1793 Ljudevit XVI. kralj francezski, u Parizu
guillotinom usmrtjen.

24. 1852 f u Beču Jan Kolar,  oteč uzajemnosti sla-
vjanske, rodjen 29. srpnja 1793 u Mošeovcih
u turčanskoj stolici; sin starodavnih Tater.

,,Ziv j«a v srdci celi narod nosil,

Zemrev žije v srdci narodu celeho. 44

1096 rodjen Nestor, oteč povestnice ruske.

Veljača, <J>eBpa.ib, Pozdnozimen.

2. 1849 f blizo Ljubljane Davorin Semrajc,  prav-

doslovec, iskren rodoljub i pčsnik slovenski.
8. 1849 x u  Krajnju Franjo Prešern,  neumrli pč-
snik slovenski, rodjen u Vrbi na Kranjskom

14

3. prosinca 1800. Krasen spomenik mu biaše
g. 1852 postavljen od njegovih nebrojenih
častiteljev iz domačega mramora umetno
izdčlan.

„Jedna se Tebi je želja spolnila ,

V zemlji domači da truplo leži."

13. 1849 poda se osečka tvrdjava carskoj vojsci.

15. 1839 f Tomo Dolinar,  c. k. dvorni sovetnik,
rodjen 12. prosinca 1760 na Kranjskom.

19. 1473 rodjen Nikola Koprnik,  f 1543.

20. 1790 -j- car Josip II.

24. 1848 piikovlada francezska proglašena počto bi po-

begnul Louis Filip.

16—17. 1849 bitka pri Kapolni.

Ožujek, Maprt, Ranoživen.

4. 1238 bitka medju Rusi i Mongoli blizo Novgoro¬
da, po kter oj stenju se ruski narod 250
godin pod jarmom tatarskim, da ga jedva
skitie iz pleč svojih.

4.  1849 ustav podeljen austrijskim narodom.

5. 1852 j Nikola Vasiljevič Go gol,  spisovatelj ruski,

u Moskvi u 44. godini života svojega.

..l opKtDn. cjiobomt. mohhm^ iiocmKiot-ch/ 4

7. 1849 razprši se austrianski državni sabor u Kro-
merižu.

13. 14. 15. 1848 ožujski dnevi —-.

21. 1849 bitka pri Mortari.

22. 1848 piikovlada u Mletcih proglašena.

23. 1849 bitka pri Novari.

25. 1848 ban Jelačič izabran. „Što Bog dade i sreča

junačka.“

30. 1282 sicilianska večernica (pogin Francezov na si-

cilianskom ostrovu.)

31. 1814 ulaz spojenih armad u Pariz.

o. m. 1837 f Lucian Mušicky,  rodjen 1776.

15

Travenj, Anpt.fib, Sredoživen.

13. 1849 bitka kod Titela, i slavna zmaga našincev

pod Stratimirovičem.

14. 1849 neodvisnost Ugarske u Debrecinu proglašena

od privremene vlade magjarske.

18. 23. 1850 carski ukazi o slobodi crkve katoličke u
Austrii.

21. 754 pred Kristovim narodjenjem Rim utemeljen po
Romulu i Remu.

25. 1852 f Vasil Andrejevič Žukovsky,  spisovatelj
ruski, rodjen 1783 u Tuli.

30. 1848 bitka kod Pastrenoga.

Svibenj, Maji, Pozdnoživen.

4—10. 1849 buna u Draždjanih.

5. 1821 f car Napoleon na ostrovu sv. Jele.

6. 1848 bitka pri St. Lucii.

10—14. 1631. plenjenje i mesarenje u Devinu (Magde¬
burg) pod Tilly-om.

18. 1804 metne si consul i diktator Napoleon carsku
krunu na glavu.

18. 1848 vsenemecki sabor u Frankobrodu otvoren.

21. 1849 pad Bude pod generalom Henci-om u ruke
buntovnikov magjarskih.

21. 22. 1809 bitka pri Aspernu.

21. 1841 j Julian Ursin Niemcevicz,  velezaslužen,
učen Poljak, šestputih prognan iz domovine
svoje.

24 1851 f u Zagrebu Stanko Vraz,  pesnik jugo-
slavenski, rodjen godine 1811 blizo Ljuto-
mira na malom Štajeru.

,,0 sada znam zašlo
Plače Slava mati,

Gradi su neverni,

Sini renegati.“

16

26. 1849 bitka kod Titela pod slavnim Kničaninom.

26. 1831 bitka pri Ostrolenki med Rusi i Poljaci.

27. 1849 pad Malghere u ruke carske vojske.

27. 1852 novo karno pravo za cčlu jednostnu Austriu

proglašeno.

28. 1641 rodjen Ivan Valvazor,  j 1693.

29. 1848 bitka kod Kurtatone.

29. 1453 pad Carigrada.

„Svemu svetu s vitje zora,

Kod Balkana neima dana,

U sred gorcieh suzah mora
Gori, gori ljuta rana,

Koju robstvo zadade.“

Lipenj, Iiohi>, Ranolelen.

1. 1807 poda se Belgrad Srbom pod Gjorgjem Petro¬
vičem (črnim Jurjem).

3. 1826 f Mihailovič Karam zin,  zgodopisec ruski’
rodjen 1. prosinca 1765.

6 1415 Jan Hus u Kostnici sožgan
7. 1849 zmaga bana kod rimskih nasipov.

8' 1815 nemecki savez utemeljen.

12—17. 1848 bombardiranje u Pragu.

12. 1849 požar Novogasada.

14. 1800 bitka pri Marengi.

14. 1809 bitka pri Gjurti.

15. 1389 bitka na Kosovom polja  (Vidov den). „Barjak

srbski se na Kosovom obori. u
18. 1815 bitka kod Belle-Aliance (pogibelj Napoleona.)
23. 1852 f Nikolajevič Zagoskin,  spisovatelj ruski,
u Moskvi u 62. godini starosti svoje.

23—26. 1848 lipenjska krvava buna u Parizu.

Srpenj, Ikmb , Sredoleten.

3. 1849 uzetje Rima od vojske francezske.

5. 6. 1809 bitka kod Vagrama.

17

6. 1796 den narodjenja ruskoga čara Nikole.

6. 480 pred Kristovim narodjenjem bitka pri Termo¬
pilah i pogin junačke čete špartanske sa svo¬
jim hrabrim vodjom Leonidom.

„Po5toj, putniče! ovzde počivaju vsi, kteri su
padli za domovinu svoju.“

8. 1709 bitka kod Poltave.

15. 1099 uzetje Jerusolima od križnikov pod veliteljem
Bogomirom Bouillonskim.

22. 1793 drugo  dčljenje Poljske.

23. 1818 bitka kod Soinmacampagne i Sone.

25. 1848 bitka kod Custozze.

26. 1848 bitka kod Volte.

27—30. 1830 srpenjska buna u Parizu i pobčg Drago¬
tina X., kralja francezskoga.

29. 1845 zlosretno puškarenje rodoljubov u Zagrebu.—
Lahka jim zemljica !

Kolovoz, ABrycTTE>, Pozdnoleten.

3. 1378 bitka pri reki Vaši medju Rusi i Tatari, i s
njom konec vlade ovih divjih čet u Europi.
5. 1772 prvo  deljenje Poljske.

5. 1789 porušenje podložničtva (feuda) u Francii.

9. 1849 bitka kod Temešvara.

13. 1849 odloži Gorgey oružje kod Vilagoša, te se

poda carsko ruskoj vojsci.

14. 1844 t u Beču Jernej Kopitar,  slaven jezikoslo¬

vec, rodjen 23. o. m. 1780 u Kranjskoj.

15. 1769 car Napoleon rodjen na Korsiki.

17. 1849 poda se tvrdjava Arad.

18. 1830 den narodjenja austriansk. čara Franje Josipa.
20. 1851 važni carski ukazi o uredjenju carevine au-

strijske.

24. 79 zasuje Vezuv Herculanum, Pompeji ijoš3mesta.
24. 1849 f u Ljubljani Antun Mažgon,  prvi sloven¬
ski prevoditelj državljanskog prava austrij-
skoga, u 37. godini života svoga.

(Zora jvgoslatenska 1853.)  ~

18

24—25. 1572 krvava svatba (bartolova noč) u Fran-
cezskoj (70.000 Hugenottov usmrtjenih).

26. 1278 bitka medju Otokarom i Rudolfom I.

Rujen, CeirračpT,, Ranojesen.

2. 1851 f pri sv. Vidu u Ipavi Matia Vrtovec,  vrli
spisovatelj slovenski.

3.1783 neodvisnost severno - amerikanskih spojenih
držav priznana.

5. 1849 f Antun Nemčič,  spisovatelj i pesnik ilirski,

rodjen 10. svibnja 1813.

7. 1566 pad tvrdjavice sigetske i pogin Nikole kneza
Zrinjskoga, Leonide slavjanskoga.

7. 1812 bitka kod Borodina.

10. 1848 prelaz ilirske vojske prčko — Rubikona kod

Varaždina.

11. 1697 bitka kod Sente.

15—21. 1812 strahoviti požar Moskve, po kojem po-
tamni orlu francezkomu krvava slava.

21. 1792 pukovlada francezka prvo proglašena.

27 1849 poda se tvrdjava Komarno.

29. 1848 bitka kod Velenče,

Listopad, OKTadpt, Sredojesen.

6 . 1848 popečitelj Latour u Beču ubijen od buntov-

ničke drhali.

10. 1794 bitka pri Maciejuvicah  (finis Poloniae), u
kojoj biaše Kosciuško ulovljen.

12. 1492 Amerika po Krištofom Kolumbu pronadjena.

15. 1817 f u Soloturnu fiosciuško.

16. 18. 19. 1813 bitka pri Lipskom.

20. 1827 bitka pri Navarinu.

24 1795 tretje  razdeljenje Poljske.

26. 1809 porušenje tvrdjave u štirskom Gradcu od
Francezov.

31. 1851 7  Peter Petrovič II. Njegoš,  vladika
črnogorski i brdski, rodjen godine 1811,

19

Studeni, Hoa6pfc, Pozdnojesen.

1. 1755 užasni potres zemlje u Lisboni.

4. 1794 pad Varšave i njezinoga predmestja Prage.

,,Hurrah! Praga! Suvarov.“

6. 1632 bitka kod Liicena i pogin Gustav Adolfa.

8. 1620 bitka na beloj gori blizo zlatnoga Praga.

„Gora posedita od pregorke bo!i.‘^

8 1848 biahu Magjari u Ormužu na malom Štajeru.

15. 1671 j  Jan Amos Komensky,  rodjen 28. velja-
če 1592.

26—28. 1812 prelaz francezke vojske pržko Berezine.
,,Hanepe/vf>.“

Prosinec, ^enadpn, Ranozimen.

2. 1805 bitka kod Austerlica.

2. 1848 odstup čara Ferdinanda miloga i nastup Fra¬
nje Josipa.

2. 1851 coup d’ etats u Parizu.

20. 1848 t pri maloj Nedelji na Stajeru Antun  Krem¬
pelj, spisovatelj slovenski, rodjen 1790 god,
24. 1825 nastup ruskoga čara Nikole.

31. 1853 staroga leta den. Bože, blagoslovi na¬
predek slavjanskoga naroda! —

2

Slavjauska azbuha.

Za one, kteri jošče neznaju cirilskimi slovi
citati, stavljamo evo ovzde od latinice mnogo
različna pismena :

B=B, B=V, r=G, 4 = D, /K= Ž,
3 = Z, 11 = 1, *1 = L, II = N, n = P, P=R,
C = S, y = U, ® = F, X=H, U, = C, H = Č,
111 = Š, m=šč, T,=Jerr, bI=Jeri, b=Jerj,
r B = E , 9= Je, K) = Ju, H = Ja , 0 = Th ,

Po Vuk Stefanoviču:

Tl = C, IJ = Dž,  B = Dj, ^L = .IB = Lj,

H>=Hb = Nj.

Za poskušnju neka sledi glas iz Petrograda

0 prvom tečaju mladjahne naše „Zore“ iz novin
„CtBepHaa Ilae.ia 44  broj 66., dne 21. ožujka 1852,

1 to od slova do slova bez ikak\e promene.

(/ C.iaBaHCKia .uiTepaTypm.ia hobocth.

Ba> Tpa^H^ (Graetz) BMineai. 3a HMHtiuHin
C.iaBaHCKin a.w>naHax r b no/pt Ha3BaHieMa> „3opa 44 , co-
CTaB.ieHHbiu H3 r b He6o.ii>iuHxa> cTaTen Ba> cTHxaxa» h
nposfc, Bij mhc.tB KOTopi»ix'i> HaxoflHMa> 6iorpa«j>Hne-
CKia cBt^tHia o caaBflHCKH.vi, yHeHMxa> h .iHTepaTO—
paxT>. Bcfc CT3TBH HanenaTaHM, no npeatneMy o6bi-
nak>, JiaTHHCKHMH 6yKBaMH, HCKJiHma Tpexi> cthxo-
TBopeHin, Hane l iaTaHbix r b 6 y Kisa jih KupH.i.iOBCKHJiH,
xota  ca. HSMtHeHHOio ByKOjn> Kapa^HtHaesn. opeorpa-

21

«*>ieio- Hobbih  onbiTB ynoTpe6jieHia khphjuobckhxb
6yi:B r r,, 3a6biTbiXB mhotmmh hsb  c .1 a b  a h  c k h  x 7> njieMeHB,
H Hey^aHHO 3aMBHCHHblXh JiaTHHCKMMH, CBH/yfcTeJlb-

CTByeTb o cTpeMjieHiH, kbkb roBopaTB caaiH H3^aTejiH
a^BMaHaxa, K'b e^HHCTBy H3HKa 4HTepaTypHaro B'b
OTHomeHin ko bcUmb cjiaBHHCKHMB iL/ieaieHaMB. „IIo-
pa, roBopflTB ohm, 6pocHT r b Haan. HecHacTHyio npn-
BbiHKy nHTaTb ynib o^hmmh  HyjKe3eMHhiMH npoM3Be-
jHeHiflMH, JKHTb HyJK^OIO H 3 MB 5KH3H1JO AyXOBHOIO.
Ilopa Haaib caMHMB yp>T>pHTbCH m  ^OKa3aTB HHOCTpaH-
ijajiB:

An  e Bpe.ua cubbckomi.  ea,n> BpeaieHy,

A  a C.iaBHnmn. 6e3i  caaBancKora Kpyxa
r.iajeHB y B-fcra, cnpo>iaxx ae 6 hth,

4yA<KH x.i r fe6aui, jia.io Kora nacHTH.“

(IlpnuiJia HbiHTi nopa cjiaBHHCKaa; CJiaBHHHHB
6e3 CBoero po^naro KycKa x.iB6a Bcer^a 6y/\eTB He-
CHaCTJlHBB H TOJlOfteH ; Hy!KOj XJ1B6 b  He HaCbITHTB.)

Ee3B coMHtHin o6ffl,iH jiHTepaTypHbiH H3HKB mo-
weTb cjiy5KHT , b opy^ieM , b MorymecTBeHHbiM'b H Baat-
HblMB KB eAHHCTBy yMCTBeHHOH JKH3HH H pa3BHTilO
iuejieHB, poflHbixB no nponcxo}KAeHiio, ho pa3flBJieH-
HbIXB BB CJltACTBie CJiyHaHHOCTeH HCTOpHHeCKHXB H
OTiacTH co6cTBeHHaro paBHO^Hiia kb ce6i caMHMB.
ByKBa cjiy!KHTB 3HHKOM onpeflBJieHHaro 3ByKa; cb
TiepeMt.Horo nanopTaHia 6yKBB po/\HbixB caaBHHCKHXB,
ocBHmeHHbixB ^ojirojiBTHeio HCTopieio h  Btpoio npa-
BOCJiaBHOH), Ha 6yKBH aaTHHCKia, flOJliKHbl 6bl.lH H3-
MtHHTbCH H CaMbie 3ByKH. Cb  3H8KaMM JiaTHHCKOH
a3čyKH coe^HHH^HCb yace roTOBbie 3ByKH, HyjKAbie
yxy CjiaBHHCKOMy. Cb  H3nrBHeHieMB 3ByKOBB H3MB-
HHJlHCb CBOHCTBa CaMWXB CJIOBB H BC.lB,yb 38TBMB
HXB rpaMMaTHHeCKHXB H3MBHeHiH. O^Ha IiepeMBHa
6yKBB H3MBHHeTB BCCb XapaKTep H3bIKa. Ec.lH BB
TaKOH H3bIKB, Ha HyJK,^bIH Jia^B HCKaateHHblH, BOH-
fteTB euje Hywaa Mbic^b, to  camo cočoio pa3yMBeTca
yMCTBeHHaa 6 bahoctb h  cKy^ocTb 6y#erb HCMHHye—
MbIMB nOCjlB^CTBieMB BB 5KH3HH HapOflHOM. HBMB

22

^pCBHliC IiaMHTHHKH .IHTepaTVpHblC pa3.1HHHBIXT> ir.ie-
Mem c„iaBHHCKHXT>, t£m  o.iHate h cxoAH£e ohh mcjb^v
co6oh). IIpiiH/rrie aaTHHCKOH as6yKH H£KOTopn>in « 3 ^
n.ieiieHT. c.iaBHHCKHXT> noB.ieK.io 3 a C06010 pBuiHTe.ib-
Hoe pa 3 ^t.ieHie HapBnin, n OTAa.in.io hxt. otb očmaro
C.iaBHHCKarO KOpHH.

IIpHHHiviaa bhobb KHpH.uoBCKyK) a36yKy, 3anafl-
Hbie C.iaBaae co.xpaHHTT> bb cbohxt> Haptaiax r b octbt—
kh Hapo^Haro xapaKxepa. ItorBHeHie 6yKBT> nocTe-
neHHO npHBe^eTt sa coCoio M3M£HeHie 3ByK0B r b,
cbohctb'b Kaat^aro c.ioBa h rpaMMaTHaecKHx r b H3M£-
HeHiii, h c 6 .ih 3 Ht'b hxb ct> t£mh HapBaiaMH, KOTopbia
nocroaHHO yaoTpe6.ia.in HapoAHbin Knpna.ioBCKia 6y-
KBbi. Ooin;aro a3biKa BbiAyMbiBa'j"b He.ib3a: oht. 06-
pa3yeTca n pa3BHBaeTca nocieneHHO, ncTopnaecKH.
Bt. OTHomeHin kt> sana^Hbiirb C.iaBHHaMB, nepBbiMT.
n Heo6xo/i,HMbiM r b uiaroMB kt. stok h£.ih AO.iatHa c.iy-
JKHTb 3a.ll'lilla .laTHHCKHVT. 6yKB r b npeJKHHMH KHpn.l-
jlOBCKHjVlH. Ho 3aH£MT> H3Ml>HHTh TO, MTO V/KO OCBH-
Tnaa ncTopia? 3aH£MT» bt. caiuon Knpn.i.iOBCKon a3-
6yKB ,1,'^aaTb H3M£HeHia, KaKB ByKT> KapaAJRHHB. Hbmb
. iaTHHH3npoBaTb KHpH.i.iOBCKyio a36yKy, npoiu;e yate
npano nncaTb JiaTHHCKHJin oyKBaMH.

Bt.  nnc.iB npoH3annecKnx f b CTaTen, noirBiBjeH-
Hbix , b bt> a.ibMaHax , B, HaxoAHMT> CKa3aHie o oopaiu;eHiH
bt> XpncTiaHCTBO cb. MeeoAieMB Bopnca, napa 6oa-
rapcKaro, HanoiviHHaioiu;ee o6pam;eHie cb. B.iaAHiviipa,
nopaateHHaro KapTHHOio CTpanmaro cyAa. 9T0 cKa-
3aHie HanncaHO mo.ioaojo a^^hik 010  Io3e4>HHOK» yp-
6aHanH'b, H3i> TypHOrpaAa bb  KpanHB. „IIpeKpacHH
A’£ByujKa, roBopaTb H3AaTe.m »3opn«, BoenmaHa itia-
Tepbio bt> ceMenHbix r b A°6poA£Te.iaxT>, ho npn ea
BOcniiTaHiii He 3a6bi.in pa3BHTb ^apoBaHin, yKpania-
K)iu,nx r b ateHCKin yjiT> n bt. jkh3hh o6in;ecTBeHHOH.
EBponencKoe ea oopa30BHHie He otkaohh.io o^naKO
ate ea ott. HapoAHOCTH, n, plina .iHTepaTypbi hho-
CTpaHHbin, oho namera Ha H3biK£ poahomt>.“ 9T0
aB.ieHie pB^Koe bt. tomb Kpaio, h noTO.ny noHHTHO,

23

nxo H34aTe,iH a.ibMaHaxa, yita3biBaH na Hee Hnxaxe-
jiHjrb, ynoMHHaiOTT> eiu,e o ( T,p\THX'h mojio^m.vb nnca-
Te^lbHHHaX'b C^aBflHCKHXb. O^Ha H3X. HHX'b, HeTbip—
Ha^aTH— jvBthhs <i,t>P.yiirKa, no-pb raieHearb .1 byamhjim,
IipHCM-iaeTl. H3'b lIlTHpiH CTBTbH BT> JKypHa.1 „C.iaB-

aHCKaa n«iejia. £<

IIpoiu,aacb c - b UHxaxe*iaMH, M3^axe.iH ajibMaHaxa
roBoparb: „Hauia 3opa, c.iačbiH noaycB'£T r b nocaB

TeMHOH hohh, e^Ba 3aMtTHaa Ha He6i. Ea cBirb
o^HaKO ate npeABtiu,aexb Hacxyn.ieHie ,a,HH! 4 a n Bo-
ate, axo6bi b30ihjio coaHne, a noi^a, 6wxb MoateTb,
3amtxaxx. Hamy <MUftHyio ,,3opio“ h 3a EajiKaHaMH h
®pyniKOH) Topoi, 3a Kapnaxajra h Ha HeH3Mbpnjibix r b
paBHHHax r b ypa^a. Bx. nameni. H3biKB ecxb ox-
roaocKH pBuen, coe,a l HHHK)mnxi> Hac'b h cx>  cBBepHbi-
MH 6paXbHMH.“ *

VSESLVVENSRliJU.

Sama miso , da bi Vile

.Slavjana’

Jedno kolo sastavile,

Nil’ od samog’ Boga dana?

Nar. pesen.

Veleučeni jezykoslovci slavensci nam uže
svetovahu več putij, po kteryh by vzmogli priti
v razkosnuju domovini] toli zaželene vseslaven-
ščiny. Vse jur večkrat naznačene puti dakako
vode k jednojistoj svrse; no jedna teh jest naj-

VVOD V SLOVNICI 1

Tko necuti, da bez sloge
Nije za nas nigde slave ?

P. Stoos.

24

bližjaja bez velikyh stranputic, naime: starosla-
venščina — jediny navor spasenja našega. Da
bude i v toj treba otrobi odsejati, jest naravsky,
i ako to jedenkrat učinismo, odmah budemo do¬
biti jeden lep, krasen, bogat, blagoglasen i kla¬
sičen jezyk za učenoje i izobraženoje občinstvo
slavenskoje. Ja se dakle drznuh na podloze
svete sfaroslavenščiny osnovati načrt sklanje vse-
slavenske poleg sostava našega veleslavnoga dra.
Miklošiča; jeden pako glasovilyjih jezykoslovcev
sprega vseslavensknju. No nikto ne mysli, da
bog zna čto skovasmo nova, neporabna i nespre¬
tna po svojej glave i volji, čto takova vzmogne
prigovoriti samo nehajstvenik i neumen protivnik
naščiny i staroslavenščiny; ja bo tem nameravam
našim prvencem spisaleljem načrtali put v sredi¬
šče, v ktero priti se naj trse, da ne by, kako
množi pisci slavensci ne poznavši vrutka drago-
cennosti staroslavenske tumarali po temnyjih stran-
puticah; — no vazda bližali se — sloze; i ta-
kodje sobrati bisery raztepene; te od nas zane-
inarene, i s pozabljivostju uže boreče, jih opet
nastaviti v svoj prvejši red, da se podignu na
svoje sveto dostojanstvo. — Komu by se činila
upotreba teh neobyčajnyjih oblik inostranna, ne¬
navadna, poviri samo v Arkiv za povestnicu ju-
goslavenskujij, knj. II. razdel 2., i naide zapore¬
doma uživanje bogatyjih i dragyjih biserov ta-
kodje medju južnymi Slaveny. Onde se nalazi
rodileljnik muzsky množniny po uzkyjih samo-
glasniceh izszij:  muži = starosl. m ažij ; — vi-
niteljnik množniny muzskyjih na širok soglasnik

25

roditeljnik jedniny žensky, kako i imeniteljnik,
viniteljnik i zvateljnik množninv za tvrdymi so¬
glasni^ na « = y : i tako posla gospodin knez
i vsa ta gospoda list«; — od služb« kmet; muz
nemozi vineti svoje žen«; ako bi se žen« pretile;

— kapitul za loža i sin«. Praočetje pisahu: v
pravd«, v  razum«, na cjes(/«; u  bo znači kod  =
pri , te skazateljnik na «, «. Premenjahu svestno
grlne soglasniky v srodue sviščuče: v mu«« od
muka; — pri mehkyjih tvorjahu skazateljnik na «:
v postenj«; dateljnik iducih po „ryba“ na « = «:
občin« = občin«, gospode od gospoda, k seb«"; —
nebes« roditeljnik jedniny. — Imeniteljnik množ-
niny odbacajučih in  na «: deželane od deželan««.
Dvobroj se takodje nalazi: leju dveju nodaru.
Zapovednoga načina tretja osoba jedniny i množ-
niny: imej, imejte.  — P In, mlčati , dlg  mesto
nevaljanoga i protislovničnoga pun , mučati , dug;

— prv, držati  mesto perv , deržati;  — bli—
žičslvo  m. krivoga bli žičtvo  —

Tako lepo i pravilno pisahu pradedove naši,
na kteryh groboveh se iny na propad svoja pre¬
piramo i pravdamo nehoteči nam odlučene prebo¬
gate i obilnč baščiny obrnuti na svoja korist.
Bratje slavensci, sinci slavy, začto by byli toli
nerazboriti, te ne by hoteli svete blagotiny svo¬
jih otcev uživati, no njih moči žaliti. — Slavene!

— ako jošče klca v srdcih vaših kapljica naške
krvi za slavu, prigrlite oberučke sredstvo spase-
nja, znajte, da protivnik vazda bdije nad nami, te
išče nam nahuditi, budite na opreze, hvatajte —
hvatajte za spasivom, da ne strmoglavimo svoje-

26

ju krivnjeju v ponor, iz kteroga neima rešitvy —
pozor. Komu ne udara v oči, kako jedna mla¬
dika na polji knjižestva slavenskoga vsadjena za
drugoju premda lepo osnovana vehne i vseha. —
Žrtvujmo — žrtvujmo vsaky samo nekoliko ma-
lenkostij imučstva svojega, pa gotovo mora byti
skoro rešenje naše. Slab vojnik ktery sušči na
bojišči se boji vagati život svoj za pobed. slav-
nuju: a od nas se mnogo menje zahteva, dakle
ako hočemo slavje, pokusimo vagati ne života, no
nektery obličice i spaseni smo od propadi veko-
vite. — Konečno ješče poživljeni vse spodviž-
niky, da, ako by se jim čto videlo krivo ili ne-
temeljito, ostrym pisekom izprave nedostatki, ako
by se ktery nalazili. Pristupimo dakle k prvoj
Strane načrta slovnice vseslavenske.

Osnova

sklanje vseslavenske.

§. 1. Pišuči nektery črtice o sklanji vseob-
čej, moram pre napisati azbuku, ktere se imamo
služiti v vseslavenščine. Ako pišemo ciriliceju,
upotrebljujmo sledeča pismena:

a, 6,  b, r, p,y  e, jk, 3, h, j, k, j , m,
h, o, n, p, c, t, h, y, x, h,  m, a, h,  b,
a»

b-em se mogu pomehčati: db, Bb, ^b, 3b,
.Ib , Mb, Hb, pb, Cb, $b.

V latinici pišimo ova:

27

a, b, c, c, d, d j, e, e, e, i,  g, h, i, j,
k, 1, ra, n, o, p, r, s, š, t, 6,  u, u, v, y,
z, ž.

Ij, nj, rj  su pomehčana.

Samoglasnici sij: a, e, h,  y, m,  b, t, A ,
ji,  p v cirilici: v latinici pa: a, e, i, o, u,

r  i l  sta prava slavenska samoglasnika, i
kano takova ne potrebujeta pred soboju nikakova
ina samoglasnika v sledečih primereh: d)  od za¬
četka besedy ili slovky pred soglasnikom: rt, rž,
Ižica, Ig ati-, b)  medju soglasniky: krt, dlg ;
c) na koncy besedy po soglasnice: dobr, topi.

e, n, b, i, A ; lat. e, i, e, e zahtevajo
prehod grlnyjih soglasnikov: k, g, h  v sviščuče
ili žuboreče : c, z, s ; ili č, ž, s.

Glede azbuky i pravopisa valja sledeča opaziti:

d)  da se po k, g, h  nikoli ne sme pisati
i,  no vsegda g: kgp, ggbkost, hgtrost;

b) g  ne valja staviti po c, č, č, ž, s, j,
nego uvek i: cip, čin, živa  i t. d.

c)  kako koncovka se y  piše v viniteljnice
množniny mnžskoga spola po tvrdyjih soglasniceh;
v roditeljnice jedniny, v imeniteljnice, viniteljnice
i zvateljnice množniny idučih po „ryba“: člove-
kg; ženg;

d) fl,b  v cirilici se mora razlučiti vazda od
i); ^b bo jest staroslavensky ska,  lužički dž, polj¬
ski dz, ilirski dj (ktery imamo pridržati v vse-
slavenščine pišuči latiniceju) rusky ž, česky z,
slovenski j: MeatAa, medža, miedza, MeiKa, meze,
meja ; vsesl. Melja = medja.

28

e) po c , č , ž, š , j  se ne sme pisati e ,
kako ni za z, s , ako se smatrata kano prelaz iz
g , h: cel , čelov....  v bileze, uspese , od fli-
leg , uspeh.

f)  v cirilici se mora razlučno pisati .ib,
hb,  pb, kako i ostali soglasnici i-em pomehčani.

^3 č se ne sme poremetiti s č ; tako ni šč
s s  ili šč: sveča , strnisče , a ni sveča , Strni¬
še  ili strnisče.

h ) A  = e my dosele ne razlučivasmo od
navadnoga e, razve: mesene, zvenk, brenkati
= mesec, zvek, brekati. Vseobščine moramo
ga pisati i izgovarati kako nosno e.  U glagolij
v 3. osobe mn. kažučega načina sadanjega vre-
mene, ktera neimaju u: izprave;  aorist tretje
osoby mn.: plet ose;  pričestje sad čineče: bije,
gore.

i) ^ = 0 jest zvuk medju našim o  i ilir—
skym u:  muž, delaju.  Stoji pako v vinitelj-
nice i tvoriteljnice jedniny ženskoga spola: Ženu,
ženoju.  Kod glagolij (ako pišemo staroslaven-
sky = obče) v prvoj osobe sad. vremene jedniny
i 3. mn.: pletu, pletut;  v 3. osobe mn. tra-
jučega prošestoga vremene: pletjahu,  i v ne-
svršenom načine idučih po dvignuti: segnuti.

O »klanji.

§. 2. Sklanja vseslavenskaja razpade na če-
tyry razredy; po prvom razredu idu imajuča v
roditeljnice jedniny koncevku a  (nektera n); po
drugom na i, po tretjem na po četvrtom na e.

Razred a.
Vzor.

29

Jednina.

itn vin.  govor
rod.  govora
dal.  govoru
zval.  govore
tvo.  govorom
skaz.  govore.

Dvojnian,

im. vin. zva.  govora
rod. sk.  govoru
dat. Ivo.  govoroma.

Množnina.

im.  govori vin.  govory

rod.  govorov tvo.  govory (my)

dat.  govorom skaz.  govoreh.

Po vzoru tom idu vsa imena samostavna
mnžskoga i srednjega spola imajuča v roditeljnice
a,  kako i vsi pridevi neizvestne doby mužskoga
i srednjega spola; Vsakomu učeniemu Slaveninu
bude lehko se brzo priučiti sklanji vseobčoj; sa¬
mo potrebno jest poznati upodoboslovje 2 ) pro-
menoslovje 3 ), te pravila niže naznačenaja.

Cto se tyče hnenileljnika  (izhadjajuča u
mužskyjih na soglasnik, u srednjijih na o, e),
valja znati: da jest imeniteljnik mužskyjih bez-
životnyjih vazda jednak viniteljniku: im. vin. go¬
vor ; u imen pako srednjijih imeniteljnik, vinitelj—

') im. —  imeniteljnik ~ nominativ; rod.  ~ roditeljnik ~ genitiv ;
dat. ~  dateljnik ~ dativ ; vin.~  viniteljnik “ akusativ ; zv. —
zvateljnik “ vokativ; tvo. ~  tvoriteljnik ~ instrumenta!; skaz.
—  skazateljnik ~ lokal. Jednina ~  jedinobroj; dvojnina —
dvobroj; množnina —  višebroj.
s ) Assimilationslebre. 3 ) Vervvandlungslehre.

30

nik i zvateljnik su v vseh brojeveh vazda jedna-
ci i v vseh razredčil.

Roditeljnik  ima a,  ov a  se pako vzdrži
vsigdar takodje v viniteljnice vseh imen životny-
jih mužskoga spola: gospodina , a nijednyh inyh;
— u  imaju imena jednostavnaja budi si životna
ili bezživotna, ktery ostane i v skazateljnice: rod.
sk. stanu;  no sada možemo jošče upotrebiti v
tom slučaji rod. i na a.

Dateljnih  jest na u  kod vseli mužskyjih i
srednjih: gospodinu, mestu, polju;  —

ovi, evi  mesto u  dopuste prigrlivša v rodi-
teljnice u: prstovi noževi, ovi, evi  se naj po¬
trebuje osobito v višjem slogu i stihotvorju.

Viniteljnik  vidi imeniteljnik i roditeljnik.

Zivateljnik  dobije prirast e  u vseh samo-
stavnyjih mužskyjih izlazečih na tvrd soglasnik:
gospodine, grme ; končajuča pako mužskaja na
k, g, h  dobe mesto jih c, ž, š: človeče, druže ,
duše  od človek, drug, duh;  tako i na c, z, s
končajuča: otče, bruse, kneze  od oteč, brus,
knez.  — Na mehky soglasnik izlazeča primaju
u,  zatim na rj,  kako su imena zanatlij i rokodel¬
cev ili kaku službu opravljajočih: nožu, zlalaru,
lesaru, volaru  od nož, zlatar, tesar, volar.

Tvorileljnik  pravilno ima prirast om  pri
vseh samostavnyh mužskoga i srednjega končaju-
čih na soglasnik ili samoglasnik o: gospodinom;
mestom;  vsled blagoglasja i uspodoboslovja pako
vsa izlazeča na mehek soglasnik ili samoglasnik
e  dobivaju em: nožem, c areni, življenjem.

31

Skazateljnik  se tvori po vseh tvrdyh dvo-
ili vecslovčinjjih imeneh mužskoga i srednjega
spola na e: o gospodine; meste ; — končajuča
pako na k, g, h  vsled promenoslovja dobivaju
samo e,  jer zadržan j  v venci v  se slije s pro-
menjenim samoglasnikom; o človece, bileze, u-
spese,  od človek, bileg, uspeh.

Jednostavna i s njimi sostavljena dopustivša
po tvrde soglasnice u,  v dateljnice ovi,  prihvate
takodje v skazateljnice u: o kosu , dnbu; grad
ima i o grade.

Mužskaja i srednjaja končajuča na mehek
soglasnik ili je  imaju vazda i,  nigdar pako e  ili
u,  kako nekteri krivo pišu: pri kralji , noži, po¬
lji,  a ne kralju, nožu, polju.

V dvojnine  jest imenileljnik, viniteljnik i
zvateljnik vazda jednak v vseh spoloveh i raz-
redoveh bez iznimky. —

Imenileljnik  jest pri myžskyjih v obče na a :
gospodina, dnba.  — Pri srednjijih na o v ime-
niteljnice jest dvojniny im. na e: meste;  kod iz-
lazečih v imeniteljnice na e  jest dv. na i: polji ,
stropji.

Roditeljnik  i skazateljnik dvojniny sta vsele
čisto jednaka i to na u : govoru, nožu, polju.

Dateljnik  dv. jednači točno vsigdar tvori-
teljniku po tvrdyh na orna: gospodinoma, me¬
stoma;  po mehkyh pako na ema: nv\zerna, po¬
ljema.

Imenileljnik množning  jest pri vseli muž-
skyh budi životnyh značajno na i,  pa ne y,  kako
neki severni Sla vene zlo pišu: gospodini, go-

32

vori  jednako s zvateljnikom; vsled promenoslov-
ja prelazi k, g, h  v c, z. s: potoči, mprnzi,
uspesi  od potok, snprng, uspeh;  —

Ove, eve  primaju večinoju jednostavnaja:
stanove, noževe,  kako i stanovje, volovje;  pr-
vaja doba se rabi pri izvestnom broji, drugaja
pri neizvesfnom; jednostavnaja vendar imaju ta-
kodje voli, bozi, kosi; ov  ili ev  uvek mora i
i v ostalyh sklonoveh ostati razve roditeljnika,
ako jest uže na ov  i to sbog blagoglasja: volo-
vom , kosovom, volovg, kosovg  i t. d.

e  dobivaju ona, ktera odbacuju in  imevši v
jednine: slavene, gradjane, seljane  od slavenin
gradjanin seljanin.

je  ili ije  imaju nuz i  vsa na mehek soglas¬
nik končajuca: žitelje, učitelje, pastirje  i to v
čisle neizvestnom.

Srednjaja vzdrze vazda svoj a: mesta,

polja.

Vrlo težko bude ustanoviti nečto temeljita i
vseobča glede roditeljnika mnozning  u muzsky-
jih na tvrd soglasnik končajučih. Dakako v sta-
roslavenščine jest jednak imeniteljniku jedniny;
no to cesto vzrokuje dvomysl i temnost v pove¬
di : gospodin dobr kmet,  se ne ve, jeli jest go-
spodin dobr kmet,  ili gospodin dobrgh kme¬
tov ;  — ja myslim po svojem osvedočenji, da by
lagljiega razumka radi najbolje bylo u mužskyjih
upotrebovati ov: govorov.

Mehkaja imaju tj: učitelj, kralij;  no sad
nam ješče hudi dovoljeno i ev  rabiti: učiteljev.

33

Srednjaja odvržu samoglasnik od imeniteljni-
ka jedniny i gotov jest rod. mn.: mest, polj;  —
no izhadjajuča na stvo  v im. jedniny, dobivajo
pred v  vsuvek e  lagljiega izgovaranja radi: na-
boženstev  od naboženstvo ; tako i nektera pred
j  stavljaju i  zbog istoga razloga: narečij, ob¬
zorij  od narečje, obzorje.

V dateljnice  imaju tvrdaja orn,  mehkaja em:
gospodinom, učiteljem, poljem.

Viniteljnik  tvrdyjih mužskyjih se tvori na g :
gospodinj/',  mehkaja vazda blagoglasja radi e
prigrle: mnželožce.

Tvoriteljnik  ima znaeajnv prirast y  po tvr-
dyh soglasniceh v mužskom i srednjem spolu: s
bratg, govorg, mestg ; m  pred g  stopi samo on-
da, kda by možda dvosmysl vzniknul.

Za mehkymi soglasnici vazda sledi i:  i iži
tata svezati.

Skazateljnik  za tvrdymi soglasniky se dela
na eh,  za mehkymi na ih: o govoreh, mesteh,
poljih.  — Promenoslovje dakako se ne sme ni v
tom sklonu zanemariti: o zavistniceh, kotrizeh,
lenuseh  od zavistnik, kolrig, lenuh.

Razred i,

%  3 .

Vzor.

J ednina.

Dvojnina.

im.  kost

r. d. z. sk.  kosti
tv.  kostijii.

im.  kosti
rod.  kostijii
dat.  kostima.

3

(Zora jv goslar enska 1853.)

34

Mnoznina.

im. v.  kosti tv.  kostmi

r. kostij sk.  kosteh.

d.  kostem

Na ov razred spadajo imena ženskoga spola
na soglasnik svršyjuča le v rodileljnice končajuča
na i.  U teh imen jest v imeniteljnice zakrit b po¬
stav iz nekdašnjega i.

Imena razreda toga idu vsa pravilno.

Oto se tyče besed: molitva, daritva, smo¬
kva, svekrva  i t. d. se moreju sklanjati poleg
„ryba“, te ni pisati molitev, crkev, daritev;
nego molitva, crkva.

Mati  i dči  premenjata v imeniteljnice er  v
i,  te se sklanjata, kako sledi: jed. mati, matere,
materi, mater, materi, materiju, materi. Dv. ma¬
teri, materiju, materima. Mn. matere, materij,
materem, matere, matermi, matereh; tako i dči.

