SLOVENSKI LIST
CORREO ARGENTINO TARIFA REDUCIDA Concesión 1551		1 Periódico de la Colectividad Yugoeslava Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 032878.	NAROČNINA: Za Ameriko in za celo leto 5 arg. 6.—; sa pol leta 3.50. Za druge dežele 2.50 USA-Dolarjev.
Dirección y Administración: GR AI*, OESAR DjlAZ 1657, U. T. 59 - 3667 - Bs. Aires. .		1 AÑO (Leto) XI. BUENOS AIRES, 2 DE FEBRERO (FEBRUARJA) DE 1940 Núm. (štev.) 154	POSAMEZEN IZVOD: 10 ctvs.
Izseljenska politika
Izseljenci sé zelo radi ukvarjamo tudi s politiko. Natančno vemo na primer, kaj bi morali napraviti v Jugoslaviji, kako bo napravila Rusija, itd. Le tega nikoli ne vemo, kaj bi morali napraviti mi sami. v To je naša fatalna napaka: spuščati se v nam neznane okoliščine, ki jih ne poznamo ali pa premalo, da bi megli o njih izreči pravilno sodbo. Po drugi strani pa to ne spada posredno v naše področje.
Sicer nam je že nekako v krvi, da vidimo najraje napake pri drugih, medtem ko jih pri sebi ne opazimo. Za kakršnekoli nesreče ali neuspehe najraje zvračamo krivdo na druge.
Slovenci zelo radi govorimo in pišemo o slogi, a smo sami zelo daleč °d tega. Hoteli bi objeti cel svet; svojemu naj bližnjemu pa smo nevo-sljivi ali ga celo sovražimo.
Čudimo se na primer, kako da ni notranje sloge v Jugoslaviji, dalje Bied balkanskimi narodi ali vsaj med slovanskimi; sami se pa niti med društvi ne moremo zediniti. Nerazumljivo je nekaj pričakovati drugod, česar med nami ne čutimo potrebe !
Naše izseljensko kulturno, social-politično in gospodarsko polje ^ v Jugoslaviji, ne v Rusiji in ne kje drugje v Evropi ali morda celo vAfriki, marveč tu pri nas v Južni Ameriki. Najprej moramo rešiti nase izseljensko vprašanje, šele potem bomo lahko govorili tudi o drugih.
če si ne bomo našega izseljenskega vprašanja znali sami rešiti, nam ga tudi drugi ne bodo. Kakor ne moremo mi vplivati na razmere izven našega območja, tako nam ne morejo od zunaj veliko pomagati in na-Sega položaja izboljšati.
O tem ste najbolje prepričani, bo-^si društva ali posamezniki. Vse kaj imate, ste si morali sami pripra-^ti. Imeli pa bi lahko še marsikaj če bi bolje znali izrabiti vse pri-
bke.
Izseljenci nimamo enotnega kulturnega, socialnega in gospodarskega programa. Imeli pa ga bomo, če Pride do Zveze. Volja do tega je ve-
in splošna, seveda, če ne bodo,
lika
kakor navadno pri Slovencih, pregado vali malenkostni predsodki.
r®dsednik gospodarskega društva v Villi Devoto je dejal na zadnjem ^Stanku, da Slovenci zato ne more-0 imeti ničesar večjega in skupnega. ker smo pač Slovenci. Mož je ze-® pravilno povedal, vsaj do zdaj. Parno pa, da bo tudi med nami
fágala razsodnost nad malenkostmi.
r JZseljenci moramo torej najprej siti naše izseljensko vprašanje, še-® P®tem pa bomo lahko dajali na-,o<lila in nauke tudi drugim. Vpra-s nje Pa moramo rešiti totalno in ne se^10 parcialno- Nepotrebno bi bilo v ®aJ naštevati vse potrebe, ker jih ® ali manj vsi poznamo in razume-Ve.'.a bi se s pričetim delom le še Šal°Je potrebe pokazale, ki bi prina-rist- Tn°rda sedaJ komaJ slutenih ko-
* celoti in posameznikom. mu malekostno bi se morda koči no 0' j® roJak ali doraščajo-je t Hdenič brez zaposlitve. Vendar 2a samo to ogromnega pomena seln ične8'a in celoto, če se brezpo-ga fi83, poina8'a napraviti koristnejši«* človeške družbe. Je pa še sploš dru§'ih vprašanj kakor šola, *la fzobrazba, vzajemna pomoč, in zasebna gospodarska iai-nost Va' ^ íe e<iina pot v neodvis-
T ® resnični napredek, ste y P°iagamo na srce vsem, ki bično St^nu nepristransko in nese-íiosti V • °.r!st naše izseljenske skup-bok0 lnisliti. da o tem resno in glo-dv0mafmišljate- prišli boste brez ka, ,ja . 0 edino pametnega zaključ-Je Zveza vseh naših izseljen-
Zmes evropske politike "
GOVOR HOLANDSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA — PRITISK NEMČIJE — HITLERJEV GOVOR, V KATEREM JE PONOVNO OŽIGOSAL ANGLIJO IN FRANCIJO -- PRIČETEK ZBOROVANJA V BEOGRADU
Potem, ko je časopisje nevtralnih držav kategorično nastopilo proti nameram Angležev, da bi svojo nevtralnost spremenili v bojno razpoloženje proti Nemčiji in Rusiji, je ho-landski zunanji minister Kleffens popolnoma potrdil njih mnenje. V dolgem govoru, ki ga je imel v senatu, je povdaril zunanje politično stališče Holandije, ki je stroga nevtralnost. Čemu bi silili v vojno, ko jo nismo sprožili. Pripravljeni smo sicer našo neodvisnost z orožjem v roki braniti, a če nas v miru pustijo, ne bomo izzivali nikogar.
S stališčem Holandske se seveda tudi Belgija popolnoma strinja.
V Londonu in Parizu pravilno u-gotavljajo, da je Dansko, Holand-sko in Belgijsko nevtralno stališče izsiljeno od Nemčije. Ko so namreč v Berlinu doznali, da nameravajo Angleži pritegniti v svoj krog tudi nevtralne države, posebno Holand-sko in Belgijo, so takoj poslali na njih meje veliko oboroženo armado, diplomatom v omenjenih državah pa so brezdvoma dali zaeno natančna navodila glede nemške namere, če se bodo vdali pritisku zveznih velesil. Ker pa so doslej Nemci še vse grožnje uresničili, medtem ko so obljube Angležev ostale samo obljube, jim ni bilo težko zagroziti tudi drugim ter doseči povoljen uspeh.
Angleži priznavajo, da imajo zelo težko stališče napram nevtralnim državam. Hoteli bi preiskati vse tuje parnike, če morda ne vozijo blago Nemčiji, kar pa se posebno Italiji in Japonski zdi za malo. Zato so tudi Japonci pričeli v svojih vodah ovirati angleški pomorski promet.
Te dni "pa se je spet okorajžil Hit-
Bolgarski ministrski predsednik dr. Kjoseivanov
ler ter bral ostre levite Angležem. Napadel je ponovno angleško demokracijo, ki da jo Nemci zase odklanjajo, ker nimajo namena postati kaka angleška kolonija. Ponovno je ožigosal versaljski pakt in Društvo narodov, ki da ni služilo občemu namenu narodov. Nemčija je protestirala, je nadaljeval Hitler, a brez uspeha. Ko nismo imeli nobenega upanja več, smo ustanovili narodno-socialistično stranko. Nekaj je bilo treba napraviti. So bili tudi, ki so verjeli v demokratično mednarodno pravo, a smo končno prišli do prepričanja, da si moramo le sami pomagati in ustvariti pravico. Verjeti mora ves narod v svojo lastno moč in inteligenco.