Glede besed: zet, tat, laket, noket, gost,
gospod, golab, črv, den, kamen, plamen, ko¬
ren, remen, jelen, ječmen  (vidi dr. Miklošič
Formlehre str. 9) se ne drznem ničesa odlučiti;
no samo toliko svetujem, da se rečena imena do
den  sklanjate po izlazečih na mehek soglasnik:
muz, razve gospod  v zvateljnice: gospodi;  —
kamen  i t. d. pa v jednine po vzoru „ime“, ako
si} životna, delaju viniteljnik =rod.;— v dvojni-
ne pako po vzoru na mehek soglasnik končaju-
čih: mu®; — pnt  i pečat  kako ženskaja idete
po kost.

35

Razred y.

Šemo idu imena ženskaja dobivajuca v ro-
diteljnice jedninj y  (radi blagoglasja e).

Po vzoru „ryba u  sklanjaju se vsa imena
ženskaja v imeniteljnice jedniny pred a  tvrd so¬
glasnik imajuča, kako takodje i mužskaja a  po
tvrde soglasnice jed. končajuča: vladyka, sluga,
vojvoda.

Grlna prelaze v srodne sviščuce, i to v da-
teljnice dvojniny: ruce, snaze, nože, blse  od
ruka, snaga, noga, blha.

Cto izlazeča na ja, ča, ca, za, sa  v ime¬
niteljnice dobivaju v roditeljnice vazda e,  uzroči
predhodeči soglasnik mehky, ktery radi blagoglas¬
ja dobiva koncevky uzke: sklanjaju se tako:

J ednina.

im.  duša v.  dušu

r.  duše z.  duše

d. sk.  duši tv.  dušeju.

3 *

36

j Ovojnina.

im.  duši
n.  dušu
d.  dušama.

Mnoznina.

im. v.  duše
n.  duš
d.  dušam
tv.  dušami
sk.  dušah.

Po ovom vzoru idu takodje mužskaja imaju-
ča v imeniteljnice pred a  mehek soglasnik: vo¬
dju, glasonosa.

%  5 .

Razred

Vzor.

J c dni,

im.  ime
rod.  imene
dat. sk.  imeni
tv.  imenom.

e.

Dvojnina.

itn.  imeni
rod.  imenu
dat.  imenema.

Mnoznina.

im.  imena tv.  imeny

rod.  imen sk.  imeneli.

dat.  imenem

Arno spadajo samostavna na me.  (men}:
vreme, teme  ; pri teh stoji e mesto en,  kako se
razgovetno govori v okolici Ljutomerskoj: slemen,
plemen,  =c sleme, pleme  itd., i odtud se raz¬
jasni prirast n  v roditeljnice.

Životnaja na e dobivaju v rod. ete: zrebete,
telete,  ktery se i v ostalyh padežih pridrži. —
Po vzoru „ime“ idu takodje dvoslovična na o  v

37

im.: delo, pero, kolo, drevo,  w/<o, o#o,

telo, slovo, črevo,  ovde stoji o v imeni-
teljnice mesto es,  dakle rod: delese, perese, ko-
lese,  od delo, pero, kolo,  J ) la imena se tako-
dje sklanjajo pravilno kako srednjaja na o: me¬
sto; delo, dela, delu  itd.

Poleg toga razreda se sklanja dete v jed—
nine, v množnine pako liano ime skupno po
„duša.“

§. 6. Na ty razred spada nepravilno skla¬
njanje osobnyjih zaimen ja ty se  i i  mesto on,
nakoliko se upotrebi v imeniteljnice nesostavlje-
no, sklanjajo se tako:

J ednina,

im.  ja
rod.  mene
dat.  mene, mi (mne)
vin.  mene, me
tv.  menoju (mnoju)
sk.  mene (mne).

Dvojnina.

im.  ma, na, ž. me, ne. im.  va, ž. ve
rod. s k.  naju r.  vaju

dat. tv.  nama d.  vama

vin.  naju (na). v.  vaju (va).

'y

tebe sebe

tebe, ti sebe, si
tebe, te sebe, se
tobojo sobojo

tebe sebe.

*) Ja takodje euh večekrat imeniteljnik na ese,
kako i vin.: vije jest to perese, posadi
mi svoje perese.

38

Mtiožnina.

itn.  my
rod. sk.  nas
dat.  nam.
vin.  nas (ny)
tv.  nami.

im.  vy
rod. sk.  vas
dat.  vam.
vin.  vas (vy)
tv.  vami.

V dateljnice i viniteljnice potrebuju se dlžje
obliky, aJ  na početce govora; bj  za predlogom,
cj  kda se važno izgovore, dj  u povedeh na-
sprolnyh: ty mene  črniš, sebe  pa dičiš.

Zaime „sebe“ se ne sme pomešati s „moj“
kako to cesto byva pri Uireh; no vazda se po¬
trebovati, kdakoli s osoboju glagolja naznačuje
jednu istu osobu: nosim svoj  klobuk (ne moj).

Sklanja zaimena.

§. 7. Ova sklanja ima dva vzora: ty sij.

Vzor prvoga.

Jednina.

39

Mnoinina.

Po tom vzoru sldanjaju se takodje: ov, on,
in, sam, jedin, vsak,  i kto  ovo zadnje odvrže
v vseh ineh sklonovčh to  zajedno s sostavlje-
nymi: mlelo nekto.

Dva  i ova  se dakako potrebuje samo v
dvojnine: mužs. im. dva;  žensk, i sred. dve;  rod.
dvoju  (dvu); dat. dvema.

§. 8. Sij  (T), ktery se ješče samo v ne-
kteryh slučajeveh vzdrža v novoslavenščine: do
sihmal, do segadob, dosele, odsele, vsele, le¬
tos, dnes, zima s, nočeš, sinoči, snoči, jesenes,
sklanja se tako:

Jednina.

im.  sij (i, on)
rod.  sega, jega
dat.  semu, j emu
vm.  sega, sij, jega, i
tv.  sim, jim
sk.  sem, jem.

si (ja, ona) se (je, ono)
seje(je), jeje(je) sega jega
sej, jej semu, jemu

sij«, ju se, je

seju, jej n sim, jim

sej, jej. sem, jem.

Dvojnina.

im.  sija, ja (ona) si, ji si, ji

rod.  seju, jeju seju, jeju seju, jeju

dat.  sima, jima sima, jima sima,jima.

40

Množhina.

im.  si, ji (oni)
rod. sk.  sih, jih
dat.  sim, jim
vin.  sije, je
tv.  simi jiini.

sije, je sija, ja

sih, jih sih, jih

sim, jim sim, jim

sije, je sija, ja

simi, jimi. simi, jimi.

Poleg toga vzora se sklanjaju takodje: moj ,
tvoj, svoj, naš, vaš,, koj , dvoj, oboji, troji,
čiji  i ato;  — ji  (i), ja, je  jest naše on, ona,
ono,  pa ni v roditeljnice onoga,  no jega.

Kda se pred ji, ja, je,  naime v kosyh sklo-
neh postavi predlog, stupi n  pred j:  za njim; ka¬
ko i onda, kda se važno izgovori.

Ves, vsa, vse  ide po tg, ta, to,  samo čto
se stavlja e  mesto o: vsega vsemu , vin. mn.
muž. vse-,  im. mn. ž. vse  i v. radi n-a, ktery
jest v ves  zakrit.

O prideveh.

§. 9. Oto govorismo o samostavnyjih ime-
neh razreda a,  to isto valja o prideveh neizve-
stngh  mužskih i srednjih, naime: da se pridevi
neizvestniji mužs. i sred, točno sklanjaju po raz¬
redu a,  te ne imaju nikdar v rod jed. u,  ni v
dat. ovi, evi,  samo v rod. mn. valja da hude yh,
ih: dobrgh , tudjih.  Ostaliji sklonove pravilno
takodje glede blagoglasja i promenoslovja. — Pri¬
devi žensciji neizvestniji idu po razredu g  razve
rod. mn. na gh. ih: krasngh cvetlic, vračih
želj.

41

Izvestnaja doba pridevov jest sostavljena iz
sklanje samostavne i zaimenne i razrade na dvoje
razdelenje, naime: y  i i.

Imajuča koncevku y  se sklanjaju po slede¬
čem vzoru.

J ednina.

Kako se dat. jed. mužsky i srednji dobre¬
mu da skratiti v dobromu; dobreem ili dobrd/em
v dobrem: upravo tako dopusti pokracenje rod.
jedn. imen. i vin. množniny dob ryje  v dobre', te
vin. muz. mn. dobr yjp ;  v dobre; rod. mn. pako
v vseh spoloveh dob ryjih  v dobrvA.

42

Samo po c, č, č, ž, s , j  stavlja se i,  inače
vazda y.  Drugy stepenj pridevov i pričestje sle¬
dita točno pravila rečena o prideveh.

Dodatek.

O stopnjevanji.

Stepenj drugy se tvori: a) ako se neizve-
slnomu pridevu mužskvjih v imeniteljnice primet-
ne za mnžskaja eji,  ž. ejsi (ejšaj  sr. eje: sta-

43

reji, starejši (starejša) stareje, topleji, to¬
plejši (ša) topleje  od star, topi;  b) ako se
korenice za mužskaja prida H, ji,  ž. ši (ša),  sr.
je: slabii, bolji.  — V oboju slučaju prelaze k,
g, h,  v č, ž, š,  i s, z,  v š, z: prečji, dražji,
sušji, vgšji, nižji  od prek, drag, suh, vgsok,
nizek.  — Izlazeča na ek ok,  dobe k prediduče-
mu suglasniku ji,  a ek, ok,  odpadne: dalji, šir-
ji  od dalek, širok;  — si  i ejši  se može ta-
kodje ješče pridržati zbog Severoslavenov.

Stepenj tretji biva, a) ako se drugomu pred¬
loži naj: najstarji  od star;  b) ako se prvomu
stepenju predstavi vse, pre, vele, velmi, vrlo,
jako, zelo: vsemožen, predobr, velelep, velmi
krasen, vrlo koristen, jako poslušen, zelo
učen.

Kto ne opazi samo v tom načrtu uže neiz¬
merne dragocennosti, kteru nam staroslavenščina
svesto ohrani, ov biser osobito o prideveh, kako
i nekteri ini o glagoljih jasno kažu i govore, da
se naš slavenskj jezyk može meriti s najizvrst-
niimi, dapače nadkrili je bogatostiju prekrasnih
oblik. — Obrnimo si dakle dragocennosti ty v
korist narodnosti i jezyka svojega, prigrlimo jih
radi, da budu pospešili slogu i sjedinjenje naše.
Upotrebimo jih v vseh za višjeje občinstvo pisa¬
nih knigah, da se jim privade najpre učeniji do¬
morodci, a polagano, da se vkorene i medju pro-
sty narod.

Glede oblik jest sostavek ty pisan v obce-
slavenščine razve glagolja v kaž. načine sad.
vremene i to ovde ješče zbog lagljiega razumka.
Ako by kto prigovoriti hotel, da se jest tein o-
blikam težko privadili, teše se posloviceja: pe¬
čeni gofabi nikornu v usta ne lete.

Božidar Raič.

O volšebnlcah.

Pervija volšebnicja bivahu na Kolce (po lat. Col-
chis) v Azii šego radi budi tu pervjeje glagolanje o
Kolce. Glavneje mesto kolčeskoje bivahu Atiny v pri¬
morji , kde Minerva ime svoj hram. Minerva zvašetsja
Atinoju to jest dščerju Atovoju ili otcovoju to jest Jo-
vieju. Jakože glavnoje mesto grečeskoje zovetsja Atiny
takože zvašetsja i koleeskoje. Vtoroje mesto koleeskoje
bejaše Eja [imenovano ot gr. caa  to jest zemlja ili tla]
na otoce ednakom imenom. Tretje mesto jest Kita.

V naše namerenje spadajet glagolati o imeni Kolk
ili Klk suščem v kolene s ,,kol“ i znamenujuščem v
obče nečto visokago. Toga radi imenujetsja „kolk“ ili
„klk“ kost, kuju Latince zovut os coxue.  Nakolčiti ili
nakovčiti zovetsja hiš, slop ili poslopje postaviti. Klk
ili Kolk znamenujet gori visokija. Potomže zvašeja Kolk
ili Klk oblast azitjatskaja ležušči na vosokih gorah.
Ednakože ješče zovetsja gora pri Ajdovščini nad Ipa-
voju v krajnskej oblaste. V našem jazyce premenava-
tesja višekrati mezde soboju sloga ol  i le  na primer
v novoslovenstem v kolnem Mleti, to jest kolnusja kl-
nusja, kljati. Tako bystže iz imene Kolk ili Klk imja
Klek. Takože Klekom imenujem kranjskoje pogorje v
jemže jest visokejšeja gora Triglavja i horvatskuju goru
pri Oguline. Bog znajet, nijest li imja Kavkažnje ot
Kolka? Jakože imja Tabrje Slavjany prineseno iz Azija
znamenujet ostrožna brda, takože imja „Klk“ visoka po¬
gorja i sterminy naznačit.

Iz vethago Klka tri volšebnicja sut znanimi sireč
Carica (po lat Ciroe) ili Carica pervaja, Carica vtoraja
i Medea, vsja tri sut s Klka i s carska kolena. Imja
Carica jest ženskoga roda ot ,,car,“ ašče rečem Ca-

46

rica to jest ot „čar, čr, črn“ čarodejiča , po nemečki
Schwarzkunstlerin. Imenujem: Carica; bjaše bo Carica
pervaja cariceju suromadskoju.

Carica I. rodisja v Kite okolo leta 1400 pred
roždestvom Kristovom. Oteč jej bjaše SInce, i mati
Persa. Bivaše že na otoce Eja. Slula jest na vselennoj
bivši vijaščaja volšebnic. Tvorila jest da zvezdi na Zem¬
lju grjadjahu i vijašče drugyh čarodejanj. Po jeje smerti
sut ju čestili jakože boginju.

Ednakože znana jest jeja dšči Carica II. koteraja
živeše okoli leta 1200 pred Kristom. Sje vremja vidit—
sja nemnogo pozdno, ašče je primerim vremeni jeja ma¬
tere bivšija v lete 1400 pred Kristom. Jakože povesti
ne naznačujut točno vremene Caricju, takože stavijut ih
obitališče na raznaja mesta; edini na Klk, druži v Ita—
liju v mesto Circejskoje, kde nyne jest Monte Circello,
pod Rim. Vina sim raznostim jest poneže stihotvorci

E isahu sija povesti sostavlajušči osoby raznih vremen i
raj kakože pristajašesja ih namerenju. Carica vtoraja
vozljubi Olis i ime s njim dva sina imenom Mars i
Telegon.

Tretjaja volšebnica znana s vethago Klka jest Me-
dea kolčeskomu carju Ejetu junejšaja dšči. Kakija vol¬
šebnica bjaše Medea učit slednaja povest: Leta 1292
pred Kristom petdesjat i četyri grečeskih vitez zvanih
argonavty ide iz Tesalija jako bi reki iz svojeja dežaly
ili oblasti v devjatoju dežalu iskat zlatago runesa. Pe-
lija stric Jazonu ne sušč car želaja prestola svojega
brata i Jazonu pogibeli dade tomu svet iti na Klk is¬
kat zlatago runesa straženago groznom zmijem. Jazon
potomu sobra svoja sputnici, grečeskya vitezja. Po dol¬
gom putovanji prišedši na Klk moliju carja Ejeta, da
bi jim dal zlatoje runo. Ejet reče Jazonu: Zlatoje runo
ti dam mzdu, ašče pčrveje vprežeši v jarem dva divja
Vulkanova vola i s njima preorješi četyri orali zemlja
na njuže useješi zmijevih zub, iz kojih budut vojni s
vseju opravoju zrasli. Vtoreje ti naložu pobediti sija
vojnovy, i v tretjeje, da ubiješi zmij, koj stražit runo.

47

Junejšaja caričina Medea , juže Carica naučiše čarode-
janjem načati da zmij zaspit. Jazon vse to načinuv vzjat
soboju iepuju i mladuju nevestu i jeja junejši brat Osor.
Vsi trije otidut s Čanjem argonavty. Carovom suščim
čarodejem i po Medei iduščim, argonavti pervije bežahu
po askinstem potom po jadranstem morju, kde Medea
svoj brat Osor razreza na časti, i sija razmeta, da bi
oteč ja beraja zaderžalsja, i ne dostignul begunec.
Ostrov, kde Medea brat razreza zovetsja osorskij ostrov.
Potom idoša Medea i argonavti do Alkinova feačkoga.
Zde ja sreta kičeskaja pomorskaja vojska, a jej otidoša.
Pri Alkinove Jazon oženisja Medejeje, i argonavti piro-
vaja imeša mnogo radosti. Na kone razidošasja. Jazon
privede srečno domu v Jolk ili v Tesaliju svoju mla¬
duju nevestu

V Tesalii Medea svoj tast Ezon varivši mnozimi
travami pomladi. Moliušcimze dščerjam Pelejevjam, da
bi jih oteč ednako pomladila, zapoveda i ubitii, a mert-
vago nijest vijašče oživila. Delja togo ju Jazon pustiv
oženisja Krevsoju dščerju Kreonta suščega carja Korin¬
tu. Pri tom razljutisja Medea, i dvojicu sinov Jazonov
zadavi otcu Jazonu pred očima, novejže neveste dade
v dar grivnu v jaščici, juže Krevse skoro ottvorivši pla-
nul jest von plamen -sžgal carskij grad, nevestu i car¬
jevo rodbinu; sam Jazon ubeža. Medea potom jest use-
lasja na voz i povozduhu ili nebine letela v Atiny.

Takya volšebnicja bjahu Medea obe Caricja i ješče
druzija na Klce. Ot tuda i nyne govorjat, da volšeb¬
nicja ne krajnskem i horvatstem Kleče imut svoje sho-
dišče i gostje. Vsaka gora, na kojej volšebnicja sho-
dišče, po  mnenji prostago naroda, zovetsja v tom vide
Klek Krajnci bivajušči v Ribnici i v okresti jeja, vol¬
šebnicja zovut ,,klekarce/- hotja oni umejut reč „co-
pernica“ družili Slovenec.

Začetek Pole v Istri.

Kalimah pripoveduje, da je bil Jazon (to ime je
od iafa  jak biti, jačiti se) z svojimi tovarši pred Kol-

48

čani do ilirskago morja pribežal, i tu postavil mesto po
greški, imenovano Ap^ov, ktero kolški jezik Pola imenuje,
to je Pola v Istri. Tudi praviju, da su se za argonavti
poslani Kolčane bali na Kolk vernuti, kir nisu bili Me¬
deje dobili, i da su tu, kjer poznešji čase Pola, si sta¬
novanje napravili. Polotok Istra ima ime od ostrov,
osterv ili osterva, kar otok pomeni. Ko so bili Kolčane
tu mestice postavili, so ga s polotokom vred Osterva
imenovali. Greki, kterimje bila kolška beseda „osterva“
neznana su ju a$vt?iov  zgovarjali in tudi v zme-

nuli, kar njim mestice pomeni. Kolčane so temu pose¬
kaj kakor Greki terdiju IToAccs rekli, kar spet na slo¬
vansko „pola“ kaže. Pola v slovanskem več reči po¬
meni. „Pol“ pomeni kraj ob vodi, stran, deželo ali
sploh en kraj; od tod beseda polje; „pola“ je kos
obleke, kos kake ravnine ali gore. Da Pola ni namest
kake greške besede postavim IIoAn; su sami Greki spo¬
znali IDA«? kolšku besedu imenovaje. Iz imena Osterva
A$-v(ho)  je sčasoma postalo ime Istra, Istria. Polotok Is¬
tra zavolj podobnosti imen ni zmeniti z Istrijoj velikoj
deželoj ob reci Istri. Ta dežela je po reci Istri ime do¬
bila Istria, Isterreich Oesterreich i tudi Austria. Per
mesti Istranov, kteri su ob reci Donavi ali Istri stano¬
vali je bil Gaj Anton premagan jemu odvzeta vojskina
znamenja su v Genuklu hranili. Genukla je bila per
Istri, reci, blizo Istropola ali istranskega Mesta, kakor
govori Dio Kaši v 51. buk. 98. pogl. Ako se komu tu¬
kajšnje razlaganje imena „Pola“ neverjetno zdi, naj pa
z tistimi Italijani terdi, ki praviju, da je to ime od itali'-
janskega „pullo“ kar pišče pomeni^ i da je torej itali¬
jansko pullo kolška beseda !!

Xekaj o Apolini ili Belini

v slovanskem obziri.

Apolin vtegne ime imeti od poleti, kar se o pla¬
meni toliko reče kot švigati; ili pa je bilo njegovo pravo
ime Belin. Golski Veneti su ga imenovali Belina ili Be-

49

lena drugi Goli pa Abeliona, kir su si slnce razbeljeno
mislili, i kir tudi marskaj razbeli, i je poglavar belega
dne. Njegovo greško ime Phoebus je bilo po slovanski
Jasen. Severnoevropejski Slovane su mu deli Svjatevid
Svantevid to je Svetovid (kakor bistrovidj. Slovensko
besedo ,,svet“ Poljaki zgovarjaju „svjat.“ Ščudje ili
Sčuždje su ga zvali Oetasira to je Svetazira, ravno tako
od pogleda: kakor je bil en kralj Bojov i Tabriškov
Kritozir, i en drugi getski kralj z dolzimi obrvmi je bil
Brvist.

Ko se je Merzev ili Mrazev (po latinski Marsyas)
ž njim v muziki skušal i premagan bil, ga je Belin
oderl. Se ve, da Mrazva ili Mrazija merzlega, če se
ves leden na slnce ustopi Belin ili Slnce odere, kir mu
ledeno kožu doli potegne.

Belin je poglavar bil vilenic, modric, modropojk ili
muz, med kterimi ste v slovanskom obziri posebno dve
spominja vredni: Melpomene to je Milopomna ili Milo-
pomena, poglavarica milih pomenov (tragedij), i Rajna
(gr. Urania) tista, ki je poglavarica rajnih ali nebeških
znanost i zvezdoznanja.

Konj, ki je bil kopitom cabnul i pevski vir Hipo-
kreno obudil, je bil Pegasus imenovan to je Pegaz, Pe-
gaš od peg, po latinski varius po greški IIonuAse po
nemeški gefleckt; glej Miklosich lexicon linguae slove-
nicae vet. dial. i Biblia Ostrog. Zachar. 1, 8. de equo.

Posenčan.

(Zora Jugoslavenska 1853.')

4

E./IT>PAPCKA 4UB011KA 11 HEH3HHA
KJlftTBA. ’)

Pano, paHO H3yTpiiHa
llpe^n c.nmce ^a orpliie,
JltTiia /i,HeBHa -ropeni,ima
/(oA He 3eMi s  /i,a noiiliie,
H&e siojia noKpafi pisna
Cnora mo6a ch  nena:
BpijBH fieBi. CTpaxi. 6.M3y
Casra iep,Ha na caouo/i,,,;-

B r Jb p s U,l3 COlipa CHTII iYl  poc (T>
Ila ch c/i. Hei lT>  .mu,e Miiie,
Bluo .mu,e, pyc s  koc, Yi  ;

*) M  izgovarja se kod Blgarov: 1. kako
gluho a  ili u severnoj Blgarii; 2. ka¬
ko a  u Macedonii (tako i u loj pesmi);
3. kako slovensko 6 blizo Solunja i na
granicah medju Macedoniom i Tesaliom.
— A  izgovarja se kod severnih Blga¬
rov malo gluho kako a> ili srednje me¬
dju a i e;  a kod južnih macedonskih
Blgarov vsegda kako e  (tako i u ovoj
pesmi).

TpaBj ras«, u,Bim>e cGupa,

Ila !ViaB;, ;  ch  Blmen, aiiio

Ct>  6Hcept HH',Ke bt>  p A ,yr> no^oupa

n H .^bi cayma, libcui^ uti e,

Illicfii;,- utiie, Bl3HU,y cGopu:

/l,opbi Bt/repi) ne noBLie,

Oa r biiii,e orbHb ne pa3naai
Th ch  n,B'])Tbe jua/3,0, «uo

Bt BiiIieiJ,'b CBHTO ItaKO in> KpblJIO
A .ih bt>  Teiil, e n , m, siaan
Moste Gp^ro ,/i,a sa-rpnie
Chhko  AO^po, mo a a  ™ ie:
Btoemb, ryf)Hiub xy 6 aBnn x

I i,Bl.THi-- MJiaAocTb — Boaennii;,-;
3aTO n,Bl>Tbe, ne Bc A Koramb
Ha xy6aBOCTb Tbi noMarauib.

$aa’ ie TairbBT) moh  noaio6eiyb,

iiai;i.B'b M H CH Tbi MOH lSTHICIJ/b?

4aa’ momhhh tv vit ah omh
Ha cpbAHe mv ctobi^t^ naoHH
/Ipuii TyffiA° •'»me Gfcao
HeMy cpbAHe cer’ aanaluo,

/Haan TystA a  Gtaa ryma
Hm a  Moie My aaraynia
Tvjka 11  nora A A r f> — xv 6 aBHHa
/l,asii 51 o vi; e A a  HanpaBH
4 a oht.  MCHe saSopaBH,

Han soboti.  Ha TysHAHHa,

J\ a an Moste to A a  CTopn,
in r o A a  iiomv  cpT>AU,e cropu ? ...
liano A a  ie — Bora. to anale
Aan cp r bAH,e moie vi; e ah  o

4

AophI CBiTT. MH BI. 07H Cflie
BbiT me He»iy Bc A r^a ie^HO!

A TbI BiHeu,T> aH/m BT> BOA^

/^aBaMTj Te6b Bci x  cjoooa^,

I Lin Ban Aoat, naHBafi ropi ,

Bt. 6iao stope, bt, npbHO Mope
Moffie Her^i A a r ° HanAemr,,

K-lftTB^ M0i s  A a M y A a A eniI > :

Cp'bAU,e HeJiy oipe xpaHHMT>

Oat> APirera Jiio6T.Bb čpaHHMT.

Cp^AHe Moie Hen3MiHO

/Joprn Bitne Tbi 3eaeHo

He ce BpaTHiub no Bpui. boas

Cano ioAHO na caodoA^.

Auoa’ Hein;e A a  npinne

Ka A TB s  BipH ft  c7. Moie hm a ,

Hena čiapeMT> mo  npenena
Bt.  6i.io utope notipan piK x ....

Bt. Hi m ck h  rp3Aeu,T> 18 ./ 30 . aBrycta 1852.

K. n

H3l POCCIH.

CPBCKE HAPOPE EJECME

H 3

C^IABOHIIJE.

BJIHJE^A TBEBOJKA.

Oj flHBojKO Bp.io n.iaBa!

Bpjio nJiaBa, Bp.no apara!

IIIto ch  TaKO npočJiH^nua?

Ha ch  cyHiiy ^sope aiejia,

Ha  MHceny Koce iuejta?

„Hht  caM cynity ftBope MeAa,
„Hht  MHceny Koce nAeAa,

„Beh caM CTa.na, na rAC^aAa,
„4 H  ce »iyiba rpoMOM nrpa;
„Myn>a rpona Ha^nrpaAa,
,,/lBHMa 'rpnivia jačyKaMa;

„Hht  cy 3pnAe. hht  3eAeHe,
„Befc Haj6o.be sa jn/jeite."

r ByPT3EBA HAMETHI11JA.

T>yp1)y MH.ia H3 cena pimojKa,
'Bypj)y MH.ia, a popy HCMH.ia;

Y3e 'Bypj)e popy Ha cpaMOTy,

Ha oh  ope Ha napeBy BojcKy.
Pa3do.iH ce 'Bypl)epBKHma M.iapa,
3aHcna.ia op cucKepse sope:
„JeTpBHL(e, a  o pa j mh  BO.ume !"

„ H ep a m done Hama HaMcriinue!
„CaMa en ce 'Byp|y HaMeTHy.ia."
ŠaHCKajia op 3aoBe Bope:

„3aoi?Hne popaj mh  BopHii,e!"
„HepaM 6oMe Hama HaMeTHHipe!
„CaMa ch ce r Byp^y naMexHy.ia!
3aHci;a.ia op cboh cBeKpa Bope :
„Oj Moj CBeKpe popaj mh Bopmie!
„HepaM done Hama HaMermme!
„CaMa ch ce r Bypj)y HaMexHy.ia!"
ŠancKa.ia op ^eBepa Bope:

„Oj I)e čepe. s.iaiieHH npcTeHe !

„4 a j th MeHH usa rope Bope 1"
4oHece joj sope H3a rope.

.luno mera CHama d.iarocHBa;
JepHa dyp.Ma jepHa m e j) a dH.ia !
JepHa Mer.ia oda pBopa me.ia!
(/ CBeKpBHH,e pyro mh jkhbh.13 !

„Op cyooxe pyro po nepume !
„JerpBHne, nepa He HMa.ia
„A.i aKO ra y cede HMajia,
„Ma.ienora no iiyxy iioc.ia.ia!
„HpBa nymKa y <&paHipycKoj nyK^a
„H ydiua XBoje nepo M.iapo !
„3aoBHne paneit’ ce ypa.ia!

, ; Csora popa HHKap He BHpmia!

„A xii  CBeKpe na BojcKy oxHmo !
„CxHr.ie rede dape Ba.iOBHre,
(/ lIojH.ie xe ryje mapoBHre!

CyMfiyjl II KAPAHOIU.

$Ba cy ipnma cynope^,o.>i pac.ia
Cy>i6y.i MOMHe, napan-MU ,t,  n p oj k  a
O j\e  cyfli6yji Ha n;apeBy Bojcny,
KapaH^njbe hoa  nytie ocTa^e;

IlHffle cyM6yji ca napeBe BojcKe:
„KapaH<j>ini>e jecn ji’  ce yAaJio ?"
„JecaM cyji6yji! h  ne a o  HMajia,

„ 0 / 1 , MHJIHHa TBOje HMe A 8 '™;

„0a  pa^oc/ra aosbot’  ra hc  Mory
„13 o h My se jihm  : Moj’ cyji6y.i l ie luaBO

xyryjy r KA majka.

CHHoh HaM je yTOHyo Mbo,
Ba^no ra čpaeHan UlhenaHe,
Baleti II n y h oh  yTOHyo ;

Ba^njia h crapa MHJia Majna,
Ba^njia h  je^na H3BaAHJia;

Ha J 1 HH 0  h mhcto ynomua,
y orpa^e Me^y BUHorpa^e.

HecTO hm je A 0 - 1831 *-™ Majna,
y roAHHH cBanora MHcena,
y MHceu;y csane HeAHjBHne,
y HeAHJbH CBanor tlnjia AaHna;
JlHny hm je nncMy npHHHBa.ra:
„AjA vcTajre A®a BHTeaa MJtaAa!
„Baraa 6paha BHHOrpaA rpraje,
„A Bauiera THije o3of>ame.

„AjA ycTajro Asa BHxe3a MJiaAa!
„Baina 6paha BpaHe boh,c jamy,
„BaiUH CToje m.ihah  nejameHH.
„AjA ycxajTC a  11  a BHTeaa MJiaAa
„Bama opata m.ihac Jt>y6e Jby6e,
„Banie croje MJiaAe He^vfi.teHe."

56

JbYBA  KHE3A JIA3APA 11 COJKE TII1JE.

Bo3H.ia ce rnajKa jial)a,
ycnpoj 4y HaBi *;

To hc  6naa majKa Jialja
ycnpoj /lyHaBa,

Befc to  oH.ia BHpHa ^>y6a
KHe3a Aa3apa;

Hajieheiue cojKe Time
Ilepja m3^aBa;

Aji  roBopii BHpHa jby6a
KHe3a Jla3apa:

„Oj 6opa BaM cojKe Time

Ilepja rH34aBa!

„Bh  jieihecTe npejiehecTe
TpH KpajbeBHHe,

„JecTea’ bha’«ih Ahto^  Tawo
KHe3a Aasapa?"

„Ako 6h  ra h bhacjih,

Mh  ra He 3HaiHO."

„Ako 6h  ra a b  bh^hjih,

Bh  ra no3ApaB - Te!

„Ha H>eMy je ppHH KanyT
Oa  <(>HHe HOBe,

„Ha r^aBH mv s-ihthh  KJio6yK
H irepjaHHiia,

„Ha H»eiiiy je Sporna ca6jba
3-iaTOM Be3eHa,

„Ha Hory wy HtyTe HH3Me
3.iaTHe MaMy3e
„Ha pyKH my a a ali e h  npcieH
Oa  cyBor 3.iaTa."

57

MM J AT II JE-MIJA.

CHHjer na^e o llerpoBy ftaHy,

M 3 ana$e Ha 8 e;ieHy TpaBy,

He 3aiia£e Ha 3 e.ieHy jejiy.

Kojio Hrpa no^ 3ejieH0M jeJiOM,
y KOjiy je MHjaT h JejiHija;

CBe ce MHjaT Jejinne BaTa,

A Je.ia wy HHje hh £,o naca.

Tjie^ajta h i^apnpa c naphana,

Die#ajyhH i(apa # 03 HBa./ia:

„0^h  r-ne^aj nape rocno/ume!

Ko.io nrpa no^ je.ioM 3ejienoM,
y Ko^y je MHjaT h JeJiHi(a ;

CBe ce MHjaT Jejinne BaTa
A Je^a My HHje hh ro  naca."

Aji  roBopn nape rocnOAHHe:

„He ny^H ce Moja BHpHa jby6o !

„H Hama je Majna Ma.ia ČHJia,

„Ajih Hac je rocno$y po^Hjia:

„CBe Be3Hpe mp,  CBe Be3HpayKe,

„CBe cnanje Ha# cse cnaH3yKe,

„Eb’ h  MeHe papa necTHTora."

II3 36npKe Hapo^HHje.x njecaMa’ m. MrmaTHje

A. EpjiHha.

Želja za otroškimi letini

0 rajskom okrogli me mati rodila,

Med cvetjem pomladnim zvesto odgojila,
Slovenska me blaga za narod i dom;
Prekrasne gorice, cveteče livade,

Domače planine, polje in ograde,

Let mojih so zlatih presladki opom.

Ne znala sveta sem slepca goljufije
U blagom naročju krasne domačije,
Okusila nisem nesreče sadu;

Cvetice nabirala, v vence sbirala
Po trati zeleni sem, nježno pevala
Brez skrbi moreče, brez muk i strahu

Ko sanje so leta zlate mi zbežale,

Le želje za njimi so meni ostale
Radosti njih srečne presladki spomin;
Prijazne so zvezde po neb’ obledele,

Ki sreče so sjale sestrice vesele,

Let blagih znanujejo zgodnji pogin.

Ko časih u senci tihotni zmišljujem,

Kak ISta bežijo, pač milo žalujem,

V zibeljko nazaj se da skoro želim
Že dvajset je spomlad krog mene cvetelo
Kak hitro krog mene je vse površelo,
Med cvetjem minulim samotna stojim.

Ko dvakrat jih dvajset še sopet pogine,

Pač pičlo življenje tud za me že mine,

U grobu že črnom pač spavala bom;
Zatoraj ve leta mladosti premile
Prezgodaj zakaj mi ah! boste ovenile?
Clovčka le črni grob pravi je dom.

Tu vpada vse cvetje bliščeče mladosti,
Umrejo glasovi vesele radosti,

Kar ljubo je drago, vse v grobu strohni;
Vendar za vami, ve leta preblage
Tožeče potaka oko še mi srage,

Vas vedno srdce mi nazaj še želi.

Milica Z.

0 SLOVESU

1 .

A. Draga moja ! zdrava bodi,

Tjekej pot drugod me vodi,

Iti moram v daljni kraj,

Moram tebe zapustiti,

Moram ljuba se ločiti,

Vabi čast drugod me zdaj.

B. Ah, predragi! ah nehodi,

Tu ostani zvest mi bodi,

Strašna smrt ti tam grozi;

Pust’ jim vojske, pust’ jim boje,
U naročju ljube svoje
Lepše slnce ti sveti.

A. Na bojište za očetvino
Za pravično domovino,

60

Mi dlžnosti glas veli;

O ne jokaj, o ne brani,

Med orožjem težki rani
Zdravje samo se dobi.

B, Kak prijazne so doline
Mirnotihe domovine,

Kak veselo vse živi!

Sivi sokol nad višave
Stere krila ti rujave,

Povsod radost se rodi.

A.  Napadvavca domovine

Pred orožja ost naj mine —

V boj me žene srdca strast;
Med orožja groma strele,
Hrabrih čete tje vesele
Vabi me junaška čast.

B.  Dragi! pust’ krvave nuje,

Saj še Bog na neb’ kraljuje,
Maščevavec krivih ran;

Pusti, pusti šum orožja,
Bo pravici roka božja

Y krivdah skalni ščit i bran.

A.  Za pravico Bog me vabi,

Varovat’ je ne pozabi,

Vččni zakon govori;

Log domači, hrib i trate
Zapustiti svoje brate,

Ljube vse, dlžnost veli.

B.  Kto bo tvojo ljubo stražil,

Ljube tvoje slze tažil,

Ko te groba noč požre?

Ost železa vpokojila
Rane bode, umirila
Upa kriva slepice.

61

A. O ne plači, draga mila!

Kmal’ se vrnem, poslovila
0 ne teži mi nikar;

Prosto v gorah srna skače,
Proste trate so domače —
Zdrava ostani, Bog te obvar’!

NA BOJIŠČU.

2 .

Zračno veje čez mrtvaške njive
Dih večerni struponosni jad;

Smrt! tu rane več nezaceljive
Rodu vsekal tvoj je strastni glad!
Spe junakov tu prezgodnje mane,
Mrzli grob hrabrosti njih je zrak;
Vse je tiho, živa stvar s’ ne gane
Burje čuje sam’ se votli plak.

V perju noč krvava melodije
Stona strašne, grozne smrti kči;
Luna mrzlo po grobeh tje sije,

Tu potažbe, tu smilote ni
I duhov ponočnih vrsta kriva
Bleskourno v zraku se vrti
Nčma i brez čutja, groza siva
Jim je mati, rajde čarobne vrsti;

U zatičju gor ponosnih kupe
Priče žugajoče tam stoje,

One, k’ vid’le so nesreče upe,
Zdajnih štčle, prejšnih dob slze.

I tud’ te, ki hladni grob zdaj kriva,
Doma bran, pravice jez i ščit,

Klio dčla tud’ njih nezabljiva
Hrani vnukom, slavne ne zabit.

Padli tu v nesrečnom boj’ so prave
Vlastni zemlji, sužni zdaj, troline,
Padle z njimi svobode zastave,

I pokrajne sužnosti ječe.

Mir vam u gomili! slajša sanja
Groba tme, ko robstva divjih spon;
Mirno počivajte! Vaša djanja
Znani svetu človečanstva zvon.

Kriva pa goljfiva ti osoda,

Kaj pogubljaš sinov svojih cvčt?
Blagi! meč ni slavnih vad posoda.
Gospodar zvijač je umni svet.

Lice že bledi, oko že umira,

Že razgrinja trna se večnosti,

Srdcu vendar ni pokoja, mira,

Silno tak še bije, se srdi.

Misli vse, visoke, čiste, blage.

Jim ločiti se mogoče ni,

Bratov sužnih, robstva staršev, drage,
Se spominja, jaderno trepni.

Strastno meč krvavi desno grabi
U sovraga mer’ železa ost.

Li sovražtva se nikjer ne žabi,

Li še v jami ne počije kost?

Lete blaga! ti krivic ne zabiš?
Unstran bitja še razsaja klet?

Ah, zastonj si sreče skupaj grabiš,

U elizium še t’ kine svčt!

Sto i stokrat se krvave srage
Ki prelil s’ jih, reva sužnosti,

Sto i stokrat vrnejo na vrage
Slze se, ki robstvo jih slzl.

Eumenid prestrašna moč ne čuje,
Strašni ognja plam u srdcu žge,
Milosti usmilju blagom’ ptuje —

Pot je žar njih, čin zločinstvo vse.
Tadaj pokoj vam! Še kamni mute
Vam, narava cela v pričo bo,

Jame črne, s krvjo muk zasute
I železo v krvi rujasto,

Priče bodo vam gotove svete,
Tam pri sodnom tronu resnice,
Da sinovi domovanja osvete
Za pravično rčč da padli ste.
Bčga mine svčta up pulil ivi,

Le kar večno je tam obstoji;
Prejde sveta mični san minljivi
V večnom duhu duh samo živi.

TOŽBE LJUBE.

3 .

Ah, tožite mi vetrovi,

Toži, plakaj mladi zor,
Žaiovajte hribi, plane,

Žaluj trata, log i bor.

Lijte, lijte ve slzice
Njega, k :  ljubim, nikjer ni,
Lica jasna ovenite,

Dneva zadnji žark tanim.

Drevja listi že venijo
Gaj i loka rumene;

Ah! razumim te narava,
Tvoja znamnja smrt vele.

Lete veje zelenele
Spomladi tak živo so,

V njih prijazno prepevale
Tiče milo pčsnico.

I že tiče onemele,

Ovenelo perjiče,

64

Ž njim pomrle so prezgodnje
Upa moj’ga rožice.

Ah, moj dragi! tebe nije —
Boš prijazna meni smert,
Kmal’ oči mi ah zagrni,

Veli ti mrtvaški prt.

Kita davno že spletena,

Ve Spomenka ljubice,

Vas seboj u grob ponesen,
Da iz prs poženete;

I znanujete dobravam,

Da prezgodnji krije mah
Groba revne tu ostanke
Ljube tužne puhli prah.

DVE ROŽICI.

4 .

V dolini kraj potoka cvetite rožci dve
Ko zvezde neba jasne prijazne ste obe;

Je limbar ] ) čist i lični ko ognja planini žar,
Spomenka l 2 ) pa kraj njega cvete obzora dar.