Če bi bili Čehi in Poljaki hoteli poslušati nemške nasvete in ponudbe za razgovor, bi se brezdvoma zadeva drugače končala, a so nasedli Angliji in Franciji. Glede Cham-1 berlainovega govora likvidiranja vojne, je Hitler sarkastično dejal: Angleži so se vedno borili za Boga in nikoli za materjalne koristi. Anglija, je nadaljeval Hitler, ni hotela biti nikoli sama, v borbi za Gospoda, vedno je prosila tudi druge naj jo spremljajo. Anglija je zasledovala izključno materjalnih koristi, četudi jih je skušala skrivati za razne ideale. Chamberlain hodi z biblio v roki, in se mi zdi, kakor hudič, ki išče ubogo dušo.
Hitler je dejal, da je Nemčija močna in oborožena kakor še ni bila nikoli. Angleži da naj se nikar ne bojijo, da jim bo morda zmanjkalo vojnih križark in rušilcev ter drugega orožja in živeža. Z vsem so v Nemčiji dobro preskrbljeni.
Stališče med Nemčijo in Italijo, je dejal Hitler, je neizpremenjeno. In tudi z Rusijo, da je Nemčija ži-
vela stoletja v dobrih odnošajih, čemu ne bi živela tudi sedaj in še nadalje. Sicer pa da je on dosegel samo ono z Rusijo, kar so na račun Nemčije nameravali drugi.
Nemško časopisje je še posebej povdarilo, da je zastonj prizadevanje, da bi bila Nemčija premagana in razdeljena, s kakršno idejo se ukvarjajo v Parizu in Londonu. Menda se angleški in francoski državniki res ukvarjajo s podobno idejo tudi glede Rusije. Pri tem se človek nehote spomni basni o mišjem zborovanju, na katerem je bilo sklenjeno, da se obesi mački zvonec na vrat. Vsi zborovalci so bili navdušeni, a ko je predsednik pozval navzoče, kdo se za to delo prostovoljno izreče, ni bilo nikogar.
Francoski ministrski predsednik je mnenja, da so Francozi lahko iz-nenadeni od strani Nemčije z bliskovito vojno, kakor na Poljskem. Za taka iznenadenja da so v Franciji dobro pripravljeni in jih še posebej varuje Maginotova črta.
Nemška letala in podmorniki stalno napadajo in potapljajo angleške trgovske parnike, vendar so tudi Angleži zelo aktivni v protiborbi.
Glavna pozornost diplomatov in politične javnosti pa je ta čas obrnjena na Balkan, v Beograd.
V prestoliei Jugoslavije se prične danes veliko zborovanje balkanskih in podonavskih držav. Na to zborovanje pritiskajo s svojimi vplivi in morda tudi grožnjami, po eni strani Italija, po drugi Anglija in Francija, ter po tretji strani Nemčija in Rusija. Kako se bo balkanskim državnikom posrečilo rešiti iz te zagate, da bo volk sit in koza cela, je res težko vprašanje, A je upati, da bo-
Grški ministr. predsednik Metaxa
Georgi Gafencu, romunski zunanji \ minister
do jugoslovanski državniki, ki bodo brezdvoma imeli važno besedo in ki so smatrani za dovolj spretne, znali rešiti problem.
Že vnaprej je izključeno, da bi prišlo do kake balkansko-podonav-ske federacije pod okriljem Italije. To je Italija že tudi sama priznala. Skušali bodo obdržati strogo nevtralnost kakor doslej. Medtem pa bodo dogodki dozorevali in končno določili usodo vsem, malim in velikim narodom in državam, ki jo sedaj na jbrže niti ne predvidevajo, vsaj v jasnih obrisih ne. Kadar žfcebcu enkrat izpustiš vajeti ga je tež^o brzdati, ne veš, če mu boš o-stal na hrbtu in ne v kateri jarek te bo morda zagnal in kam bo slednjič zavil.	t
Glede Romunije, zatrjuje v Nemčiji da lahko zagotovijo, da jo Rusi ne bodo ogrožali. A za tem se brez dvoma skrivajo pogoji, ki nam niso znani, a so dobro znani romunski vladi, ki so ji jih poslali potom svojih diplomatov iz Berlina in Moskve; in prav tako najbrže tudi drugim podonavskim in balkanskim državam. Eno pa je gotovo: V Berlinu in Moskvi hočejo, da se vse angleške in francoske trgovske in industrijske družbe poženejo iz Balkana in Podonavja. Vse odvisno blago pa bi pokupila predvsem Nemčija, Rusija nima potrebe, ter spravila tako vse gospodarstvo pod svoj kontrol. To pa bi pomenilo prizadetim državam iti z dežja pod kap. Edina, ki ne zasleduje nikakega gospodarskega pritiska na Podonavje in Balkan je Rusija. Zato je tudi največ izgledov, čeprav morda še ne sedaj, da bo odnesla končno zmago.
Papež je te dni potom škofov izdal na vse balkanske in podonavske narode proglas, naj se ubranijo ruskega komunizma. To je menda edini strah, ki pa je neopravičen in se ga nihče ne boji.
Dr. Cincar-Markovic, jugoslovanski zunanji minister
NEMŠKO PREGANJANJE POLJSKIH KATOLIČANOV
Potom vatikanskega radija je neki poljski duhovnik govoril o velikem preganjanju poljskih katoličanov in duhovnikov od strani Nemcev.
Govoril jo brezdvoma veliko resnico, čeprav se skušajo Nemci opravi-
skih društev koristna in potrebna in da. bomo edino na ta način mogli ustvariti boljšo našo bodočnost. Kdor nasprotno misli, ga vodijo pri tem strankarski nagibi, osebne koristi ali pa nevednost. Skupnemu našemu hotenju pa se bodo morali tudi ti ukloniti in lahko postanejo celo koristni. Zato ne sme v nobenem pogledu vladati surovost in osebno nasilje mišljenja, marveč duh bratstva in inteligence.
čiti. Pravice nimajo nikogar preganjati, tudi katoličanov in duhovnikov ne in še toliko manj, če so druge narodnosti. Vsak narod sme biti sam kovač svoje lastne usode, kakor nemški tako tudi poljski in drugi, ter živeti po svoji lastni notranji uvidevnosti, če je ista smatrana od drugih slaba ali dobra. Če katerikoli narod sani nima toliko moči, da bi si odpravil, kar smatra za škodljivo, mu tudi drugi ne bodo tega storili. In prav tako se mu tudi nekaj kar smatrajo morda drugje za dobro, ne more vsiliti, če tega sam ne smatra za dobro. Zrasti mora doma, na domačih tleh in iz lastnega naroda.
Pri tem pa se nam nehote vsiljuje vprašanje, čemu se ni dobil kak slovenski duhovnik, ki bi povedal na isti način, kakor poljski, kako se godi katoličanom in duhovnikom na
Primorskem? Tržaškemu škofu Fo-garju, ki se je drznil nekaj ugovarjati proti postopanju italijanskih o-blasti napram našemu ljudstvu, so mu hitro zamašili usta s tem, da so ga odstavili.
Češki, Poljski, Bolgarski in Jugoslovanski narodi, bodo morali šele izvojevati popolno narodno svobodo in jo brez velike naravne zaslombe, ki je edino v Rusiji, ne bodo najbrže dosegli nikoli. Če imata Nemčija in Italija o tem drugačno mnenje, imata obe veliko priliko to tudi dokazati. A kakor Nemci, po besedah Hitlerja, se bomo tudi Slovani morali nasloniti le na našo moč, inteligenco in če treba tudi pest. Upamo, da se ta prilika približuje...
VATIKAN NAPADEL KOMUNIZEM IN SOVJETSKO RUSIJO
Iz Vatikana so potom radia silo-
vito napadli komunizem in stalinizem, ki da je zadnji pravzaprav kriv vsega gorja in tudi vojne na Finskem. Treba da je na vsak način doseči padec Stalina, sicer bo vse vrag vzel. V Vatikanu morda mislijo: srečni Primorci, Albanci in Abesinci, ki so pod katoliško Italijo, s trpljenjem si bodo zaslužili vsaj nebeško kraljestvo, česar v "brezbožni" Rusiji "trpečemu" narodu ni dano.
VOJNA OB BALTIKU
Četudi so vse države, ki so proti sovjetom, priskočile z vsem treb-nim na pomoč Finski, bo vkljub temu kmalu zavojevana od Rusije, če ne pride še izdatnejše pomoči. Tako je dejal finski poslanik v Parizu.
Str. 2 ■ ■
SLOVENSKI LIST
Núm. (Štev.) 154.
Argentinske Vesti
VOLITVE V PROVINCI BUENOS AIRES
Volilna propaganda za volitve, ki se bodo v kratkem vršile v tej provinci je v polnem teku. Narodno demokratična stranka se bori za formulo Barcel6-Miguez, radikalna pa za Siri-Suarez. Obe stranki prirejata že volilne shode, na katerih pro-klamirata svoja kandidata. Brfz dvoma pa bo zmaga na demokratični strani.
NOVA POMORSKA ZVEZA
Koncem februarja bo pričela poslovati med Španijo in Južno Ame-j riko nova španska pomorska zveza. Službo med Evropo in Južno Ameriko bo v prvi vrsti opravljal moderni in razkošni parnik "Ciudad de Sevilla".
SMRTNA NESREČA
Pri delu na Diagonal Roque S. Peña, je prišel v ponedeljek v stik z električnim tokom delavec Antonio Chert, star 35 let, katerega je močni tok takoj usmrtil.
Policijsko poročilo pravi, da je ponesrečenec Italijan, po priimku (Chert — Kert) bi se skoro dalo sklepati, da je to kak naš človek.
ZOBOZDRAVNIK BREZ DOVOLJENJA
Kolikokrat se sliši, kako ta ali oni bivši pomočnik pri kakem zobozdravniku začne opravljati zobo-zdravništvo' na svojo roko. Seveda dela vse to bolj na tajno. Tudi na Paternalu smo imeli pred leti takega laži-zobozdravnika. Isto tako naši rojaki na Dock Sudu. Ti nediplomi-rani zdravniki računajo mnogo manj ko drugi, je pa zato tudi njih delo malo vredno. Ker pa ljudje, ki po večini niso preveč obloženi z denarjem, se radi zatekajo k tem ma-začem, ki imajo klijentov kar čez glavo.
Tak zobozdravnik je bil tudi Simon Gurlutsky. Ne da bi imel zobo-zdravniško diplomo, je izvrševal to delo, dokler mu ni prišla policija na sled in ga spravila pod ključ.
Ta nepravi zobozdravnik je o-pravljal zobozdravniške posle v ulici Warnes 1112.
OPEKLINAM PODLEGLA
V bolnišnici Penna je v ponde-ljek umrla Armenka Delrubi Kiri-kjan radi opeklin, ki jih je zadobila prejšnji dan, ko se ji je vnela nafta.
PUST SE BLIŽA
Letos se bo vršilo glavno pustno rajanje na Avenidi de Mayo. Mestni delavci so že pridno na delu, da bodo lepo okrasili avenido, po kateri se bodo vozile in sprehajale pustne "šeme".
UČITELJSTVO V CORRIENTESU
Učiteljsko društvo iz Corrientesa je poslalo na dr. Ortiza prošnjo, v kateri ga prosijo, naj bi se zavzel zanje.
S prošnjo v tem smislu se je društvo obrnilo tudi na guvernerja.
Kakor znano, trpi učiteljstvo v tej provinci veliko pomanjkanje, ker ni prejelo že 40 mesecev plače.
f KAMIJON SE JE PREVRNIL
Na križišču ulic Pedro Goyena in Senillosa sta z veiko silo trčila skupaj kamijon, ki ga je vodil Carmelo Capuano in ómnibus družbe Buenos Aires, katerega je vodil jugoslovanski državljan, Stjepan Smiljanovic. Sunek je bil tako silen, da se je radi tega ómnibus prevrnil in sta bila dva potnika precej občutno ranjena.
Oba šoferja je policija prijela.
SKRIVNOSTEN UMOR V ULICI
ESPINOSA ŠE NEPOJASNJEN
Že je minil teden, odkar se je zgodil v hiši št. 2649 ulice Espinosa, na Paternalu grozovit umor, katerega žrtev je bil trgovec z vinom José Domingo Data, ne da bi policija še mogla priti na pravo sled, kdo je morilec in kaj je bil prav za prav vzrok tega umora. Mnenja pa je, da se gre tu za naročen umor, kajti po mnenju policije morilci Dato niti poznali niso, saj so ga celo zamenjali z oskrbnikom. Ravno iz tega razloga policija sklepa, da so bili morilci najeti, ugiblje pa kdo je bil tisti, ki jih je najel in kakšni so bili vzroki za to. Ugibanja so razna. Nekaj se govori, da je Data pred leti živel nekaj časa v Italiji, kjer je imel razmerje z neko lepo žensko, radi katere je sedaj postal žrtev maščevanja.
Če so to samo ugibanja, ali je to resnica, se bo mogoče kmalu izkazalo, saj je policija razposlala svoje najboljše detektive na vse kraje in pravi, da bo umor skoro pojasnjen.
ŠE DVA UTOPLJENCA
V bližini San Fernanda, v potoku Pajarito, sta utonila v nedeljo Antonio Botindari in Alejandro Gallardo, ko se je prevrnil čoln, v katerem sta se vozila. Druga dva tovariša, ki sta bila z njima, pa sta se s težavo rešila.

Naznanjamo vsem prijateljem in znancem pretužno vest, da nas je nepričakovano za vedno zapustila, stara komaj 30 let
Olga Ušaj poroč. Makuc
Pokojnica je bila doma iz Batu j na Vipavskem.
Tu v Argentini zapušča moža, dve hčerkici in brata, v domovini pa očeta in dve sestri.
Lahka ji bodi tuja žemljica!
Buenos Aires, 26. januarja 1940.
*	STANKO MAKUC soprog, JOŽEF brat
in ostali sorodniki.