Je čist nje cvet prijazen ko ljubice oko,

Na limbar tje se ozira tak milo, tak ljubo,

I on v poglede čiste Spomenke se vtopi,

So zvezde, luna, slnce prijazne mu oči.

l )  Lilium carniolicum. K.

*) Omphalodes verna Mnch.

Večerne sap’ce hladne šeptajo sim ter tje,
Dišave čiste sladne raznašajo v dole,
Raznašajo zdravila ljubečih tje ovčtic,

K’ duhtijo sladonosne iz cvčtja rajskih lic.

I kjer stojete rož’ci, sta groba ljubih dva,
Jih zemlja mati objema i skup počivata;

Iz srde ste jim pognalč cvetici rajske tč
I duh ljubezni mrtvih živi še v njih zvčste.

Na vsako pomlad vrne ljubezen slajše se,
Cvčtici vedno lepši iz groba ženete;

I prah oklene ljube u grobih bolj trdo,
Unkraj življenja zmote živita tak sladko.

Jos , HadoJiievic.

NA GROBU PREŠERNA.

1 .

Kam pevca mojga ste mi zakopali,
Gomila hladna, rahla, kde ga kriva?
Naj v grobu mirnotihom pokoj vživa,
Sladko počije v zemljici naj tali!

Kar svet mu ni, mu niso bratje dali,
Odrekla sreča njemu zavidljiva,
Ljubezni kar zvčste tolažba kriva
Mu vzela je, ga up i strah goljfali;

' To zemlja ti mu plačaj, mati mila!
Ohladi rane srdca mu skeleče,

Daj prs nesrečnih tožbam ti zdravila,

(Zorn jvgoslarensha 18- 53 .)

66

I zvezde vi, sestrice mu sloveče
I luna, k’ tožbe glas si mu vdihnila,

Čez grob potažbe lijte mu hladeče.

o
»• •

Prezgodaj ah! njegove spe že mane
Prezgodaj vrnul dlg si že trohljivi,

Zasadil kal ki s trudom s’ga, venljivi
Pognal je komaj ’z zemlje ledoobdane.

Ko domoljubje iskrice neznane
Še bile so, še svita up strahljivi,

Že skale zid si burji v brambo sivi
Postavil se, pogum tvoj hrabri se ne gane.

Krčpko boril se verni sin je Slave;

Častite ga, na grob mu včnc denite,

Ki mojstru pčvcev krasil nije glave.

Tu k grobu njega bratje pristopite
I hribje čujejo naj i dobrave
Na grobu tom vzajemnost  prisežite!

Jos * Radonievic .

NADAHNUTJE.

([Izrodek iz večje pesme pod naslovom : „Sluzba svobodej 1 )

Z onih milih svetlih kraja’,

Gdč je Psvche domovina,

Preselilo je človčka
Nadahnutje se u srdce;

Da pomislimi napaja
Božanskimi, i da tmina

Žizni skrije se i reka
Teče svobodno života,

Sila da človččja dčla
Čvrsta, krčpka, vruča, vrela.
Ter od duhovah oplaraljen,

Čuje človčk glas tek blagi —
Žar se milosti izbudi
Kako u Memnovoj grudi,

Kad u rano, hladno jutro
Prvi žar od slnca zvuči,

Jer jest div božanske luči. —
K skladnoglasju tom pridruži
Krčpka pčsma se svobode
Sladka njedra kao prirode,
Sekom rad bi ja ju zvati
Luči, slnčana ke krila
Vsudi blagor, radost rose.

Nadušenje! od nektara
Snagom krepkom opojila
Domišljatog’ umčtnika
Mišiču si mu ogrelo
Kod sirovoga mramora,

Da krasote žar izniče
Prometejska sja iskrica. —
Sto človeku ncmoguče
čini se mu u životu,

To dokuče tvoja krila. —
Divja staše vsa narava
Hvdra Herkulova biaše
Ali ti si ju ubilo.

Lčpo videt je vojaka,
Nadahnuta kod barjaka,
Lčpo služnika kamena’
Slikara kod gole ruhe
Al kod tvrdoga mramora,
Iz kog čara žive slike —

68

Al još lepše — božansko je
Gledat narod,  koi nadušen
Bori se za te, svobodo! —

Koi užežen sani se izbavi,

Put si otvara k sreči, slavi.

Davorin.

ZAPAD SLNCA.

Skriva slnce se za gore,
Kako ognjen orel zaide,

Vrata tmine se otvore,

Slnca oči več ne vide.

Nijli moje žitje tako,

Kako zahod slnca krasnog’ —

Nijli ginula ovako

Nadeja iz neba jasnog’ ? —

Dlgo jošče jeste žare
Bacala na strmne gore,

Nikog’ vendar ne očare,
Nikom’ srdca ne otvore.

Luč poborila je tmina,

Skrilo slnce u dubljine,

Črna moja je sudbina.

Kad joj slnce opet sine? —

Kada angjel svetog’ mira
Moje oči mi zaklene,

Me do slnčanog’ pravira
K Bogu svetomu prižene.

Davorin.

DVOJE SIRCE

(/z arabsko ga,)

Oj nebo, modro nebo,
Nemoj se ponositi.

Da nemože preštiti,
Nijeden zvezdic tvih.

Sta hočeš ti zvezdami,
Kad uvek noči tmine
I treba da još sine
Po noči mesec ti?

Na nebu moje mile
Ni više zvezdic krasnih
Neg’ dviuh žarkojasnih
Ma one s/dco  ste.

Ne treba jima mesca
Da sjaje mi iz neba
Kad s Miloj iti treba
Po noči baš domo.

Davor

KARANJE,

(/s arabsko ga,")

Sad bratjo ču se karat,

Al ne od svoje mile,

Još manje od vinske sile —
Od stvarih drugih — da!

70

Ja hoču vse vas pitat,

Šta je u grozda plavotn
il belom il žarjavom? —

Ej mlado vince je.

Al šta pak je u srdcu
Devojke Ičpe, krasne,

Kako zvezdice jasne ? —
Crvena vruča krv.

Nij’ istina, što kažeš,

Nij’ bratjo draga moja,

Je laž reč hitra tvoja;

I tamo vince  je.

Davorin.

ZA GOD POLJNOGA MARŠALA
RADEČ KO GA

dne 19. ožujka 1852. *)

Mlnja sevne, grom zatutnji toli
Da se strese zemlja na vse Strane,
Narodi se v Ijutih borbah rane,

Dok se srdce povse jim razboli.

Angjel mira Bogu se pomoli,

Splaši ptice ponočne, gavrane,
Krilatice zmije vse sabrane —

Mir i sreču nosi neoholi.

') Feierklaenge, Innsbruk 1852

Ti si vestnik mira, Tvoju slavu
Priznat bude svčt u pozdno doba,
Trajat’ bude prčko Tvoga groba;

Lovor vžnec Tvoju resi glavu
Rat se svrši, slnce opet sine,

Den se radja, nema guste tmine.

Radoslav Razlag.

U RADECKY-PAMETAR.

Narodi spletaju venec lovora nlcu  vojnikov,
Venuti neče nigdar, včkoma se zeleni;
Slavjan od Velebita, Fruškegore, Triglava
Druži s Tirolcem se, njemu jednaki junak.
Živi još mnogaja lčta, vodja Josipe slavni,

Dok neumrli Tvoj duh se utžlovi u nas.

R. R.

častni sočlen.

DOMOVINA.

Kto ne ljubi domovine,
Mile, drage otčevine,

Krvca topla mu ne vr.je;
Kto ju ljubi zvčsto, stalno,
Nek mu je življenje kalno,
Na zemlji osamljen n i j e.

Kto ne ljubi dčve blage,
Nežna, čto sa duše drage,
Nežna, čto je božja sila;

Medna usta kto celiva,

Rajska mu se slast razliva,

Da bi samo vččna bila!

Um i srdce tvoje budi,

Naši žulji, naši trudi,

Domovino milena!

Ti si deva plemenita,

Vsud po zemljici čestita,

Moja ružica svilena!

R. R.

U TUDJINI.

Srdce moje tužno tuži
U samoti žalostnoj,

Kako lepir vehloj ruži
U livadi studenoj;

Zahman razprostiram ruke,
Rastu, rastu težke muke.

Slavulj peva pesme krasne,
Moje pčsine tuguju,

Nočci sjaju zvčzde jasne,
Moji puti temni su;

Slze oko gorke roni,

Jer mi glas tvoj  ne zazvoni.

Rujna kad se zora zbudi,
Zgine sladki sanek moj,

Srdca moga mili trudi
S umom biju vruči boj;

Ah, od majke  je sudbina
Razdružila mladog sina.

Vsaki potok romoneči,

Mlade lune bledi žar.

Vsaki pupoljec cvčteči
Javlja domovine  čar:

Nema mira, nema sreče,

Dok se k tebi  sin ne kreče.

O tudjino ti nemila!

Tvoje grudi su nam grob —
Sreča bude opet klila,

Slavjan ako nije rob;

Duh božanski na višini
Nek odmogne domovini.

R R.

MOJ ROD.

Burja buli, mlnje užas seva,

Noč je temna, nema zvezde dneva,
Nema lune bčlog’ srebra oči,

Da se slože jednorodne moči.

Vsaka šuti stvarca plaha, nema,
Dete k majci hiti, ju objema.
Skladno vse nemilo se razdrobi,
Nema traga staroj, srečnoj dobi.

Nenadano svane nam denica
Eto zore, eto slnčnog’ lica!

Rod se shira v šake nebrojene,
Da mu slava nikad ne povene.

R. R.

L E P I R,

Ruža duva miriseča
Topla zrak razvija krila,
Bliska rosa se treseča,

Pleše po duliravi Vila.

Slavulj ljubomoren peva
Pesme skladne, nježne, mile,
Stvarca vsaka željna zeva
Ljubvi sladke, božje sile.

Hitrim lepir krilom leče
Brez prestanka simo tamo,
On pohodi vsako cveče
Sad ovamo, sad onamo.

Žarko slnce mu je radost,
Topli včter njega nosi,
Pramaletje mu je mladost,
Kuplje se u ružic rosi.

Brige ne zna, ne zna tuge,
Rujna zora ga probudi,

Sledi samo svoje druge,
Nikad nikam ne zabludi.

75

Kada ružice povenu,

Lepir zgine, se pretvori,

Uzme svilenu koprenu,

Da ju novi jar otvori.

R. R.

ZVESTOST.

Devo mila, dušo blaga,

Znaš li dobu, znaš li čas,

Kad si srdca mdga, draga!
Slušala udarce, glas?

Kad su moja, tvoja usta
Pila rajsku, dušnu slast? —
Sad je megla mrzla, gusta
Zadušila nade rast.

Lice moje bledo vene,

Gine oka jasni žar,

Cvetja bilje več ne žene,

Život mi je pusti čar.

Kad i toga mi nestane,

Sčtjaj zveste duše se,

Dok obema zora svane,

Bčla smrt če sdružit’ vse.

R. R.

NAJLEPŠI DEN.

Ruže kad u jaru cvetu,
Golubiče kada ljube,

Kad si deve všnce pletu,

Brez da srdca si pogube;

Lčp je božji den.

Vočke kada cvčt nastavlja
Mlade kada golub pita,

Dčtcu inajka kako mravlja
Kada hrani, plemenita;

Još je Ičpši den!

Mila kada se nasmeje,

Ruku pruži. okom sine,

Duh božanski meni včje
Iz nebeške tad modrine;

Ha, najlepši deni

R.

MOJA NADEJA.

Vse pogasnu zvezde moje,
Slnce moje zašlo je,

Ostavile cvčtke me —

Gdč je srdce, blago tvoje?
Ah zelena tam gomila
Krije tebe , drago mila.

Slnce, zvezde opet sjaju.
Miriš ružic poji nas
Vsuda radost, jara čas,
Srdcu mome bol zadaju —

n

SInce, ruže, radost meni
Čuva zvčsto grob studeni.

Po prostranoj zemlji hodim
Na tiju  misleč noč i den,

Prizivajuč smrti plen;

Mira nigde ne nahodim —

Posle groba opel klije
Mir i sladke harmonije.

R. R.

NAJBLAŽENIJE ČUVSTVO.

Po nemeckom Lavoslava Kordeša. l )

Čto je srdce blagoga čutilo,

Kad se sčti stvoritelja svog;

Čto k nebesom duha je gonilo,

Kad ga spomni nočea slova: Bog?
Čto nam amanet je cesto bilo,

Kad nam zloba preti tak nemilo
Čtono goji sladku ljubvi moč,
Čtono vedri človeeanstva noč —
Čije čuvstvo toga neb’ odkrilo ?

') Lavoslav Kordeš  je rodjen Slovenec iz Krajnskoga, kte—
romu je udes nemili liru sedmoglasnu i gusle javorove
— slavjanske — zamenil sa lirom nemeckom ; kako to do
sada čestokrat vidili smo kod bratje sorodne — — a Sla¬
va mati gorke roni slze nad prizorom ovakovim. Neka
potomce naše prošastnost mutna uči vedriti budučnosti
tminu vlastitom snagom , vlastitom odvažnostju. Božja po¬
moč ! R R-

Čto razplamti k uzvišeniin činom
Ter nam je života štit i dlan,
Čto je prijateljstvo zemlje sinom,

Da se stave ljutoj burji v bran:
Čto je duše božja rodovina,

Da s’ razprši žitja gusta tmina;
čto i nčma čuti, divja stvar,
Brez da pozna uma sveti dar?
To hvaležnost  pravoga je sina. —

NA RAZSTANKO-

(Poleg istoga.)

Prijatelj ide,

O težke vide!

Srdce boli.

Po zemskom vaju
U prišlom raju
Razstanka ni.

Srdce! ne tuži,

Da vse razdruži
Studeni svčt;
Tegobe minu
Vremena činu
I broju let.

Daleko tamo
Ko zvčzda samo
Se nam blišči:
U neba slavi
Se čemo zdravi
Sastalt  vsi.

79

MOLEČA.

(Poleg nčmeckoga.)

Laura moli! angeli zvonijo
Božji mir v nje bolestno srdce,

Kako mirni duhi se valijo
Njeni vzdihi gor v meglč.

Kak kleči v pobožnosti razlita
Krasna ko nedlžnost pisana!

V preobrazni svit je že ovita,

Ki v angeljskom domu sja.

Ona čuti v mirnom, tihom vetju
S srdcem božjo preuzvišenost,

Vidi v duhu svčtli včnec v cvčtju,
Kteri čaka nje krepost.

Gledati devico tak molečo,

Ko se čista prša ji vrše

V  sebi ljubav, v Boga včro žgečo —
Radost to nebeška je.

CIRIL I METOD

prvaja veroučitelja sla venska j a

Hvalimy slavne muževy, kte-
rymi učini gospod mnogo slavy
velikostiju svojeju od početka.
Njihova telesa počivajut v miru,
ime pak njih živit od kolena do
kolena. Sirah. 44.

Pleme slavenskoje jest uže v starodavnyh
časoveh pred rodstvom spasiteljevym imelo sta-
novišča svoja od črnoga do jadranskoga morja
po Dunaji, Mure, Drave i Save, kako nam sve-
dočet imena slaryh gradov i ljudstev. Medju o-
stalymi teh byahu najimenitnejši i najglasoviteji
Iliri,  kteri se hrabro borjahu s starymi Rimljany,
dokle jih ovi napokon nepobediše. Sv. Pavel za-
jedno s Titom i sv. Milivojem (Klemenom) prvy
blagovestje po Primorji spodnjem propoveda, sv.
Marko pako v Ogleji uže godiny 46. po spasu, i
tako se na skorom po vznešenji rešiteljevom se¬
me sv. very vkoreni v srdca pradedov naših,
kde jest cesto krviju mučenikov zalito lepo raslo,

/V

cvelo i tysuevrsten sad doprinelo. V kratkom
bese vs(anovljeny vladikovinv v Ogleji, y Trstu,
v Ljubljane, v Liburnii na Kornškom, v Celji i v
Ptuji; no pridrli sot na počefce petoga stoletja
divjaci od vzhoda i severa pogazivši dragocenny
usev krščanstva, razsuvši i pogazivši prastare
gradovy naše Celje, Libvrniu i Oglej. Toprv
na konci šestoga stoletja opet dobivahu Slovenci
oznanitelje very Kristove iz Solnograda i Ogleja
vse preko polovice devetoga veka i dlže, dokle
ni sta iz Carigrada prisvetile na obzorji slaven-
skom za velikanskoje pleme naše dve najjasnejši
zvezde, kteru sjajne zraky very Isukrstove ne-
vgasljivoju svetloboju prešinuše srdca praotcev
naših. V devetom stoletji pukla jest pravaja zora
nebeskaja nad predhodnici porekla našega vsled
nedosežne previdnosti boženske, ktera, da prelo¬
mit prepony robstva i sužanstva, te položit na
žrtvenik človečenske izobraženosti zakon ljubezni,
nas vodi razborito i premudro, premda po ogra-
ničenyh sudoveb razuma našega kdakda i kroz
bodeče trnje k velikoj bududnosli. Ciril i 3Ietod
sta čarobnvm i velemnožnym vplvvom svojim po¬
vzdignila zvukovy prosloga naroda na najvišjeje
dostojanstvo —- na žrtvenik Isukrstov. Ona bista
prasvetnika slavenskaja, zato valja, da pobliže u-
poznamy črtice životopisa *) nju, i promotrimy,

Crpljeny sut iz Palackoga, Šafarika, Kopi-
tara i nekteryh ineh zgodopiscev.

(Zora Jugoslavenska i 8o3.)  6

82

koliko koristista svojim trudom i naporom potom¬
stvu, i da zato vazda sveta nam budet vspome-
na nju.

Početnika bogoslužja slavenskoga — Ciril
i Metod  rodista se v Solune grade poluslaven-
skom i polugrčkom bivša syna vlastela istoga
grada imenem Lva, odlikovala sta se v stoletji
svojem medju učenjmi Carigradskymi znanostmi,
kako i pobožnostiju življenja. Osobito pako Ciril
(pre Konstantin nazvan, te toprv po vstupu v
samostan dobi ime Ciril) by imenovan mudroslo-
vec radi redke veleumnosti i visoke učenosti v
predmeteh nabožnyh i svetovnyh, slove neoby-
čajnoju vednostiju jezykov, i to: grčkoga od rod-
stva, latinskoga iz učilišča, slavenskoga, armen-
skoga i kazarskoga; slavensky verojetne nauči
doma v Solune; v Macedonii uže več stoletij sta-
novahu Slaveni Blgari i Srbove. Solun jest sad
ješče glasovit grad trgovečky, za Rimljanov pa¬
ko by glavnaja varoš Macedonie, kde trgovina
zahteva znanje več jezykov, kako i slavenskoga,
vsled česa si ondešnjiji učeniji lehko prisvojise
znanost slavenščiny. Kazarsky nauči Ciril toprv
v Kerzone. Znanost pa armenskoga jezyka sve-
dočit vzetje jednoga pismene v slavenskuju az-
buku. Odrasly uže pride s roditelji svojimi v
Carigrad kde by posvečen svečenikom. Sušči ve¬
ren prijatelj Carigradskoga patriarky Focia po-
znatoga razkolnika crkvy vzhodnč od zapadne se
ne osudi s prva v odpor postaviti mnenju njego-
vu, no ipak ga Ciril pokara radi mnenja dvojne
duše človečjeje. Odtud mržnja Fociova na Cirila,

83

i ležji odhod loga iz Grčke. Jlada sut Kazari nuz
črno morje v dnešnjih južnyh Rusoveh gospo-
dovavši prosili g 858 poslaničfvom pod carem
Mihalom za učitelje krščanske iz Carigrada, po¬
slan by radi rečitosti svoje Ciril v zemlja njiho¬
va, učiv, bl«gočiniv nekoliko godin kod naroda
toga, kterv by uže vsikako nukan od židovskyjih
i muhamedanskyjih veroučiteljev. Ciril osvobodi
vjete u njih krščany i vzdvignu kosti sv. Milivoja
prvosvečenika Rimskoga, nastupnika Petrova, o
čem mikom mlčit molitvoslov naš; Milivoj dokon¬
ča tečaj života svojega zemeljskoga god. 102 v
Kerzoneze tauričkom smrliju mučeničkoju.

Stareji brat Cirilov Metod samostanec na go¬
re Olimpskoj i ujedno odličen slikar, priflši okolo
god. 860 k dvoru Blgarskoga kralja Borisa sre¬
čno ga preobrnil na vera krščanskuju najpre na-
slikanjem sudnoga dne, potom i podučenjem. Bo¬
ris prigrliv vera Isukerstovu se vrati s prosboju
o svečeniky i učitelje krščanske najpre v Cari¬
grad, zatim v Rim k carem Rimskym; znano jest
takodje, da razproju o prisvojevanji sebe te nove
čeledi krščanske zadobi razkolničtvo crkvy vzho-
dnč upravo v toj dobe proniknuvše dovolje
podneta.

Za rukoju pošly učinek laj, da sla dva na¬
roda krščanstvu i prosvete Evropejskoj tja dosele
najpogjbeljnia, napokon sama se k njima privrgla,
jest raznesi povest slavnuju o radinosti ovu bratu
tja v daleke zemlje i krajevy. Za Slaveny pa-
ko by ješče važnejša i zanimavejša zasluga ta,
da Ciril v Carigradu ili vsikako v Blgarii iznaide

6 -

84

god. 855  vlastita pismena, ili bar uže sušča v
uživanji izpravi i vzporedi. Azbaka iz teh pismen
sastoječa se imenujet po iznašestnice cirilica ,
ktera vse različile zvukovy jezyka slavenskoga
tja do najtenjijili razdelov divnoju izvestnosliju,
jasnostiju i točnosliju označit i jest najsvršenia
azbuka vseli dosele poznatyh na zemlji razve je-
dnoga alfabeta vzliodnoga. Ta azbuka jest iz-
našestniku na bezvgaslu siavu i diku, na vekovi-
tu vspomenu njega i največu korist potomstva,
ktero bude jednoč ješče, ako dozvolit providnost
vsedržca, s vsemi vnuky i pravnuky se je slu¬
žilo i uživalo na bezdohitnu razkoš slavy i svoje
osrečenje. S bratom svojim poče sveto pismo i
knigy crkvene prevadjati na jezvk slavensky po
narečji onda u Macedonskvjih Slavenov uživanom
i tako se prvikrat otvori Slavenom bogoslužje v
narodnom jezyce. Pismo sveto zaisto otvore pra-
dedovom našim vrata k prosvete novoevropejskoj,
vdomači i vplodi loprv krščanstvije medju njimi.

Uvedenje pako slavenskoga bogoslužja v BI-
garii vzpiri iakodje u ineh krščenvh narodov sro-
dn^h želja takove si pribaviti učitelje, kteri by
upravljali obredy crkvene v jezyce materinskem.
Rastislav knez Moravskv dobi takodje vest o tom,
člo se godi u južnyjih Slavenov, u Blgarov i
Kazarov. Jeli da ga samo bolje i temeljitie na-
učanje svojega naroda, ili ujedno i požuda sla¬
venskoga bogoslužja obodri stopiti v postojano i
pouzdano spojenje s Carigradjany, da se izbavit
i vtom obziru od jarma nemečkoga: vazda goto¬
vo jest, da se trsi oskrbeti narod svoj učiteljmi,

85

kteri by ljudstvo njegovo v citanji i katoličkom
naboženstve (verozakone) temeljito podučili. Od-
praviv poslanstvo v Carigrad prosi čara Mihala
za učitelje slavenskv; no premda narod njegov
uže primi krščenje od svečenikov nemečkyh; ta¬
ko vendar radi nedostatka v naučanji, osobito zbog
nerazumljivosti njihova jezyka ješče se ne vko-
reni seme krščanstva v srdce njegova ljudstva.
Poslanici pridši prosjahu čara govore: „Naša ze¬
mlja jest krščena, pa neimamy učitelja, kterv by
nas podučil, i nam svete knigy razkladati znal;
my bo ne razumemy ni grčky ni latinsky, i je-
den učit tako, drugv pa inače, my pa smisli i
moči sv. pisma ne iimemv. Pošljite nam dalde
veroučitelje, kteri budn nas besedy sv. pisma i
njih razumek učiti vzmogli.“ Mihal vzradovav se
velmi nad dobrodošlvm poslaničtvom tim, odpravi
k Moravanom ova slavna brata providiv nju na
put vsemi potrebami obilno.

Pridša Ciril i Metod s učeniky svojimi v
Moraviu bvsta s velikoju zadovoljnostjo sprejeta.
Moravane sut uže od vrčmene Dragotina veliko-
ga se priznali k naboženstvu Kristovom; no sad
počeše mrzeli nemečke svečeniky sumnjavši, da
su Frankom privrženi. Rešista i dovršista zadaču
ovde blagočinnoga dela svojega. Prevod slaven-
sky sv. pisni i poirebilyh knig crkvenvh sta tu
dovršila. (Staropanonskaja legenda svedočit, da
sta Ciril i Metod na počelce samo pesnicu (sal-
ter) i blagovestja s dely aposlolskymi i izborny
kusovy za službu crkvenulu preložila, i da toprv
Metod po bratovoj smrti sam celujii dakako bibliu

86

razve knig Makabejskyjih slavensky protumači).
Putujuča po vseh krajeveh kraljestva Moravskoga
oznanovasta slovo božjeje ljudstvu slavensky. Tr-
senjem i nastojanjem nju bylo jest mnogo hramov
ili znova postavljenvh ili bogato nadarjenyh, kako
crkva sv. Petra v Olomuci. Slavensky način bo¬
goslužja razširi se brzo ni samo po kraljestve
Rastislavove, nego i kod Panonskvjih Slavenov,
nad kterymi, dočim Privina v boji proti Rastisla-
vu okolo god. 861 poginu, Privinov syn Klocel
gospodova. Godiny 865 Solnogradsky nadvlady-
ka Adalvin poslednikrat slavi božične prazdniky
u Klocela na grade Mosburk (najbrže stolni Bel-
grad) blizu blatnoga jezera, brzo bo zalim i laj
knez i s njim cela Panonia se obrnu k slaven-
skym učiteljem našim, kterym nemečciji vladyč-
ljane (diocesani) uzalud branjahu pristup i mesto
v dosadanjih vladykovinah svojih.

Yladyky Bavarsciji, kteryh vladykoviny i
prava teme uštrb trpjahu, ne mogoše potežkoč
svojih zatajiti kod prvosvečenika (papa) i cara;i
pogled na počemšije upravo onda razpry medju
Rimskoju i grčkoju crkvoju pokaže nam, da dvo-
umjahu vladyky Mogučsciji i Solnogradsciji nad
pravovernostiju obu bratu, te nju zatužiše kod
Rimske stolice krivoverstva i odpadstva: takouže
samo zahtevanje nju iz Carigrada hotjahu smatrali
kano povod odpadnutja i protivenja se Rastislava
Rimu. Usuprot dvoumeti ne možemy, da prvo-
svečenik duhom izvrsten slišaje o blagoplodnom
postupanji apostolu slavenskuju i takodje imaje
zagovor od Rastislava za nju, ne hote sudom

87

svojim se  prenaglili i delovanje nju zastaviti. Po-
zva dakle va god. 867 k sebe v Rim, da by se
vzmogl o njima osobno osvedočili, čto i kako li¬
čita. Ona se tem radje podadosta na put oty, da
by onde zadobila pravomočje svoje učeniky sve¬
titi svečeniky, čto njima nemečcije vladyky vsejo
siloju branjahn.

Nastopila sta putovanje apostolovavša v Mo-
ravii pol peto godinu. Ciril jest vzel naidjene
kosti sv. Milivoja sobojn, da by je prvosvečeniku
i Rimljanom v dar prinesi. Putovasta kroz ze¬
mljo Kocelovp i Mletce (Benetky), kde uže ve-
liky imasta prepiry i razprv s svečeniky latin-
skymi. Pre pako, nego pridosta v Rim, umre
Nikola 13. studena god. 867, a 14. prosinca by
izebran Adrian II. Soznav taj, da Ciril moči
(ostatky) sv. Milivoja soboju neset, izlazi njima
izvan vrat gradskyjih s svečenictvom i ljudstvom
nasproti v slavnu prohodu, i pozdravi nju pri se¬
be kako najljubeznie.

V Rimu boravista do god. 869 imevša mno-
gy i velevažny dogovory sv. ofcem Adrianom i
takodje s učenymi na dvoru njegovu vladykami
Forinozem, Gauderikom, Arsenijein i knižničarem
Anastazijem. Ciril kano izobražen mudroslovec
stoječi jednoč pred prvosvečenikoin i sborom pln
duha sv. jest tako sboril: Pisano jest: „svi je-
zyct irnajn hvaliti gospoda začto na mene
mrzite radi toga, čto sv. vero slavensky učiju,
te službti božjuju slavensky opravljajo? zaisto,
ako by Moravsky narod byl latinsky ili grčky
znal, by ja v lema jezvkoma bvl govoril, no da

88

toju nijednoga ne razu nul,  sem to vpeljal, čto
na mene kadile, le predobil mnogo ljudstva go¬
spodu. 44  — Ves sbor nad lemi reznymi i ozbilj—
nymi besedami kamo ostrmi. Adrian osvedočiv
se o plnoj nju pravovernosti odobri bogoslužje
(liturgiu) slaveuskoje, i pribaviv si pre dokazov
dovoljne poslušnosti potvrdi vse prešnje nju de¬
lovanje. Ova bvsta posvečena vladykama kano
iz zahvalnosli, učenici pa pridši s njima svečeni-
ky i djakony. Ciril byv posvečen vladvkoju ne
primi vladičslva njemu odredjena, ni dalnja po¬
slovanja u Slavenov, ime bo predčuvslvo bliže—
čega sebe konca, obolev posta samostancem, te
toju priložnostiju promeni, kako by rečeno, ime
svoje loprv na Cirila dovoljenjem prvosvečenič-
kym. Umre uže den petdesety po vstupenji v
samostan, 14. veljače godine 869 byv star 42
godine.

Na smrtnoj postelji napominja ješče brata
svojega k ostajanju v dele počelom: „Gle brale,
veli, dosele sva dva zaprežena byla, le oba jed¬
mi brazda vlekla, sad pa ja na oder se podaje
dokoučaju vek svoj. Ty vendar vztrajaj v dele
spasiteljnoui i ne daj se zapeljati ljubeznoju k
domovine (grčkoj), da by ga opustil. 44  Metod
bole oslatky brata svojega po volji maternoj v
samostanu svojem Olimpe dati pokopali; no na
prosbu vladyk Rimskyjih privoli k sbranenju ko-
stij njegovyh v Rimu v hramu sv. Milivoja.

Premda se Ciril po kratce tečaji života plna
trudov za mily narod slavensky preseli v bolje
stanišče, da primi obilna nagrada napora svojega: tako

89

vendar utešiteljna vazda vspomena na njega glo¬
boko zasadjena v grudi i srdca vernyjih slavy
synov i ostali čet, dok budet krvca živahno kru-
žiti po krepkyh žilicah života slavenoneoskvrnje-
na. God vspomeny njegove uže god. 1056 se
v meseceslovu blagovesija ostromirskoga svetjaše.
Da ne premimi tako hytro Ciril, možda by inem
pravcem nasledne prigodby udarily; no provid-
nost vsemu droga imajuča sodbinu stvorov v ob¬
lasti vazda pospešit naše dobro.

Medjutem, kda sut Rastislava iny skrbi pre¬
či^, pridoše v Rim od Kocela kneza Panonsko-
ga poslanici zahtevajoči, da by Metod propuščen
byl v domovin« njihovo. Adrian jest sice od¬
pravil Metoda kano posvečenoga nadvladvku k
vsem trem knezem slavenskym, Rastislavu, Sve-
toplku i Kocelu s listinoju, v kteroju hy nekoli¬
ko hvaljeno delovanje veroučitelju slavenskuju,
no takodje javno izrečeno, da krajiny lmezev teh
neposredno spadaju pod upravo Rimškuju. Dočim
pako ogromni prevrati i buny v Moravi« iti bra-
niše, osta Metod v oblasti Kocela. Taj pako po-
uživ prikladno vreme posla njega brzo natrag v
Rim s prosboju da by Panonskaja vladvkovina na
Rimskv nekda patriarkat spadajoča obnovljena
byla, a Metod prvy opel na stolica tu povišen
byl, čto jest i bez ikakove težkoče dosegi.

Te važne promeny crkvene padoše upravo
v doba, kda jest v Moravii i na Dunaji najžestji
boj trajal za nepodleglost i samostalnost narod-
nuju, jer Nemci obyčavabu pokazivati v zemljah
slavenškyjih povsiida nerazdelno prava gospod-

90

stva duhovnoga i svetovnega, ne imat dvojby, da
i oni pornagahu k večemu zapletenju i zapalenju
boja loga. Bijen bi žestok boj s znatnym gubit-
kom nemečke i slavenske strany, dok vendar jest
byl okolo god. 869 mir načinjen po zahtevanji
Ljudevita. Takovym načinom s početka g. 870
stekav vrh moči i vlady svoje uživa Rastislav
istinnito onu nepodleglost i samoslalnost, kleru
zadobiti nastoja cely svoj život. Tim bolestnie
by srdce njegovo ranjeno, kda opazi, kako ni
sami krajane, no i pokrvniji te domačjiji njegovi
nastojahu uničtiti dragocennost tu tolikoju priba-
vljenu.

Cestoljubivy synovec njegov Svetoplk uvidi
v tom veči prospeh, odpovede se poslušnosti stricu
svojemu, i prestupi k vlade Karlmanovoj kteromu,
premda by inostranec i neprijatelj njegov, vendar
da sebe i zemlju svoju v pokroviteljstvo. Ra-
zlutiv se nad tem izdajstvom Rastislav, posla mu-
ževy, kteri by njega na gosteh sušča napadnuti
i usmrtiti imeli; synovec pako pre o tom ubave-
sčen ognu se za vreme. Zalim poče Rastislav
sam oboružanoju rukoju osobno njega slediti, no
od synovca obkoljen by i vjet, toju prilik^ju se
Svetoplk tak daleko zaboravi sam nad soboju, da
strica i gospoda svojega prikorno izdata, junaka
naroda svojega razoružav v okovy sape i najlju-
tiemu neprijatelju njegovu Karlmanu izda. Ne-
srečny gospodar verigami svezan i strogo ob-
stražen by poslan Karlmanu v Rezno, da by ta-
mo po povrnutji Ljudevita iz Panonie sudjen byl.

91

Velmi, da kažu, do tretjega neba se uzra-
dova dvor nemečky nad prigodboju toju. Naj-
čvrslji i najopasnii neprijatelj nemečkoga kralje¬
stva, utemelitelj velemožnoga kraljestva slaven-
skoga s daleko razseglymi smery — sad v oko-
veh sponjeny medju inostranci, od sovražnikov
zakletyjih dočekivat osudii svoju. Karlman sada
napade kraljestvo Moravskoje, nastani trgovišča
i gradovy ljudmi svojimi, ustanovi dva upravitelja
nad Moravskoju zemljeju i odnese soboiu vse
dragocennosti Rastislavovy v Korušku; vse to
jest za rukoju pošlo bez ikakovyh zaprek ili kr-
voprolitja.

Kralj Ljudevit vrativ se v Rezno meseca
studena god. 870, veli pripeljati Rastislava tež-
kymi verigami speta pred sebe, i potom siiditi
Frankom, Švabom i slučajno onde pritomnym Sla-
venom, kleri ga na smert obsiidiše. No kralj mu
samo da očesi izdreti, te zapreti v nektery ne-
mečk samostan, kde jest, se ne zna kako, život
svoj dokončal. Od sihdob ničesa več ne jave o
njem lelopisci.

V dobe toj izdajstva Sveloplkova počelo se
jest vladykovanje Metodovo v Fanonii i Moravii.
No novy gospodar se ne vladaše proti tomu, ka¬
ko čest njegova zahteva. Kda sut vladvky ne-
mečciji, medju njimi zlasti Solnogradsky nadvla-
dyka Vojteh (Adalbert) i podredjem njemu vla-
dyky Ilermenerik Pasovsky i Hano Frizinsky
znani šiit, suprotivili se njemu kano da by dely
vladykovin njihovih bezpravedno sebe prisvo-

92

jil x ), Svetoplk na vlastitom dvoru njegovu pre¬
ganjana ne brani inače, nego suhoparnimi bese¬
dami ga pomilova, ne hote na odpor se postaviti
sovražnikom, kda oni razdraženi od moči i ogro-
mnoga vpijva Metodova na ljudstvo sut potegnuli
ga pred sud svoj v Nemečku, kte ga poltretje
leto kano v iize euvahu. O fom nam na tenje i
obširnie razklada legenda slaropanonska. Ne pro-
pustiše pako njega pre, dok od prvosvečenika
Ivana naslednika Adrianova ne pridoni kletboju
grozeča listina vsem onym, kteri Metoda prečja-
hu v poslanstve njegovu, g. 873.

No i Svetoplka jest brzo zadela stroga o-
sveta neblagoga ponašanja radi prema stricu svo¬
jemu i Metodu. Vladari gotovo Karlmanovi v
Moravii ne nahodivši dosti voljna ni poslušna u-
kazom nemečkjm zatiižiše ga radi neverstva.
Pozva ga Karlman k sebe, pridši k njemu by
vržen v tenmicu, kde čekaše na osudu svoju.
Moravane ravnodušni i bodri ne mogavši takova
s knezi svojimi postopanja podnašati povzdignuli
sut se pocemši boj iztrebiteljnj proti posadam
nemečkym. Da by pako boju svojemu veču spo-
jitosl i zmožnost dodali, prinudjiše srodna kne-
zem Moravskym premda svečenika Slavomira,
da budet njim čelovodjem. Tako premda spojeni
ne mogahu uničtiti i pregnati Nemcev iz zauze-

Rekoše bo: ne možet pravom žeti Grk, kde
Nemci sejahu.

93

tyjih krajev i torišč. Svetoplka na dvoru Karl-
raanovu ničim neverslva dokazati ne bivši v sta¬
nji, propustiše ga kano nevina na svobodu, Karl-
man pako hotjaše naknaditi krivdu sebe učinjenu
čestmi i darovy. Svetoplk pako ne da se oslepiti
trpkvm izkustvom poznav cenu strogosti takove
ne iška ničesa iua, kako osvetu podvostručiti za
korist i prospeh svoj. Vzemši sliku vernosti i
privrženosti nakloni Karlmana k tomu, da jest
veliku vojsku proti Slavomiru odpravljeni; predvoditi
velel samomu njemu. Dogodi se pako, da na
čele svojih vlastityjih neprijatelij stopi opet v do¬
movini; krviju pokropljeni; i k boju na smrt pri¬
pravljeni;. Prisl jest do Velegrada bez ikakovy
zapreky kde vojsku vtabori, sam pako ode v grad,
kano da by onde hotel govoriti za dobro Karl¬
mana Hytro srazumev se s narodom svojim,
loti se jaroju siioju opet žezla vlady i prevariv
Nemce vidimostiju ustrojena mira napade je ne¬
nadoma s celoju močijo svojejii. Velikaja vojska
njihova by hamelom potlčena, redky jest kroz po¬
beg život svoj rešil, ostaliji byahu pozalvoreni.
Zguba Nemcev jest byla neizmernaja i nenagra-
diteljnaja: maloby porodic v Austrijskoj, Bavarskoj
i Koruškoj, klery ne by nekoliko svojih oplaki-
vati imely. Karlman zapovede naglo sbrali vse
Moravske jemčeniky, čto jih ime v zemlji svojej,
da by njimi svoje vjetniky kod Svetoplka izku-
piti vzmogl; vendar ne dobi, pre, nego jedina
muža natrag i to polumrtva imenem Radboda.

I tak opet posta Svetoplk velemožen go¬
spodar Moravsky god. 873. Svetoplk preplaviv

94

Dunaj stiskaše Karlraana v njegovoj vlastitoj ze¬
mlji tako, da taj mora naglo svojega otčeta o
hytro pomoč prositi. Ljudevit prispešiv se iz
Met v Rezilo kroz poslaniky svoje uslovi mir ni
samo s Svetoplkom, nego i s ostalymi knezevy
slavenskymi pod uvety okolnostem skodnymi.

Kda jest Metod slavenskoje bogoslužje vpe¬
ljal v Panonii, pade latinskoje i budet prezirano.
Nadsvečenik (protopop) Rihbald ne mogav sno-
siti preziranja latinskoga bogoslužja, a usuprot
uvedenje pevanja misy slavenske i ostaloga bo¬
goslužja kroz Metoda, smatra to kano uvredje-
nje prav nadvladyky Solnogradskoga. Baveči
se Rihbald pre kod Hecilona vodje slavenskoga
v Panonii radje otide v Solnograd. Usuprut Sla-
vene ni samo po vladykovine Metodovoj, nego i
po vsem Uirice od mora do mora najgorljivie pri-
mjahu novost narodna. Svetoplk biv sad na vrhu
sreče pomisli i na zaslugv Metoda, te poprosi
Ivana VIII. o povišenji njega na dostojanstvo pr-
vostolnika, da by kraljestvo Svetoplkovo i v cr-
kevnom obziru svoje vlastito prvostolničlvo imelo.
Prvosvečenik privoli k tomu (g. 874 ?), le posta
revnivvm braniteljem novoga velevažnoga prvo-
stolničtva, ktero obečavaše cely razsegly svet
slavensky v svoje nariičje polegniiti. V to vreme
lakodje pade najimenitnejša dogodba za povest-
nicu českuju: krščenje Boiivojevo i Ljudmilino od
Metoda.

Premda prvosvečenici svoje staroje pravo
nad Panonskoju vladykovinoju, ktera uže v pra-
staryh vremeneh spada na Rimsky patriarkat, za-

95

stupajiiči branjahu Metoda; vendar ne opustiše
Solnogradsciji i ini nemečci svečenici veroučitelja
slavenskoga črniti u stolice Rimske. Obdlžise ga,
da odstupi od veroučja Rimskoga, da narod za¬
peljiva v bludnje, da inače uči, kako kod stolice
apostolske ustmeno i pismeno učiti obeča. Sovra¬
žnici napokon svetovalni god. 878 Svetoplku, da
by svojega svečenika Ivana Mletečkoga, kteroga
se služi Svetoplk kano večnika v posloveh drža-
voslovnyh, poslal v Rim Metoda tužit: da inače
učit kako Rimskaja crkva, i misu peva jezykom
barbarskym t. j. slavenskym. Toliky pako by
vplyv Svetoplka i Ivana svečenika rečitost, da
Ivan VIII. ni samo pohvaliv gorljivost Svetopl-
kovu obustavi misu slavenskuju, nego i istoga
prvostolnika Metoda pozva v Rim, da odgovori
na ona, o kteryh by zatožen.

No stvar ta čisto inače krenu, nego najgor-
ljivii protivnici željahu. Metod se vsled poziva
papinoga postavi, kako uže večekrat v Rim pred
stolica sv. otca. S njim pride takodje Svetoplku
svesly Zemižiznj. Kroz Metodovo ustmeno izvestje
sozna papa, da jest Svetoplk i ves narod njegov
ravnodušno apostolskoj stolici podan, da on iny
knezevv toga sveta prezirav (se dro razumet ne-
mečke) sebe sv. kneza opostolskoga i njegova
namestnika za pokrovitelja svojega izvoli, za čto
mu prvosvečenik otčinsky zahvali. Sad upita papa
Metoda, jeli veru apostolskujii (čredo) pravover-
noga veroizpovedanja tako pojet, kako rimskoka-
toličkaja crkva učit i kako by zaključeno v sbo-
roveh crkvenyh očakov ? Kda Metod izpovede,

96

da blagovestnomu i apostolskomu veroučju pri¬
merno učit, kako rimskaja crkva i očitovanje o-
čakov crkvenyjih zahteva, veni apostolskuju peva,
by kako pravorerny učitelj spoznan, te opet od¬
poslan natrag k sebe poverenoj crkve. Vrati se
v Panoniu s pobedonosnvmi listinami papinymi,
ktery odobriše njegovo veroizpovedanje i ukaza-
še vsem istoga prvostolničtva svečenikom, kako-
va kodje naroda, poslušnost i strahopočifanje pre¬
ma nadvladyce.

Svečenik Vihnik poslan od Svetoplka v Rim,
by posvečen vladykoju Nitranskym od papy, taj
mu ukaza, da kako podredjenik mora byti v vsem
poslušen svojemu prvostolniku Metodu. Da by
ješče drugy nuz Vihnika kako podredjenik Me¬
todov na njegovo zahtevanje posvečen byl, ni
jest poves‘ničky dokazano, no verojetno. Metod
dobi takodje pravomočje za tako obširny vinograd
gospodnji (imajuči sad dvadeset vladykovin) po¬
trebne vladyky posvečevati. — Oto se pako tyče
bogoslužja slavenskoga, Ivan VIII. vsied pred¬
stav Melodovyh isto odobri, i čez to se tako o-
prezno izrazi, da jest opravičil ni samo sam sebe
radi zabranjenja pre slavenskoga bogoslužja, da
by byl za čas protivniky potolažil, nego i istoga
Adriana, klery jest v Panonii nadviadykii ujedno
s slavenskym bogoslužjem ustanovil, i Metodove
tužitelje podučil s nadejeju, da bude v biidiiče
rešil tužnika pred napady nemečkyjih svečenikov.
Od naprešnyh okolnostij genjen dozvoli sice stra-
noju bogoslužje slavenskoje Ivan VIII., no opet
iz ine strany znajiiči, da imat mnogo duhovnikov

Jalinskvh, ne hote uštrbnuti latinskoga jezyka.
Napisa sv. otče poslanicu Svetoplku glede pisma
i jezyka slavenskoga, kako v vernom prevodu
sledit: „Pismena napokon slavenskaja, od Kon¬
stantina jednoč mudroslovca pronadjena, kojimi
Se Bogu shodnaja hvala odpevat, plnym pravom
pohvalimy, te ukažemy, da by se istem jezykom
Isukrsta boga našega slava i dela propovedela.
Niti jest to pravoj vere ili nauku čtokod protiv-
no, ili misu istem jezykom slavenskvm pevati, ili
sv. blagovestje ili sveto pismo novoga i staroga
zaveta dobro prevedjeno i iztlmačeno citati*, ili
vse iny časoslovne služby pevati.... jer ktery
načini tri glavne jezyky, židovskv naime, grčky
i latinsky on isty stvori i vse druge na hvalu i
slavu svoju. u  — Iz povelje ote vidimy d),  da
jest povrnuv Metodu prvostolničlvo branil ga pre¬
ma Solnogradskym i inem nemečkvm vladykam;
b)  da jest razširil povlasticu Slavenov glede ma-
terinšeiny na vsu crkvenuju služba, premda pod
radovoljnym uvetom dobra prevoda i tlmačenja.

Pridši Metod iz Rima kao potvrdjenv prvo-
stolnik g. 880 , akoprem prinese priporučanje od
papy v Moraviu, vendar ne by tako dostojno
sprejet, kako se nadejati jest mogl. Isty Sve-
toplk byv od nemečkyjih i latinskyjih svečenikov
zapeljan i zaslepljen činit se, da ni jest primerna
strahopočitanja pokazal. Ktery iny bridkosti ješče
Metoda sokobiše, ni jest možno točno izvedeti,
toliko samo jest gotovo i istinnito, da uže sedmy
po prihodu mesec iz Rima s žalbenvm pismom
se krenu k prvosvečeniku, kako se to iz uteši-

(Zora Jugoslavenska 1833.) 7

98

teljne poslanice Ivanovy jasno vidit. Poslanica
ta napisana jest 23. svibnja god. 881, kde papa
hvalit Metodovii gorljivost glede dušebrižja, javit
veliko sožalenje raznyjih nezgod radi. Zaisto je-
dino grčkoslavensky obred by latinskonemečkym
duhovnikom, verojetno mnogo več na broji ko
slavenskyh, rtatisty kamen urazenja i pogoršenja.
Vihnik, o kterom neky veleučenyjib spisateljev
slavenskyjih veli: se drznu tako daleko v sme¬

losti opakoj koračiti, da pregna Gorazda, ktery
by posvečen pre vladykoju Nitranskym, i Milivoja
grka s sledboju vVčd iz zemlje Moravske. Me¬
tod se sad ne može nadejati zagovora i obramby
od Svetoplka proti Vihniku, jerbo sklopi prijatelj¬
stvo s vojvodoju Korutanskym i Panonskvm Ar-
nulfom byvšim hotevom rodjenvm iz Slovenkinje
Luitswinde, kteroga syna vzdignu iz krščenja.
Sad sklenu, kako je pape javil, opet se vratiti v
Rim, boje se, da v Moravii se ne budu inače
obnašali prema grčkoslavenskym svečenikom, ka¬
ko to učiniše v Blgarii Grkove prema latinskym.
Čto učini Metod sad v svojem opasnom položaji
v Moravii? utešenje papino jest sice duha njego¬
va okrepilo, no položaj osta lužen.

Ne umre Metod, kako nekteri krivo menijut,
uže g. 881 ili da jest otišl iz Moravie. Posla¬
nica jedna pronadjena naučiteljem Monse, te ve-
leučenym Boczekom izdana svedočit, da jest go¬
di^ po vtelovljenji g. n. Isukrsta 884 posveče¬
na v Brnu crkva na čast ss. Petru i Pavlu kne¬
zu aposlolskuju b. prečastnym v Kristu očetom
Metodom  nadvladykoju Moravskym. čem se

99

razgovetno svedočit, da g. 884 žive v vladyko-
vine svojej, ni pako v Rimu, kde umre utešiielj
njegov. V inoj listine XIII. stoletja se proslov
tako čila: Metod be umrl v Moravii, i pokopan
be v velikoj Moravi/  crkve (in magna Moravi
ecclesia) pri levoj stene za žrtvenikom sv. bogo-
rodice. Belodano jest, da se ovde govorit ne o
zemlji, nego o grade, dakle se mora ili v Moze-
burze ili Marburze grad Morava iskati (grč. pj-
px@ovTi' ji 7 ravmfag).  Povestnica Maribora jest ješče
v temč. Umre Metod po svedočbe slavenskyjih
i grčkyjih piscev 6. travnja g. 885 i pokopan by
vsled napomenutč listiny v hramu bogorodice v
Morave = Velegradu.

Po smrti njegovoj ne presta pregon učeni¬
kov njegovyh, nego se poveča osobito od strany
Vihnika, rodom Nemca, ktery zlorabi moč zado-
bljeniiju k proganjanju učiteljev slavenskyh, i to
proti Gorazdu rodjenomu Moravanu i Milivoju,
ktery posle posta vladykoju v Ahride Blgarskom.
Razve loju byahu učenici Metodovi Naum, Ange-
larij i Saba. Ti ne mogavši snosili protivenstva
v Moravii, odpremili sut se v Blgariii, kde se
bogoslužje slavenskoje glubljie vkoreni. Radjasta
Milivoj i Naum marljivo v vinograde gospodnjem,
te nadarisla slavenstvo novimi propovedmi i pe-
smami preloženimi iz grčkoga. Slavenskoje pi¬
smo i bogoslužje osta ješče kroz stolčtja svojeju
potreboju i dopadnostiju v narodu, te se vazda
bo\je širjaše u Srbov sredozemnyjih, Bigarov i
Rt?sov tako, da se uže godiny 988 ista rimskaja
c f/cVa ozradova nad tolikym prospehom, i sad se

7*

100

odpeva po hramoveh preko 55 miljunov Slave-
nov s dobroju nadejeju ješče ostale 25 miljuny,
kteri latinsky opravljajut bogoslužje, čarobnym
glasom vseslavenskvm k sebe privabiti (glede
jezyka).

čto prevodista Ciril i Metod na slavensky
jezyk, jest uže napomenuto po svedočbe legendy
staropanonske; ovde ješče dodaju, da po jedno-
glasnom izvestji najstarejih svedokov pripadat je-
dina slava glede iznašastja i ustrojenja slavenske
azbuky izključivo Konstantinu; no zasluga, kteru
stekosta pri Slaveneh, nije Metodova menjša, da-
pače ješče veča Cirilovy, ktery žalibože prerano
preminu. Metod po bratovoj smrti živjaše ješče
16 godin i 50 dni, i mora velmi mnogo bridko-
stij v apostolovanji svojem shraniti od zavistnyjih
svečenikov nemeckyjih, kteri mu ipak ne moga-
hu štetiti, nego usuprot pomnožiše i razširiše sla¬
vi} njegovu;— Metod nam zapusti vzor, po kte-
rom smy i my dlžni postupanje svoje vrediti v
sličnih slučajeveh. — Dovršenje slavenskoga bo¬
goslužja jest jedino Metodov umotvor, dobro¬
došla dakle, vskliknimy s Schlozerom, va neumrla
tznašastnika pisma slavenskoga, ktera se najpre
usudista surovy jezyk, imajuči množinu svojih
vlastityh zvukov, narodu, by reči iz ust vzeti i
grčkymi pismeny pisati, pa kano veleumova po-
stupasta v tom, te za ony zvukovy vlastite, kte-
ryh ne by v grčkom, posebna znamenja ili pi¬
smena iznadjasta; kako gluboko pod vama stojit
alzacky samostanec Ottfried, ali kto by on Ne-

101

mec, ktery se drznu prvokrat v svojem jezyce
pisati, pa pri toni samo latinsky a b c robsky
prepisa. 44

Medje prostorie, na kleroj Metod blagovešča,
sut istovetny s granicami Moravie i Panonie. Pra-
slaraja Moravia jest se protezala v slarodavnuju
zemlji] medju Karpaly, Tisoju 1 Dunajem, južno
pako v Panoniu. Za vreme Sveloplka uslrojite-
Ija velikog slavjanskoga kraljestva by na sredi¬
ne Velegrad, Kitra i Oštrogon, medje pako pro-
stirahu se na Laby, Tisi, Dravy i Savy. Koeel
imaše del svoj medju Dnnajem te strany, Dravoju
i Savoju, zemlja pa Privinova posle Kocela, v
kteroga kneževine propoveda Metod, segnu od
blatnoga jezera do Raby i Mury gore v Ptuj,
dez Dravu i Savu do Kipe. — Medje Panonie
pako byahu 750 godiny od ustja Savy tja do
mora jadranskoga te izvora Dravy, Mury i Tru-
ny v Noriku. Mnogi zgodopisci pridajo Moravii
takodje stran Panonie, cto potvrdet imena gradov
i sel, i kažut na izvor Moravsky: Mahrenberg,
Mahrenfels, Marburg, Moravci i Moravsky vrh v
župe Malonedeljskoj, te v vzliodnoj Koruškoj ši¬
roko zemljišče Moravče.

Iz listin Ivanovyh pozorno pročilanfh se vi-
dit, da jest vladykovina Metodova segnula iz je-
dne strany preko Dravy i Savy prema Dalmacii,
iz druge preko Dunaja. Vsled toga razmatranja
se mi napokon verojetna činit pripovedka, ktera
se do sadašnjega stoletja vzdržaše medju Sloven¬
ci, naime: da jest sv. Metod misu čital v kape¬
lici sv. Jeronima upravo poleg župnč crkvy Je-

102

reninskč v Slovenskyh goricah, no ta kapelica
jest žalibože zapuščena. — Bratje slavensci, budi
nam dakle vazda mila vspomena na prve vero-
učitelje slavenske, služe nam za primer v mno-
gom obziru. Ostanimy verni po ju izpledu vere
i narodu svojemu, da potomstvu ugodnii i udobnii
pripravimy položaj.

Božidar Raič.

Narodnost i vera.

Prst božji se je tekmi! naroda slavjanskoga,
i domorodna iskra se je vnela v njem, ktere vga-
snuti nijedni človečji sili več nije mogoče, ravno
zato ne, ker od Boga je vžgana. Uplamenivša
se ova iskra daleko gori po prostranom slavjan-
skom svetu, od njene blagodatne toplote se je
oživel otrpnjeni duh slavjanski, narodno življenje
se je pričelo, veselo se razvija narodnost, ter še
veselejšo bodučnost obeta. Ali ravno v tej me¬
ri, v kteri narodnost krepko i nezadržljivo na¬
preduje, ginja v mnogih srdcih verozakonska čut
— opešuje vera. 1 ravno ovo je pogibeljno za
našo narodnost, ter sčasoma njeni gotov propad,
zakaj vera i narodnost ste nerazločljivo zvezane,
jedna brez druge obstati ne more. Vera ako nije
v narodnost, to je v narodnotn jeziku na podlagi
domorodne izobraženosti vsejana, ostane kot ko¬
ren na suhi skali, hitro vsehne — vera brez na¬
rodnosti preide. I narod, kteri nima vere, je
mrtev, kot telo brez duše, on neki čas životari,
se vmehkuži, njega moči zgino, on propadne, i s
njim narodnost. Ino zato se vera i narodnost

104

nikak raždružili ne smeta, ona sta dve nerazlo-
čljive sestre, klere v narodu vzajemno napredo¬
vati morate, ako isti obstati i svojo budučnost
imeti Loče. U vseh rečeh na zemlji , pravi ne-
umrli Ivan Kolar, se najde sprotno zavisje;
cele redi kreposti i pregrešhov imajo svoj
začetek v jedrn, ena krepost brez druge ob¬
stati ne more; tako tudi narodnost i nabo-
žnost C ver a j od kteru je ena človečja na ze¬
mlji rojena, druga božja nebesom lastna, pa
le samo ista pobožnost je srdečna i resnična,
kteru je narodna, ino le samo ista narodnost
je Bogu prijetna i prava, kteru je pobožna.
Da ste si tedaj obe (narodnost i pobožnost, j
ki iz vere izvira sestre, se iz toga vidi, ker
obedve en začetek imate, obe le v prežlaht-
norn srdcu se vkorenite, obe vzajemno se
vzbujate, ino podpirale, i da sle obe zvira
mnogih prekrasnih kreposti, ter zadnjič obe
en obči namen , nravno dovršenost človeka,
imate.  (Kolar kazne a reči Bud. 1844. Glej Jord.
letop. 1845 str. 34.) Razdruženje tih sestric je
smrt obojih, i zraven tudi smrtni udarec naroda i
dežele, u kteri ste preišle.

Ovo resnico zgodovina vseh časov s žele«
znim pismom svedoči. Obrni samo svoj pogled,
dragi čitatelj, na vzhodno rimsko carstvo. Mo¬
gočno iz mogočne roke Konstantina velikoga, u-
temeljeno 19. maja 330, je s svetom vladalo i
daleko slovelo, obrlnost, trgovina, umetnosti i ve¬
dnosti so veselo cvetele pod njega silnim krilom;
bilo je s svojim glavnim mestom Carigradom cu—

105

dež sveta, i poželjenje narodov, i po kratkom
obstoji, nanire črez ednajststo tri i dvadesel let,
je že propalo, kadar bi po navadnom razvitku
držav v svoji najvekši sili bilo razcvesti imelo.
In kaj je bilo vzrok ranoga padnutja grčkoga
carstva, i s njim grčke narodnosti? Ono se je
odtrgalo od središča vere od Rima, i ker je po¬
tom brez sredine edinosti bilo so navstala nebroj-
na razkolničtva u veri, ktera so se med soboj
trgala, ino s tem sam sebe i moč države slabela;
po razkolničtvu je propala vera, pa s veroj je
padel tudi narod ino s njim narodnost i carstvo.
— Tri leta pred padom Carigrada je papež Ni¬
kola V. Grke zavoljo njih nevere trdno posvaril,
ter v proroškom duhu njim žugaje rekel, da se
njim, ako pred pretekom treh let k veri nazaj
ne stope, zgodilo bode kot smokvinomu drevesu
v evangelju, ktero je za svoje nerodovitnosti vo¬
ljo do korena posekano bilo. I njega beseda se
je izpolnila. Sliši, kar Oroslav Genadi, carigrad-
ski patriarh, sam o lom piše: „ O strašnoga

prokletja , pravi, ktero je ravno tak trdno,
kol kratko bilo! V letu 1451 se je izreklo,
i v letu 1453 je nezvesti. Carigrad, kleti je
u teh treh letali skušnje skoz tr dok omeje pri
odcep lenji  (od kalolške cirkve) ostal, sramo¬
ta sveta, ino plen sovražnikov postal. Ino
kar je pri tom groznom čudežu najčudežneje
je ovo,  piše dalje, da je grčki narod po be¬
sedah papeža Nikolaja, laj preslaven ino-
strašen narod, kteri je s svojim nepremaglji¬
vim pogumom, i svojo preizvrstno mddrostjo

106

vladalelj sveta bival, konečno od roke božje
vdarjen nepoznanljiv postal, ter s vrhunca
svoje visokosti pod jarem sramotnoga divja¬
štva padnul .“ Berault-Bercastel crkv. zgodin.
zvez. 16. str. 43. Padnul je tedaj mogočen i
preslaven grčki narod, ino s njim je padnula narod¬
nost, ker je vero zavrgel.

Pa nije potrebno k dokazu te resnice daleč
nazaj v zgodovino se upotiti, dragi čitatelj, zakaj
Nemčia pred našimi očesi razprostrta očevi-
dno svedoči, da s zvrženjem vere zgine slava i
moč naroda. Nemška je začela sloveti, kadar je
Karol Veliki v letu 800 nemško-rimsko carstvo
na podlagi kristjanstva utemeljil. Ino v tej meri,
u koji se je razvijala vera v Nemški, se je tudi
vzdigala moč nje svetne vlade, ktera je, od kra¬
sote cirkve obsijana, tak visoki stopaj slave i sile
dosegnula, da je upati smčla občna kristijanska
carevina postati, i za istino je iz te namere že
za čara Karola Velikoga s grčkim carstvom v
zavezo stopiti hotela. Ino glej jo sada! slaba i
nemočna sama sebi pomagati, brez upliva inostra-
nih vlad obstati ne more. Odkod te nezgode za
Nemčio, pita izvrsten nemški pisatelj, ter odgo¬
vori: „Ovo je prišlo od krivice, ktera se je

verozakonu i cirkvi storila. Tisti čas, ka¬
dar je najprle viteitvo od omote svobode o-
mamljeno, in knezi čutivsi, da so od veljave
nemskoga čara vtesnjeni in omejeni, na ob¬
stoječi redi verozakonskih razmer majati za¬
čeli, ker so verozakon i cirkvo za krepko
sprothnbo svojih želj i strasti držali; tisti čas

107

kadar se je henjalo, sovražnike vere i cirkve
tudi za sovražnike države razglaševati i ka¬
znovati ., tisti čas kadar je načelo prekrivo
sojenoga papeža Gregor a  VII. (Ep. 1. 19.)
namre : Svetno kraljestvo se s tem slavneje
vlada, ino življenje svete cirkve se s tem bo¬
lje vtrdi, ako duhovništvo i kraljestvo v slogi
ino edinosti se zvežeta, se nije več porajtalo,
tisti čas, kadar se je katolski cirkvi ves u-
pliv v zunajno življenje, i vsa pravica na ed-
nakopravnosl njenoga obstoja odrekla, tisti
čas se je moč ino edinost nemškoga kralje¬
stva majati začela.  — Najsvetejša vez, kte-
ra je Nemce vezala  — je bila pretr¬
gana  — vez verozakona! Politiška edinost
je pola s edinostjo vere  — Ino tak najde¬
mo v odpadu od katolicizma vzrok raztrga¬
nja naše nemške očetnjave.  Nov. Sion let. 1848
br. 17. str. 89.

Tako na Nemškoin, i tako tudi na Angle-
škom. Anglia je zvrgla katolško vero s silovi¬
tim vzklikom: „proč s papizmom!“ se je odtr¬
gala od Rima, ino vsled toga se je odtrgala A-
merika od Anglie. K obdržanju protestantizma
naime, i k vodenju boja zoper katolike je trebalo
velikih stroškov, tak da je narodni dolg že za
kralja Oroslava III. od 1,500,000 na 145,682,844
liber narasel, kteroga so Angli amerikanskim na¬
selbinam vrinuti hoteli, dolg, kteroga je Anglia
napravila, da katolško vero iz svoje dežele pro-
žene i protestantizem vpelja, bi imele po zvija¬
čni nakani Burneta amerikanske pokrajine same

108

na se vzeti. Usled toga je izišla 4. Julia 1776
shodna akta teh pokrajin v dvanajstih člankih k
sramoti in ponižanji Anglie — in odceplenje A-
merike od nje bilo je djano. Ovo sramoto tedaj
i zgubo Amerike ima Anglia svojemu odpadu od
katolške vere zahvalili, zraven pa tudi gotovo
nadejo, da bode enkrat od Amerike vsa i celo
vničena.

I kaj je zatenmulo staro slavo Francoske ?
S brezbožno roko je sbacala križ, častito bande¬
ro vere. z dostojnoga mesta, i roka božia je pa-
hnula narod v skrajno nevarnost sramotne pro¬
pasti, iz koje več si pomagati ne more. Krivi
modrijani so s svojim napačnim modrovanjem za¬
smehovali vero i cirkev; zastojn so učeni možje,
kol preslaven Neuville, Labat i drugi opominjali,
da s lakšim početjem prestol i žrtvenik propasti
bode, modriani so iztrgali vero iz srdca ljudstva,
i s veroj je padnul prestol , i moč i slava naroda.

Narodu, kteromu je vgasnula vera, vgasne
tudi slava svetlih del; kreposti, kojim je vera bi¬
la mali, zgino, zlosii ga omame, strasti sterejo
njega dušno i telesno moč, ter nije več sposoben
za slavne čine: v mehkužnosti ino živinskom ho-
timstvu slabi samoga sebe, on postane sužnik svo¬
jih strasti — ter sužen ptuje vlasti; njega ime
otemni, on zgine z pozorišča sveta. Rimljani so
svoji veri smrtni vdarec dali, ker so boge pod¬
jarmljenih ljudstev za svoje sprejeli, ter s tem
indiferentizmu i neverstvu široke vrata odprli,
skoz ktere je perplavala občna razuzdanost i meh-
kužnosl ljudstva, tako da je Juvenal sam od nje-

109

ga reči persiljen bil: Zdržnoga , poštenoga i

čistoga mdža, sramožljivo , pošteno i čisto
ženo je težje najti , kot ribo na njivi pod no¬
gami orača.  Ino to je oslabelo rimski narod,
je strlo njega silno moč, ktere zmagati celi svet
nije mogel, to je bila propast Rimljanov ino njih
narodnosti. Iz nevere pride razuzdanost i meh-
kužnost, i v mehkužnosti zibne narod i narodnost.

Nasproti pa vera jači narod, ga vzdigne, da
se v slavnih delih razvija, in n viharih vseh ča¬
sov trdo i neomajljivo stoji. Zakaj vstaja nova
Austria mogočneja od stare ? Ker je od premo-
droga čara Franca Jožefa na podlagi vere i na¬
rodnosti posamesnih narodov osnovana. Zakaj je
Ruska tak silna i močna, da vlada s Azioj in
Evropoj ? Ne samo zato, ker dva miliona boda-
kov u rokah drži, temu tudi ker je narod od be¬
rača do kneza poln krepke žive vere, ktera mu
obvarje njega duhovno i telesno moč, ga nadiha
s junačkim duhom, ter sposobnoga stori za vse
žrtve, klerih je za blagor očetjave i človečan-
stva v občnem potrebno, ino če se Rosia s Ri¬
mom zloži, s središtem vere i edinosti, bo večna
njena moč. Včra učinja u narodu neumrla dela,
ko je sama neumrla. Vera nadehne junaka, da
s junaštvom proslavi narod, za ktero bi brez nje
sposoben ne bil, u veri on žrtvuje vso zemelj¬
sko blaženstvo, ker mu ista za nje večno povra-
čitvo obeta. Opomenim tukej samo nepresegljivo
junaštvo Nikolaja Zrinjskoga pri Sigetu, o kterom
naš pisatelj Trdina s svojim izvrstnim perom
takole piše: „Vsa slavna dela od Leonida sem

no

je jih  (braniteljev v Sigetu) junakosl o temnila,
i celo boju v Termopilah se sme hramba Si-
geta ponosno na stran postaviti. Kar je Ter¬
mopile proslavilo, je tudi Sigetu neurnerjoč-
nost podelilo: najhrabrejši človečki um skoro
preseieča bran, pokorščina postavam i zve¬
stoba do smrti. Kar so bile Termopile Gr¬
kom, to Sigel za kršanstvo, kar Leonidas
za svoje rojake, to Nikolaj Zrinji za narod
slovanski. Pa mehkužen Kserkses, kralj
Perzianov, ki je Termopile zagrabil, se ne
more primeriti s strašnim bojoljubnim čarom
i vodjem Solimanom. Ta okolščina postavi
brarnbo v Sigetu nad tisto pri Termopilah .“
Slov. Bčel. 3. teč. čislo 14. str. 106. — Pa od¬
kod taj presrdčen pogum, ta nepresegljiva juna-
kost Zrinja ? Njega geslo je bilo: sveto ime Je¬
zus, ono je nadehnulo njegovo žive vere polno
srdce s takso hrabrostjo. Kar se jasno vidi iz
besed, s kterimi je posadko zadnjič nagovoril:
Bratje, je rekel, ker se broju, ne pa hrabrosti
sovražnikov vdati moramo, zato Jezusa, kakor
smo ga pri začetku obsede nazivali, tudi sada na
koncu pobožno nazivajmo, ter raji za Boga, cir-
kvo i očetbino junačko umerjimo, ko se prema¬
gani vragom vdati. Sada odpre Zrinji vrata, i
s nezadržljivo silovitostjo i s vzklikom „Jezus
Jezus!“ vdarijo junaki iz Sigetu, svojega vodjo
na čelu u druhali ino se vitežko borijo, dokler
ne padnejo junačke smrti. (Glej Bčelo str. 131.)
Ne reci, da ovo nije učinek vere, ker je tudi
Leonid s svojimi Spartanci do zadnjega junaka

111

padnul, i ker je tudi Muci Skevola dal svojo ro¬
ko sožgati za blagor očetnjave. Zakaj tudi Leo¬
nid, Skevola i drugi pagani so bili nadehjeni od
svoje, ako ravno krive vere, u kteri so se za
takse žrtve nadjali povračila pri neumrlih bogih,
s močjo vere so proslavili svoj narod s neumrli-
mi deli. Vera proslavi narod i narodnost, never-
stvo oslabi ino zruši oboje.

In ako ravno narod v nezgodah časov pa-
dne vplujo oblast, ako zgubi svobodo i lastno vla¬
do, vendar ne zgubi narodnosti, ako vere ne za¬
pusti. Zakaj rekli smo, da ste narodnost i vera
dve nerazločljivi sestri v žlahtnom srdcu, ter se
jedna brez druge zatrti — tedaj narodnost s ve¬
ro zedinjena vničiti ne da — vera jo drži, če
narod isto (vero) zvesto obvarje. Ovo je pre¬
dobro razumel nečlovek Omer-Paša v nesrečni
Bosni, i zato je šklenul bosnjanskim kristjanom
pred vsim drugim tursko vero vsiliti, vedoč, da
bode potom mogoče njim tudi narodnost vzeti ter
je popolnoma poturčiti. Ali hvala bodi svetli au-
strianski vladi, i drugim velikim vlastem, ktere so
takso trinožlvo preprečile, ter srdca celoga kri-
stjanslva k hvaležnosti si naklonile.

Dalje je vera prava podlaga vzajemnosti,
ona segne črez vode i gore, ona je nježna vez,
ktera obsegne vsa srdca naroda, ter je bratov¬
sko veže, i narod složen u veri je tudi složen
u narodnosti. Zastonj pa so vse prizadeve vza¬
jemnosti v narodskih rečeh, ako se narod o ver
prepira i trga!

112

Vera je tedaj u vsako«', obziru blagonosna
narodu — brez nje padne narod i s narodom na¬
rodnost. — Ino zato imajo iskreni rodoljubi pre-
važno zadačo, narod sjediniti in obdržati u veri,
da mu pomagajo k složnosti, da obvarjejo narod
sam i narodnost od propada.

Ino ti mili moj narode slavjanski! Providnost
božja te je zbudila, da izpelja s loboj svoje več¬
ne namene, kleri še so sada tebi skriti. Dala ti
je vero, dragi dar nebeški, dala ti je narodnost,
preblagi dar nazemeljski; drži zvesto sveto vero,
i čuvaj jo, da ti s veroj ne propadne narodnost,
sjedini se s središčem vere, s Rimom, skala Pe¬
tra ti hoče biti varno sidro, da u burjah časov
ladja tvoje narodnosti ne vtone, temuč da neza-
držljivo jadra u svojem otetnom teku k namenu
providnosti božje. Vera bo rodila slogo i ljube¬
zen, in u njima se hoče pobratiti narod k večni
slavi po besedah izvrstnoga pevca:

Če nam je ljubezen mati
Ino sloga nas pobrati
Vččna bo Slovencev
Bo Slovencev čast.

Virk Drobt. 1849.

Dor. LOvro Vogrin.

4

T v e p d i s I a v.

Povest od Josipine Turnogradske.

I.

Mrači se. Zadnji s vi i umirajočega dneva se
vsipa skoz gosto premreženo okno neke tamnice
u Novgorodu svobodnem. Po merzlom zidovju
se neprenehaje utrinjajo kaplje debele, ko da bi
kamen se zjokati bolel nad hudobijo človeka, ki
ga u sebi zapira. Težki omotljivi zrak se vleče
po černoj ječi. U jedncm kotu leži nek mož u
verigah i moleč upira meglene oči u černo zi¬
dovje, ko da bi ga z njimi prevertati hotel. Nje¬
gova postava je gerda. Rudeči i teršasti las mu
k viško stoji, čelo se gerba u gostih gubah, in
izpod oberv mu kalne očesa tamne. Ustnice ble¬
de togotno zaklepa i stiska od serda zobe. Nič
se ne gane. Le včasih, kad usta odpre, mu divji
smeh prešvigne obraz, pa zopet je himen, kako
ponočno nebo, kadar ugasne žarna strčla na čer-
nih oblacih. Pulovski, mogočen bojar si tak ser-
dom napaja serce. Njegovo veliko bogastvo ga
ni moglo „pravici“ oteti, ni moglo zakriti njegove

(Zora Jujfoslaeensha 1853.')  8

114

pregrehe. Obsojen je bil na dvoru Jaroslava od
staroga posadnika u zboru gradjanov u ječo. Pod
dragoceno obleko mu bije serce, ki je černeje
od Černe lainnice, u kteroj prebiva, terše od mo-
čnoga jekla, ki ga oklepa. Tamne, zlobne misli
se dvigajo v njem, narašajo zmiraj, dok da Pu-
lovski divje poskoči od tla.

„Jaz u ječi ? <4  zaupije gromečim glasom.
„Jaz? Pidovski? O peklo, posodi mi svoje moči,
da morem razdjati, u prali položiti Novgorod be¬
dni, ki se prederzne moje dela sodili, ki se pre-
derzne mene vreči u merzlo lamnico! Pred po¬
sušim sinje morje, kakor preštejem svoje boga¬
stvo. I vendar — u ječi! Razlij se ogenj moga
serda čez Novgorod revni, pogrezni se mesto
sovražno u peklo, — tvoja sodba me je oklenu-
la — krivično! — „Krivično?“ še enkrat bolj
tihim glasom upraša. „Ali nisim grešil? Al to
nezasluži še kazni ojstrejše ?“

Glas mu je slab, oči tamne, serdce se mu
trese v občutju neznanom. Trepetaje pokrije ro¬
kami bledi obraz.

Al zopet se dvigne i kviško poskoči. Ker-
vave oči mu slrelajo kakor dva oglja spod čela.
Zobje škripetajo, pest se mu dviga, i kričečim
glasom zagromi: „Jaz kriv?— Nikdar! Kdo, kdo
ima oblast me toga dolžiti, kdo zamore reči, da
sim jaz kaj pregrešil? — Kaj je pregreha? Jaz
je ne poznam! Kar storim,je prav, saj nisim no¬
rec, da bi poslušal po otročje na to, kar ime¬
nujete „vesl!“ Bedaki neumni, ki se uklepate
u postave uma i serdca, kako smešni ste mi! To

115

je postava, kar jaz poželim, to pravo, kar jaz
storim. Naj se pogrezne ves svet zavolj loga.
Ali meni to mar? — Prah bodem — tak ali
tak, — ne krepost ne pregreha niste zaznamo¬
vane u njem. Tedaj — jaz uisim kriv! — Kriv
si ti — Tverdislav, ti peklenski vrag, ti si me
obsodil — — — o čakaj! — — — “ — — i
pri lom vnovič dvigne oklenjeno roko, da zaro¬
žljajo grozno verige. „Oj ti posadnik, čutiti češ
mojo osveto, čutiti češ, kaj zamore moje zlato!
Ti — ali jaz!“

Tako se roti. Strašnoga serda prevzet pade
zopet nazaj. Cerna noč ga objame i zakriva ža¬
lostne zmote hudobnoga serca.

čisto svitje mladoga dneva se vliva u kra¬
sno, ali prosto okinčano sobo posadnika. Pervi
zlatotoki gorečega sonca se tresejo nad njegovo
sivo glavo, ktere sreberni sneg se bliska u njem
kakor mili žar mlade zarje. Snegobela brada se
mu čez persi uliva. Kakor dve zvezdi spod si¬
vih oblakov, mu izpod belih oberv žarijo očesa I
lica njegova še zmiraj zdravja puhtita, ko lica
mladenča. Z visokoga jasnoga čela mu sije veli¬
časten mir. Duša njegova premišljuje prigodbe
zadnjih dni, i spomni se sodbe, ktero je nad Pu-
lovskom izrekel. Spomni se goreče strele, ktera
je švignula takrat iz očesa obsojenca nanj. Vsako
serce bi bilo trepetalo pred njo, ali mirno je bilo

8 »‘V

116

posadnikovo, saj je čutilo „pravico,“ ona mu je
bila geslo, ona zvezda vodnica.

Zamišljen sivi posadnik sedi. Kar naenkrat
zadoni po celom Novogorodu „večevoj kolokol.“
Njegov glas, znan vsakomu prebivavcu prostoga
Novgoroda, se trese skroz lahke zrakove, njegov
veličastni don vabi svobodne Novgorodjane na
„Jaroslavovi dvor.“ Vsako serce uzkipi pri gla¬
su mogočnom, ki vleče gradjane na sveto sodišče.
Kak bi ne vžaril tudi serce staroga Tverdislava?
Svetomu klicu odmevajo vse strune njegovoga
serca, ki bije za blagor rojakov. Višje mu čutje
kipi, ko stopi k oknu vidit uzrok, ki kliče Nov¬
gorod na svetišče „pravice.“ Neznan mu je i osup
ga preuzame, ko vidi trumo za trumo k dvoru
Jaroslava dreti in u malo trenutkih zopet nazaj
prihrumiti. U vsakom očesu strast divja žari, vse
se nevredjeno drenja zopet nazaj. Dolgo Tver-
dislav gleda dervenje ljudi. Jedna misel mu dru¬
go preganja, jeden sum mu drugoga jemlje, i ven¬
dar se mu ne razjasni, kaj da bi bilo u Novgo¬
rod mirni burjo tulečo zaneslo.

Kakor pomladi na verhu Snežnika odcepi se
krogla kristalnoga snega, in u doline valeče se
primejo u vsakom hipu nove sestrice, da zmiraj
večja, zmiraj silnejša valina dere navzdol, dok da
bobneči plaz u dolino prihruši pokopaje u grob
ledeni imetje seljanov, življenje ljudi: tako je ljud¬
stvo zdivjano, kteroga množica se u vsakom tre-
nutju naraša,

Tverdislav misli i misli, i vendar začuden
uzroka ne vgane. U zavesti pravičnosti svoje

117

ne ve, da njemu velja taj hrup grozovitih, da se
hoče nad njegovo sivo glavo raznesti prestrašen
vihar; ne ve, da množic vlak i hrum nositelj je
strele — njemu vpaljene. Ko bi bil imel pogled
u serce ljutoga ljudstva, hi bil „zlato“ brezduš-
noga Pulovskoga vidil, ko se iz njega vije gore¬
ča strupena kača krog serca ljudi i svoje mori-
vno zelo u serce njegovo steguje. — O more-
čno zlato! ti podkopuješ serca, ti gospoduješ čez
ljudstva, ti jih storiš ali neme i poterpežljive ka¬
kor ovčice, ali jih pa razjariš, ko divjo, besno
zverino! Zlato Pulovskoga je storilo iz pravičnih
Novgorodjanov nečutečo žival, ki svoje ojstre
kremplje hoče zasaditi „nedolžnosti“ v sercč.

Stari posadnik še zmiraj stermeč pri oknu
stoji. Naenkrat pridere u sobo prijatelj njegov.
Lasje mu vihrajo, oči stermijo, persi se dvigajo,
noge šibijo ko bičevje slabo. Trepetom se verze
Tverdislavu na serce i slabim glasom zaklikne:
„Tverdislav reši se — reši se! Več ne more iz¬
reči omamljen se zruši na tla.

Ostermen ga Tverdislav gleda. „„Ifaj je
brale moj — kaj te je tako preuzelo ? govori !““
„Pulovski — osveta — ljudstvo zdivjano — re¬
ši se!“ Te jedine besede pridejo iz kipečega
serca prijatelja.

Tverdislavu se jasni. Kakor luč u tmini se
mu misel užge, da je sodba čez Pulovskoga
uzrok strašnoga serda, ki vre v Novgorodjanih.
Ali kakor se jezni, peneči valovi morja mečejo
serdno u skalo mogočno, in ona le terdna stoji
ter jih zažene od sebe ko roso i prah: tak osla-

118

ne serce sivoga starčka močno i terdno pri ser-
du divjega ljudstva. Le terdnejši se čuti, le žar-
nejša mu teče kerv junaška po žilah, krepkejše

— ali mirno mu bije pravično serce.

Soba se polni. Prijate! za prijatlom pridere,
vse ga prosi, vse upije: „Reši se Tverdislav,

reši svojo staro glavo! Ljudstvo je divje. Pulo-
vskovo zlato ga je tebi v pogubo objelo. Gorje
ti, ak prideš u njega oblast! Reši se, Tverdislav

— reši se!“

Tak upijejo vsi i primejo sivoga posadnika
za ramena, da bi ga šiloma odpeljali, oteli stra-
šnoj nevarnosti. Al on se iztergne iz rok jim.
Močen ko hrast u sredi viharja i groma, resni¬
čen i mil med njimi stoji. Veličastno migne z
roko, vsi osupnjeni omolčijo, in iz pers se mu
vlije beseda — močnomila, ko brona glas: „„Bra-
tje — ne tako! Ali mislite, da bode sivoglavi
Tverdislav pobegnul, kakor zaničljivi plašun ? —
Že mi je bela smert kmalo nevesta. Naj me te¬
daj objame u sredi mojih bratov, ako sim kriv!
Ali Bog vidi u moje serce, vidi, da je čisto. On
brani pravične! Bratje — na Jaroslavovi dvor!““

Vse stermi na velikodušnoga starčka. Vse
omolkne. I krepkim korakom se poda Tverdislav
u sredo zdivjane, kričeče trume.