IZVOZ PREKO VALPARAISA
V dneh od 1. do 4. februarja se bo vršilo v Chileju posvetovanje in razgovor "ó eksportiranju pridelkov iz San Juana in San Luisa preko Val-paraisa.
Argentinska delegacija producen-tov je v torek že odpotovala v Chile.
MOTORNIK "AVGUSTUS" BO VOZIL V CHILE
Kakor poroča tukajšnja agencija Italmare, bo namesto "Orazia", ki se je pred tednom potopil, vzdrževal redno vožnjo med Evropo in Južno Ameriko, znani moderni mo-tornik "Avgustus".
Ta motornik bo 20. t. m. zapustil Genovo ter priplul v Valparaíso nekako 17. marca.
VOLITVE V PROVINCI STGO. DEL ESTERO
Splošne volitve za provinco Stgo. del Estero se bodo vršile v nedeljo 3. marca.
GIBANJE PARNIKOV
V ponedeljek je priplul angleški motornik "High. Monarch". Pripeljal je. le malo potnikov, kakor tudi malo blaga.
Ta dan se je vrnil nazaj v pristanišče angleški parnik "Margalan", ki je 27. pr. m. odplul. Vzrok vrnitve je poškodba na parniku.
Dne 3. februarja imata dospeti francoski prevoznik '.'Campana" in italijanski "Neptunia". Dne 4. pa francoski "Jamaique".
"Neptunia" bo odplula nazaj proti Evropi 8. februarja.
ZOBOZDRAVNIKA DRA. S AMOILO VIČ
de Falicov in DR. FELIKS FALICOV
Sprejemata od 10 do 12 in od 15—20 ure. DONATO ALVAREZ 2181
U. T. 59 - 1723
DEMOKRATI SE STRELJAJO
. .Ko je v nedeljo zvečer stal Luis Terrarosa, demokratični senator buenosaireške province, v družbi Aurelia Gutierreza na križišču ulic Castro in Ameghino, je privozil mimo z avtomobilom Augustin Petruc-celli, tudi voditelj demokratične stranke. Ko je Petruccelli zagledal Terraroso, je ustavil avto in takoj so začele padati žalivke od obeh strani. To pa ni bilo zadosti. Potegnila sta še revolverja in se je pričelo streljanje, da je bilo groza. Oddala sta čez 25 strelov. Konec je napravila policija, ki je nasprotnika pomirila.
Senatorja Terraroso nameravajo radi tega poslati iz zbornice. Zanj pa se poteguje podguverner dr. A-mado.
VROČINA PRENEHALA
■ #
Vročina, ki je letos precej pritiskala, je za sedaj ponehala. Dež, katerega so poljedelci tako težko pričakovali, je pričel v ponedeljek padati po vsej Argentini ter se je radi tega tudi vreme znatno ohladilo.
Dež je v sredo popoldne sicer ponehal vendar j.^, polju mnogo koristil	....
V četrtek popoldne pa je ponovno začelo deževati.
H/l	1 »^' > ncnpll vsebuje najudobnejšo blazino; niče
Ltinogo ODciaiOC USpcIl gar na njem ne izdaja, da je divan
SMRT PRI KOPANJU
V	nedeljo sta se zgodila pri kopanju dva smrtna slučaja. '
V	Punta Chica v San Isidro je utonil 60 letni Antonio Granado.
V	Barrancas de San Isido je utonila Susana Godoy, stra 23 let. Njeno truplo so našli v Las Toscas.
Za kratek čas
Otroška
Mali Ivo je bil z očetom v kinu in je gledal, kako si indijanska plemena mažejo obraz z barvami.
—	Zakaj pa to delajo, očka? — vpraša Ivo očeta.
—	To je indijanski običaj, kadar se pripravljajo na vojni pohod.
Drugi dan prihiti Ivo k očetu in mu ves razburjen pravi:
"Očka! Mamica se pripravlja na vojni pohod."
Nevaren prepir
—	In potem sem mu še rekel: Če si evropski prvak v rokoborbi težke kategorije, to še nikakor ni razlog, da bi bil tako nesramen nasproti meni.
—	In kaj ti je odgovoril na to?
—Ne vem, ker nisem slišal — odnesli so me v bolnišnico.
našega rojaka
Smatramo, da je umestno in da je celo naša dolžnost prikazati slovenski javnosti uspehe, ki jih naši rojaki dosegajo v Argentini. Ti uspehi posameznikov so odraz sposobnosti, delavnosti, marljivosti in nasto-janja celokupnega našega življa v lseljeništvu, potom česar nas domačini spoznavajo in sodijo. Prinašamo te vrstice pa tudi zato, da mnogo-kateri naš rojak, ki mogoče sam na-mišlja in tuhta s kakšno novo stvarjo zboljšati svoj položaj, najde v uspehu rojaka pogum in bodrilo, da svoje delo s še večjo vnemo in zaupanjem nadaljuje.
Prinesli bomo kar v prevodu propagandni letak, s katerim je novoustanovljenemu podjetju "ŽIVEC" (od Jožefa Živca, vsem rojakom tukaj dobroznanega dramskega dile-tanta), uspelo vzbuditi izvanredno zanimanje in odobrenje za svoj izum pri največjih buenosajreških trgovinah pohištva. Brez oklevanja so v teh trgovinah priznali našemu rojaku dobroto upredloženega predmeta. Z bodrilnimi besedami, posebno še z važnimi naročili so ga vzpodbujali in mu prorokavali obilo uspeha.
Vsebina omenjenega letaka je sledeča :
POHIŠTVO ZA LIVING-ROOM, Z DIVANOM-POSTELJO IN BLAZINO PULLMAN, PATENTIRANI SISTEM "ŽIVEC"*
Moderni časi in svojevrstne živ-ljenske razmere zahtevajo od vsakega industrijalca, ki hoče priti do uspeha, da poostri svoj iznajditelj-ski duh ter da proizvaja kaj boljšega in popolnejšega, da tako z nečim
postelja; lahko posluži tudi kot zibelka, ker ima zato potrebni dodatek za omrežitev postelje; in honČ-no, ta skup pohištva ni prav nič dražji, nego je podobno pohištvo iste kategorije.
Mislimo, da je v lastnem interesu vsakogar, ki že namerava kupiti pohištvo za living, ali pa divan-poste-ljo (sofá-cama), da spozna tovrstno pohištvo sistema "ŽIVEC", predno se odloči za nakup. Ogleda se ga lahko v najboljših trgovinah. Zahtevajte ceno in plačilne pogoje.
PODJETJE "ŽIVEC" Gavilán 2678 — U. T. 59 -1025 Buenos Aires
DOMAČE VESTI
SMRT MLADE MATERE
V četrtek 25. januarja je zatisnila svoje trudne oči, v bolnišnici Du-rand, mlada mati, Olga Ušaj, poročena Makuc iz Batuj na Vipavskem.
Olga Ušaj se je radi poroda zatekla v bolnišnico in je porod tudi srečno prestala, toda nastale so pozneje komplikacije, ki so povzročile njeno rano smrt.
Sedaj pokojna je prišla v Argentino pred 10 leti kjer se je čez par let poročila z Makuc Stanetom. Ustanovila sta kmalu nato svoj dom v Villi Devoto, kjer sta prav zadovoljno živela s svojo hčerkico Olgo. Ob novorojenki Elzi, sedaj, pa jo je ugrabila možu in otrokoma neizprosna smrt.