Kakor hrumeče morje, ktero dviga burja
veršeča, da se njega groineči valovi valijo v pre¬
pade i zopet na kviško veršijo, tak se trume go¬
ste vale posadniku nasprot. Vsaka desnica suče
upitjem ojslro orožje, vsako oko strela strašne
plamena. Nije misli, nije čutja u trumi grozečej.

119

Zemlje tlak Irepela pod nje silo, i neba obok se
trese i jeka divjega krika.

Tverdislav serčno koraka naprej. Kakorraz-
serdjeni levi se veržejo rjoveči raestjani proti
njemu. Svitlo orožje se blisketa že proti njego-
vomu sercu. Kričanje gromi u nebo. — Obsut je
ljudstva. Vid mu pohaja — sapa zastaja — čut
ga zapuša — bela smert po njem steguje suhe
roke: — kar se predrami v pogledu cerkve sve¬
te Sofije! — Nebeška moč zapoveduje u njem.
Krepko skoči na stran: spne svoje roke proti
jednomu stebru svetišča. Kakor mornar u potopu
se z jedno roko oklene stebra. Drugo dvigne
mogočno v nebesa. Njegova obleka vihra pre¬
čudno čez spelo telo. Nevstrašen, ko prorok ne¬
bes, ko Seraf nadušen povzdigne čez trume ster-
meče svoj glas: ,,-Cist sim pred Bogom i svetom
i pri Večnom, pred kterim trepetajo svetovi, ako
sim kriv, prolijte grešno kerv! Ali sodite  me
pred! Jaz sim čist 1“

Kakor zadeto od strele nebeške osupnjeno
ljudstvo okamni. Vsaka roka omahne, vsaka gla¬
va se nagne, — pred ko risi zdivjani zdaj stoje
ko treseči otroci pred Tverdislavom mogočnim.

Veličastno stopi iz cerkve nadvladika, i za
njim protopopi „černi i beli“ duhovni. Ko nočno
nebo, na kterom so stresene svitle zvezdice, se
njih krasne obleke blišijo. Vladika derži u tre-
sečej desnici svitečo podobo odrešenika sveta z
levico miene posadniku. Počasno se oberne z
njim proti sodišču Jaroslava.

120

Ljudstvo sledi, kakor krotak golobček. Vse
molči, pretreseno je vse.

Prispejo na sveto sodišče.

Tukaj se če stari posadnik soditi.

Tihota grobna spusti se na ljudstvo. Vsi ne-
nepremičuo gledajo sivolase sodnike, pred kterimi
Tverdislav mirno stoji. j\ T e upa si nobeden skoro
dihali, vsaki se sveto sodbo motiti boji, vsaki jo
pričakuje lesnim sercem.

Tverdislav stoji ponosno, z uzdignjeno glavo
pred sodniki, ki mirno i resnobno pretehlujejo
tožbe zoper posadnika.

I zmaga pravica. Tožbe so bile krivične.
Stari sodniki zdaj prašajo ljudstvo, ali je Tverdi¬
slav kriv ali nedolžen.

Kakor veler jesenski ferfra skoz perca ru¬
mene, tak tihi žubor spreleti verste gradjanov. I
ko iz jednoge gerla glas zadoni: „Nedolžen! : ‘

Tverdislavu se serce lopi u ganutju presre-
čnom. Ljudstvo jukaje pade pred njim na kole¬
na i moči tlak s solzo kasanja. Vsih desnice se
stegnejo proli nebesom, i svete prisege se zmi-
čejo iz ginjenih sere, da nikadar več nečejo tako
raniti posadnika svoga, da čejo jedno serce, je-
dna duša zanaprej bili. I kakor angelj milosti
spenja sivi Tverdislav čez nje svoje roke in jih
blagoslovi mokrim očesom.

121

91 ?.

Na sodišču Jaroslava je sodba. Zbrano je
celo ljudstvo svobodno. ,,Bojari,“ „starašini,“
„medžanini“ i „černi“ ljudi se verstijo u složnom
redu. Molče i zamišljeni j sodniki sede u okrogu
i med njimi, kakor oče — stari Tverdislav. Vi-
sost i milobo zlivajo njegove očesa. Ali kako
se spremeni mu obličje, ko pred njega pripeljejo
hudodelca, da bi sprejel zasluženo kazen. Kak
se vžarijo njegove oči, žive iskre švigajo iz njih
u černo dušo zatoženca. Kakor grom se glasi
njegov krepki glas. Pretresen, presunjen hudo-
delnik u tla obesi plašne oči. Ali ko ima rešiti
nedolžnost, kaka milina teče iz duše njegove!
Njega besede so kakor kaplje hladivne, ko slad¬
ki lek u ranjena serca, ali tudi ojstri meči za
grešno serce.

Ze je sprejel marsikteri, kar je zaslužil, že
je doneča beseda staroga posadnika zarezala v
marsiktero serce, kar stopi prevzetnim korakom
drago oblečen mož u sodišče. Njegova krasna ob¬
leka pove Novgorodjanom, da je poslanec Sve-
loslava, ki je bil tačas branitelj prostoga Novgo¬
roda. Ošabno spreletijo oči prišelca zbora ver-
ste. Siva glava posadnika se dviga veličastno čez
rajde sodivne. Prevzetne hoje poslanec naravnost
k njemu predere si pot.

Začudeno ga gledajo Novgorodjani. Njih oči
se radovedno oprašujejo: „kaj hoče tujec pri
nas ?“

122

Glava poslanca še vikše se dvigne in iz ust
mu pride prederzna beseda: „Moj gospodar, sve¬
tli Sveloslav zapove, da Tverdislav od toga tre¬
nutka neha biti posadnik Novgorodjanski!“

Začudenje, osup obuzame pri tih besedah
vse Novgorodjane. „Tujec tako u zboru svobo-
dnom, u zboru naše „pravde“ posadniku — lju¬
dstvu u lice govori?! Oj ali Novgorod miren ni¬
ma spoštovavcev? Ali njega pravica drugim ni
sveta? — Novgorod slavni, dvigni se, kaži, kaka
da tebi je moč!“ Tako i jednako vre vpaljeni
govor i vžiga se u zboru šumečem. Vse se dvi¬
gne. Oči se bliskajo i trese se serce. „Kaj je
pregrešil posadnik? Kdo le soditi ga sme?“

Poslanec stegne ošabno telo. Njegovi obervi
se vlečejo skup ko pred viharjem oblači i zlo-
bnoga smeha in ošabneje ko pred reče ojstro:
„Kriv je, ko mojemu gospodarju več ne do-
pade!“

Reče — in iskra goreča je padla u serca
svobodne, ki zaplamijo vse strašnoga serda. Pesti
se dvigajo, zobje škripljejo i serdeče upitje za-
gromi u sodišču: „Prederznež nesramni, ali poza¬
biš, kje si, ali ne veš, da tvoja noga počiva na
Novgorodskom sodišču, kjer jedna beseda življe¬
nje ošabno ti vgasnuti zna!?“

Plah se ozira poslanec krog sebe. Že ne-
kteri skočijo jezepeneči k njemu. Čuti krog se¬
be težko pesti razserdnih gradjanov igrati, —
kar ustane star, siv mož iz njih srede i krepkim
glasom zapove: ,,liho

123

Vse ga gleda molče i poleže se jeza vihar¬
na. Starček pak stopi ponosom pred ostermeloga
poslanca i terdno mu reče svetim pogumom:
„Naj se spomni tvoj gospodar, da je Novgorod
prost, naj se spomni, da je sveto prisegel nik¬
dar njegovih pravic ne raniti! Gorje mu, ako to
pozabiti zamore! —■ Tverdislav je in ostane naš
posadnik!“

I zaprejo se ustnice staroga govornika, ki
oberne ponosno poslancu herbet.

Ljudstvo potihne zadovoljno, i s pobešeno
glavo zapusti osupnjen poslanec sveto mesto
„svobode.“

Resnični, možki upor inogočnoga Novgoroda
Sveloslavu prelomi moč i pogum. Vidi, da ne
more nič zoper močni Novgorod. Ali njegovo
preuzetno, visokohlepeče serce ne more prenašati
misli, da je premagan, da se ni Novgorod njemu
udal, da ne more svobodnih sere Novgorodjanov
v verige vkovati. U divjej jezi kipi njegovo o-
šabno, vladeželjno serce, Ali zastonj. Novgorod
mu je preterdna stena. Rajše tedaj odstopi bra-
niteljslvo opornoga Novgoroda svojemu mlajemu
bratu Vsevlodu. Ali ista kerv se tudi u brato-
voui sercu pretaka, isti strup vre u njem zoper
staroga Tverdislava. Ista hudobna duša tudi u
njem spreduje naklepe v njegovi pogin. Žolč se
mu peni u černom sercu, da mora gledati mirno
kako Tverdislav srečen živi časten u sredi svojih
rojakov, in on, silni gospodar, kteroga mogočnost
seže čez daljne meje, kteroga zakladov nobeno
oko ne prezre, da on mora terpeli upor protiv-

124

noga starca. Serce, u kterom zaniore žareti čut,
je zrelo za vsako hudobijo. — „Denar“ vse pri¬
dobi. Pridobil je tudi hudobne roke, ki so pri¬
pravljene Novgorodu pravičnoga, za srečo roja¬
kov živečega posadnika ali strupom ali jeklom
uzeti.

IV.

Iz gostotamnih oblakov se stresajo čiste, le-
skeče snežinke. Igrajo se i plešejo, kakor pade-
če cvetje mlade pomladi. Jedna se k drugoj o-
trudena vleže, sestrica leži tihomirno na merzioj
sestrici objeta nemiloga mraza. Le nektere bel-
čice se ne morejo ločiti od okna tihotne izbe u
kteroj na postelji razmučen siv mož leži. Mislim,
da so gledale njegove sreberne lase, da so me¬
nile, ta tudi na njegovo) trudnoj glavi spijo ne¬
ktere bele sestrice. — Bil je Tverdislav, — ali
kaka sprememba u njem! Obličje mu je bledo in
upadeno. Uderte oči mu le tamno berlijo kakor
ugašajoče luči. Roke mu visijo suhe i brezmo¬
čne niz postelje. Persi se mu dvigajo hitro —
razburjene merzlice hude, ki ga stresuje i po be-
lom obličju tečejo merzle kaplje. Nemila bole¬
zen ga je objela u svoje naročje. Ali ne pride
izdihljej čez ustnice njegove. Njegova duša je
terdna, je krepka, ko pred, njegovo serce živo,
ko bilo.

Tak leži zamišljen, nečuteč hudih bolečin.
Kar stopi k ležišču zvesti služabnik njegov. Bridke

125

solze kapljajo iz njegovih oči i premagan sočutja
se ihti hudo. Ljubopolno ga Tverdislav praša
kaj da mu je.

„Gospod, ali zamoreš prašati me? Tvoje
terpljenje mi terga serce, mi solze rodi! I ven¬
dar — še ni dosti!“ — Omolkne. Potok solz
mu zalije besedo.

Zopet ga posadnik praša: „„Kaj mi je na¬
menjeno, moj zvesti Ivan? Povej, zakaj je tvoja
tuga tako velika ?““

„Gospod, ali ne veš,“ začne zopet služabnik
— „al ne veš, da zidovje toga mesta že objema
brezdušnike — poslance Vsevloda, ki čejo —
tvojo kerv — tvoje življenje!“ — I preuzet mu
gleda u bledo obličje.

Nova moč, novo žitje se u toni trenuiju zli¬
je po žilah bolnika. Kakor zbudivši se iz težkih
sanj se uzdigne na kviško. Njegove oči se pri¬
žgejo, lica rudijo, krepkim glasom reče: „ „Ivan,
na sani me položi, pelji me na dvor Jaroslava.
Umreti čem, ako sim kriv, ali le u sredi svojih
rojakov. Le njih roka naj rine ojstri meč u mo¬
je serce, njih roka naj loči mi dušo od trohloga
truplja' Pelji me!“

I slabi sivček je kmalo zopet na svetom me¬
stu sodbe. Zbrano je ljudstvo.

Zvesti služabnik pelje slaboga Tverdislava
pred sodnike.

Tesnota objema vse serca. U drugo že je
posadnik pred sodbo Novgorodjanov. Ali kako
danas! Slab, bled, nem, kakor umirajoča nedol¬
žnost leži pred sodniki. Kakor da bi se bila du-

126

ša njegova potegnula u jedro žitja, kako da bi
bila meriva za zunajni svet, je miren i molčeč
pri pogovorili svojih sodnikov. Ne gane se, ne
odpre bledih ustnic, da bi govoril za svojo ne¬
dolžnost. Ali „pravica“ ne potrebuje toga. Ka¬
kor viharja grom se zažene veseli klik po sodi¬
šču : .,Tverdislav nedolžen, Tverdislav čist!

Lampiča pojemajoča še enkrat prav žarno
zasveti, da se strese vse u njeno j čarnoj luči:
ravno tak se Tverdislav zdaj mogočno uzdigne.
Njegovo bledo lasom oblito obličje se sveti ko
jutranja megla, skoz klero posije zarja rudeča.
Iz plamečih oči se mu leskeča solza udere, ki se
kot rosa bliskeča na sivo brado potresa. Njego¬
ve oterpnjene roke se spnejo, ko da bi hotle ob¬
jeti vse ljubljene brate, i glasom, ki se trese, ko
zadnji glas miloga zvona skoz večerni mrak, re¬
če : „Bratje, solze, ki se utrinjajo iz mojih starih
oči, naj vam bodo hvala za vašo ljubezen. O ka¬
ka zavest, da spoznate mojo nedolžnost. Bode
mi mila sestrica, bode mi tolažnica takrat, ko bo¬
dem zapuščen od vsih milih tudi jaz zapustil ze¬
mlje prerevni stan! Hvala vam, ljubljeni bratje !
— Ali kar je sivi Tverdislav vaš posadnik, je
zbežala sloga, je zbežal mir iz vašega mesta.
Hočem se tedaj sam soditi. Hočem — — —“
tukaj se nagne glava njegova. Kalne oči oberne
proti nebesom. Krnalo zopet terdnejše povzame:
„hočem — vas zapustiti, mili bratje 1 Svetoj slo¬
gi, vašej sreči naj bode sivi Tverdislav — žer-
tva! — Zapustil vas bodem. Stergano je moje
serce, ali spremila me bode zavest čistoga serca

127

i vaše ljubezni, celila mi bode rane skele¬
če! — Z Bogoip, bratje dragi! Tudi daleč od
vas bode staro serce Tverdislava le za vas, za
srečo Novgoroda bilo! Z Bogom Novgorodjani!“

Izreče zadnje besede, i preuzet bledim li¬
cem, mokrim okom pade nazaj u naročje svoga
sluga.

Malo dni je prešlo. Krasno jutro se napoči
i zorno luč čez snega blišeče gore i kristalne
planjave verze u neki ruski samostan. Vse okna
lesketajo od sončnoga zlata. Pri jednom stoji že
siv menih, ki dviguje svoje roke, i pošilja gorke
molitve v nebesa: Tverdislav moli za — Nov¬
gorod. — I milo doneči jutra zvon — kakor
„veča“ čarovni glas, spomin mu izbuja — i ser¬
ce pretresa.

(Po narodnoj pripovedki.)

Od Josipine Turnogradske.

E.

Zopet objame sveti večer snegobelo zemlji¬
co, zopet se vsako serce hvaležno uzdiguje k
Večnomu, da se je usmilil zgubljencov, ter je
ravno taj večer odrešenika na grehopolno zemljo
poslal.

Polnoč je blizo. Sveti mir je razlit čez
hribe i plan. Mila luna spušča bledo luč u izbi¬
co malo, kjer mlada, lepa Gorenka pazljivo na
vrata ušesa nastavlja. Večkrat sapo zastavi, da
bi bolje slišati mogla. Ali vse je mirno i mer-
tvo. Deklica tiho vrata odpre i smukne iz izbe.
Kmalo se verne i postavi na staro, javorovo mi¬
zo dvč posodbi. U jednoj se ziblje čista vodica
u drugoj vre u svitečih pencah svinec stopljeni.
Lampiča mala razliva mila svitlobo po izbi. Len-
čica hoče po staroj, svetovečernoj navadi „svinec

129

ulivati . 44  Še enkrat premeri bistrim očesom iz¬
bico tiho, prime za posodbico s svincom —
„cverrrk 44  se zasliši in u merzloj vodi se je spre¬
menil n razne male podobe. Lenčica z nežno ro¬
čico seže mižaje u merzlo vodico i prime podo¬
bico pervo. „Kaj bode ? 44  praša tiho. Mlado ser¬
ce joj bije hitreje. Počasi odpera očesa, pogle¬
da podobo i kakor z merzlo vodo polila spusti
jo z ročice. „E — pulka!“ nejevoljno smehljaje
reče, „kaj ta hoče pri meni ? 44

In u drugo seže u vodo, boječe pogleda,
kaj da je prinesla iz nje i rudeče lističa se joj
stisnejo, ko zagleda — drevesce. Mlado čelo se
joj zgerba, ko zopet nje roka prinese — stoliček
iz vode. „Ah neumne stvarce, kaj se mi silile ? 44
izdihne. Malo jezna zopet gre po drugo podobo,
kar se ves serd spremeni u glason posmeh ,,mi¬
ška! — Osoda poredna, kako mi nagajaš ! 44  —
Smejaje seže vnovič u vodo, kar privleče iz nje
— perstanček mali. „Perstan ?‘ 4  — reče tiho i
počasno, „kaj perslan pomeni? Ali — o Bože
moj, kako pa, ko nije podobe mladenča, ki bi mi
ga na roko nataknul! ? 44  — Pobesi se krasna
glavica. Rahel izdihljej pride iz mladoga serca.
„Pa — saj je še dosti podobic, morebiti vendar
najdem pravo med njimi! Lenčica, nikar ne obu¬
paj !“

Tako se tolaži lepa Gorenka, utakne majhno
roko u vodo i —

„„Lenčica — kje si, ali še spiš? Ustani!
Cas je, da gremo ! 44  44  zadoni glas nje očeta pri
vratih.

(Zora jugoslavenska 1803.)

9

130

Ustrašena, gorečim licom, bijočem sercom
Lenčica od mize poskoči. Lampiča sveiilna uga¬
sne na hip. Voda, svinec, podobe, vse je po¬
kopano pod zimsko suknjico deklice plašne.

Skoz tiho noč pokajo puške mladih Goren-
cov, da se zrak trese i jek stoterni oglaša od
bližnjih gora. Z visocih verhov se gibljejo pla¬
mena sviteče proti dolinam, ko da bi zvezde ža¬
reče plesala po taninih gorah. Luč se prime lu¬
či, cele verste se bližajo cerkvi i svetijo nosile-
ljem svojim v svetiše, kjer se obhaja spomin
„svetoga dneva.“

Tudi Lenčica u družbi svojih srodnih gre v
cerkev.

I podobce? Deklica na tihom zdihuje po njih.
Nemila osoda joj je ravno to zagrinjalom gostim
zakrila, kaj bi naj rajše vidila i vedla. — Neu¬
smiljenim !

IS.

Pomladansko jutro je. Krilati prebivavci go-
stosenčnih borštov pošiljajo svojo milo pesmico u
jutrohladni zrak i zbudijo mlado Lenčico iz slad¬
kih sanj. Kmalo krasna devica pred belo hišo
svoga očeta stoji. Hladni mili vetriček joj dije u
lica okrogle, klerih rudeča boja se meri s kra¬
sno zarjo mladoga jutra. Njeno živo oko se uz-
digne u modro nebo, na kteroin tu i tam rahel i
tanak oblakec plava ko beli labudek. Prijazno
se bela cerkvica z zelenoga hriba Lenčici mla-

131

doj smehlja i joj u čislom sercu užiga božje ob¬
čutke. Kar pozdravi zlatorumeno sonce snežne
kope stermih gora, se razlije kakor zlato morje
po hribih i ravninah, i zabliska se tisuč i tisuč
perlic po krasnih, ljubko dišečih cvetlicah. Kmalo
opira rujnolični obrazek lepe Lenčice merzla vo¬
dica žuborečega studenca, ki se ko sreberni tra-
kek izliva naprej i naprej, i svoje šumeče pesmi¬
ce, svoje sreberne biserje spuša čez bele ka-
mničke.

Harmonija, ki se proliva u milom žuboru vo¬
dice, u migljanju cvetlic, u dihljanju sapic, u ko¬
ru tic, harmonija, ki veže i druži vse stvari, ki
se protaka od mične cvetke do životdatnoga son¬
ca, od svetov do svetov u celoj naravi, Lenčici
serce topi u neznanom občutju. Neizrekljivo
hrepenjenje se uzdigne u njenom sercu, kar za-
šumlja u bližnjej gosi i lep mladeneč stopi iz nje.
Bliža se Lenčici i joj prijazno želi ,,dobro jutro . 44
Kakor strela u tom trenutku nekaj serca obeh
spreleti. Osupnjena Lenčica pobesi modre očeska
u bistro vodico, u kteroj se trese nje lepa podo¬
ba. Ko z zarjo oblito je njeno obličje. Hoče mu
vernuli pozdrav, ali glas joj zastane. Mladeneč
začuden pred njo stoji, isto občutje vžaruje nje¬
govo serce. Njega goreče černo oko počiva na
deklici mladoj, ktera pred njim stoji ko rožica
rujna. Boječe uzdigne Lenčica svilli pogled na
mladenča, Pavla plameče oči srečajo njene: —
zlila se je duša u dušo. I zliva se kmalo tudi
v besedah serce u srodno serce. Kako ? — ne
vem. Le studenček igraje memo nju je ujemal

*

132

besedice sladke in jih pokopal u valčke peneče
ter jih nesel dalje i dalje. I kjer je popustil ka¬
pljico svitlo, rožica zrase, žarnejša, kakor vse
druge cvetlice.

Lenčica je presrečna. Zvezano je nje ser¬
ce s sercem blagoga Pavla, ki le za njo živi.
Neprenehoma se zlivajo pesmice sladke iz nje-
noga serca i smehljej se joj vedno na licih igra-
I ko se snide s svojim Pavlom, ko joj njegove
mile besede pravijo, kar tak sladko čuti u sercu
veselem, o takrat nima zemljica širna bolj sreč-
noga bitja, kakor je ona.

Ali še malo časa uživata Pavel i Lenčica
svojo srečo, kar že gorijo germade po stermih
verhih krajnskih gora — znamnje, da je nemili
Turk čez mejo udaril, da je treba na vojsko iti.
Taj glas pridere tudi u lihomirne Cešnice, kjer
oče Rožman s svojimi hčerkami živi. Sedem jih
ima, ali naj lepša, naj boljša, naj mirnejša je Len¬
čica verla.

Rožman je svoboden kmet i mora, kakor vsi
drugi svobodnjaki na Turka udariti, ako taj čez
mejo pripleni. Sreberni kodri krijejo Rožmanovo
glavo, breme mnogih let mu šibi oslabljene noge.
Sam ne more  na vojsko, sina nima,  i najeti
ne sme.  Bridke solze mu kapljajo u sivo bra¬
do. Ne ve i ne more si sam pomagati.

Med tim sedi njegova berhka Lenčica u svo-
joj izbici, i zamišljeno pobeša u tla leskeče oči.
Sliši, kaj da njenoga ljuboga očeta s tako tugo
navdaja, vidi, da sivi starček grenke solzice toči
i si ne ve pomagali. Koj joj nje blago serce

133

pove, da mu ona žalost v veselje spremeniti za-
more. Rodi se misel u njenoj bistroj glavici, da
bi ona šla namesto staroga očeta na vojsko. Že
hoče povedati to svomu očetu, ali naenkrat se
stisne veseljapolno serce. Lenčica se spomni svo¬
jega dragoga Pavla. Od toga se ločiti, toga za¬
pustiti i na vojsko iti, — ta misel je prestrašna
za Lenčico ljubezni gorečo. Podere joj skoro
sklep očetu pomagati. Dragi, žalostni oče na je-
dnoj, preljubi Pavel na drugoj strani, -— kaj je
storiti? — Dolgo se bojuje njeno serce. Vendar
premaga dolžnost. Žertvovati hoče svojo srečo,
svoje serce, i morebiti življenje svomu očetu.

Tiho veselje „zmage“ se bliska iz njenih
žarečih oči, ko stopi v stanico k očetu. Milo mu
reče: „Ljubi oče, obrišite svoje solzice, smehljajte
se zopet! Vidite, vaša Lenčica hoče namesto vas
iti nad Ijuloga Turka. Ona ga bode dervila čez
mejo, da ga nikoli več ne bode mikalo k Krajn-
com u goste hodili!“

Solzice žalosti se Rožmanu zdaj spremenijo
v solzice veselja. Hvaležnosti se hoče stopiti
njegovo serce, da mu je Večni dal tako blago i
serčno hčerko. Stisne jo uzhitjen na svoje persi
i reče solze: „ „Pojdi, pojdi, hčerko moja! Rog,
ki ti daje pogum, da svoje mlado življenje hočeš
namesto življenja sivoga očeta u nevarnost po¬
dati, on te bode varoval, on te bode zopet zdra¬
vo i veselo u domovino — u moje naročje pri¬
peljal. Pojdi, dete moje — ah pojdi! Bog bodi
s toboj!““

434

Pripravljena je že za Lenčico vojaška oble¬
ka, ognjeni konjiček razgeta u hlevu očeta Rož¬
mana ; vse je pripravljeno za odhod. Le serce,
ubogo serce junaške deklice je zmiraj tužnejše.
Saj če zapustiti vse mesta, kjer je uživala rajsko
veselje mladosti, saj mora zapustiti vse, kar je
nje sreča, nje življenje — svojega Pavla. Njeno
serce neskončno terpi, ali jeden pogled na sta-
roga očeta — i zopet je terdna. Saj tudi v da¬
ljini če njeno serce zvesto ostati predragomu Pa¬
vlu, saj jedinih duš ne loči ne čas i ne kraj. Ali
vidili ga mora še enkrat, slišati od njega besede,
ki so joj glasi nebeški, „z Bogom“ mu reči. Ali
kje i kako ? Bistra glavica joj kmalo pomaga.

Ze davno je razlila ljubovroče serce sta-
roj Marjeti, svojoj nekdajnoj pesterni, že da¬
vno joj povedala, kako srečna da je u ljubezni
svojega Pavla. Pri njoj upa pomoči dobiti.

Ko se hladni mrak razlije čez hribe i log,
stopi Lenčica k staroj Marjeti i joj reče laskaje:
„Marjeta, kaj ne, ti me ljubiš ?“

„„Kako pak, Lenčica moja! Sim te ljubila,
ko si bila še mala, mala stvarca, sim te zibala o
naročju, sim ti tergala cvetke; ali kako si mi
tudi vernula mojo ljubezen, deklica mila! Ali se
spomniš, ko —““

„Marjeta“ — joj prelomi Lenčica besedo,
„ali hočeš pomagati mi, ali mi hočeš uzeti veliko
težo od serca ?-‘

„ „Le povej mi jo, milica moja, stara Marje¬
ta vse za te stori!““

„0 ti ljuba, zlata Marjetica ti,“ Lenčica ve-

135

selo zaupije i se oklene joj okolj vrata, „kako
dobra si ti! — Tak pojdi k Pavlu, povej mu, da
moram u treh dneh o važnom opravilu za očeta
daleč u tuje kraje iti. Težko, neskončno težko
se ločim od njega, ali ljubezen do očeta mi tako
storiti veli! Ako me ljubi, naj me ne praša, kam
i zakaj me pelje osoda proč. Le toliko smem
reči, da me sveta dolžnost kliče odtod! — Da
majko božjo še enkrat za njeno pomoč poprosim
bodem tretji dan zjutraj u cerkvico „matere božje
na jezero“ prišla. Tam želim in upam tudi Pa¬
vla dobiti. Jedno ga prosim: naj molči, naj
mi zaupa,  naj mi nikar ne teži serca prašanjem,
na ktero odgovoriti nesmem! — Sporoči mu to,
pozdravi ga mi!“

„„Hočem, reče Marjeta, le mirna bodi!““

I drugo jutro sliši Pavel žalostno vest, ki
mu terga serce. Nepopisliva žalost i tuga ga
presune pri misli, da ga Lenčica ljubljena zapu¬
stiti zamore, da hoče se stergati od serca, ki le
za njo gori i se podati u tujino. „Lenčica, ti me
ne ljubiš!“ bridko zaupije i stisne solzno obličje
u roke. Ali spomni se njenoga sivoga očeta,
spomni se na dolžnost Lenčice, pomagati mu. Po¬
časi se pomiri. ,,Lenčica, o preblaga dušica!“
zaklikne, o pojdi kamor te kliče dolžnost! Tvoj
Pavel te pozna, čuti tvojo ljubezen, on ceni tvoj
sklep, kakor zasluži!“

Težkim sercom pričakuje Pavel trenutka lo¬
čitve.

136

ilf.

U mirilom zerkalu bleškoga jezera se ogle¬
duje trelji dan zlalo sonce. Ne (amni nobena me¬
glica modroga neba, klero objema s svojo ne¬
skončno plavoto mogočne snežnike. Kar prive¬
slala od dveh nasprotnih strani dva lahka čolni¬
čka proti otoku. Tiho i zamišljeno Lenčico nese
jeden, tužnoga Pavla drugi. Oba sta nema ko
mirna vodica, klera ju nese. Lenčica stopi iz
majhne ladjice i kot urna serna zleti po stopni¬
cah. Skrita moč jo vleče u cerkvico k inajki
božjoj. Tihi mir, ki tukaj stanuje, joj napolni
serce nepopisljivim občutkom, čuti pričnost Ve-
čnoga, i to sveto občutje se izlije u gorke mo¬
litve.

Kmalo tudi Pavel u cerkvico stopi. Nave¬
zane so njegove oči na Lenčico, ki kleči pred
oltarjem; navezane na tla njegove noge, ne upa
se dalje iti po cerkvi, ne upa moliti svetosti, ki
tukaj kraljuje. Kakor na višje povelje se mu
pripogne koleno, se uzdignejo njegove roke in
oči proti nebesom, se izliva njegova duša Bogu.

Tako mine nekaj trenutkov. Zdaj se Len¬
čica uzdigne. Ze je svoje serce razkrila Bogu,
ga razkrila materi božjoj. Ko Pavel slopi iz ve-
ličastnoga sveiiša mu poda Lenčica svojo desni¬
co. Molče jo Pavel siisne na bijoče serce, u
njegovoin očesu je zlita duša njegova. Mir i po¬
gum sije iz modrih oči Lenčice lepe, i užiga
enake občutke u Pavlovom sercu. Serčna osta-

137

nela oba pri slovesu. Tihe vodice mirnoga je¬
zera, zlalo sonce na nebu, zeleni bregovi i goli
verhi sivoga Triglava poslušaje vroče prisege,
ki se izlivajo iz njunih sere.

„Ako mi Večni da, da srečno zopet svojo
domovino zagledam, reče Lenčica, — naj bo ra¬
vno to mesto, ktero je zdaj svedok najne loči¬
tve, tudi priča najne večne saveze!“ joj Pavel
odgovori: „„Zvesta ostani! — moj bodi uvek!“ u
— se še sliši, i pretežkim sercom vsaki zderči
po jedilih stopnicah u svoj čolniček.

Tužnotiho plava čolniček z Lenčico po mir¬
ilom zerkalu bistre vodice. Kmalo pride domu.
Ali na enkrat izgine, i namesto Lenčice stopi čez
malo časa — lep mladeneč iz izbice njene. Pred
slaroga Rožmana poklekne možko oblečena Len¬
čica, njegove solzice močijo njene zlate lasce,
njegove ustnice kličejo blagoslov i srečo z ne¬
bes. Ustanši poda še Lenčica očetu, sestricam i
drugim pričujočim svojo ročico, še enkrat oberne
žarni pogled proti domu svojega Pavla, kristalna
solzica pade joj iz jasnoga očesa, ali terdno i
pogumno se uzdigne na mladoga vranca rekoč:
„Z Bogom! Kmalo se vidimo!“ ga spodbode i
zgine, kakor da bi jo bila burja odnesla.

a v.

Lenčica je med cesarsko armado. Nežna
ročica krasne slovenske junakinje šviga sabljico
ojstro, kakor da bi joj bila igrača. Serčna i

138

vedno vesela je Lenčica med vojaki. Ali ko ti¬
ha noč zemljico pokrije, ko sreberna luna pripla¬
va na tamno obnebje i si Bogek na nebeškom
oboku tisuč i tisuč zlatih lučic prižge, se vlrinja-
jo kapljice vroče iz lepih oči vojakinje mlade.
Vroči izdihljeji se uzdigujejo iz njenoga mladoga
serca, ktero se nepopisljivim hrepenjenjem le u
domovino vračuje.

To ni moglo drugim vojakom skrito ostali.
Ze marsikteri zapazi bridko žalost mladoga voja¬
ka, misli i misli, kaj da bi bilo uzrok, da lepi,
mladi vojak, ki je po dnevu bolj vesel i serčen
kakor vsi drugi, po noči grenke solzice proliva.
Tanka, vitka i nežna postava toga junaka zbudi
u drugih vojacih misel, da je njih tovarš more¬
biti — deklica.

Kar le zamorejo, vse poskusijo, da bi pra¬
vo izvedli. Toraj peljejo mladoga vojaka u sta—
cuno, kjer je mnogo lepih reči na prodaj ter mi¬
slijo, ako je deklica, si bo zbirala žensko kinče-
vje, prelepe pušeljce i mnogobojne (rakice. Ali
bistro oko prebrisane Gorenke hitro zapazi zvi¬
jačo. Njene ročice sežejo po ojstrih sablicah,
po svitlih pušicah, i radovednežem je — spod¬
letelo. U drugo joj ogladijo stopnice, da joj mo¬
ra spodleteti, ter si mislijo, ako mladi vojak je
deklica, bo padši milo se zajokala, ako je pa fant,
bo zaplental, bo zašental. Po stopnicah gladkih
pade, derkne Lenčica, ali ni se milo zajokala; le
krepko je zaplentala, zašentala.

Cesarsko ležiše je ravno blizo Donave. Vo-
jaci imajo svoje skušnje. U vseh rečeh se me-

139

ri hrabra Lenčica z najpervimi junači. Kar pri¬
de od cesarja povelje, da tisti, ki pervi široko
Donavo prejezdi, se sme za plačilo svoje serčno-
sti v domovino vernuli.

Tresečim sercem zasliši Lenčica to novico.
Zelja, da bi ona to doprinesti zamogla, se uzdi-
gne, kakor silni vihar u njenom oserčju. Saj je
to njeno jedino, neskončno hrepenjenje, da bi zo¬
pet nazaj u milo domovino mogla, saj jo le na¬
zaj , nazaj k njenomu ljubomu Pavlu, k sivomu
očetu dervijo neprenehljive želje. U treh tre¬
nutkih se spremene te želje u terdni sklep, da
hoče tudi ona poskusiti perva prejezditi Donavo
mutno.

Zlati perstan zažene v peneče valove rekoč:
„Ako zna perstan plavati, zakaj bi pa jaz pla¬
vati ne znala ?“ Zapodi presrečno svojega ko¬
njiča u merzle valove, i preden so drugi na sre¬
di vode, se že lepa Lenčica na unom kraju reke
smehlja. Uzame raz glave bojno kapico, i —
dve rumene kitici joj mahnete po plečih. Oberne
se proti stermečim tovaršem i jim reče smehljaje:
„Ste imeli lepo tičico, pa niste znali deržat’
jo!“ —

V.

Veselo i milo donijo zvonovi na bleskom
otoku. Petje in ukanje se razlega po jezeru,
da stari Babji zob veselo odmeva; — i zopet

140

veslata dva čolnička proti cerkvici matere božje.
U jedilom je — Lenčica, vesela nevesta, u dru-
gom pa — Pavel, ženin presrečni. I sončice se
jima milejše ko kdaj na jasnom nebu zasmeja, i
stari Triglav veselo kipi u nebo oznanovaje slo-
venskomu rodu, da se obhaja večna zaveza nje¬
gove verle junakinje s Pavlom preblagim.

Prorokba.

(1453  — 1853 .)

Od Dra. Lovra Toman-a.

S križem mčsec ljuto borbo bije,
Dveh svčtov šibi se mejni prag;
Morje bark razrito burno lije,

Tlak potresa se od turskih zmag.
Stolp za stolpom zavali se v rove,
Zid za zidom razsipe se v dno;

Top za topom gromopoeno rjove,
Sluh ogluši, zatamni oko.

Trepeta serce, stermi, se joka,
Krivovere sluti divji sled,

Ko propada bran i ključ iztoka,
Vitez križa, znatelj pravd i ved;

Ko zmaguje vrag, ki se zarotil,
Jesukersta včrne vreči v tmo,

Ko je včrnim um, serce omotil,

Da nevernim se izdajajo.

Carigrad, oj Carigrad soberi
Svojo moč možev i dušnosti;

Zdaj peklenskoga ljubljenca steri, —
Ze njegovih sil hrohot grozi.

Padla bran že z morskoga je brega,
Turske trume vro skoz več že vrat,
V srčdnje mčsto divja bitva sega —

142

Carigrad! še čas je — zadnjikrat!
Svčta, ki se jasni, jasnul bode,

Hrani včre luč, svobode dan,

Vzemi v škit si pravovčrne rode,

Cčrkvi staroj bodi meč i bran.

čas hiti — ah čuj tvčh dec merlenje,

Mater čuj v nebo vpijoči klic,

Čuj vojakov ranjenih tulenje,

Čuj cvilenje zgrabljenih dčvic!

Vse v ,,Sofie svete“ utočišče,

Drenja tje se v veličastni hram,

Mesto celo je sicer borišče,

Kar ne vzame meč objame plam.

In u hramu množina Kerstjanov
Sčrcom lužnim k Bogu trepeta,

Da bi rčšil divjih jo paganov,

V morje vgreznul sine Osmana.

Starci, majke straha omamljeni
Maševavca kličejo otrok;

Njih molitev glasi nezversteni
Hrama stermi stresajo obok.

I šumenje orgel gromijočih
Dviga kakor val se razburjen.

Vžgano pčtje mnihov prosijočih
Semtertje vihra, ko piš znešen.

Pri oltarju Patriarh daruje
Dar ,,ljubezni, u  kliče neba moč,

Sivolas roke v nebo steguje
Kviško spuša dušo molijoč:

Večni, Vsemogočni, Neumljivi,

Rčši nas otroke kerščene,

Patriarli te prosi- slab i sivi,

Križa pokončaj sovražnike ! <£

Prosi tak — kar hrum i šum nastane,
Treskom se razperhne vrat zatvor.

V cčrkev Turkov divja vojska plane,
Bor pred njo, za njo gre mor.

Kerv puhteča lije kakor reka,

Tomb rudeč opira cerkve tla,

Hujše vpitje vmirajočih jeka
Ko razdraženih viharjev sla.

1 na čelu Turkov Osman jaha,

Sčka verne, dere pred oltar,

Vse za njim orožjem bridkim maha,
Da prot nebu šviga kervi žar.

Serčno sprejme Patriarh divjune,

V roči sveti križ svari jih jak
Al nevsmiljen Osman ga presune,

Da se zverne nčm na skaini tlak.
Kerv mu vre ko tok iz serčne rane,
Lice vpada, kakor snčg blčdi,

Luč očesa bliskati prestane,

Dih življenja skor ga zapusti,

Kar se kviško spne — i dviga
Žar očes čez zdivjane verste,

Mine smertna bol ga — vsaka briga,
Ves zamaknjen u nebesa zre.

Božje slutje dušo mu prešine,

Mu prihodne zgodbe zjasne stik,

Na propadu mile domovine
Prorokuje neba osvetnik:

„Štir sto lčt bo večnost potopila,
Tvoj rod Osman, več ne bo sijal,
Sultanom bo zadnja ura bila,

Kjer je Patriarh po tebi pal!“

Reče tak, se zruši vkup i — mine,
Dokončan je mčsta boj i pad —

S cčrkev visočin svet križ pozgine
U turskom robstvu zdiha Carigrad!

Štirstolčtna ura čudno bije,

Po narodih gre nje čarni don,

Že ,,prorokba,“ tvoja sapa brije, —
Slavjani! čigav bo carski tron?. . .

Milolinke

od Dra. Lovra Toman-a.

KRIŽ I GERB.

Si igrala, pert Sipala
U obrazke brez miru,

I zamišljena ostala
Si pri enom — križicu.

Neinoj, nemoj ljuba sladka,

Ah ne delaj križicov,

Naj si ljubav najna mladka
Drugih stvari znamcikov.

I s prenčžno si ročico
Prčšipnila pertek spet:

Ali vidiš zdaj zvčzdico,

Okrog zvčzde bčli svet?