Pokojna je bila zelo priljubljena ter je bila pridna in skrbna žena in mati. To je pričal velik pogreb, ki se je vršil v petek na Chacariti, kate-v velikem številu vde-
slovenska tovarna
mozaika Albert Gregorič
J. Pedro Varela 5233 U. T. 50-5383 zasebno J. P. Varela 5130 Villa Devoto Buenos Aires
PRIJATELJSKO OPOZORILO
Najnižji tečaj
ZA DENARNA NAKAZILA VAŠI DRUŽINI V DOMOVINO
Največja sigurnost
ZA DENAR VLOŽEN V NAŠI HRANILNICI
Najnižje cene
ZA LADIJSKE PREVOZNE KARTE
POKLICNE ALI ZA V DOMOVINO *
To so ugodnosti katere Vam nudi edino
Jugoslovanski Oddelek
Banco Holandés Unido
PODRUŽNICA BUENOS AIRES
Centrala:
Bmé. MITRE 234
vogal 25 de Mayo.
Podružnica za Bs. Aires: CORRIENTES 1900 vogal Rio Bamba.
... ¡.-r-----d—o-7------------ i rega so se g» » vsíu«^	■ --
pozitivnim doprinese splošnemu na- ležili prijatelji in znanci. Njeno pri —ji—	ljubljenost so dokazali tudi mnogo
brojni venci in cvetje, ki ji je bilo poklonjeno.
Pokojna Olga zapušča tukaj v Argentini žalostnega moža Stanka, hčerkici .Olgo, staro 4 leta in novo-rojenko Elzo in brata Jožefa. V domačem kraju pa očeta, 1 sestro, ena sestra se pa nahaja v Egiptu.
Naj bo blagi in mladi materi lahka argentinska zemlja!
Preostalim tukaj med nami, kakor očetu in sestri v domovini ter sestri v Egiptu pa naše iskreno sožalje!
predku in blagostanju družbe.
Posebno mora biti ta napredek stalen v pohištveni stroki, katera je primorana slediti in prilagoditi se napredku stavbinske stroke.
Brez velikih pretenzij a obenem tudi brez lažne skromnosti mislimo, da smo doprinesli svoj delež napredku, ki ga doba od naše stroke zahteva s tem, da predstavimo občinstvu najnovejši skup pohištva za living-room, sistem "ŽIVEC". To pohištvo vsebuje vse potrebne vrline, do se ga odlikuje in mu daje prednost pred drugim sličnim, ker odgovarja in je povsem primerno sedanjemu tipu stanovanj; je udobno in estetič-iio; je modernega stila in je — v odgovarjajoči kategoriji — bolj ekonomično.
Se razlikuje in odlikuje od drugega sličnega pohištva v tem, da pri istem številu kosov pohištva vsebuje en kos več: eno udobno posteljo s svojo mehko blazino. Divan tega pohištva, ki je na prvi pogled popolnoma podoben drugim divanom za living-room, se z vso lahkoto in brez vsakega truda — v temu pač tiči glavna njegova prednost — v udobno, široko posteljo s prvorazredno blazino. Divan-postelja (sofá-cama) sistema "ŽIVEC" se odlikuje od drugih, podobnih, ki se doscdaj prodajajo, še iz sledečih razlogov: ni eden izmed kosov pohištva, ki ne bi spadal v okvir ali stil ostalega pohištva : je bistveni del doslej običajnega skupa za living-room; ni potrebno, da je naslonjen ob steno, kakor se to dogaja z drugimi; ne potrebuje posebne blazine, ker žc
S
POSESTVO NA PRODAJ
Kristijan Vrtovec iz Gojač proda pod ugodnimi pogoji tamkajšnje svoje imetje.
Kdor bi se za to zanimal in žele1 kupiti, naj se obrne pismeno »j1 zgoraj imenovanega: ulica L. N-Alem 476 — Capital. Ustmeno pa s® lahko pogovori vsak dan od 7 zvečer.
LEPA PRILOŽNOST
Po zelo ugodni ceni se proda, oziroma prenosi zemljišče, 2 lota z vsemi olajšavami v Villa Bosch, dv« kvadri od postaje.
Pojasnila daje Jožef Živec, Gavilán 2(578, Capital. U. T. 59-1025.
KNJIGE DRUŽBE SV. MOHORJA V CELJU
so že dospele v Argentino ter j1® lahko naročniki dvignejo pri sv<>" jem poverjeniku g. Francu Lakner* ju, Warnes 2215, dep. 2. na Paternalu.

estifOlz o r g ar
Meddruštveni sestanek
I Kakor je bilo javljeno, je bil v sóboto 27 januarja povabil Slovenski list vsa slovenska društva na sestanek v svrho ustanovitve Zveze. Temu vabilu so se bila po svojih zastopnikih odzvala vsa društva.
Ponovno smo se uverili na tem sestanku, da je- Zveza med našimi društvi potrebna in tudi mogoča. Je sicer nekaj malenkostnih nasprot-stev med našimi društvi, ki pa bi si jih ravno z Zvezo dalo odpraviti, kajti v načelnih smernicah so si bili zastopniki sporazumni.
Takoj drugi dan je bil članski sestanek članstva Slovenskega doma, na katerem je predsednik poročal o razgovoru na meddruštvenem sestanku ter se je večina strinjala o potrebi Zveze. <
Zamisel Zveze sicer ni nova. Saj so bila že leta 1935 pripravljena pravila od takratnega meddrušlve-nega pripravljalnega odbora. Manjkalo je samo še meddruštvenega sestanka, kongresa, članov vseh društev, na katerem bi se pravila, potrdila. Do tega sestanka pa žalibog ni bilo prišlo. Zvračati krivdo na tega ali onega bi bilo takrat in tudi sedaj brezmiselno, ker dejstva ne more nobeno opravičilo izpremeniti in to je poglavitne važnosti za vse, ki so pri tem iskreno in pošteno mislili.
Na meddruštvenem sestanku, kakor tudi na sestanku Slovenskega doma, je ostalo pri tem, naj urednik Slovenskega lista in t. č. predsednik Slovenskega doma izpelje stvar do konca. Tako bomo tudi napravili. Če bomo uspeli ali ne, ne vemo, kajti odvisno je od odborov in članstva posameznih društev.
Da pa ne bo kakih osebnih predsodkov, je inícijator ná obeh se'stan-, kih jasno povedal, da v vsakem slučaju odstopi od uredništva Slovenskega lista in sploh iz javnosti, če Se pride do Zveze ali ne. Če se ne Pride do Zveze, ki jo vsi smatramo Za potrebno, tedaj ni resnične iskrenosti pri vseli, marveč zgolj varanje eden drugega in navsezadnje nas sa-mih in naših skupnih koristi. V tem slučaju ni potrebno zraven takih, ki iskreno, nesebično in pošteno mislili0; marveč bo veliko lažje delo, če ne bo ovir za svobodno nasprotovale. Slovenski izseljenci v Južni A-'neriki smo dovolj stari in dovolj Preizkušeni, da lahko vemo, če le n°cemo, kaj nam je koristno in kaj škodljivo. Če tega nočemo sprevide-" in se nam namesto velikih skup-n'n, bodisi kulturnih, vzajemnih in gospodarskih podvzetij, bolj dopado malenkostni prepiri, tedaj kar »aprej pa "začrtani poti". Čemu bi se nekateri trudili proti volji "veči-lle ' ter vsled tega bili deležni še
vsakojakih opazk.