I zgubljala si z desnico
Na okroglo pčrt ko šerp: —

Ali vidiš zdaj zvčzdico,

S polomčscom — Slave gčrb ?

Vidim, vidim, ljubca mila
Znamnja naša ljubljena.

Da bi v slogi nas vodila
Kakor složna sijeta !

I z očesi zamižala,

Si izlila glas srebren:

Al iz križa le postala
Znamnja sta — naš gčrb češen!

Ah zato, kar nam terpčti,
Preterpimo voljno vse, —

Le znad križa se zasvčti
Pravi gčrb za-Slavjane! —

DVE SOLZI.

Uternilč se solzici,

Dvč solzi — serca kaplici.

Obč dvč hčerici serca
Rodila sta občutka dva.

Iz ene kamerce ena
Iz druge druga je prišla:

Ločila sva se z materjo,

Za dolgo dala si slovo;

Osoda nese me napre —

Al vidil bom jo še, Bog ve!

Zato rodi se v žalosti
Mi solza iz sčrca kervi.

Visi v očeh mi še mokro,
Pa tak zagledam ljubico,
(Zora jugoslavenska 1853.)

10

Objamem jo ljubezni vnet
V oko mi pride solza spet,

Blišeča solza — radosti.
Rojena iz serca kervi.

I ko v oko je stopila
Se perva v njo je vtopila.

UZROK VERE.

Kak ti morem varovati
Ker še prav Te ne poznam,

Tak bi znala me vprašati, —
Naj Ti pred odgovor dam.

Vidil sim Te tak moliti.

Ko le čista duša zna;

Matko serčno poljubiti,

Ko te je posvarila;

Rožicam skerbljivo streči,

Pitati golobčike;

Vbogoj revi v roke seči,

Ceniti služabnike.

Vse so blaga Tebi v lasti,

Vse Te hvali i časti,

Vendar ne zamore vkrasti
Tebi to — ponižnosti!

Kak ti morem verovati,

Ker še prav Te ne poznam? —
Skusi v teh versticah brati —

Iz sčrca odgovor dam.

HUDA OSOPA.

Bilka k bilki se nagnuje,

Z njo se spleta, z njo dviguje;

Tiča s tico žvergolčva
I ljubezen razodeva ;

Val se z valom skupaj stčka,

V morju najde z reko reka;

Zvezda z zvezdo vkup leskeče,
Ena v drugo žarke meče;

In oblak oblak kušuje,

V njega teče z njim zvezuje;

Vse se druži, vse se piri.

Kar je v stvorja celom širi:

Mene le osoda žene
Proč od ljubice češene.

PROŠNJA.

Ah ni, ah ni spominčic več,

I rada terga ljubca jih;
Predrage cvetke vse so preč
Iz trat lepo razcvetenih.

Ah kaj si bode tergala,

Ko bodeva ločila se,

Saj lepših rožic zemljica
I pomenljivših nima ne.

O Bože moj — modro nebo
Nezmčrno spenja se okrog,
Daj, spusti košček ga samo
V spominčice same v naš log.

Da bode Ijdbca tergala
Si drage cvetke vekomaj,
Da bo v „spominu“ duhala
Ljubezni vččne sladki raj!

PLAMICE.

1 .

Tanka kakor jelka,

Mična ko gazelka,

Jasna ko nebesa,

Žarnoga očesa,

Mila kakor luna,

Glasna kakor struna,
Žlahtna kukovica,

Čista golobica,

Rožica cveteča,

Duša hrepeneča,

Moja slava, moja Vila :

To je moja ljubca mila!!

2 .

V jedno pesem djal bil rad
Ves ljubezni čutjen slad,

V jedno ččrko rad bi vlil,
Kar iz nje sim vira pil.

Naj razlivam strunicam
Serca solzo, sčrca plam ;
Strune revce pomolče,

Živo bije zmir serce.

149

Le ko umil večno bi,

Ker je njega vččna hči,

Bi prepel ljubezen vso, —

Al ne z glasom — z dušico.

3 .

Kane rosa v rosico,

Va-nju zabliši nebo,

Modro nebo, jasno nebo.

Teče voda v vodico,

Va-nju se ozre nebo,

Krasno nebo, svitlo nebo.

Teče morje v morja dno
Va-nju se vtopi nebo,
Širno nebo, daljno nebo.

Teče duša v dušico,
Va-nju zlije se nebo,

Rajsko nebo — vččno nebo.

4 .

Mo< domovina mila
M je zmiraj draga bila;
Vendar mi je drajša zdaj,
Kakor bila je kadaj.

Pčrstan bil mi je zlatan
Okrog serca izpeljan,

Pa je bil brez kamnička,
Kamnička oj demanta.

150

Zdaj pa v njem je lučica —
Biser svita žarnega.

Tak da perstan krog serca,
Biser gre v sčrce serca! —

Perstan — domovina draga,
Biser pak — je ljubca blaga.

5 .

Kar je rosa za cvetlico,
Kar je cvetje za včjčico ;

Kar varšljin je m črt vi skali,
Kar je dčte ženki zali;

Kar so zvezde na nebesih,
Kar je jasen plam v očesih,

Kar je umu svit rčsnice,
Kar je sčreu čut pravice

To si Ti mi ljubeznjiva;

V Tebi moja duša biva.

6 .

Da serca  je malo natvora Ti <j a la,
Mi pravijo Tebi sovražni ljudje;

Zato ko si uma preveč pokazala,
Zato ko skrivala si serca želje.

Ne more ne trohice to me strašiti,
Naj svet namišljuje le Tebi, kar če;
Kako bi pač mogla Ti to z njim deliti,
Kar davno že dala si meni le vse ‘ 4 ...

151

7 .

Božja roka svit prijela
I zagnala tje ga v zrak:
Kamor kapljica zletčla
Vžgal nebrojnih zvčzd se trak.

Tak ljubezen je zagnala
Svoj občut iz serca vun:
Kamor mislica je pala —

Sto glasi se milih strun . , .

8 .

Kot male plamčice
So zvčzdice nam;
Nebo za lučiee
Prevelik je hram.

Tak pčsmi se moje
Preslabe zgube,

Ko pridejo v Tvoje
Veliko sčrce!

9 .

Sonce sveti odozgora,

Da se zbuja v tleh gorkota;

Tako zvezo če natvora,

Da osnuje kaj života.

Tak nam svit u čelu svčti,

Žarki v sčrce so nam djani; —
Tak le umi taj „živeti,“

Ki si „svit“ i „žar“ ohrani.

152

10 .

Sanjal sim, da na zaborju
Sim sčdel pri sinjem morju,

I da z žličico sim pljal
Laskajoči bčli val;

Al za kapljico se ponovuje

Val za valom — morje povzdiguje.

Zdi se tak mi, da v zavčtju
Bivam tu v ljubezni pčtju,

I da z malim’ pesmicam’

Nje občut iz sčrca pljam;

I za pčsmico se mi oglaša
Harmonija — ljuba  v se naraša.

HPTHIIA

O BCEPyCKOJ I(APEBHH'6.

ITpBO k(mo Pycna iimh ....

il. Ctooc.

B cfeBepHoj EBpont npt6biBax s  yiKe b upa—
CTapbIX BptMeHeX TeMOj^ nOBfcCTHHHKOj^ noKpti-
tbix CaaBeHe pa3/vkH>eHH na Bet Maabijnx ^pacaB,
KTepiiDiH ynpaBJibax s  CTapiniHHbi Hapo^osi H3BO-
abeHH. Mnpojiby6HBH h  paAHTeabHH c s t  yjKHBa-
aa cjia^Kbi^ nJiOAOBbi cBoje cbo6oam b noKojn Tt-
paj A  no rpaAOBtx o6p r rHocTb n TproBaa^, no
cea1;x liano noabeAl>acTBO n 3KHBnHop A A be , aok
HH C ft T B III. — VI. CTOJlfcTBjn FoTOBe, AaaHOBe H
XynoBe A bHe iu™j e  Pycne noKpajnHbi npomaa, Te
npBo6biTHbij A  jKHTejij^ cjiaseHCKora naeneHe A a_
abe nplijia 3anaAy n ctBepy nptTlipaan. Cn mb-
poBHbi HapoA naaTbame A«BjaKOM n no6l3AHTeabeM
jnx roAHuiHnj s  A a Tb s , čarno A a  J HM  A on y CTHUI fl
MnpHO jnxoBM očbinajHbi nocaoBbi onpasabaTn.
TaKO HanAeMhi b IX. cToaiTnjn IIoBorpaAbaHbi

154

Bap A xoM, CiBepaHbi naKO h PapaMBTb A  Kasapoa
nope3HH. He Moramiin bsčhth ayKaBbijax HaBa-
jiob Bap A BCKbijax, Te noHacTaBmaje pa3npbi Bpxo-
BHbije BaacTH papa H3opani A  HoBorpappaja Caa-
BeHe ropa 862 . PypaKa popom Bap A xa norJiaBa-
peM CBojasi, KTepbi npBbi npeBae roenopcTBO Hap
cjiaBeacKopycKoj a  ppataBoj^ b cbpaHbej okojibii,h
neTporpapcKoj. Arno c a jK6T riOH ft TeK pycaora n,ap-
CTBa. HacjiipiiaK PvpaKOB CLier enoja Kbijes c
HoBrpapom, xe v san n KbijeB ctojihbim rpapom.
Bpso pasBajame c ;Jl  motb papcTBa HOBora, pvcaa
Bojcaa c A  npaKasa nplsp BpaTB {JaparpapcKbiMH;
nofitpa MH0SKaa a  Hapopos, KTepbi j n m mopax ft  no-
pe3 n.iaTbeBaTB. TproBax fi  npaBHJiHO no jKaay
apaora Mopa, 3apax s  hobbi rpapoBbi a 6hbiii a  y-
pe nonpaBHni A  yjepHO c saKOHbi. RpniTbaaciBaje
6 m  yjKe nptHemeao E3 Hpiparpapa 886: mhoto
ropoB Kacaaje lipama npaBOBfcpaje Oara c a np s ra
HropoBa popbeHa B3 CaaBeHOB IIcKOBCKbijHx, a
pape c R  KpcTBTB b cajMosi IJaparpapfc rop. 955 .
Toaps, Kpa kh a 3 Baapnaap okojio rop. 990  Kp-
uiTbeHaje nparpaa b IiepsoHt, n oateaa c ^  c
rpiK°j, 7 . i;H,rbiHi.ej ;i;  Aaoj fi , uoa A  c A  KpniTbaH-
CTBaje cBo6opaaje paaBajaTM a Kplmaae iifuiplipo-
BaTB b PycKOM. IlphMHHjrajesi Baapamapa di.i
sanpbaeH 6psbi pa36aTbK aapopa papa pBaaTBbi
ppjKaBbi mepby jeroBbi cbiHOBbi. Pycaa pa3iiape
na Ben, K%HteBBH, KTepbix rocnopapa c A  ameno-
sax s  papeBe. Ho s6or Bcerpa Tpajaj s Tbajax
HecKaapoB He Moace opoatra motbh MoHroaoB,
KTepa Kpos pB® cto ropoB (1237  — 1462 ) 6nae-
Bax s  Pyc%. IBepi.vTliM nocTacTa HoBrpap a

155

IIckob  aiajto He CBoSo^Haja rpa^osa. JHTBane
o/yrprame YKpajn s ; Epnatapn h  UlBe^oBe Bpa-
h (Yi ui a  c a  b  sana,],: ho kh a 3 Mockobckbi  Miiasi Ba-
cH0beBHTb III. BCTaH s  ro/i,. 1462  h  cje/pHH Te
ocbo 6 o,/ 3 ,h  Py0H s  hh  cajio Mohtojiob,  Hero
h  1106^/1,11 fioBrpaA- Chh  jeroB BaeHJib faa-
HOBiiTb pasinupii rpaiiHii,e papenmiM tiik  ,a,o Ap-
KaHreaa. llac.rli^HUK jeroB uocnfcum o6pa30Ba-
HOCTb 11 npoeBtjT ft  napoja CBojera. MHOCTpaHHH
P;iiKO/i,T;,iij,h,  y.>rliTHiiii,ii h  vairre.ibu iipH/i,oiu A , khh-
roTKCKapiibi 6biax ft  vcTanoiubeiibi, aaiiomi 11 o/i,^;-
jbeHn h  TprOBHHa bcjtS/}  jc^OBHja c Enr0e3Koj s

EjiH3aBeToj ft  yTeMe.<ibjeHa ro$. 1553 . Ch  n,apb
ocbojh T8Ko/i,be Ka3aH h AcTpaxaH, B bo/i,h ripfc-
^o6iiTiije CiBepHje, KTep s  Tonps jeroBH HacT a -
niiHiT,H ocBojniir v  <i>eop,o|Km IlBaHOBiiTbeM 6w
AOKOH l iano M^JKCKOje kojiIjho PypiiKOB r. 1598 .
IIO('0l> HtKOJlHKO ČHTbK .11 Tpa/l,baHCKbljHX HeMH-
poB cnopa3yMHm a  c a  Pyc0Be, Te noBS^BarH^ui^
Ha npecTOJinje (Beo^opoBiiTba PosiaHOBa, noTOM0,a
PypHKOBM KVTbe (1613 — 1645). yHyu jeroB
Ileip BeaHKbi (1682 — 1725) nptTBopii HHTaB ft
Py CH m :  ycTpojn iiob s  BojcK s ; yTejieabH PycKoje
noMopcTBo; cosh/^i neTporpa^ cb#a rpa^ nocjio-
nnj r. 1703  sa cBoj a  čtivih h, y  , nanpaBH TBopHH—
D,e II yCT3H0BH M s /J,pHHlTbe 3HaH0CTH] Cb/\a
Hajr.iacoBHTlije Ha n,e.ioii o63opHjn caaiiencKOM.
IHse/pia My rnopa ycT--iiimi neTbipbi iiOKpajaHbi.
IleTp 6w npBbi Bcepycitbi papb, cTBopHTejib hm-
Hlijiinije motbh pycitbije. KaTapnua II. (1762
—1796) AOBpma ropocTacHoje /yfcjio BeTpoai no-
h a to, h bs^bhfh^ hh  čarno 6aarocTaHHje cBoje

156

u,apeBHHM pa36opiiTHM Baa/i,aHHjeM, Hero TaKO^be
noBeTba hct s  Kpo3 cp1>TbHbij A  6 oj e b  bi h  ycni-
uiHbij a  AoroBopbi. no HacTyny A.*eKcaH/i,poBli
Hanpt./i,0Ba pasBHTHje Hapo/i,Hora atiiBOTa h  o6pa-
30BaH0CTH opHauiKbiMH Kpoubi. Hto  naito u,ape-
BHHa BcepycKaja cb^aHbeMy u,apeBH IIhkojiI;  Ila-
BJiOBHTbn 6jiaroAapHOMy h Be.ieMOiKHOMy, Te ysKe
26 to/i,ob pa36opnTO h M s Apo B.ia,i,aj;^Tb A My HjiaT
3axBajin r rH hh  ca»io Ha CtBepli, Hero h  JyrocjiaBHH
Hapo/i/b coiueMeHHH, jecT BcaKosiy no3HaTejibH
CTBapHj no#o6po jacHO.

Ako  AaK.ie Ha ym B3eMeiibi r. 862, rJi A A*
u,apcTBa Tora h  r. 1852, /i,hbho jecT jera uinpe-
HHje h pa3npocTpaHiijeHnje h nairpl.flbK b  Tbic^Tb
roAOBl5X b  BcaKOM očsapli. — 3a PypHita jecT
PycKa o6c A rjia b npocTopy oko.m) 8,000 neTBpT.
uiHJiHj; o CMpTH Bjia^HMHpa 20,000. 3a noct^-
mijera PypHKOBu,a Ha noH A Tn,e 17. cTOJilmija
130,132 h. m...  no H3fipaHHjH MaxaHjia Oe/^o-

poBHTba PomaHOBa, npa^-b^a cb/jaHHje oSurejiH
rocno^vj^TbHje 155,914: 3a neTpa Bejnmora

282,45 s; 3a AaeKca/i,pa 366,681, a 3a Haitojibi
369,112. — Tpa/i,0B 6pojiiT PycKa nptKO 700,
ce.i iipbKO 300,000. — IKiiTejinj n>ia r. 1722,
14 MH.IHOHOB, a HbIHiJ npllKO 65 MH.IHOHOB, KT6-
pwx 49 mhji.  roBopiiT j A 3WKOM pycKbiM-caaBeH-
CKblM.

PyUJ,HHOj ft  HerOBOp A T CaMO BeTbHHOJft iipt-
CHBaTe.ibH EBponbi B3X0£Hbije, Hero ona jecT Ta-
KO/Vie r o ci i o /i, v j ^ t i> h  j n m  j A 3biK0M u.tjibije ciBep-

157

Hbije h MSTOHHbije Asae ypa.ia KaMHaTKbi.
Ona jecT o 6 pa 30 BaTenbHU,a h npocBbTHTeabKa cy-
pOBbljHX CliBepaHOB B A3HH. Y}Ke H3 BeJIMH 06-
uiHpHbije npocTopne, Ha urepoj pyuiTbHHa rocno-
A*je r r, c A  roTOBO AajeT 3 aiMbyHHTH Ha 6jiar s  je
6 s As T bHOCTb, H 0-T,0B-- ( l HJJK/MIO Cnt)/1,HT CB^Tilja
^JDKHOCTb 3 a BcaKora H 3 o 6 pa?KeHa CnaBeHa KaHO
coHapo/i,HHKa tohh orponna nJiesieHe HeorrfcuiaHoj^
ropjlHBOCTHj^ p,o6pO H TOHHO npOJHHTH ApajiteCTb
pycKora j A 3 WKa.

BOJKH4AP PAHTb.

158

„In necessariis unitas, in dubiis
libertas, in omnibus charitas.“

S. Avgust.

0 glagoleli.

§. 1. Slavenbsci zvukove.

Slavene potrebujutb sledujiičijih zvukov i
bukv:

1. Tvrdjjih samoglasbnic: a, o, u, y  (sta-
rosi., rus., big. bl  = ii), u (starosl. big.
polb. a e, sloven. morav. o, rus., il., češ., luž.
u, iz an am = on om = t>h  rbin, n. pr. gusb,
polb. gonsb, Gans, lat. anser, sanski- han-

sa), -b, oslabljenyje iz y, n. pr. tykati—lukmiti,
i l  i r, n. pr. lž, d!g, padi, rt, prt, dobr.

2) I niekkyjih: i, e, e  (iz ai—ie n. pr. svet
mundus), e (starosl. i5  i s , pol. ie, ia~jen—jem,
jan—jam, kašub. in, im, češ. slovač. luž e/a,
rus. a—ja, il. sloven. big. e  n. pr. petb, kašub.
pinc, pol. pjentb got. finf, lat. quinque, ttsvts,  sans.
panča, iz in—im—en—em—bn, mn ubo), i sla-
bvje b iz i, n. pr. migati—mbgnuti.

§• 2,

Slaveuem jestb i sledujiičijih suglasbiiic trebe:

1) Tvrdjjih: b, d, f, g, h, k, 1, m, n, p, r,
s, t, v, z; i

2) Mekkyjih: c  iz k, č  iz c-k, ž iz d-fb-b
i!i bi jestb li i  v b oslabejelb neposredbstvbno
pred drugoju samoglasbniceju, ašče i la jave ne

159

stojitb, n. pr. rožu pario vmesto prvonačelbnago
rod-i-mi mi=inb=u=rod-i-u, i=b, ibo rodbii
=rožu, viž §. 3., rož TSTnuug,  iz rodiv, v=u;
tako i rožen natus, poražali iz poradi -j- ali itd., ž
jestb crkosl., big. žd, hrvat. luž. dž, rus. ž, pol.
dz, češ. z, il. dj, sloven. j; ž za vbse sije ra¬
zi^ prineh analogie radi s č, jaze iz t -f ili
bi simb putbnib proizhoditb; č izgovarjajetb se v
narečijih crkvsl., big. št, šč, rus. sloven. hrvat.
č, češ. pol. c, il. luž. rez. č, n. pr. mlačen tri—
turatus; j iz i; š iz h-s; a šč jestb složena iz
st-sk.

§. 3. Premenj i ornekčanija suglasbuic.

I. Slučaj: za suglasbniceju sledujetb tu.kmo
jedbna mekka samoglasnica §. 2. 2. Kasaje se
sprezanija glagol trebajetb sbde bukve grlbnice
(gutturales) g, h, k, i svkavicu c ot drugvjih
otlučili, poneže ty imulb dvoje premenjenije:

1. a) g, h, k, c prehažajiitb v sprezaniji
pred e, i, b, (e) vbseli g v ž, h v š, k i c v
č, n. pr. peku—pečeš, strigoh—striže, vrhu-—vr¬
šali— vršaah, viž §. 4. 2. No nahažajetb se i
pekej, rus. češ. moge, a se otličenije ne priimi se.

b) pred i < e prehažajutb g v z, h v s, k
v c, n. pr. peci, tečete v povelit, §. 5. 1.

c) v učeščatelbnyjih glagoleh premenjajutb
se g v z, h v s, k v c, n. pr. preči—sprezati,
dthnuti—dysati, teči—protecati.

2. Vbse drugyje suglasbnice v tehže sluča¬
jih ne premenjajutb se

II. Slučaj: za suglasbniceju sledujetb dvojna
samoglasbnica, i sice, jakože gore §. 2. 2.) b^, bi.

160

0 b z o r.

161

162

§. 4. Prenieny samoglasbiiice.

Za mekkyjimi siiglasnicanii §. 2. 2.) samo-
glasbnice takože prevračajutb se:

1 . o v e, v  neotlučit. n. pr. stregoh-streže:
pričest. nastoj. stradat, stregom-lijem; goniti-ženu;
kupovati-vojevati itd.

2. e  v a,  n. pr. veleti-bežali §. 18, §. 22:
povelitel. pijate-pletete; §. 16, §. 20; nesvršen.
pečali-pečaah, jakože ideah-ide-j-ah=ea vmesto
eja.

3. y v e, preštup. nastoj. dejal, stregv-bije
§. 3. L 1.)

4. u v e, III. lic. neotlučit. delase-delahn.
V sledujučijih slučajih ostanetb u i za mek-

kyjimi:

a ) v I. lic. jedinbstv. nastoj. bez vnsego iz-
ključaja n. pr. hvalju, mazil;

b)  v III. lic. množstv. nastoj.pijutb, mažutb; i
e) v pričesliji nastoj. dejatel. pijači, niažuči,

glagoljuči.

§. 5. Slavenbskyj pravopis.

Najbolje byst by!o, byše li Slavene ciriliceju
pisali, jaže sama goditb se obbčemu Slavennsko-
mu jezyku, obače sbde postavlju;

1. e ne možetb za niekkyjimi suglasbnicami
stati, lučeže preidetb

o) v e, izgublbši kljukatoje uveslo, na prikl.
tečete §. 3. I. b.) ašče omekča grlbiiicu: a v
drugvjih slučajih

b~)  prevratitb se v a  §. 4. 2.

163

2. y  ne smejelb nikakože za mekkvjimi sla¬
viti se, pačeže prehažajeib ili v e §. 4. 3 ), ili
v ineh slučajih v e, no redce v i.

3. stavi se, jestb li trebe slog izraziti, a
nikoli po mekkyjih glasbnicah.

4. b opuščaj se f/bčiju za mekkjjimi sugia-
cbnicami, jakože u. otmečetb se po tvrdyjih.

5. u i e obyčajne razpadajete pred sanio-
glasbnicejii vzpetb v svoje življe §. 16. I. 5)

§. 6. Teža ili sila samoglasbnic.

Prvonačelbnvje i posemb i najtežšeje ali kre-
plbšeje samoglasbnice sutb:

A) a, u, 'i\

B )  m, i i  daste ješče s predloženoju a  o-
krepiti se: w-J- a — au=ov=av; i i  -f «=ai=aj=
oj=ej=e §. 1. i se okrepljenije imenuju okre-
pk-binb (sans. guna).

O) u i epako jeste složene §. 1.

Drugjje samoglasbnice pako sutb oslabljenv:

I. a "> o > e,

II. u > y > t,,

III. i > b.

Primerove:

1. a > o : pojiti-napajati, voditi-prevažati;
a e : grabiti-grebsti.

2. o > e : vesti-voditi, teči-točiti:

3. u "> y : dyhati-dušiti, pyhati-pušiti:

4. y> 'b : d , bhnuti-dyhati, tbčati-tvkali,

5. i b : svbtnuti-svitati, Ibpnuti-lipati;
mbžati-migati.

164

6. u y : stregy-streguči, byti-budu;

7. ii > e : blesti-bluditi, tresti-tr-usiti, mesti-
imi titi;

8. u "> u : kusnuti-kusiti; nuditi-nu

9. u ~> i> : glubiti-dlbsti; supiti-snbpati;

10. av~> ov"> u : sluti-slovu-slaviti; pluli-
plovii-plaviti;

11. av ■> y : byti-baviti; tyti-taviti; nyti-
naviti: hyteli—hvatiti; kysati-kvasiti, jakože po 7,
zebsti-znobiti vmesto zubiti.

12. a 7> e : saditi-sedeti, dramiti-dremaii,
laziti-lezti;

13. e e : opletati-plesti, ugnetati-gnesii,
vese-vedoše;

14. e ~> i : svetiti-svitati; vegiti-viseti;
cveliti—cvileti; cestili-čistiti;

15. e >■ b :  lepiti-ltpnuti, mežiti-nibgmiti;

16. aj> oj > ej > i : liti-ioj-u; piti-poj-
iti-napajati 1 ), riii-rej-u-rojiti;

17. e > e : leči-legu;

18. e ■> e : sresti-srelu; lezti-lezu; sesti-
sedu;

19. e > i > i. : žedati-židati-ždati, lat.
sitio, litb. geisti-geidziu;

20. al>. ol ■>. il el ■> 1 : molb-razmilati-
melu-mlti=mleti; polu-palali;

21. la le ~> 1 : tlkii-tleci-tlaciti; melu-
mleti vmesto miti;

22. ar ~> or "> ir ■> er "> r : brati-be-
ru-prebirati-razbor; mreti - moriti, nreti - noriti;
treti-toliti; grmeti-grimati-grom; prati-poru-parati;

23. ra "> re r : mor-mrii-mreti; vrhu-

165

vreči-vrah: vrgu-vreči; trpeti-trapiti; smrdeti-
smraditi; krsnuli-kresiti:

24. on >. in "> bil - e : tefi-tbnu-tinati-
ton; peti-ptim-pinati-opona; četi-čnu-činati-konb:
izkoni dokoni-kom>c;

25. om? - (um) "> im > bm - e : jeti-
vzbrnu-imati-ms; žeti-žmu-žimati.

Sbde podobajetb pomenuti, kako umbne naš
krasbnyj jezyk dvojakosti otvračajetb: stopa ve-
stigium, a slupa Stampfe iz stopiti; znob frigus,
a ne zub, iz zebsti (zima); posble zib dens a
zob (zobati) rostrnm; gutlur alitimi iz zebsti di-
lacerare, litv. žnibti i žeboti, lotv. knjabt schnap-
pen-Schnabel i pro-zebmiti germinare, prirav. ti¬
ščati, bosti, gnati germinare i kliti germinare iz
klati dilacerare, a otsjuda kljuti i vzpetb kljun
rostrum; sok i ilir. smok succus, puls, jako že
znob gore, iz se krniti siccari, a nikakokže suk,
ibo siik sans. sliakha, lotv. saka jestb surculus,
rezan, aridum sarmentum; tuča adeps i lutča nu-
bes tempestuosa; pluvia; grando; iris iz tyti; se-
dlo-selo; stadlo-stado luž. stadlo grex: iz kysati
jestb kvasiti, a ne pravilbne kusiti; udica-uzda
češ. udidlo Dalim. Chron. češ. ot Hankv otisk II.
str. 12. itd.

§. 7. Prikladanije okrepkovanija, krepljenija
i slabljenija k glagolom.

A.  Kasaje se sprezanija okrepkujetb se I.
korenbnaja šamoglasbnica v nastoj. vremeni 1.

ci) iz  sluti-slovu-sloveš, pluti-plovu. liti-leju,
riti-rejii (viž §. 16. B. I. a) b) c),).

V pričinjatel. imati sluti-slov-ii; pluti-plov-u
j podobiniji glagoli, na -aviti:  slaviti, plaviti
(iznem ilir. tyti: toviti, a češ. o-tavili); i riti-rej-u;
piti, na -oj-ili : rojiti, sojiti, pojiti i t. d. jakože
sanskr. jestb iz shru v nastoj. vrem. shrav-ami, i
pričinjatel. shrav-ajami, Prakr. shrav-emi; sanskr.
iz li jestb v nastoj. vrem. laj-ami, i pričinj. laj—
ajami, Prakr. laj-emi. Iz šego viditb se, ježe
naš okrepik is u  na av : sluti-slaviti uže v na-
sloj. vrem. podkladajetb ov:  slov-u; i okrepik
iz i  na oj : ri-ti-rojiti v nastoj. vrem. ej : rej-ii.
Jestb ubo prvyj okrepili jedmenib stepenimi
vtorago vyše : av oj. Se priključenije jesti
ili neposredistvrnomu okrepoltovaniju korenmyje
i,  ili pače jeje mekeizne pripisati. Opomenn ješče,
ježe okrepka av i oj pred suglasiniceju nikoliže
stati ne možeta, no slekneta se v m  i e.

6) iz plati-polu; iz prali-poru (viž §. 16.

I. 6.).

c) iz brati-bern; iz drati-deru (viž §. 16.

I. 6.)

dj  iz mleti-melu; iz streti-steni; iz mreti-
meru (viž §. 16. I. 6.)

ej  iz gnati-žemi; (viž §. 16. II. a.)
fj  iz leči-legii; sesti-sedu; byti-budu, tako-
že i v proizvedenijih ot nastoj. vrem.

2. V neopredelitelinejemi:
aj  plati, brati, drati, (drli);
bj  mleti, treti, streti; (miti, trti, strli): tryti
= trti.

cj  tleči, vleči, vreči, (tlči-tlku; vrči-vrgu);
dj  gnati-žeti, litv. ginti-ginnu; lotv. dzit-

167

dzennu ■ stonati : tutnati, Igor., vmesfo sluti, Pi¬
tati (viž §. 16. A.)

e)  tbniiii, pbnuli, dmuti, (viž §.16. A. I. 5.)
tegneš-tegnnti §. 17.

f)  videti-vidiš, veleti-veliš. §. 18.

g ) kupovati-kupuju. §. 23. §. 1“6. A. II. B. II.

3. Korenbnaja samoglasbnica i okrepitb se

otmetnetb li se glagolbskjj raz; v neotlueitel.

d)  e "> e : privesta=privedosta; reh—re-
koh; teše=tekoše;

V)  a ■> o : prol>ase=probodoše;

c ) i">b : čise=čtoše; procvise procvbtoše;

d)  re V r : otvrese i otvreše=otvrzoše )

Šemo i ilir neti=nesti, obače sanz. ni ferre.

II. A konbčnyje samoglasbnice jesut jedbnemb

Stepenbmb oslabljeny;

а ) v I. II. i III. lici jedili, i III. lic. množ.
nastoj. vrem.: damb, hodišb, hvalite, glagoljnte;
i > b §. 10.

б) v I. lic. množ. vemy, damy, imamv, ho¬
dim, pletem; y *> §. 10. I.

e)  v II. i III. lic. jedin. povelitel.: budi-
budete ; e >. i § 10, II.

d ) v II. i III. lic. jedin. i III. množ. v ne-
otlnčit. tepoh-tepe-tepohut-tepoše; o >• e; ii^- e.

e)  v prestup. nastoj. vrem. dejat. : grebv-
grebnči ;  lije-lijuči: u ■> y; u "> e.

B.  Oglednim. na glagolbskyje vrsty §. 9. i
jih vzajembnoje otnošenije sledujučeje podkladaju.

1. I. i II. vrsta, obnimajučiji prvonačelhngje
glagoly bez ikakogo znamenita značaja, imate
svojti samoglasbnicu v koreni, jaže drbitb podkla-

168

doju dalbšemu okrepkovaniju, krepljeniju i sla-
bljeniju byti: osnovoju jestb jima t>  : lies-ti ;  jes¬
ti; viž gore A.

2. III. vrsta, obsegajučija pomimlelbgje
glagoIy, oslabljajeib u-y v t>:  dušiti-dyhati=di>-
hniiti; i v b ; migati=mbgnuti; u v e : lečiti=
leknuti; pruditi-prenuti; la, lo, le, lu, li; ra, ro,
re, ru, ri v 1, r : tlaciti=tlkmiti / lepiti-lij)ali=
Inuti; vratiti=vrnuli; hromati=ohrmnuti; bii v e :
pomennfi=mbneti; bm-im-om v e : grenuti=gr-
mefi; osnovoju jestb jej nu.

3. IV, vrsta, obnitnajučija trojatelbngje, sre-

dbnjeje i posnematelbngje glagoly , oslabljajeib
samoglasbnice, jakože gore 2. III. vrsta : «)
bbdeti-bbnuti; t , bcati-t , bknuti; mbknuti; nibžali-
nibgnuti; svbteti-svbtnuti; vezeti-veznuti; trapiti-
trpeti; b ) a ne Vbseli: slušati-slbhnuti; dyšati-
dbhnuti; c) nekoliko glagol dobavljajelb si i o-
krepibk: plati-poleti; greti-goreti; zreti-zoreti;

meti-nibneti; osnovoju jestb jej e.

4. VI. vrsta, učesčatelbngjih glagol,  okre-
pljajetb prvo načelbnyje slaby i lil. i IV. vrstoju osla-
bljenyje n.pr. a"> o: kopati-okapati; e ■> e : opletati-
plesti; y "> t,  dbhati-d^hnuti; sylati-slati; i >• b
migati-mbgnuti; il el; ir S« er : siilati-stelu-
stlati; ra zinil ati-m elu; birati-beru; al "> ol; ar

or : parati-poru-prati; barati-boru; palati-polu-
poleti—plati; ogarati-goreli-greli; yin "> T»m :
dymatji-d r bmu-duti; im "> bin; in "> bn : jeti-
imati; žmu-žimati; pbnu-pinati; grmeti-grimati;
osnovoju jest jej a. PrimetT.k: V sej vrste nestb
slabuju 'b i b.

169

5. V. vrsta, po bolbšiji cesti pricinjatelbnyje

glagoly obnimajuči, okrepljajetb: u-y pred samo-
glasbniceju v av: byti-baviti; sluti-slaviti; duti-
daviti; truti-travili; jakože iz ST.trutteluž. slra-
viti=strabiti=zdraviti; pluti-plaviti; nyli-naviti:
tyti-tavili; i pred samoglasbniceju v oj: piti-pojili,
riti-rojiti; siti—sojiti; diti-dojiti; žiti—gojiti: citi—
kojiti; u "> y > dyhati-dušiti; gynuti-gubiti;
b^deti-budili; rydati-luž. ruditi; e "> i "> b :
mežili-inigati; teščiti-tiščati; svetiti-svitati; vesiti-
viseti: bojati se-bedili; ii e : iiditi-vennti:

uziti-vezeti; sučiti-seknuti; tužiti—tegnuti; gruziii-
greznuti; a "> e : saditi-sedeti; dramiti-dremafi:
y ~> 'b : sypiti=uspiti (bolje sopiti lat. sopire ?);
o b : noziti-Sbti; 1, r pred suglasbniceju v
la, ra : tiku—tlačiti; vlku-vlačiti; trpeti—trapiti:
vrteti-vratiti; i v e : uglbmiti-uglebiti; krsnuti-
kresili; 1, r na konbci v ol-al; or-ar : mleti-
moliti; vleti—voliti; nreti-noriti; mreti-moriti; vreti-
variti; plati-platiti; e "> t>  : veniti veraussern -
v , bn=sveniti se, prirav. svene, big. osven, zakon
Vinodol. osvan, il. osim=zvun-razve; o e :
leci-ložiti; teči-točiti; vobce prijajelb si vrsta
krepkyjim samoglasbnicam: vezti-voziti; vesti-

voditi; šedl-hoditi; blesti-bluditi; mesti-mutiti:
kretati—krutiti; preči—pružiti; leci-lučiti; lezti-lazili;
plznuti-plazili; posble klati-koliti; prali-poriii:
krati—krajati—krojiti; šdedeli—skuditi itd. Osnovoja
jestb sej vrste i, v njejže neste 'b i b, sutb li
glagoli prvonačelbni i dejalekni.

6. VII, VIII. i IX. vrsta ne premenjajutb
korenbnyje samoglasbnice; osnovoja sutb jini aj,
ej, uj.

170

§. 8. GlagolBsciji izrazove.

O glagoleh trebjetB ješče i sledujučijih izra¬
zov vedeti:

1. Koren\> tli korenbngj slog  n. pr. li, trg.

2. KonBčnaja buky v koreni slovetB glagol b-
skgj raz  ali znak n. pr. i v li, g v trg.

3. Slog, ili ježe jestB mežu korenumB i ne-
opredelitelBnyjimB - ti imenujetB se vrstbngjimb
raziiDib  n. pr. li-ti, trg-a-ti, jiže jestB zaklad^mn
različnoniu sprezaniju.

4. Korenn s vrstBnyjimB razBmB nareku gla~
golbskoja osnovojn  n. pr. li, trga.

5. Vrernenbgj raz  n. pr. h lih, trgali.

6.  Vidovbngj raz  n. pr. It  v liti, trgati; i,
j v pletete, lij.

7. Namelci  sutb bukve konučnice ili slo-
gove, glagolovine v sprezaniji i tvorjeniji pride-
vani n. pr. lij-u, trgaješ; li-1, trga-n itd.

8. Buky, nametali s glagolnskoju osnovoju
vežučija budi vezbniceju  imenovana n. pr. e v
lij-e-tB; o v tep-o-h.

9. Buky, dve osobn nejednnace samoglasB- .
niči razhicajučija, jestB zejavica,  v SlavenBŠčine
veliky znati n. pr. j, v, h : li-j-e-te; li-v-a-j-u-tB;
vi-j-ati-vi-h-ati; spe-h-ali itd.

Nastoj. vrem. i pričest. prešedš. vrem. stra¬
dat. imate slabejšu vezunicn, neželi prost, pre¬
šedš. §. 11. neotlučitel. i pričest. nastoj. vrem.
stradat, n. pr. nes-ova, nes-e-š, nes-e-n; i nes-
o-h, nes-o-m; vobče jestB v nesvršen. mežu vre-
menBnyjiniB razumu i ličnyjimi nametky kreplnši

171

vezbnica, neželi v neoilučit. n. pr. nesosta, ne-
soste, a neseh-o-ta, neseh-o-te; i pačeže v ne-
otlue. nestb Vbseli vezbnice. §. 13.

Zejavica j upolrebljajetb se, jekdaže ne pri-
nadležitb k koreni n. pr. lej-eš jakože slov-eš
§. 16. B. I. a) b), v pregybaniji: li-j-eš, li-j-em;
kry-j-ete; dela-j-em ; razlijen.

Zejavica v  upotrebljajelb se pravilbne v u-
cešcaniji glagol s samoglasbničskoju osnovoju n.
pr. prekopa-v-ati; izdela-v-ati; razli-v-ati; ra-
zume-v-ati.

I zejavica h  jestb redka n. pr, zejati-zehati;
spefi-spehati: jeti-jehati itd. §. 16. B. II. e).

§, 9. Glagolbskyje vrsfy.

Po §. 8. 3) 4) v Slavenbscejemb jezyce,
gledaje na razmera mežu glagolbskojii osnovoju
i vtoryjinib licbmb jedin. čisl. nastoj. vremene,
nahažajetb se IX. glagolbskvjih vrst:

I. vrsta: glagolu osnova T>ti  i II. lic. jedin.
nastoj. vrem. -si, -ši, -š; bez vezbnice ubo v
nastoj. vrem. n. pr. jesntb, II. lic. je-si vmesto
jes-si, damb-dasi, janiB-jasi=ješ; vemb-vesi=
veš §. 15.

Si vrsta suotvetbstvujetb s II. i III. sanskrit.
giagolb. vrstoju osobb naše dadeš, dedeš, lit. du-
du-dumi, dedu-demi; c^t, v'S iveli.

II. vrsta §. 7. B. 1. : -ti -es\  n. pr. nes-
ti-nes-eš; pi-ti=pi-j-eš; litv. ti  i I. lic. w; lotv.
-i-u;  sans. VI. vrsta; slu-ti=slov-eš; li-ti-lej-
eš; dr-a-ti=der-eš; ml-e-ti=mel-eš; kl-a-ti=

172

kol-eš k sans. I. vrste; leči=lež-eš, srčs-ti=
sret-eš k sans. VII. vrste. §. Ib.

III. vrsta §. 7. B. 2): -m-ti—n-eš;  n. pr.
teg-nu-li=teg-n-eš; sans. IX. vrsta nd-ni  jesti,
podobiznoju našemu — neš:  tegnetb itd. i sans.
V. vrsta nu  našemu — nati  = novti  = novati,

vco— vv.

IV. vrsta §. 7. B. 3): -e-ti=i-'s ;  n. pr.
vel-e-li—vel-i-š, litv. eti=iju;  lotv. et-ju;  sans.
II. vrsta ja,  takože srednjeje glagoly obnimajuei,
s^učeslvujetb s stradate!bnyjiinb razami, ja §.22.