Če pa pride do Zveze tudi ne želimo nobenega mesta nikjer in najmanj v ospredju. Srečni in zadovoljni bomo, če smo česa doprinesli do večjega sporazumevanja in napredka med našim izseljenstvom v Južni Ameriki. To nam bo v popolno zadoščenje ter se bomo prav z veseljem lotili katerega koli zasebnega dela, ki ga smatramo prav tako koristnim in potrebnim, kakor pisati časnike.
To se nam je zdelo potrebno javno omeniti, da ne bo kakega nesporazuma, kajti Slovenci smo zelo ne-vošljivi, če kdo "previsoko" zleze in se dostikrat zaradi osebnosti in ne stvari same, ne pride nikamor. Zato se nam je zdelo potrebno vse te morebitne vzroke že vnaprej preprečiti.
V kratkem bomo torej sklicali drugi meddruštveni sestanek. Kje in kedaj bomo že pravočasno javili vsem društvom potom pošte in. lista. Takoj za tem, po pustu, pa bo članski sestanek vseh društev, na katerem se bo končnoveljavno odločilo, če smo za Zvezo ali ne.
Pustne zabave v Slovenskem domu
Kdor se želi do solz nasmejati, naj pride v soboto na pustno domačo zabavo v Slovenski dom, Gral. César Díaz 1657. Imeli boste priliko videti hudo ženo, ki ima moža ponočnjaka.
Glavno vlogo bo igral znani igralec Joško Živec, kar je dovolj velika garancija za uspeh igre.
IZ ROSARIA
OBČNI ZBOR JUGOSLOVANSKE ŠOLE
Odbor Jugoslovanske šole v Rosa-riu je na svoji seji dne 28. jan. 1940 sklenil, da se bo vršil redni občni zbor Jugoslovanske šole dne 25. februarja v šolskih prostorih, ulica Laprida 5758 — Saladillo.
Odbor vabi vse starše otrok, šolskih in nešolskih, članov in nečlanov, kakor sploh vse Slovence in Slovenke iz Rosaría in okolice, da se tega občnega zbora gotovo udeležijo. To je tudi dolžnost vsakega dobro mislečega Slovenca, oziroma Jugoslovana, zato, da se na tem občnem zboru zbfcre novi odbor, ki bo znal voditi to potrebno šolsko ustanovo, ki je edina v Rosariu. Naj izgine med nami vse strankarsko ne-sporazumljenje in morebiti tudi kaka osebna nasprotstva. Dolžnost vsakega Slovenca, Srba in Hrvata je, da pristopi k tej prepotrebni ustanovi in vpiše svoje otroke v sloven sko oziroma jugoslovansko šolo, da jo tudi gmotno podpira ter spoštuj« svoj materin jezik kakor spoštujejo in cenijo svojega drugi narodi.
Gospodarsko Podporno Društvo Slovencev v Villa Devoto
VABI
i
na
VELIKO PUSTNO ZABAVO
katera se'bo vršila v NEDELJO, dne 4. FEBRUARJA 1940 ob
4-30 popoldne v društvenih prostorih, plica Simbrón 5148, Villa
Devoto.	. .
SPORED:
!) Otvoritev: GODBA.
2)	Ferjančič: PLANIN ARICA, mešan zbor s sopran-solom.
3)	J. Aljaž: NE ZVENI ML mešan zbor.
4)	D. ,1 onko: TIHA LUNA, moški zbor.
5)	R. Silvester: DIMNIKAR, kuplet.
6)	N. N.: ČEVLJAR KOT BOLNIŠKI STREŽAJ, burka v treh dejanjih.
Po končanem sporedu PROSTA ZABAVA S PLESOM in pustnimi običajih 1 ,
'ne 6. FEBRUARJA sq bo vršila DOMAČA ZABAVA isto tam,
9h-zvečer-
V nedeljo, dne 11. FEBRUARJA bo tudi DOMAČA ZABAVA z začetkom ob -130 h. popoldne. Za obilno vdeležbo se vljudno priporoča
D


ODBOR
izaeij :i


Torej na svidenje na občnem zboru dne 25. februarja.
Dnevni red občnega zbora se bo pravočasno javilo.
Odbor javlja tem potom, da se bo vršil šolski tečaj za odrasle otroke, od 3. razreda naprej, za dečke do 15. leta, za deklice pa tudi starejše.
Tečaj prične s 15. februarjem in bo trajal do konca počitnic.
Starši poslužite se te lepe prilike in vpišite, svoje otroke v ta tečaj. Vpisovalo se bo pri vseh odbornikih in v šoli in sicer do 11. febrñ T	i	d'IfiÍMinOfci
lem potom se obvešča vse odbornike, da sebo dne 1ÍÍ febi\ vršila od-borova seja, na kateri se bo razpravljalo o 3. občnem zboru in.se bo določilo tudi dnevm red. 'Pridite vsi točno ob 4 uri, ker je^j&jV^žna.
Za odbor: Tafiúíí Smrdel.
ŠOLSKA PRIREDITEV
Dne 20. januarja se je vršila v Sao Paulu v Brazilu, velika zaključna šolska prireditev naših otrok. Program je bil zelo le,p in pester, ki ga prinašamo v naslednjem:
Pozdrav Braziliji, skupna deklamacija; Staršev sem slovenskih sin, skupna deklamacija;. Ob 21 letnici Ujedinjenja, govor; Razdeljena domovina, živa slika; Spoštuj svoj materin jezik, govor; Naša narodna noša, dvogovor; V zahvalo' očetu, deklamacija dečkov; V poklon mamici, deklamacija deklic; Pridni dečki, nastop najmlajših; Darežljivi otroci, enodejanka; Pastir, dvogovor; Skrjanček poje, pevski zbor slovenskega tečaja; Moj dom, deklamacija; Materin god, enodejanka s petjem; Ah, ne hodi.. .,dvospev; Luar do sertao, brazilijánska narodna pesem s spremljevanjem harmonike; Roža na vrtu, simbolično izvajanje s petjem; Tožba po materi, recitacija s spremljevanjem; En hribček bom kupil, pevski zbor slovenskega tečaja; Kje dom je moj, simbolično izvajanje s petjem; Slovanski narod, skupna deklamacija.
Veliko truda in prostega časa je žrtvoval naš zavedni naraščaj, da nam je lahko nudil tako skrbno in dobro pripravljeno domačo zabavo, ki je ne bomo nikoli pozabili. Zato ne sme biti med našimi rojaki v Brazilu nikogar, ki bi se ne zanimal in podpiral našo slovensko šolo.
S. D. D. "Triglav"
VABI
na domačo pustno zabavo s kin-čanjem (baile de Cotillón), ki . se bo vršila v soboto dne 3. FEBRUARJA ob. 9 uri zvečer v društvenih prostorih ul. Gral. Mitre 3924. Vabljeni ste vsi cen j. rojaki in rojakinje ter člani in prijatelji našega društva.
V slučaju slabega vremena se zabava vrši dva dni pozneje, to je na pustni pondeljek dne 5. februarja zvečer z istim programom in ob isti uri.
■ -J-*
Vstopnina prosta. Vljudno vabi
ODBOR
ff" y'

i iw».:
Gral: tésar Díaz 1657
..íTjÍ A
3. februarja od devete zvečer do jutra.
V SOBOTO 3. FEBRUARJA je na vzporedu šaloigra v enem
dejanju:
"Huda žena in mož ponočnjak"
. >~ ■ * OSEBE:
.Ha :
Poljanski.....- . * .. j Joško Živec
Njegova žena ..	.... Zofka Sulič
\ •
Robert .. .. .. .. .. .. '.. Ivan Kacin Njegova žena .. M - - Rezka Špacapan
POLEG IGRE BO TUDI PETJE IN DRUGE ZABAVNE TOČKE
Na pust ne bo igre, pač pa bo 11. februarja spet igra in še izpopolnjen program, kar bomo naknadno javili.
Kakor ponavadi bo na razpolago mrzlo pivo in prigrizek ter primerno in okusnd' pripravljeni prostori.
IGRALA BO ZNANA GODBA, KI SI JE NADELA IME
"ISTRA "
■ • ■ - U;.t \\
6. in 11. februarja pa od šeste ure dalje. Vabljeni ste vsi rojaki in rojakinje!
IZ UPRAVE
. .¿'. ';.!in . .;•<;. ■ ti;.'<- . ... ,	.
S. L., Alta Gracia. — Naročnino prejeli v redu. Pozdrav!
J. N., Misiones. — Naročnino in za tiskovni sklad prejeli v redu. Sprejmite naše pozdrave!
Vsi, ki ste poravnali naročnino osebno na upravništvu ali pri naših inkasantih in ki ste darovali za tiskovni sklad, najlepša vam hvala.
Če boste vsi redno napravili svojo dolžnost napram listu s tem, da boste. poravnali zapadlo naročnino, bomo lahko redno izšli, če ne pa bo morala še katera številka izostati.
PATRONAT SLOV. LISTA
Tudi ta teden je imel patronat več dobrih služb na razpolago, tako za moške kakor za ženske. Tudi zaposlili smo nekatere.
Zatorej rojaki, kadar veste za kako delo ali ga iščete, sporočite nam.
SESTRAM IN BRATOM V TUJINI
Spet je leto okoli in spet se spominjamo vas, naših bratov in sester v tujini!
Mnogo vas je raztresenih daleč po svetu, mnogo vas je iztrganih iz toplega objema domovine. Ljubili ste jo pač z vsem srcem, kakor jo ljubimo mi, a morali ste jo zapustiti. Šli ste služit grenki kruh tujine, Prav malo vas je, ki ste našli na tuji zemlji blagostanje. Toda še v tem vašem skromnem blagostanju se skriva trpljenje. Ne, tujina vam prav gotovo ne poplača tega, kar ji daste! Pa tudi če bi vam nakupičila bogastva velik kup, nečesa vam pa le ne more nikoli dati: žuborečili studencev in slapov, tihih križev ob razpotju in vonja domačih gozdov.
Velike daljave, široke reke in visoke gore vas ločijo od rodne grude. Bratje in sestre v tujini, upajmo, da bodo te daljave nekoč izginile in boste spet med nami. Do tistega dne pa vas ne pozabimo in tudi vi ne pozabite nas!
Hinko Bažec, Dev. Marija v Polju.
;onoi
X0E30I
:oaoc
I0E30E
R
o i a
Predno si naročite obleko OBIŠČITE 'i. KROJAČNICO
Cirila Podgornik
ki Vam nudi najboljšo postrežbo v vseh ozirih in ima v zalogi veliko izbero vzorcev za pomlad in poletje
CENE ZMERNE
TINOGASTA 5231 Villa Devoto
"SLOVENSKI LIST"
Gral. César Díaz 1657 — U. T. 59 (Paternal) 3667 — Buenos Aires
Uradne ure od 9. do 19. ure vsak dan.
ODPOŠILJAMO VAM DENAR potom tistih bank, ki imajo najugodnejši tečaj.
VAM KUPIMO papirnat denar, lire in dinarje, kjer ga prp-dajajo najceneje.
PRIPOROČAMO NAKUP LADIJSKIH potnih kart na zanesljivih agencijah.	(
POSREDUJEMO ZA SLUŽBE za moške in za ženske.
ČE KDO VE ZA KAKO SLUŽBO, naj nam takoj javi
V KATERIKOLI ZADEVI obrnite se do nas, ki vam bomo šli na roko z nasvetom in drugače, kolikor bo v naših močeh.
AKO IZVEŠ ZA KAKO NOVICO, ki se tiše naših ljudi, sporoči jo takoj na naše uredništvo. Sodeluj z listom.
NAROČNINO PORAVNAJ vedno točno. V nekaterih krajih 1 vas je več SlpvomVt-v f&upaj; gotovo je med vami tudi kateri, ki razume porpeh tiskane besede v materinem jeziku za naše izseljenci Naj. poagitka nekoliko med tovariši in rojaki za "SLOVENSKI LIST"Ja naj tudi pobere naročnino in pošlje na našo upravo.
POSLUŽUJTE SE samo onih podjetij, ki oglašujejo v našem listu! S tem koristite sebi in nam obenem.
O
n
o
D
I0E30!
IGK302
aonoi
=aocs
Str. 4
SLOVENSKI LIST
Núm. (Štev.) 154,
NADZOR NAD KOLESI ZELO POOSTREN
Postojna. — Cestna milica je znova začela izvajati z vso strogostjo oestno-prometne predpise nad vozili. Posebno pazijo cestni organi, da je vsako kolo opremljeno na zadnjem blatniku z rdečim kristalnim steklom. Vsakega vozača, ki ga dobe brez te varnostne naprave, na licu mesta pozovejo, da plača predpisano globo, ki znaša 10 do 20 lir. Če prestopnik nima pri sebi denarja in ne more takoj globo plačati, se mu ta potom administrativne izvršbe zvi ea na 25 do 30 lir. Kljub vsej strogosti in razmeroma visoki kazenski taksi pa je še vedno dosti neprevid-nežev, ki si ne omislijo vsega potrebnega pri nabavi kolesa — tako, da ima cestna milica vedno dosti dela.
ZLOČIN ALI NESREČA?
Gorica. — V prvi polovici septembra preteklega leta je v goriški bolnišnici umrl 80 letni posestnik Vin-cenc Medvešček iz Bodreža. Medve-ščka so našli na cesti težko ranjenega v bližini kanala. Takrat je izjavil, da ga je napadel Emil Zega zaradi denarja, ki naj bi ga ta oddal davkariji. Domačim pa je Medvešček dal drugačno izjavo, češ, da je padel, ker je preveč pogledal v kozarec in se pri tem ranil. Oblasti so prijele Zego, ki pa je izjavil, da sta se on in Medvešček v miru pobotala zaradi omenjenega denarja in da ni prav nič kriv njegove smrti. Kljub temu so oblasti pridržale Zego zaenkrat v zaporu. S preiskavo nadalju jejo.