V. vrsta §. 7. B. 5): -i-li=i-š ;  n. pr.
hval-i-ti=zhval-i-š; litv. iti-iju , lotv. iti-ju.  Ta
vrsta jestb popačena iz sans. X. na aja,  otvrgši
prvuju a, j  pako v i  prementši; obače jestb i v
Prakr. e  iz aja ;  ibo i sans. poimenovatelbniji pri-
devajutb samu ja  n. pr. namas molitva i namas-
ja-mi, naše jugosloven. mol-i-mb; lat. io-is-ire.

VI. vrsta §. 7. B. 4): -j-es—a-ti;  n. pr.
glagol-j-eš~glagol-a-ti; jestb takože pokažena
iz sans. X. vrsty, prvuju a  otbivši i j  obdržavši.

VII. vrsta §. 7. B. 6) : a-j-es~a-ti  n. pr.
del-a-j-eš=del-a-ti, litv. oju-oti,  lotv. aju-at',
prisbna dci sans. X. vrsty.

VIII. vrsta §. 7. B. 6) : -e-j-eš—e-ti :  n.
pr. um-e-j-eš=;um-e-li, litv. eju-eti ,  lat. eo-es-
ere; jestb prodlžena iz naše IV. vrsty za proiz-
vodbnyje glagoly, udobb suglasujuči se s sans.
stradat ja.

IX. vrsta §. 7. B. 6): - u-j-ešnzov-a-ti ;
n. pr. kup-u-j-eš—kup-ov-a-ti, litv. auju-auii,

173

lotv. oju-ot;  po učen. Boppu iz sans. X. vrsiy?
gačo; prirav. §. 16. B. I. b) i II. b).

§. 10. Nametci ličniji.

I. Nametci ličniji nastoječago vremene sutB
najsvršenejši:

JedinBstvBnoje čislo;

MnožstvBnoje;

V I. lic. dvojstv. muž. drbilB va , a mimo i
veth rokopisov ne ženn. ve  byti: 1 . zanese več
sama  sice irebujelB; 2. shodhstvo  s II. lic. muž.
i ženn. ta, te; 3. nepreziratelhnosts  slavenB-

174

skyjih narečij i ineh jezyk n. pr. sloven. staro-
češ., lužic., polu., litv, got., sans. V ploven, i
kašub. jestb i sbda: ma jes-ma,  nos duo sumus;
va jes-ta  vos duo estis. S slavbnyj Bopp v
svojej: Vergleich. Grannn. d. Sanskrit itd. str. 636
udivljajetb se, kako si Slavene svoju ženb. kom>-
čnicu e  iz a  muž. v dvojstv. čisl. nabaviše.

II. Nametci povelitelbnago vidu.

Jedin. Dvoj. Množ.

V III. lic. množ. jestb po Katančiču , Slom-
šeku i Šmigoc Slov. Sprachl. str. 81. vzdigajo,
grizijo; Gutsmann Sloven. Sprachl. str. 34 ejuzniju
v I. IT. III. i IV. glagolb. vrste, v Zendu un :
neseju, tegneju , glagoljaju glagoliju: drugvje
vrsly byše ubo jaju  pravilnne imely n. pr. lej-
aju, san. laj-ejus, jakože ber-e-(j)a, sans. bhar-
e-jus, zend bar-aj-en. <psp-oi-sv  itd.

-i'.. v

V< -

•,'$% -Ji■ '■ X

;*? ',87

ift • O ,




-  ■ :  7 > ; ■

> ....


-OB 1 C’

,(>wbj ,w

m

Iil'1



til* •

Ličniji nametci slaven, narečijih s glavbnyjimi
I. si-ši-š;  II. eš;  III. -aješ;

glagolbskyjimi osnovami:

IV. -iš  po II. lic. nasloj. vr.

*

du

U, du, ju,
”, ejii, edu,
aju, adu,
e iju
u idu,

di, u,

”|ji,

aju|aji,

e|t,

de, u,

V

aju,

de, u,

n, eje,
aju, aje,

e,

etb, ulb,
uib,
aju ti,,

etb.

(Zora ■iunnslnrposhn  ljAaj

178

Bez prje h>ze jestb dokazati, ježe obcij na-
metbk I. lic. dvojstv. va,  inokde i po byliju ma,
iz prvonačelbnago -ma:  (mene, my, manos duoj
n. pr. vemb-vemy i verna, proizide i jestb mesto-
imeniju va  vos duo: va oba  Dr. Miki. Vit. Sanct.
str. 8, toliko slučajne podobbn: mu jesva,  i va
jesta  ubo; poneže m=v: črmbn=č rven, ervs
litv. kirmis, sans. krmi; smnditi —  svtiditi-uditi
sans. slivind; smreka —  pol. svierka: vraska
=  pol. marsk, marsk, češ. mrština; vosk,  sans.
makša, lat, viscum 3^ o g ; prvgj,  litv. lotv. pirmas,
lat. primus: hlm,  lat. culmus, litv. lotv. kal vas;
gotov;  litv. lotv. gafavas, got. gatem SToifios;
mreste,  sans. vrša lat. verres : vrvh, [zeppug, kr¬
ma,  zans. kuvara, gubernaculum, nvfisp-vab ; ku-
mir,  sans. kuvera; med-mezu,  sans. madja, lat.
inedius, litv. lotv. viddus; smola  iz luž. smaliti,
sas. smelen; schwellen, litv. lotv. svelti; lev  lat.
laevus, sans. vama itd.

§. 11. Namelci prostago prešedšago vreme-
ne v staroslav.

Se vreme, učen. dr. Miklošičema, imenovano
krepkyjimb neotlučitelbnyjimb, suglasujetb se s litv.
i lotv. prešedšijimb, grč. tl. neotliičitelb. i sans.
prostyjimb prešedš. n. pr. id-u:

Jedinbstv.

179

Dvojslvbn.

Iz znatbny pričiny stavlju: I. i II. lic. je-
dinbstv. jestb idnb, a ne ide ibe ide jestb ot idoh
-ide §. 12. II.; v blagovestb Rembsk. etetb se:
„Gospodb oblad me v pocetce dni svojih, prežde
neže ničtože stvori. 44  Prit. Vlil. 22, ideže Ostrog,
imafb: „Gospodb szda me . .

Sij obraz obrete se donyne jedva v Vbseh
licih i čisleh I. i II. glagolbskyje vrsty. (Shodb-
ne byst bylo v III. vrste : tegnova itd.: v IV. i
V. vr. ? v VI. glagolova ? itd.: v VII. delava' ?
v VIII. umeva? i v IX. kupovava? ild. a po
id eva  i idot’«: o e byst imelo bvti n. pr.
nastoj. dela- (j) eva v prosi, presed. dela (j) ova
po §. 4. 1) vzpetb delajeva: šego radi nedosta-

180

tbk v glagoleh s samoglasbničsky, jimb razbmb
i sicevojii osnovoju §. 8. obače šemo vedi §. 15.
n. pr. jasla-jaste=jadota=jadote, privesta—pri-
vedola iid.)

12. Razove i nametci prešedšijih susta-
vj>nyjih vremen.

Nametci ličniji prešedšijih sustavbnyjih vre¬
men jesetb po bolbšiji cesti ovi nastoj. i prost,
prešedš. vremene gore §. 10. i 11. a razbnib
neoilučif. i nesvršitel. vremene jesutb s-h-š  iz
podu statbnago glagola jesnib:

I. i II. neotlučitelbnoje vreme.

I. Prvotbnuju s ohraniše si otlične glagoli I.
i II. vrsfy, izgublbše svoj raz d, t; s, s; b, p,
(v); oslablbše n, m , a naprotivu semu v nagradil
okreplbše korenbnuju samoglasbnicu §. 6. Vme-
sto izpušcenyjih g,  (h) k,  račitb se pače h , š.

II. Posle stavetb se s-h-š  ili po vrstbne-
jemb razu ili po vezbnici; k semu tvorjeniju sutb
vbse glag, vrstv udobbnu.

Obraz oboju neotliičit. vremenu.

Jedinbstvbnoje čislo;

181

Dvojstv&noje;

Množstvbnoje;

Cesto prinimljetb se v lil. lic. jedinbstv. v
starjjih rukopisoveh t , jeli koliže ne postaneta
dvojakostb ceca nastoj. vremene n. pr. počet —
nastoj. počnete; umret-umrete; povit-povijetb;
postlat-postljelb. Blagov. Renn.sk. p. 131. (Sho-
dbne byst bylo» v III. glagolb. vrste: fegnut, v
IV. velet, bežat, v V. jedva hvalit; v VI. glago-
lat, v VII. delat; v VIII. umet, i v IX. kupovat.)
t  IH. lica zemljete se v II. lice; jakože jeste si
i bez t  ve črna podobbne si lici.

Množstv. Dvojstv. Jedin,

182

Razbnice

Lice

Star o slav.

bi g ar.

srb.

ilir . ]

II

li.Hi

T

II

ni

neotlučit,

183

184

V Vitkovichevej „Kroa*t. Sprachl.“ jesta v
III. lic. mnežstv. su: hvališu. Pri Dalmatineh, Slo-
venacih i Poljaceh jesta novo sustavljenije: bysmE,
bysi itd. III. množstv. bysu; stnh  dosta i otlucili
se ot by:  by sma; v Kanalascej krajine obreteš
i sma by, si by itd., jakože big. štu sma, štu si
i t, d.

Sa vid namesti nekda čestiju nvnešnjeje slo-
ženoje prešedš. vreme iz pričestija na -l-la-lo  i
iz jesma itd. jekdaže dvomyslanosta ne bese, n.
pr. „YzljubiI jesi pravadn i vznenavide bezzako-
nije.“ Ostrog. Hebr. I. 9.

III. Nesvršitelanoje vreme.

Razama šego vidu suta s-h-š  i krepi ase ve-
zanice, neželi neothičitela; suglasujeta se s sans.
mnogoobraznyjima neotlučitela na -sam -sam  i
s grč. I. neotlučitelnyjima

Jedinstv.

185

Množstv.

Krčplbšeje vezbnice šego vidu sut k izra-
zovi dalbšago trajanija dobre sposobbny i sanskri-
tbskyjim bliže: hota-hote itd.

186

Razgled semu

187

v narečijih.

188

Primetak: El. Rukavina imatb v svojej:
Kroat. Aband, und Abvvandl. v vnseh licih je-
dinbstv. še, i v množstv. smo, ste, se;  a paky
Kristianovich v svojej: Kroat. Sprachl. str. 91 —
Iskrno - še  v jedinstv. i množstv.

(Slovbničarije učetb, ježe svršitelnniji glagoli
ne imutb vidu nesvršitelbnago vremene: šemo
navedu: načneehom Dr. Miki. Vit. Sanct. vers. 138.
zadilmeaše, isi.hneaše i izsidmease Cod. Suprasl.
noč se prevališe; noč pokročiše, noč se zatimb-
niše. Rukop. Kralodv.; on vzdržaše reč str. 3.
Smrt se približaše str. 16. Medit. s. Bonavent. po
P. Bogd. Bakšiču Romae 1638. ilir.; Rezianbskv:
on tepe tvktsi  praes.; on tepe TSTvm  perf.; on
tepeše btv< pa aor. i on tepeše btvjtts  imperf,,
lakože i on pretepeše i pretepeše; v „Vit. Sanct.
n. pr. nahažajetb se: on glagolaše i glagolaaše
itd. neštb li nikojego različija? V Grammat. d.
bulg. Spr. von Cankof“ sulb vidove i ubodeh -
ubodeše str. 82 „Imperfectum der Erziihlung u
der endigenden und einmaliger Zeitworter. I El.
Rukavina, imatb v prežde imenovanej Kroat.
Hband. itd. str. 87—120 nesvršitelBnoje vreme
svršitelbnyjih glagol).

§. 13. Raztvarjanije glagolovinv.

Proizvažanije drugyjih glagolbskyjih čestij
zakladajetb se, jakože v §. 9. rčh, I. na podstatu
nastoječago vremene i II. neopredelifelbnago.

I. Iz II. lic. nastoj. vre m. proizvirajutb ot-
metnuvše š:

189

1) Povelitelbnyj vid  i sice: a)  V L vrste
slijetb se raz i  s glagoli, raztnib n. pr. jež, po¬
vez, dažle, ili javiti, se bez pretneny v koreni:
dadite. bj  V II. i III. vrste preidet s vezbniceju
v e  §.6:  nesete, te gneva; c) v e §.5: pečete;
i d)  v glagoleh II. vrsty s samoglasbničskyjiin
razmiib jekdaže u  ili y  v ov  ne okrepkujetb se:
slovele, v «, jakože v VI. §. 4.: pijate, glagoljate,
i tako byst imelo byti i v VII., VIII. i IX. vrste;
e)  a v sili treh vrstah, i v glagoljeh II. vrsty s
samoglasbničskyjinib razimib jestb j : delajte, umej-
te, kupujte, pijte; fj  no v IV. i V. vrste jedva
i:  hvalile. Dobrov. v Instit. 1. sl. str. 530 tvrditb,
ježe jestbv loju vrstu e  starši, neže i ; jego i
Kopit, nasledova; obače viž: činele, vzvestete.
Blagov. Rembsk. str. 117, 171. V seju slučaju
imiitb i Hrvatije i Blgarije e.  I VI. vrsta imatb
Sbda večina i : glagoljite - mažite. (Slovenbci pi-
šutb v IV. i V. v. inokda - ij: hvalijte.)

2) Pričestije nastoj. vrem. stradat.:  v I.
vrste om, im:  predadim Saz. Em. evang. otHank.
str. 71. ; v II. vrste s tvrdyjim raz-bnib i s okrep-
khmb ev  iz u-y,  jakože i v III. vrste om:  ne-
som, slovom, tegnom; v II. v. S mekkyjimb razi.mb
i v VI., VII., VIII. i IX. v em:  lijem, glagoljem,
delajem, umejem, kupujem; i v IV. i V v. im:
velim, hvalim.

3. Preslnpitelbjiyj vid nastoj. vremene
dejat.  iz 1JI. lic. množ., otvrg-čb za muž. i sredb-
nij rod v glagoleh na -etb  (sireč) IV. i V. vrsty,
a za ženb. rod ješče k tb  pridav i:  tb -f* i po
§. 2. = či, n. pr. vele-veleči, hvale - hvaleči;

190

tako po uekojih narečijih inokda i v I. vrste:
jede - jededi; v Saz. Em. evang. str. 165 pričesl.
predadej. No glagoli na ut 11. vrsty s tvrdyjimb
razbmb §. 2, 1.) III. i nekoji I. vrsly oslabljajutb
ii v g  §. 7. 3.) za muz. i sred. rod: nesy, tegny,
sy-suči. Glagoli že II. vrsty s mekkyjimb razbmb
§. 2. 2.), posble VI. VII. VIII. i IX. vrsty oslab¬
ljajutb za muž. i ženb. rod u v e §. 4. 4.): bije-
bijuci, glagolje-ljudi itd.

Pristaviš li k sem prestupitelb. ješče mesto-
imenije i  ili plnvj raz suc, ž. nesudija - nesuda,
sred. nesuce, i nesucij, nesucaja, nesuceje; velej-
veledija ; veleč - da - de itd.

4. Priče, s Uje preseds. vrem. stradal,  na
ev : v I. II. III. V. vrste n. pr.: jeden, predaden,
nosen, kolen, sloven, lejen, bijen, pečen, tegnen,
hvaljen.

5 Prostoje preseds. vrem.  §. 11. otmetnuv
ee\  id, obret, berova itd.

II. Iz neopredelitelhnago proizhazejntb:

1. Dostigatethnoje,  otbiv iz ti  glasj.nicn i:

2. Priče s lije preseds. vrem. stradat,  na
t:  v I. vrste vest itd.; v II. v. otvrzt, uvezt,
osobb v glagoleh s samoglasbničskyjimb razbmb
§. 16. A. I. 5.) i B. I. 1—5.), na prikl. lit, myt,
scut, ryt, pet; posble v glagoleh s okrepkbmb ili
blagoglasbniceju pred - ti  §. 16. A. I. 6.) i II.
1.) n. pr. brat, tret, mlet, gnat, tbkat; pravilbne
iznem glagoly okrepkovanvje §. 16. B. I a.) b.)
c.) i prodlženvje §. 16- B. II. Jestb t  i v VIII.
vrste: okamenet, a redce v V. vrste: otlačit.
Možetb i v III. v. nut byti tegnut i polb. degnet.

191

3. NeothiCitelbnoje vreme: a.)  V I. i II.
vrste neopredelit. ti,  i inokda glagol raz otvrg, t
s  ili h  prinem. jeh=jah: ves-vedoh; reh-re-
koh. b)  V glagoleh I. i II. vrsly s suglasi.nič-
skyjimb razimib že oh:  jedoh, vedoh, i cj  k gla¬
golom s samoglasbničskyjim razimb seju i Vbseh
ineh vrst h  dodav: vedeh, brah, lih, tegnuh, ve¬
leli, hvalili, delali, umeh, kupovali.

Iz šego snujetb se i nesvršilehnoje vrem.
ašce li gore a) glagolb. raz povratiš, i vmesto s
postaviš ah-jah , e ah  ili eh,  i pred h  pako a, ja,
e a  ili e:  jedeali, vedeah: b) o v oh  premeniš v
ah-jah-eah-eh:  plefeah, pečaali §. 4. 2.), i c)
pred h  položiš a:  livaljah, bijah, veleah, delaah;
ili ea:  hvaljaah, bijaali 4. 'i.'),  ili osnovbnuju
samoglasbiiicu pred h  v IV. VI. VII. VIII. i IX.
vrste nategneš: veleli, glagolah, delah itd.

Izneti sutb glagoli s okreplebinb v liasloj.
vrem. ili s blagoglasbniceju pred opredeli!. Jf.
vrsly §. 16. H. I. 5.) 6.) II. a.) B. I. a.) b.J
c.), ti, jakože ovi III. vrstv tvorelb nesvrš. vr.
iz nasloječago, olbivše s  II. lica i ah  prilagajuče:
pbneali, bereah, koleah, ženeab, ždeah, ploveab,
lejaah §. 4. 2 ), živeah, roveah, zoveali, tegndali.

4. Prestnpitelbnyj vid prešeds. vremene
dejat.,  pristavitb li se k glagolbscej osnove za
muž. i sred. rod v  i za ženb. vet ; v  že, jeslb li
glagolb, raziiinb suglasbnica. v I. i II. vrste ot-
padetb: byv-vši, nes-sši, pi.n-nši, dT.m-inši, tr-
trši; jakože i v V. v., hvalb-lbši. Iz šego tvo-
ritb se tTbčiju po načinu, jakože gore I. 3.), pra-
voje pričestije prčšedš. vremene: muž. byvyj,

192

ženb. bvvšija; byvš-vša-vše i byvšij-všaja-všeje;
takože i hvalij, hvalbšija itd. prirav. §. 2. 1.) §.
3. II.

Sb namelbk v-vsi  jest prvonačelbn, i vbSb
v sans. muž. vans  (vas-van), ženb. vsi  vmesto
vansi-vasi,  i sred. vas ; v litv. ves=vens  muž.
i usi  ženb.; v lotv. i« muž. i uši  ženb.; i coj,
vtcc, os;  v slavenb. jest ubo, shodbne s priravbni-
telbnyjiinb, izguboju premo prestupitelbnomu na-
stoječago vrem. gore I. 3.), u  izpuščena: ans =
an z , bn=u §. 6. n. pr. vbn=vy; vu=v , b=an.

Slavenščina že, ovij v \ l  premenbši, i ju
za Vbse tri rodovy: -1-la-lo iz muž. Iz  upotreb-
ljajuči, kteremb načim.mb i Jugoslavene v uravb-
nitelbnejemb stepeni značajnuju š  n. pr. mudreji-
miidreja-mudreje — si utvori svoje vzlubljenoje
složenoje prešedš. vreme, pomočijo podslalbnago
glagola jesmb, beh, byh, budu, nebreguči mnogo
o prost, prešedš., neotlučitelb. i nesvršitelb vre¬
meni §§. 11. 12. na prikl. jesmb byl  muž., byla
ženb. i bylo  sred., jakože, litv. ješče prvonae^lb-
ne: esmi buveš muž, i buvusi  ženb.; lotv. esmu
bijis muž., i bijuši ženb itd. v  bo jest č§sto l:
svoboda=Esloboda; država=slovenb. držela ; več
=vet (reč-rek) lotv. leta, A/ry; velij—lotv. lels;
veno— Lohn; lug—got. vangs; vek=lgtv. laiks;
deva lotv. dels; lytb=Walde; klatiti—lat rjuatio,
sans. hlath; sladk—litv. lotv. saldus, sans. sva-
du itd.

5. Prič^stije prešedš. vrem. stradat. a~)
na an  glagol na ati  v II. vrste §. 16. A. I. 6.)
a.) c.) bran, klan; ondeže II. 1-4.) a-e) kajan.;

193

v IV. vrste B. (bežan); v VI. vrste: glagolan;
v VII. vrste: delan; vVIII. vrste B. vetšan, i v
IX. vrste: kupovan: h. en  glagol na eti:  v II.
vrste §. 16.A. I. 6.) b.) tren, mlen; ondeže II.
2.) vladen; v IV. H. velen; i v VIII. vrste H.
umen.

Ješče nečlo primerov.

Slav. neopredelit.-čž jests litv. ti, lotv. t.

Dostigateln. t,  litv. tu, tov,  lat. sans. tum.

Pričest. nastoj. vrem. dejat. uč,-eč, litv. ans-
anti; ins-inti, lotv. ot, lat. ans, ens-ntis; o:v, ov<rcc,
ov-oVTog,  sans. an-ati-at.

Pričest. nastoj. vrem. stradat, m,  litv. mas;
lotv. ms; lat. min: legimini (estis), y.mg ; sans.
manas.

Pričest -  prešedš. stradat, t:  litv. tas; lotv.
ts, lat. tus; Tog ; sans. tas.

Pričest. prešedš. stradat, n:  sans. nas.

(V Reziann. pričest:je prešedš. dejat. huč-
šeč:  delahuč=delavš, gag, gx<ra-gav-<rxvTog.

Druži proizvodove iz glagol/

Prilagatelb. tij :  stsatij, pitij, hoditij, lat. tivus,
Tsog  ; sans. tavjas.

Prilegatelb. thn : ponetBn, vzetbn, litv. tinas,
lat* tinus.

Podstatbnaja imena th:  vlastb, vestb, statb,
znatb, pametb, litv. tis; lotv ts, lat. tis, gig, rig,
sansk. tis.

Podstatbnaja imena tva:  molilva, žetva, lat.
tus, sans. tu.

Podstatbnaja imena muž. tarb~terh-tyrh-telb :
ratarb=oratarb; luž. stvoriterb; pastyr ; prijatelb,

(Zora jugoslavensha 1863.)  13

194

stvoritelb, vlastelb bljustelb, svestel; litv. teliš;
lat. tor; rxp, Typ,  rcop, r op ; sans. tataras. (Kopa-
tarb-kositarb-prijatarb=kopatel itd.)

Podstatbnaja imena izpušč r-1 =taj : zvataj,
rataj. vozataj, hodataj, pozorataj; litv. tojis, lotv.
tajs; Ttie.

Podstatbnaja imena ženb. teh : odetelb, obu-
telb, umetelb ars; — ir a : vitra, pitra, iroT^piov;
lat. tela, tura; Tpa-T£/a; sars. tra.

Podstatbnaja imena sred. talo-tlo-dlo-lo :
črtalo (krajati, čes. krajidlo); luž. črstalo=črl-
talo, jakože čislo-preslo=čitlo, predtlo §. 16. H.
I. 2.); rylo=čes. pols. luž. rydlo (d-t bo pred 1
izpadajetb v rus. i jugoslav. §. 16. H. 1. 2.),
litv. klas, lotv. kis; lat. trum-erum-clum-culum-
brum-bulum; rpov-T^p/ov-rAo’/; sans. Iran: ralo-
oralo-oradlo, vmesto oratro-oratlo, litv. lotv. ar-
klas. lat. aratrum, aporpov;  vezilo-vezidlo=veslo,
lat. vehiculum, i%£Tpov-=o%sr\ov,  sans. vehitran:
rylo-rydlo, lat. rutrum=rutabulum plrpov.

(ž bo jestb d:  gatati-gadati; pretati-predati;
lomiti, got. tomja, lat. domo sans. dam;

t=k=d=k:  dren x.puvovh\{.  cornus; lunij, n&mg,
sans. shunja, kana; leteti=litv. lotv. lecti; trup
lat. corpus, xxp<po£,  sans. Vedkerep; r=l:  rozga-
ioza-galuza Reis optrog,  sans. rauha; laloka-loka-
nja ?\xpv'/£, 7\v<y %; tlapiti litv. tarpti, rspiru  sans.
trp; glavnija vpvvos;  črn-kar-kaliti, tte\cuvos,  sans.
kala; plesna Ferse, lotv. pleksne; got. fairsna,
7TT spvy,  sans. prsni; al rus. ruber, sans. aruna;
čelo mpx,  sans. shira; grm, litv. lot. krumas,
lat. grumus, sans.gulma: grib=glib-glibanja. litv.

195

gribus.) Iz šego javitb se, ježe jestb d  v dlo :
rydlo bytbstvbena i prvonačelbna i inokde izpu-
ščana, a nikoli v semb slučaju d  epentheticum
glagol Cloz. Kopit. XLI.

Podstatbnaja imena: Mi 0 -my- 4 -menb-me-ma;
pisbmo, pražbmo, pasbino, poveSBino; plamy-pla-
menb, pramenb, strumenb, stremenb; zname, bre¬
me, vreme, seme, čisme ; slama-kroma; litv. mas;
mu-menio, lotv. ms, mins; lat. mo-men=minis;
l^jg, pa-rog, izcc-[iovog,  sans. ma-manas.

Podstalnaja imena lije  ; bitije, mytije, lat. tio;
<n«; sans. tan.

Podstalnaja imena tiije:  znanije, kupovanije;
m ; litv. ne-nis; lotv. ns; sans. nan.

§. 14. Složeniji vidove.

I. Dejateh>nyji:

1 . Prešedseje vreme  §. 13. II. 4.) n. pr.
jesmb byl; jesi delal; sutb vodili.

2. Preže presedi vrem.  n. pr. hyl jesmb
byl: beli byl: ony bese delaly, §. 15.

3. Uslovbnpj  I. n. pr. byh byl; byste de¬
lali; oni byše govorili.

4. Uslovbnpj  II. n. pr. byl byh byl; byla
bysta delala §. 15.

Litv. i lotv. uslovbnyj jestb našemu podobbn;
no blgarbskvj jestb inak.

5. Bvdnče vreme:  ili biiduče prešedseje iz
budvi  i neopredelitelbnago, ili iz bedu  i pričestija
presedsago vremene  na l-la-lo§. 13. II. 4.)

13*

196

a.  Foljaci iniulb oboje: budu dela], i delati
buda, takože i stari rukopisove, no redce; b.
Rusijane, Čehove i Lužičane imutb neopredelitel-
nyj v glagoleh nesvršitelbnyjih, a c.  Slovenbci
i Hrvatije iz pričestija prešedšago vremene i v
svršitelbnyjih glagoleh.

(Divbn jestb povelitelbnyj : ne budi me od-
vrgl;, ne budi me odstavil str. 287, budi premiš¬
ljava], budi čtel, budi iskal str. 280. Petret. Slo-
vin. evang.)

Primetbk:  Mimo šego tvoritb se slavenb.
hudiičeje I. ašce glagol pominutelbii ili vidimb ili
predlogi.mb postavitb se v nastoječ. vreme : mbgnu,
razdelju, ubijutb; II. priložet li se k glagolom:
hoč u, jakože ilir. srb. big. cu; hnamb  itd. Obače
drevbiijemu na šu-su n. pr. byšu nestb sledu;
litv. -su, lotv. šu, o-w, sans. sjami.

II. Slradatelhnoj:

1. Stradatelbnyj v obče  tvoritb se, prislav-
Ijajelb li se k dejatelbnomu vidovi otnositelbnoje
mestoimenije se :  imenovati se; litv. lotv. s, lat.
r (s=r: honos=honor; bos, litv. lotv. basas, lat.
purus, nem. bar, sans. ptitas; biser Beere-Bese,
lat. bacca, /3spi3sp/; sosna, tropecvig.~)  Bop v. Ver-
gleich. Grammat. d. Sanskr. str. 687. hvalitb. lit—
vanbskoje s,  poneže lučitb se ot vinitelbnago
save-slav. sebe, a i Rusijane imutb Sb vmesto
se-sebe.

2. Slagajete se pričestiji stradat, nastoječago
i prešedšago vremene §. 13. I. 2.) i II. 2. 5.)
s jesmb, beh, byh, budu §. 15. n. pr. nesomi
sutb; hvalimi byste; izlito bese; kupovano budetb.

§• 15 .

I. Glagolb. vrsta.

197

si-š-ti.%.  9. I.

Šemo iduti, a.  jesnib-byti-biidii: b.  jamb=
jembjesti. c . vemb-vedeti. d.  danib-dati. (Po semu
byst i slov. buinb=budu i grenib=gredu spre-
zati bylo.)

Obrazbci.

a. jes-mb. nasloj. povelif.

Jedinb. I. jes-nib

II. jes-(s)i

III. jes-lb

Dvoj. I. jes-va;-ve

II. III. jes-ta;-te
Množ. I. jes-my(m)

II. jes-te

III. jes-utb, sutb.

II. bud-i

III. byd-i

I. bud-e-va ; - ve

II. III. b«d-e-ta;-te

I. bud-e-my(m)

II. biid-e-te

III. bud-e-te (-e-j-u).

h. jamb-jemb nastoj. povelit.

I. je-mb

II. je-si(š)

III. jes-tb

I. je-va;-ve

II. III. jes-ta: te

I. je-my(m)

II. jes-te

III. jed-e-tb

II. jež

III. jež

I. jež-va;-ve

II. III. jež-le

I. jež-my(m)

II. jež-te

III. jež-te (ježa?)

198

Dodahbk k a.  V jesma vypuščajet se je,  iz-
ključaje III. lic. jedinb., v nekojih narečijih, obače
Jugoslavene imuta v III. lic. m nož. odolevše sta-
roslavenbskomu, jesu=jesiit. V Slovenb. slyšitb
se i sem-seš, dvoj. sema-seta, množ. šemo, sete,
sojo, i za Muroju dvoj. jesteva, jesteta. V Pols.
jedinb. jestem,-m; jestesb,-s; množ. jestešmv je-
stete, i v staropolb. II. 1. jedinb. jes i jeses, III.

I. let. Ostrog jesmy Filip. III 3.

Dodahak k b.  Po nnstoj. vrem.  jemb spre-
zajiitb se: vemb, dam, (bymb i slovenb. biimb i
grem), i po povelit.  jež sprezajut se vemb s
složeniji, damb, viž ot videti (i slov. biimb za
Muroju). V sansk. jestb naš povelit jež: jedinb.
JI. adjas III. adjat, dvoj. I. adjiiva, II. adjata, III.
adjus, zend adjann. V mesto z nahažajelb se i
di:  jadite=jedite Ostrog. 1. Kor. XI. 24. pove¬
dita Ostrom. Matth. XI. 4. Saz. Em. evang. ot
Hank. str. 61. dadite Ostrom. Matth. X. 8. XXV.
7. Večina narečij imata ž.

(K jemb  vedu i bymb vmesto bydmb: ibo
bim=byma Cod. Supr. str. 279. mou. Frisiug.

II. lic. bysi češ. rukop. Kralodv.; II. i III. lic. je¬
drn. byst često v rukopisoveh, byst ubo v II.
lic. vmesto bysi; III. lic. jedin. bysa Igor.; III.
lic. množ. bidu=bydu Elia Rukav. str. 95. Posble
hlgar.: mlad aramija da bulam  Ilir. Kolo IV. 55.,
bvsti neopredelit. Dr. Miki. Formenl. str. 69.=
bydli, Barl-Pesm. Knig. 458, idti=slovač. polb.
isti: luž. zabydnuh itd. podkladajeta bvdii=bymb,
jakože budu jesta slovenb. bnma.Tako byhomy po
Babukiču imeli uslovbnyj nasloječago  i presed-

199

sago vremene , i sice dvoji s vmetkbnib d  i bez
njego, n- prikl.: nastoječeje vrem. a.  bez d:
bymb-byš (bv); dvej. byva-ve, by!a, množ. bvmv,
byte (bysut? by); tako govoritb s? po Vičič«,
Belbcu v Istrii: tako jestb v Vinodolb. zakonu.
Ilir. Kole III. 89. v Elia Rukav. Kroaf. Hband. p.
96.: našteječ vreme  s d : bym-bysi-bystb ; dvojstv.
byva-ve, bysta-te; množ. bymy, byste (III. lic.
shodbne bvdelb, po Rukav, bidu); b. presedseje
vreme  bez d:  bvh, II. by, III. by (t); dvojstv.
bvhova, bys!a; množ. byhomy, byste, bvše: pre-
sedšeje vreme  s d:  I. byh II. III. byst.: dvoj.
bvhove itd. Možet by byva: bysta=;bydota; bymy,
bvste, bvdole prosloje prešedšeje vreme g. 21.
byti? Bu v Dr. Mikloš. Formenl. str. 69. jestb
III. lice množ. šego vremene vmesto bovu §. 6.,
jakože slov« ot sluti. — V občijemb byh-by-byst,
bysta=bydota? itd. sulb razbni vidove vzmožni i
smešani. Tnsčno jesta, jeste niže lbze stojitb vme¬
sto jed-sta, jed-ste i jed-ta, jed-te=jed-ota, jed-
ote. — V Ilir. jaky uže reh, jestb za uslovnyj
novo složenije: by smb, i bysmb, take i v Slo-
venb. i Polb. bym=by-’m: in=sm; a v nekojih
narečijih ne sprezajetb se by. — Byst li veznica
glagol, osob II. vrsty izpustila su, imutb glagoli v
nasfoj. vrem. toliko jeliže po jamb-jemb sprezati
se n. pr. seme, sesi, set vmesto sbnu-sbnesi itd.:
demb-detb (srb. dedemb bystb imelo demb-desi-
destb); obremb-obresi-obrestb; vemb-vesi-vestbs=
obretu-vedu itd. I. dvoj. jestb i jadeva: vedeva;
dadeva itd.

200

II. Neollučitelnoje vreme.

a. a.

Jedin. I. B-e-h — - — Byh,

II. B-e — - - - By,

III. b-e -----  by,

Dvoj. I. b-e-h-o-va|e,besvabyhovajbysva[e,
II. III. b-e-sta[e, - bysta|e
Množ. I. b-e-h-o-my, besmy byhomy, bysniy

II. b-e-ste - - — byste,

III. b-e-š-e - --byše.

b. c.

Po b  jah sprezajetb se i byh-byst; vemb-
včdeti imatB veh Sazav. Em. evang. Joan. I. 31.
po b.  jah, a vedeli po a.  beh; </amb-dati: dah
po b.  jah, i dadoh Ostrog. Premudr. X. 12, 14.
po c.  jadoh.

Jah  i podobniji glagoli sprezajutb se v sta-
roslav. i s s  vmesto h:  ja-s itd. §. 12. I., posb-
le v prost, prešedš. vremeni jad-jadova: jadota=
jasta itd. §. 11,

201

111. Nesvršitelbnoje vreme.

Jedinb. I. B-ea-h

II. B-ea-še b-e-š-e,

III. b-ea-šet itd.

Dvoj. I. B-ea-hovaje,

II. B-ea-hota|te=beasla,

III. b-ea-hota[e.=beasla.

Množ. I. B-ea-hoiny

II. B-ea-hote=beasle,

III. b-ea-hu.

V III. lic. množ. ne trebajetb t , jaky dvoja-
kosti radi v III. lic. jedinb., i v sans., ni v gre.
jeje nestb §. 12. III., obače cesto v Igori i ineh.

Tako sprezajetb se i pokracenoje bjah=
b-ja-h i vbsi glagoli v semb vremeni §. 12. III.;
vemb imatb vedeab ; jamb-jemb-jadeah-jedah-
jedjah; damb-dadeah; i II. uslovbnyj k byh-byst
i nesvršitelbiioje ot budu-biideh-biideše, budjah
Dr. Mikloš. Formenl. str 69; tako i v Luž. bu-
deh i v Rezianb. budeh (i bnh-buše).

IV. Buduceje vreme ot byli.

Jedin. I. Bud-u,

II. Bud-e-š,

III. bud-e-tb,

Dvoj. I. Bud-e-va|ve,

II. Bad-e-ta|te,

III. bnd-e-ta-|te.

202

Množ. Bt)d-e-my|m,

Bnd-e-te,

bud-u-tb,

Po seniu obrazu sprezajulb se i ini glagoli v
v nastoj. vremeni s eš  i ješ  v II. lici viž II. 111.
VI. VII. Vili. i IX. vrste.

V. Druziji vidove.

Pričestije nastoj. vrem. dejat.  sy-suči;
buduč (budy?); jade-jadeči, stradat, jadim.

Pričest. prešedš. vrem. dejat.  I. byv;
jad. strad. (bbven); jaden.

Pričest. prešedš. vrem. dejal.  II. byl;
jadl (jal).

III. lica množ.: jadefb, včd^lb, dadetb i po-
velitelbnago jaz, včž, daž radi byst i pričest. na¬
stoj. vremene dejat. na e-eči,  tako i pričest. na¬
stoj. vr. stradat, na dim : predadim Saz. Em.
evang. str. 71. pravilbno bylo. No si glagoli
mutb i jaky II. vrsta pričest. nastoj. vrem. dejat.
na -y-uči  i stradat, na dom ; i videti imatb vidom.
Grems=gredii imatb i v pričest. nastoj. vrem. de¬
jat. e: grede.

(V češ. polb. luž. i nekoliko v rus. jestb v
sih glagoleh, izključaje jesmb, III. lic. množ. e=
etb,  i pričest. nast. vremene e-eči.)

203

§. 16. 11 . Vrsta.

Raz: -eš -ti.

V siju vrstil spadajutb:

A.  glagoli, siigiasbnici- svojinib razimib itn ce
i si sutb dvoji:

I. eš-ti,  i II. eš-atileti.

I. Glagoli na -eš -ti:

1. ) S razT>mb s, z:  nes-š, nes-ti; pas-pa-
sti; gryz-gryzti; vez-vezti, viž §. 12.

Obraz.

Nastoj. vrem.  I. nes-u,

II. nes-eš itd. viž budu §.

15. IV.

Neothv.  I. nes-o-h,

JI. nes-e, itd. viž jadoh §. 15. II. c.)
Privest, nastoj. rrern. dejat.:  nes-y.
Privest, prešedš. vr. dejat.  I. nes

II. nesi.

Povelilelb.  II. nes-i itd. viž budi §. 15. I.
Nesvrš.  1. nes-ea-h=nes-e-h=nes-ja-h
II. nes-e-aše viž §. 15. III.

Nesv. stradat,  nes-om,
nes-en.

2. ) razT.nib d, l:  sb preideib pred neopre-
delit. -ti  v s  (jaky v nastoj. i neotluč. vrem. n.
pr. jastb vmesto jadtb §. 15, i čislo vmesto čittlo
§. 13.): ved-ves-ti; pred-presti; plet-plesti, met-
niesli: i v pričestiji prešedš. vrem. dejat. II. pred

204

l  izpadetb v rus. i jugoslav.: se že nestb dobre;
vedi, predi, plell, meti ubo. Vbse ino jakože
nesii gore 1.) V ras-li ras-lu izvržetb se jedbno
s,  jaky jes-mb je-si §. 15. vmesto rass-ti.

3. ) S razimb b  (f) p v : Sb prinimljetb pred
neopredelit. ti  suglasbnicu s:  zeb-zebsti; dlb-
dlbsti; tep-tepsti: sop-sopsti; hrop-hropsli; skreb-
skrebsti; skup-skubsti; jeb-jebsti; oi'<pct;  erp-črp-
sti; greb-grebsli; srb. živslvi, plevslvi, (slovenb.
škrofsti); ili otpadnetb s s:  živi;-žiti, plevu-pleti;
grebu-greti; crpu-čreti i  ili bez s : skubii-skusti
itd. Prvoje budi pravilimb, iznem žiti, pleti Ybse
jakože nesu gore 1.).

(A pričestija prčšedš. vrem. stradat, n. pr.
dlbljen, skubljen, življen itd. sutb, jakože nesen,
pašen gore l.)žels pogrešna, tako i nesvršitelb-
naja: zebljuh itd.)

4. ) S razi.mb g,  /t, k:  slijetb se s neopre¬
delit. ti  v či:  lag-leči, tek-teči. V neopredelit.
okrepitb se i kerenbnaja lir : tiku—tleči: vrhu-
vreči; vrgu-vreči, jakeže gore 1.) mlzu-mlčzti.

Nastoj. vrem.  I. pek-u,

II. peč-e-š itd. §. 3. I. 1.) a.
ninož. III. pek-u-tb §. 4.

Neotfoc.  I. pek-o-h,

IT. peč-e §. 4. 1.)

Pričest. nastoj. vrem. dejat.  pek-y.

Pričest. presede, vrem. dejat.  I. pek,

II. peki.

Povelitelb.  jedin. II. III. pec-i,

množ. 1. pec-eva itd. §. 3. I. 1.) b.

205

Nesvrsit.  I. peč-aa-h=pečah (pečeh),

II peč-aa-še itd. §. 4. 2.)
stradat  pek-om,
peč-en.

5.) S raz^nib m , n  §. 5. 5.) §. 6. 20.)-
25.); Sb preidetb pred neopredelit. ti  i vobče
pred suglasbniceju v samoglasbnicu u  ili e:  dbinii-
dimeš-du-ti; žmn-žeti; pbnu-peti: čnu-četi.

Nastoj. vrem.  I. (kbm-u; pbn-u,

II. d^m-e-š; pbn-e-š itd. §.

15. IV.

Neotluč.  I. du-h; pe-h,

II. du, pe §. 15. II. «.)

Privest, nastoj. vrem. dejat.  d^rn-j; pbny;

Priče st. preseds. vrem. dejat.  I. d-bm; pbn,

II. du—1; pe-1.

Poveliteh.  II. d-btn-i; pbn-i itd. viž budi
§. 15. I.

Nesvrsit.  I. d^mb-ea-h = d-bmeh-dinjah;
pbneah,

II. d-bm-ea-še §. 15. III.
strad.  d^m-om; pbn-om:

dut, d^m-en; p§-t, pbn-en.

(V neotliičit. i di.m-oh, pbn-oh; v prič^st.
prešedš. vr. dejat. I. i duv; p§v. v narečijih na-
hažetb se takeže neopredelit. dmnuti, pbnuti, im-
nuti; v nastoj. vrem. peješ, priješ=pbneš, prii-
meš. Divbno jestb polb. tnu (sic) a ne čnu pri-
ravbnaj čma=tbma.)

Uč^ščanije: dymati, pinati, i dbtnovati, pbno-
vati, a nikoli pinjati ili penjati, ili pbnjovati: No-
voblg. začenivati itd.

206

6. S razimb l- r.  §. 6. 20.)-23.); sb pri-
nimljetb pred neopredelit. ti  okrepirbins ili blago¬
glasna radi a  ili e  (možete i izpustiti se), i v
nastoj. vremeni o ili e v korenu i v učeščaniji a

~(y) i!i i:

a.  br-a-ti=ber-u pr-a-ti=per-u, sr-a-ti=
ser-u; stl-a-ti=stel-u (v luž. sl-a-ti=slel-u mit-
tere; šego radi lučitb se slati=ST>lati mittere ot
stlali=streti, jesut bo jedunago korene; ibo slati
prestupi v VI. vstu.

Učeščanije: ir—ati; il-ali; birati: stilati.

b.  dr-e-ti==drati, der-i—dru; žr-e-li~žrati,
ž.er-u —ž rii; treti-teru=!ru; zreti-zru (i zrju-zriš);
mreli-meru-mru ; streti- steru-stri;; vreti-cvreti-
kvreti-vru; nreti-nrn; polu. pleti—pel« ; mleti-melu
itd. Jakeže v sih možetb e  v nastoj. vrem. iz¬
vreči se, tako i e  v neopredelit.: dru-drti itd.

Učeščanije: ir-ati; il-ali :  dirali, milati,

c.  kl-a-ti - kel-u ; plati-pola; brati-beru ;
prati-por-u; orati-oru.

Učešč. al-ati; ar-ati: kalati, parati.

(Preže, nego me v seinu siidiš, viž: Mron-
gov. Poln. Gramm. str. 189. Bandtke. Poln. Gr.
III. Aufl. 243—248. Dr. Jordan Laus. Gramm.
74—77.) Ježe jeslb a, e  v neopredelit. blago-
glasbniceju ili okrepk^mu, i ježe sicevi glagoli v
tu vrstu idulb, vidilb se i. iz neopredelit. trti,
miti; 2.  iz nastoj. vrem. beru, deru, kolu: 3.  iz
shodbslva s tlkii-lleči; vrgu-vreči itd., cvblu-
cvesii, čtu-čisti, veliš-veleti §. 18. i 4.  iz litv.
i lotv. neopredelit. Ili  i rti  v sih slučajih. Breži
o polu. vreč, preč (sic). Nekoji inokde v drugu

207

vrstu prestupajutb: koliti—klati: poriti-prati; boriti
se-brati se itd.

Nastoj. vrem.  I. a.  ber-ii; b.  dera: c.  kol-u,
II. a.  ber-e-š itd. viž 1.) nesu.
Neolfač.  I. a.  br-a-h, b.  drah-dreh-drh, c.  klah,
II. a.  bra, b.  dra-dre-dr, c.  kla

§. 15. II. a.)

Prič. nast. dejal.  ber-y, der-y, koI-y.
Prič. presedi, dej.  I. a.  brav, b.  drav,
drč, dr, c.  klav.

II. a.  bral, b.  dral, drel,

drl, c.  klal.

Povelil.  11. ber-i itd. viž budi §. 15. I.
Nesvrsit.  I. a.  ber-e-ah, b.  der-ea-h c.
kol-ea-h §. 15. III.

Stradat,  ber-om, der-om, kol-om.

bran; dran, dren, drl: klan, kolen.
II. Glagoli, s suglastniceju razi, 1110 , prinim-
Ijutb v neopredelit. a  ili c.  ne vbseli bez namery,
nego razliky ot drugyjih ili blagoglasija radi;
(priravbnaj pomenuti -pometi comprimere; žeti—
žmeti-žmu i žeti- žneti-žnu i žnju itd. takože si
jezyk otliky tvoritb)

1. a.\  neopredelit.: gn-a-ti -žen-u vmesto
žeti=gbnti litv. ginli-ginu, lotv. dzit- dzennu §.
3. I.; židati-ždali-ždu (poneže žedali-žežu, silire);
t^kati-tT.ku terere (a t^či^ztiiknuti impingere);
s r bsati-si.su, Igati-lgu,* stonati-stonu; tutnali-totnu
vmesto siliti tutiiti Igorb. (žgati-žeči, ilir. derati,
sterali, žderali itd.)

(2. e  (vladeti-vladu; cvbteli-cvbtu : živeti;
ploveti: pleveti,- rjuveti.)

208

(3. i  eliti- čteti—čisti; guditi- gusti; pogre-
biti - pogrebsti; skubiti - skubsti: naidili-naiti itd.
samy popaky.)

Dodatek; Glagolt.raz^mt II. vrsty ne mo-
gutb: j, ž, š, šč, č, č, ž byli.

B.  I. Glagoli, samoglasbnieu a, e, i, u, y
razT>U!b imučiji; ibo o, 'b, b ne mogutb razi.mb
byti; a u i e jestb 'bm-^n i bm-bn §. 1. i gore.
A.  I. 5.) divbno semb-seši-seti itd.

1. ) a:  znati (znati ne prodlžilb se v znajati,
viz dolu II. 1.) i II. d.), pomeni big. „ako mene
ne pozinaš“ II. Kol. Y. 39.).

2. ) e:  speli, smeti, peti, kreti, odeti (viž
dolu II. 2.) i II. d.)

3. ) i:  biti, viti, piti, čili gniti (viž dolu II. 3.)

4. ) u:  čuti; -uti v obuti (viž dolu II. 4.)

5. ) y:  vyti, myti, lyti, dyti, ryti (viž dolu
II. c).

Mnogo glagol s razinib na i, u, y  prinim-
Ijetb v nastoj. vremoni pokrep^k:

a.  Po §. 6. 16.) ej > i: lej-u - li-ti, seja-
sili, reju-riti, zeju-zili, brejii-briti (Pomeni: vpiti-
jaky sluti-slovu, jedinyj slučaj! shodbne byst bylo
i li-ti -loj-u itd.) viž dolu II. a.).

i.  Po §. 6. 10.) 11.): plov-u - pluti, slovu-
sluti; Ščva-Ščuti; snovu-snuti; trovu-truti; kovu-
kuti; žvu-žuti; pbsovu-pbsuti; plevu-plbvu-pljuti;
bljuti; revu-rbvu - riti; viž dolu II. b.).

c . Po §. 6, 11.) rovu-rvu-ryti, viž dolu II. b.)

(mo-ju=:my-ju-myti; noju = nyju -nyti itd.
sutb rusizny.)

209

II. Glagoli, s samoglasbniceju raztm porasta-
jutb v neopredelit., prinimljuce a.

1. ) «: la-j-a-ti; la-j-u; tajati; kajati s§;
majati; bajati; vajati; hajati-nehati; krajati (kro¬
jiti); čajati; vlajati; grajati; šajati se itd.

(V češ. polb. luž. bez porastka.)

2. ) e:  se-j-a-ti, se-j-u; vejati; dejati; spe-
jati; zatejati rus.; smejati se; peti-pojati, grčjati il.

3. ) i : mijati-miti; vijati-viti.

4. ) n : čujati rus. - čuti (ilir. vyjati-vyti).
Bez porastka v češ. polb. i luž. I v nastoj. vre¬
meni pokrepkovaniji glagoli porastajutb v neopre-
delitelbnejemb:

a.  Viž gore B. I. a) ležati, rejati brejati.

b.  Viž gore B. I. b.) plovati, blevati-blbvati,
revati-rvati-rjuti; ščvati; snovati; plevati-plbvati-
pljuvat; žvati; klevati-klovati—kljuti; sovati; pbso-
vati; trovati; knovati-knuti polb.; zvati, ill, zovati
(iz zuti (sans. hu: z=h: voz lat. vehes, oxog,
sans. vahas; jaz-az ich Zend azem sans. aham;
jezero mille sloven. madj. %/A/cts; sans. sahasra).

Obrazec.

1. Glagoli s pokrepk^mb -vii v nastoj. vre¬
meni, sulb pravilbni n. pr.

Nastoj. vrem.  I. slov-u,

II. slov-e-š itd. §. 15. IV.

Neotlnčit.  I. slu-h,

II. slu itd. §. 15. II.

Pričest. nasl. vrem. dejat.  slov-y,

Priče st. prešedš. vrem. dejat.  I. slu-v,

II. slu-I.

(Zora jugoslavenska  iS-53.)

14

210

Povelit.  II. slov-i Ud. §. 15. I.

Nesvršit.  I. sIov-ea-h~sloveh,

II. sIov-ea-še=rsloveše §. 15. 3.
stradat,  slov-om,

slut, sl oven.

II. Glagoli na -ja  v I. lic. nastoj. vremene
n. pr.:

Nastoj. vreme  I. zna-ju; pi-ju,

II. zna-ješ; pi—ješ itd.

Neollač.  I. zna-h; pi-h,

II. zna; pi itd.

Prič^st. nastoj. vrem. dejat.  zna-je; pi-j?,

Pričest. preš. vrem. dej.  I. zna-v; pi-v,

II. zna-1; pi-1.

Povelit.  II. zna-j, pi-j itd. §. §. 13. I. 1.

Nesvršit.  I. zna-ah—znah; pi-jah,

U. zna-aše—znaše; pijaše itd.
strad.  zna-jem; pi-jera,

zna-n (znat); pi-t (pijen).

Uodaltk. Glagoli s samoglasbniceju raztrnb
imutb pričest. prešedš. vrem. stradat, a.  na -uješ
v II. lic.: an,  redce at,  a nikoli ajen  niže aven;
b.  na -ejes  v II. lic.; en  i et,  redce ejen ili
even; c.  na -iješ  v II. lic.: it,  i jen  i iven; d.
na -uješ  v II. lic.: ut, ujen  i uven ; i e.  na
-yješ  (rus. oješ ; inokda oves)  v II. lic. yt , yven
(yjen ?), 'bven.

d.  Nekoji glagoli porastajutb pomočijo d  (mo-
žetb byti zavedeni vsled dati-dadu-dadoh, litv.
dudu i dumi, d/dcopt ; sans. dadhami; deti-dčdu-de-
doh, litv. dedu i demi, r/Sijft«; sans. dadhami po
III. sans. glagolb. vrste; obače usugubljenije jestb

211

v da i de. Ali šemo idetb slovenb. s v II. i III.
lic. dvojstv. i v II. lic. množ., i d  v III. lic.
jedin. i množ. nastoječago vremene n pr.: jede-
jestb; lijede-lijetf.; hodista-hoditai spiste-stpite;
htedu-hotetb ild. ? i ilir. du §. 10.).

Ti sutb : V vbseh narečijih i-du - i-ti  ire
(sans. i; litv. ei-nu i ei-mi, lotv. e-mu; v neotl.
idoh itd. v prčšedš. sedi polb. - šel iz hoditi, y
krajinb. idl: naidl; v big. v nastoj. vršni. i bez
d : naeš, naet vmesto naideš: poeš vm. poideš
Ilir. Kolo V. 41. 52. 53., šego radi i ivati učešč.;
v sloven. Haluzah jem, ješ itd.=idem-ideš, po¬
jem, poješ=poidem, poideš); ja=je-da, jeti , ve¬
hi, okrepljeno iz idu-ili ; pravilbnyj neopredeli-
telbnyj vid jeti  jestb ješče v lužic. budu-byti
§. 15.

V srb. i ilir.  znadeš-znadoh ot znati; ima-
deš-imadoh ot imeti; moradoh ot morati deberej
htedoh ot hoteti; smedoh ot smeti; stadoh ot sta-
nuti; mbnedoh ot mbneti, kledob ot kleti.

V luž. smedža (sic) III. lic. množ. nastoj.
lic. audent i smedeh ot smeti.

e.  Nekteri glagoli prodlžujutb se i pomočiju
h : jedu-jeti=jehali-jahati viž d  t^kmo gore ; spe¬
hati, mahati, žehati, vihati-vehati, sluhali, ruhati-
ruti, dyhati-dyti, smehati se, žuhati-žuli ^svco, pu-
hati-pyhati, sans. pu; buhati-bunuti, čuhati-čuli,
gruhati - grunuti, plyhati-plyti, brjuhati-bljuti-blb-
vati itd,

Glagoli II. Yrsty s samoglasbničskyjim razumu
učeščajutb se, prinimljuče - vati , rčdce jati: po¬
znavati, prospe-vati, vyli-vati, razkrvvati itd.

14-

212

§. 17. III. Vrsta.

Ta vrsta §. 9. k glagolb. razovi pridenetb
-neš-mti  i oslabitb korentnuju samoglasnicu §. 7.
Nekteri glagoli, v siju vrstu postavljeni, lbze svoj
raz otbijutb:

a. b, CD, P, OO -  gybu-gy-nuti, (škrofsti
=škro-nuti) , usbnuti-s^pati, prilbimti- lepiti itd.

b. d, t:  predu-prenuti; rus. glenuti-gledati;
ilir. pa-nuti - padu; luž. kra-nuti - kradu ; venuti-
vedu; vr-niiti- vratiti itd.

Ješče udobbneje v st  i zd:  svisnuti-svistati;
zviznuti-zvizdati.

c. g , (h), (k ): rus. te-nuti=tegnuti; dvi-
nuti=dvignuti.

Ješče udobbneje g  i (k)  v zg  i sk:  bryz-
nuti=bryzgati; tis-nuti=tiskati. No bukve: č, š,
šd, ž, d, ž premenetb se pred »uči v svoje prvo-
nacelbnyje §. 4.

Glagoli toje vrsty, s suglasbniceju v razu, v
prešedšijih vremenih nu radi otmedutb, v njete-
romb slučaji padutb vbSbma v II. vrstu: tegnuti-
tegl=tegnul; potegniih=potegoh §. 16. I. 4.);
razšinuti-razšibl-razšiboh itd.

Obrazbc.

Nasloj. vrem.  I. teg-n-u

II. teg-n-e-š itd. §. 15. IV.

Neotluč.  I. teg-nu-h.

II. teg-nu itd. §. 15. II. a.)

Pričesk nastoj. vrem. dejal.  leg-n-y.

213

Pričest. prešedš. vrem. dejat.  I. teg-nu-v,

II. teg-nu-1.

Povclit , teg-ni itd. §. 12. I.

Nesvrš.  I. teg-n-ea-h=tegneh,

II. teg-n-ea-še §. 15. III.

Strad.  teg-nom,

teg-nu-t, teg-nen (tegnet pols. te¬
ženj, teg-noven.

Učeščanije.  Ili otbijetb se -mti,  korenbnaja
samoglastnica okrepitb se §. 7. i pristavitb se ati
ili vati:  mbgnuti-migati; rinuti-rivati; ili korenb-
naja samoglasbnica ostanetb nepremenjena, a -mti
prodlžitb se v -novati:  minuti-minovati, povinuti
se-povinovati se; kosnuti se-kosnovati se=ka-
sati se.

§. 18. IV. Vrsta.

Si vrsta §. 9. -is-eti  razpadetb v tri panogy:
namet^k -iš  stavitb ju v V., ati eti  v VIII. i ati
v VI. vrstu; inače jestb dvoja obrazu H. is-eti
imatb li glagol tvrd, i B. iš-ati,  ašče li imatb
glagol mekT.k raz §. 2. Šemo idutb t^čiju prvo-
načelbniji glagoli, nekteri rivajutb se inokde v VIII.
vrstu a s V. vrstoju jim jestb obrazovanije t^kmo
slučajno.

Obrazne.

A.  vel-eti. B.  bež-ati.

Nasloječ. vrem.

Jedinb. I. lic. A.  vel-j-u, B.  bež-u,

II. vel-i-š, bež-i-š,

III. vel-i-tb, bež-i-tb itd.,

214

Dvoj. I. vel-i-va|e,
II. III. vel-i-ta|e,
Množ. I. vel-i-my(y),

II. vel-i-te,

III. vel-e-tb.

Povelitelb.

Jedin.

Dvoj.

Množ.

II. III. lic. A.  vel-i, B.  bež-i,

I. vel-i-va|e, bež-i-vajd,

II. III. vel-i-ta|e, beži-ta itd.

I. vel-i-my

II. III. vel-i-te §. 13. f. *

Neollučitelb.

A.  I. vel-e-h, B.  bčž-a-h,

II. vel-e itd. bež-a §. 15. II. a.)

Nesvršitelb.

A.  I. vel-ea-h=veleh-veljah, B.  beza-ah, bežah.
II. vel-ea-še itd. §. 15. II. a.)

Pričesl. nastoj. dejat. A.  vel-e, B.  bež-e.

Prič. presedi, dejat.  I. vel-e-v, bež-a-v,

II. vel-el. bež-a-1.

stradat. A.  vel-im B.  bžž-im,

vel-e-n(t) bžž-a-n.

V I. lic. nastoj. vrem; čin^tb s§ v glagolb.
razu pomekčanija po §. 3. II. n. pr.:

a.  d-ž; t-6: vižu-vidiš; leda-letiš;

b.  c-č; s-š; z-ž: šču-ščiš-scati; višu-visiš;

c . b-blj; f-flj; v-vlj: svrblju-svrbeti; trplju-
trpeti;

215

d.  n, 1, r priimulb tekmo j: mbnju-mbneti;
polju-poleti; gorju-goreti;

e.  j, d, šd, š, ž, žž pako j požrutB: boj-u
se; teč-u - tečati.

No g, h, k jesutb nevzmožny.

Glagoli seje vrsty učešdajufb se: 1.  preme-
nitb s? -eti  v -ati  i korenbnaja samoglastnica
okrepitb: letati-leteti; vidati-videti; gledati-gledeti;
uvezati-vezeti; prekypati-kypeli; ogarati-goreti;
razpalati-poleti; 2.  pristavilb li se k osnove -vati:
velevati-veleti; stavati-stati; obavati se-bati se;
poležavati, zadržavati, i 3.  ašde ž, žž, š, sc; d
v g, zg, zd; v h, sk, st; i v k preidutb: legati—
ležati; bryzgati-bryžžali; zvizdati-zvižžati; dyhati-
dyšati; liskati-tišcati; svistati-svišcati; tykati-tečati.

Nektera narečija tišcetb siji) vrsta v našu
Vlil., a vzp^tb ina tu v našu IV. Obcijimb pra-
vitemb budi: prvonad^.Ibiivji glagoli idutb v IV.
proizvodbniji že v VIII. vrstu.

Dodatbk. V III. lic. množ. nastoj, vremene
jestb teciju -e-č, a nikoliže -j§: ( ft  ili a , a ne m
ili io), » v pricest. nastoj. vrem. dejat. -?, a ni¬
koliže -j§: vel-^stb, vol-f ubo, viz Dodatek k
§. 19. V toju slučaju drbitb sama §byti: i.  za-
nježe stojitb vmesto in,  a ne jin  §. 10. vel-in-ti
=vel-in-tb ubo; a in  jestb =$ §. 1. 12.  ru-
kopisove govorita: Ostrom. nenavid^tb Luk. VI.
22. zr§ Luk. IX. 82. Cod. Suprasl. sed^šte 95.
vel^štem 352. videšte 383. llomil in ram sedeštu
6. Saz. Em evang. ot Hank. uzr^tb 55. sed^ščiji
51. badeščaje 3. itd. ja ili je jest rusizna.

216

§. 19. V. Vrsta.

-iš-iti  §. 9. V toj vrste sutb pomekčanb-
skyje premeny 1.  v I. lic. nastoj. vrem.; 2.  v
nesvršitelbnejemb; 3.  v I. pričestiji prešedš. vrem.
dejat., otvržetb li v  v iv  i w, v  pričestiji prešedš.
vrem. stradat, tbkmo jaky gore v §. 18. a.)-e.)
i §. 3. I Sbde nestb-giti-hiti-kiti.

Obrazbc: hvalili-tajiti.

Nastoj. vrem.  I. hval-j-u; laj-u,

II. hval-i-š; taj-i-š itd. viž

velju i bežu §.18.

Neolluč.  I. hval-i-k; taj-i-h,

II. hval-i; taj-i itd. §. 15. II. a.)
Prič^st. nastoj. dejat.  hval-e ; taj-e.
Pričest. prešedš. dejat.  I. hval-iv i hvalb;
taj-iv i taj,

II. hval-il; taj-il.

Poveliteh.  II. III. hval-i; taj-i itd. §. 13.
f.) §. 18.

Nesvršil.  I. hval-jaa-h=hvaljah; taj-aah,

II. hval-jaa-še itd. §. 15. III.
stradat,  hval-i-m; taj-i-m,
hval-jen; taj-en.

I v sej vrste jestb v III. 1. množ. nastoj.
vrem. -elb:  hval-e-tb, a ne hval-je-tb, i v pri¬
čestiji nastoj. dejat. e: hval-e a ne hval-je viž
Dodatek k §. 18. Prikiadove iz veth rokopisov:
Ostrom. ponosetb Luk. IV. 22. izgonešča Mark.
IX. 38. Cod. Suprasl. proslavite 3. postešte 9.

217

moleštem 408. hvalešte 95. Ostrog, pal^šč Hebr.
I. 7. Horni!, in ram. vesele se 4. bede se 4. ve-
seletb se 2. Vit. Sanct. tvoreštii 9. Krot^j 9. tvo-
rej 11. othode 19. vodeštiim 20. Sazav. Em.
evang. izgonetb 3. nasytetb 9. hvalešči 19. sla-
vešče i hvalešče 21. Viž i v narečijih §. 10.

Glagoli seje vrsty učešcajatb se 1.  ašče
pridastb s? -vati:  hodivati-hvalivati; 2.  korenb-
naja samoglasbnica okrepitb se v §§. 6. 7., i
pristavitb se ati  k osnove ti.kmo s premenami,
jakože gore v I. lici nastoj. vrem. itd. po §. 3.
i §. 18. a.)-e.): hoditi-prčhažati; vesiti-obešati;
topiti-otapljati itd. tako uč^ščaniji glagoli spreza-
jut se blagoglasija radi po VII. redce po IX.
vrste. I 3.  ašče li žiti-šiti—čili-žziti i ščiti prvo-
načeh>nyjih glagol premenitb se na -gati-hati-kati-
zgati-skati, i tu korenbnaja okrepitb s^: ložiti-
lagati; bušiti-buhati; skočiti-skakati; družžiti-dru-
zgati; lbze sprezajut se s premenami v razu §.
3. po VI. vrste.

(Nekoji v učeščaniji razu pravilbne ne pre¬
menah: lomiti-lamati; stupiti-shipati; lupiti-lupati;
hopiti-hapati; hvaliti-hvatati; hytiti-hytati; koriti—
karati; lapiti-lapati; smotriti-smatrati; čes. patriti-
patrati; ghiti-gltati; kusiti-kusati itd. Kažetb se jim
prvonačelije v III. vrste?)

§. 20. VI. Vrsta.

Raz: ješ-ati.  Si vrsta jestb, byh reki. uče-
ščatjaja Vbsem drugyjim, a osobb prvyjim petim.
Jakože IV. vrsta ot Vlil., tako različajetb se ta
VI. ot VII. vrsty; nebo i VI. vrsta ohapijetb

218

prvonačelnyje glagoly; lučitb se i ot II. vrsty
A. II. i B. II.; onde bo jesti, j : zna-j-e-š, liješ
itd. zejavica, a Sbdč jest j ; glagol-j-e-š, samema
raztrni. toje vrsty, iz aja  sans. X. vrsty, prvuju
a  v aja  vypušč; vypušč; no j  stojitb li nepo-
sršdbstvbno pred suglasbniceju, ju pomekčajetb po
§. 3. i §. 18. a.)-e.). glod-aj-e-š=glod-j-eš, i
se jestb, preidefb li j  §. 2. v ž=sb=bu=be, ili
ne. glož-eš i glagol-j-eš. Viž §. 9.

Obrazne, glagol-ati; maz-ati.

Nastoj. vrem.  I. glagoi-j-u; maž-u,

II. glagol-j-e-š; maž-e-š itd.
množ. III. glagol-j-u-tb; maž-u-tb.

Neoihč.  I. glagol-a-h; maz-a-h,

II. glagol-a; maža §. 15. II. a.)

Privest, nastoj. dejat.  glagol-je; maž-e.

Priče st. preš. dej.  I. glagol-a-v; maz-a-v,
II. glagol-a-1; maz-a-1.

Povelitelh.  II. III. giagol-j-i; maž-i.

Dvoj. 1. glagol-j-a-va; maž-ava itd.

Tako pravilbne §. 13. I. 1.) d.); obače i
jakože hvali §. 19. Novoblg. piš-e-te.

Nesvršit.  I. glagol-aa-h = lah; mazaah=
mažah,

II. glagol-aaše==laše itd. §.15. III.
strad.  glagol-j-e-m; maž-e-m,
glagol-a-n; maz-a-n.

Glagol na čati, šati, žati, šdati, žžati, dati,
žati, pravilbne mesto v sej vrste, no pače taci,
proizšedšiji iz V. vrsty sprezajufb se po VII. vrste.

Pomeni §. 19. o učeščaniji.

219

Glagoli toje vrsty učeščajutb še: i. okrepite
li se korenbnaja samoglasbnica: kopali-prekapati;
2 .  ušče pristavite se -vati  VII. vrstv, ili tikmo
k razovi -ovali  IX. vrsly v oboju slučaju bez
okrepljenija v koreni; n. pr. prekopavali - preko-
povati, obade i prekapovati.

§. 21. VII. Vrsta.

Raz: aješ-ati.  Si vrsla obnimljet sobbstvbno
proizvodbiiyje glago!y, pomagajetb pako i nekoli¬
ko učeščanyjih prvonačelbnyjih iz VI. vrsty bla-
goglasija radi sprezati; viž i §. 19. i §. 9. Si
vrsta različajetb se ot II. vrsty A. I. 6.) a.) i II.
1.) i B. I. 1.) i II., ibo a  v ajes-ati  toje vrsty
nestb korenbna, niže okrepkovana, niže blago-
glasbna, no b-bliraa osnovbna.

Obraz.

Nastoj. vrem.  I. del-a-ju

II ‘dčl-a-j-e-š itd.

Neotfač.  I. del-a-k,

II. del-a. itd. §. 15. II. a.)

Privest, nastoj. dejat. :  del-a-j-e.

Pričest. presedš. dejat.  I. del-a-v

II. del-a-1.

Povelitelb.  II. III. del-a-j,

Dvoj. I. del-a-j-va|e;

II. III. del-a—j-ta|e.

Množ. I. del-a-j-my(m),

II. III. del-a-j-te §. 13. 1. 1.

Nesvrš.  1. del-aa-h=del-ah

II. del-aa-še=delaše §. 15. III.

220

Nesv. stradat,  del-a-j-e-m,
del-a-n.

(V povelit. byst pravilbne bylo: del-a-j-i;
del-a-j-a-va, a semu neslb sledu, §. 10. II.; za
povelitelbnyj byst možetb byti, sb predlgyj vid
nesposobbn byl; sravbnaj v narečijih: plet’te, hod’te.)

Po semu obrazu sprezajiitb se učeščanija na
-vali  iz vbseh vrst.

Podobljenija radi olpade j  v aješ  i e  pre¬
meni se v a—aa—a  n. pr. Ostrom. imaam Luk.
III. 8, imaate Matth. XXII. 39. Joan. XXI. 5. =
imam, imate i simb putbmb byst v vbseh zapadb-
nyjih narečijih am-as  §. 10. I.; no imamb spre-
zajetb se sice : imamb-imaš-atb; imava|e, ata J e ;
imamy(m), ate, imutb, pričest. nast. dej. imy; vbse
ino ot neopredelit. im-eti viž §. 22. Učeščanije
tvoritb se pristavljenijemb vati  k osnove: obdelavati.

§. 22. VIII. Vrsta.

Raz -eješ-eln ajes-ali  §. 9. Si vrsta de-
litb se v dve otrasli na -eti  i -ati  ceča svojego
tvrdago ili mekkago razu §.4.2.), jaky jeje uži-
ka IV. vrsta §. 18. Prvaja otraslb A. eješ-eti
sprezajetb se jakože II. vrsta s samoglasbničsky-
jim razbm, i drugaja B. -aješ-ati  tbkmo jaky VII.
vrsta §.21

Obrazbc: umeti, vetšati.

Nastoj. vrem.  I. A.  um-e-j-u; B.  vetš-a-j-u,

II. um-e-j-e-š vetš-a-j-eš itd.

Neollač.  I. A.  um-e-h, B.  vetš-a-h,

II. um-e; vetš-aitd. §. 15.II. a.)

221

Prič. nast. dejat.  um-e-j-e; vetš-a-j-e.

Prič. preseds. dej.  I. um-e-v; vetš-a-v,

II. um-e-1; vetš-a-1.

Povelit.  II. III. um-e-j; vetš-a-j itd. §.21.

Nesvrsit.  I. um-e-ah=umeh; vetš-aa-h=šah,
II. um-ea-še itd. §. 15. III.

Stradat,  um-e-j-e-m; vetš-ajera,
um-e-t(n); vetš-a-t(n).

Tako sprezajut se A.:  slabeti, bledeti, mt-
dleti, nemeti, črveneti, gorjupefi, Iyseti, giisteti,
odpraveti itd. i B.  dičati, težati, krepčati, glušati,
ubožati itd. šemo spadajutb i priravnitelbniji: lep¬
šati, kreplbšati, bogatšati, mudrejšati itd.

Siju vrstu Čehove i Jugoslavene v IV. vrstu
vzvračajutu, a Hrvatije sprezajutb n. pr. slabemb-
slabeš itd. jaky delamb-delaš. Povtorju šemo idutb
Hkrno samo proizvodbniji, bi.hma ubo srčdbniji i
načinatelbniji; učeščajutb se, pristavitbli se -vati:
razumevati.

§. 23. IX. Vrsta.

Raz: ujes-ovati  §. 9. byh myslil vmesto
-uti  po §. 16. B. I. n. pr. kuju-kovati, jaky la-
ati=lajati ;  se-ali=sejati; a glagoli seje vrsty sutb
jakože oni VII. i VIII. vrsty proizvodbni i vbSbma
v male mere učeščani iz drugyjih vrst; jestb ubo
uj-ov  prisbnoju otrasliju iz sans. X. glagolb. vrsty
aj-.  jetera pri nas v aj  §. 21.; v uj  Sbde; r j
§. 20, i v i  §. 19. bujno živetb; a, u, i  pako
jesutb jedbnako prvotbny bukve §. 6., priravbnaj
sklanskyje vrsty itd.

222

Sprezanije koletb se na dvoje: -uješ  spre-
zajetb se jaky VII. i VIII. vrsta: -ovali  pako
jakože VII. vrsty drugaja polovina.

Obrazbc: kupovati, vojevati.

Nasloj. vrem.  I. kup-u-j-u; voj-u-j-u,

II. kup-u-j-e-š; voj-u-j-e-š,
Neothč.  I. kup-ov-a-h; voj-ev-a-h,

II. kup-ov-a; voj-e-va §. 15. II. a.)
Pričest. nastoj. dejat.  kup-u-j-e; voj-uj-e.
Privest, prešedš. dejat.  I. kupovav; vojevav,

II. kupoval; vojeval.
Povelit.  II. III. kup-u-j; voj-uj.

Dvoj. I. kup-u-j-vaje itd. §§. 21. 22.
Nesvrš.  I. kupovaah=vah; vojevaah^vdh,

II. kupovaaše itd. §. 15. III.
strad.  kupujem; vojujem,
kupovan; vojevan.

(V nektereh narečijih nahažajetb se i nastoj.
vreme: kupovam-vaš i kupuvljem-vlješ; neoprd-
delit. na uvali  i ovati i bvali: občdvati, vero¬
vati, splnbvati; v big. i sborvet=sborujetb, jaky
krvet=kryjetb krovetb-krovetb itd.)

Si vrsta učeščajetb se pridanijem-vati: pre-
kupovati.

§. 24. Spregy.

I. Pravilbnyji glagoli.

Za pravilbnyje glago!y dovlejutb sledujueeje
tri spregy:

I. A.  Nes-eš nes-ti; B.  Teg-neš leg-nu-ti:
povelit. e.

223

II. C.  Bi-ješ biti; D.  Glagol-j*eš glagol-a-
ti: aješ-ati; eješ-eti; uješ-ovati; povel. i-j—ja.

III. E.  Vel—i-š vel-e-ti; F.  Hval-i-š hval-
i-ti: povelit. i. ili

I. Nes-eš nes-ti: neš-nii-ti; eš-ati: eš-eti.
Povel. e.

II. Glagol-ješ glagol-a-ti: ješ-ti; aješ-ati;
eješ-eti ; uješ-ovati. Povelit. i, j (ja),

III. Hval-i-š hval-i—ti: iš-eti; iš-ati. Povel. i.

Pomeni §. 13. ježe jesta nastojeceje vreme

i neoprčdeliteli>nyj vid iztočniktmb vbse glagolb-
skyje proizvodiminy sireč vbsego, ježe iz njeju
proizvazajetb se.

II. Nepravilbniji glagoli.

1. Jesmb, vemb, damb, jemb, (videti) §. 15.

2. Idu-iti; jedii-iti; jedu-jeti §. 16. B. II. d.)

3. Hoču-hoteti i splju-spati k §. 18. Hoču
(hču-cii) sprezajetb se: hoč-etb; hod-eva|e;
etaje: hoc-e-my(m), ete; hotetb i hočutb, pričest.
nasloj. dejat. hote, strad, hotim; ilir. viž §. 15.;
i splju-spiš itd.

4. Imamb-imeti §. 21.

Pregled vbseh vrst:

I. Jesnrb-jesmb; II. Nesti-biti; III. Tegnuli-
rinuli; IV. Veleti, bežati; V. Hvaliti-tajiti; VI.
Glagolati, mazali; VII. Delati; VIII. Umeniti, vet-
sati; IX. Kupovati, vojevati,

224

Glagolbsci izrazove i kratice.

Big. - blgartskj.
buky litera.
češ. - češsky.
činitelbnyj - transitivus.

Dčjatelnyj - activus.
dejepričestiji - participium.
dvojglasbnica - diphtongus.
dvojstvbnyj - dualis.
dostigatelbnyj - supinum.

Grlbnica - gutturalis.
grč. - grčsky.
got. - gotbsky.

11. - ilirbsky.

jedinb. - jedinbstvenyj singularis,
jugoslav. - jugoslavenbsky.

Lat. - latinbsky.

lic. - lice-osoba persona.

litv. - litvanbsky.

lotv. - lotvišsky.

luž. - lužičsky.

Množ. - množstvbnyj pluralis.

Način - modus.

načinitelbnyj - inchoativus.

namel-bk - suffixum.

n. pr. - na priklad.

nastoj. - nastoječeje vreme praesens.

nesvršit. - nesvršitelbnyj imperfectivus.

nesvršitelbnoje vr. - imperfectum.

neopredčlitelbnyj - infinitivus.

neotlučitelbnoje vreme - aoristus.

Obraz - paradigma forma.

okrepile - okrepljenije samoglasbnice, sans.

opakovateh.nyj - učeščaleli>nyj.

osnova - thema.

otnositelnyj - reflexivus, reciprocus.
Podobljenije - assimilatio.
podstatbnyj - subslanlivus.
pogoditeltnyj - uslovnyj.
poimenovalelbnyj - denominalivus.
pominutelnyj - momentaneus.
posilT.lt - okrepbk.
posnematelT.nyj - onomatopoeticus.
polb. - polbsky.
povelitelbnyj - imperativus.
povratitelbnyj - otnositelbnyj.
prakr. - prakrit, narečije sanskrilbskago.
predlog - praeposilio.
prestupitelbnyj - transgressivus.
prešedš. - prešedšeje vreme praelerilum.
prič^st. - prič^stije participium.
pričinjatelbnyj - causalis.
proizvodbnyj - derivalns.
prvonačelbnyj - primilivus, originalis.
prvotbnyj - idem.

Raz (obraz-izraz) - typus, eharacler
Samoglasbniea - vocalis.
sans. - sanskritbsky.
slovenb. - slovenbsky.
slog - syllaba, thema, radix.
srčd. - sredbnyj medius, nenler.
suglasbnica - consonans.
staroslav. - slaroslavenbsky.

(Zora jugoslavenska 1853.)

15

220

Strad. - sti adatelbnyj passivus,
svršiielbnyj - perfectivus.
sykavica - sybilans.

Trajalelbnyj - durativus.

Učeščatelbnyj - frequentativus.
uravbnitelbnyj - comparativus.
uslovbnyj - conditionalis.

Vezbnica - vocalis copula.
vid - forma, modus, paradigma,
vr. - vrčme tempus.
vrsta - classis, ordo.

Zejavica - digamma: j, h, v.
zend - naržčije sanskritbskago.

Ženb. - žensbskyj fernin.

V duhu vsajemmosti  Cafov.

SLAVA!

I.

Dne 2. Decembra 1848.

Grom i mlnja, tresk za treskom
Zemlja zeva, nebo plače,

Morje udara groznim pleskom,
Val za valom vse to jače,

Da se sliši urnebes.

Plaho divji prizor gleda,
Usrčd burje mornar smeli,
Težja raste težka beda —
Još daleko den je beli
U polnoc'noj »trahoc'i.

Angjel božji, vestnik srec'e
Z visokih nebes zasviti;
Svoje sbira, kuda  krec'e
Mladi vojno, car č e s t i t i,
Te se »pasi dom i rod.

227

II.

Dne 18. Febraara 1853.

Slava brodi lehkim krilom
I po kopnom i po morju,
Krfpkom narod budi šilom —
Slnce plavo pro obzorju,

Te nain radja novi dcn

LOpa naša domovina,

Majko draga, ljubo mila,

Budi zdrava — eto sina —

Da bi srečna, slavna bila
Austrijo prerodjena! —

tirom zatutnji, rnlnje strtSla
Ha! zablisne; te udara —

Nod nam prfeti-ali stiti

Božja ruka, vdrnost čara
Od napasti vragove

III.

Dne?? 18  ? ?

„Svemu svžlu svitje zora,

Kod Balkana nčma dana;
llsržd gorcžh suzah mora
Gori, gori ljuta rana,

Koju robstvo zadade.“

Tak lelede džtca tužna
Usrdd mutne, mrki e tmlne;

Turčin guli golog’ sužna,

Dok mu glada nepogine
U sobstvenoj otčini. —

Dvakrat dvdsto godin zgine,

Stambul stari se pretvori;

Slnce sre<£e opet sine,

Polomžsec se obori —

Slava Tebe  dopade.

Oiujka 1853. Radotlav Rating.

15 *

/

228

KAZALO.

Strana

Uvod.. ; v. 5

Pametar . ... , ...13

Slavjanska azbuka . . . ;.. , 20

Uvod v slovnicu vseslavenskuju .   23

O volšebnicah.  45

Začetek Pole v Istri.47

Nikaj o Apolini ili Belini.48

B/iirapcKa /fbBoftKa.50

CpOch-e napo/tHe njecMe.53

Želja za otroškimi lčti . ; .  58

O slovesu.59

Na bojišču.»v.61

Tožbe ljube.63

Dvč rožici.64

Na grobu Prešerna . . . ;. 65

Nadahnutje.C '« n .66

Zapad slnca.68

Dvoje slnce . . . •.69

Karanje.—

Za god Radeckoga .....  V.70

U Radecky-pametar ..............  71

Domovina.. . •• 9 .'.—

U tudjini.   72

Moj rod.*.73

Lepir

74

Zvčstost.   75

Najlčpši den. 70

Moja nadčja .......  t :.76

Najblaženije čuvstvo.      77

Na razstanku.,.78

Moleča ........  ..79

Ciril i Metod.80

Narodnost i vira.101

Tvčrdislav.113

Rozmanova Lenčica.128

Prorokha
Miloiinke
Plamice .

IpTHita o Bcepycsoj itapeaHiib
O glagoljeh od Cafova .

Slava . . .





'


.



• .

■ . ;

■


■ -V. . - ■ . ■





■




'

,

■








■■


_ .