GORIKO SODIŠČE
Zaradi kuhanja žganja je bil kaznovan Ivan Saksida, star 19 let, iz Prvačine na 3 mesece zapora in 1570 lir denarne kazni, enako kazen je dobil 27-letni Josip Medvešček iz Kojskega prav tako zaradi tajne žganjekuhe. 48-letni Ignac Lizer iz Tribuše je bil oproščen. Osumili so ga, da je kuhal žganje. Oproščena sta bila Josip Uršie, star 64 let in Alojz Stanič, star 46 let, oba iz Komna. Osumljena sta bila, da sta ukradla nekaj železja z vaškega pokopališča. Franca Severja, starega 63 let, iz Rihemberka, so osumili, da je gojil na vrtu tobak. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil oproščen.
— Ker je tihotapila saharin, je bila kaznovana 53-letna Marija To-plikar por. Jakomin iz Dornberga na 35 01 ir denarne kazni in plačilo sodnijskih stroškov pogojno. Zara-' di istega pregreška sta bili kaznovani 45-letna Alojzija Štrenfelj na 420 lir denarne kazni in Angela Štrenfelj, stara 30 let, na 44 lir denarne kazni. Osem mesecev zapora je dobil 42 letni Milan Gregorčič iz Renč, ker je izdal več ponarejenih menic.
ZAPLENJENI KOTLI ZA ŽGANJE
Košana. — V težkih časih in razmerah živijo naši ljudje in z vedne večjo skrbjo "gledajo v bodočnost. Na vse načine si hočejo pomagati in se oskrbeti z najpotrebnejšim za silo. Radi hude suše med letom in neprestanega dežja v jeseni letina n: bila kaj preveč dobra, edino sadje je dobro obrodilo, posebno slive. Zato ni čudno, če si kmetje skušajo pomagati kot vedo in znajo ter je marsikoga zamikalo, da kuha žganje
in s tem kaj prisluži. Tako je tudi v Ostrožnem brdu nekaj ljudi zamikalo, da od obilice sliv, ki jih niso mogli kam prodati, skuhajo žganje in to spravijo v denar. Toda imeli so smolo. Med kuhanjem so jih izsledili finančni stražniki, jim zaplenili 4 kotle ter jih ovadili oblastem, kjer se bodo morali zagovarjati radi prestopka ter verjetno plačati visoke kazni, ki so za ta prestopek določene.
žaj sicer nekoliko ublažil, vendar križev nikoli ni manjkalo.
IZKAZNIC ZA ŽIVILA ZA ENKRAT ŠE NE BO
V Italiji je bilo izvedeno ljudsko štetje, ki je imelo v prvi vrsti namen, da bi ugotovilo številčno stanje prebivalstva po posameznih občinah. To je bilo napravljeno, da bi se lahko pravilno uredilo izdajanje živilskih nakaznic, če bi se pokazale to za potrebno. Listi so prinesli vesti, da je to štetje med prebivalstvom povzroyčilo precejšnjo skrbi in dokajšnjo vznemirjenost, češ, ne bo dolgo, ko bomo dejansko dobivali hrano le z nakaznicami. Razburjenje pa je bilo popolnoma neutemeljeno Cepz BZ Bp Bfl{8JI t|SI{ oClAB.ld še nima prav nikakršne potrebe po vedbi teh živilskih nakaznic, čeprav £o jih uvedle že celo nekatere nevtralne države.
ZMRZNILA
Iz Buzeta v Istri poročajo, da je vladalo koncem oktobra silno čudno vreme, ki je povzročilo mnogo £kode. V Trstu je padala toča ko; kurja jajca ravno na 28. okotobra, ko je Italija slavila pohod na Rim. Padala je med gromom in treskom in je pokrila ulice do 10 cm na de-' belo. Na Opčinah in kraški pianoti je padal sneg, ki se je na kraški planoti nekaj časa držal. V Buzetu je bilo tako mrzlo, kot da je sredi zime. Neko staro žensko so našli na cesti med Buzetom in Laniščem zmrznjeno. Videti je bilo, da se je vračala z mlina, ker je imela pri sebi vrečico koruzne moke. Na poti jo je zajela snežena burja, da je starka omagala in zmrznila.
CEMENTA PRIMANJKUJE
V Trstu je bila letos gradbena sezona izredno živahna. Zlasti zasebniki so letos pokazali veliko podjetnost ter so prav mnogo zidali. To je trajalo vse do nedavnega. Prav pred kratkim pa je bilo delo na vseh novih zidanjih ustavljeno. Oblasti so posegle v dogodke ter so zaplenile ves cement, za katerega so seveda plačale odškodnino. Ta odlok je prav gotovo v zvezi z državnim odlokom o preskrbi države s potrebnimi rezervami produktov in materiala. Potrošnjo cementa je treba zagotoviti samo za najnujnejše primere. Tako je zadnje čase nastalo v Trstu v gradbeni podjetnosti precejšnje zatišje. Mnogo stavb, ki so bile čei leto visoko vzrasle iz tal, zdaj stoji tihih in zapuščenih. Gradbeno delo počiva.
BEDA
Pred dnevi so tržaški reševalci odpeljali v bolnišnico 70-letno Rafaelo Salicejevo iz Rojana, ki je o magala spričo bolezni srca. Pri starki so bili trije otroci njene hčere v starosti po nekaj mesecev ter eno in dve leti. Njihova mati leži v bol nišnici, hudo bolana, njihov oče je v zaporu. Reševalci so o tem obvestili Rdeči križ, ki je bil prisiljen oddati otroke oddaljenejšim sorodni kom v rejo. Stanovanje so izročili v varstvo rojanskim karabinerjem.
JUBILEJ DEKANA KUNŠIČA
Cerkno. — Naš g. dekan msgr. Ivan Kunšič je v nedeljo, dne 29. oktobra praznoval 25 letnico svojega bivanja med nami. V soboto 28. okt. je poteklo 25 let, kar je prišel za župnika in dekana v Cerkno. Marsikaj je doživel in preživel v teh letih. Skoraj bi trdili, da ima več bridkih kot pa veselih spominov. Dospel je med nas s težavami m med težave svetovne vojne. Prva povojna leta je postalo breme, ki ga je nosil, še težje: moral je celo na Sardinijo. Ko se je vrnil, se je bil polo-
KLINIKA ZA VSE BOLEZNI
RAZPOLAGA Z 10 SPECIALIZIRANIMI ZDRAVNIKI ZA VSE BOLEZNI
Za venerične bolezni, spolne bolezni, bolezni krvi, splošno slabost, razpolaga klinika s posebnim konzultorijem, kateri se nahaja
pod vodstvom poznanega specialista za navedene bolezni. Imamo zdnavnike specialiste za bolezni na pljučah, obisk, jetrah, želodcu, živčevju itd.
Rayos X, Análisis
Zdravniški pregled za vsakovrstne bolezni $ 3.—
Ordniramo: od 9—12 i 15—21. V nedeljah in praznikih od 9—12. GOVORI SE SLOVENSKI	SUIPACHA 28
ŽUPNIK MALALAN KONFI-NIRAN
Kakor so listi poročali, je bil g. Fran Malalan, župnik in dekan osapski, interniran za tri leta. Nastanjen je v Abrucih v provinciji Aquila. Sedaj doznavamo, da bo o-sirotelo osapsko župnijo upravljal g. Frank Zlobec, ki je bil dosedaj kaplan v Postojni.
SMRTNA NESREČA S STRELIVOM
13-letni Adolf Černuta je našel na Rombonu granato in jo pričel odpi-íati s kladivom. Nastala je ekspiozi-ja, ki je fántu odnesla roko in mu odprla trebuh. Po kratki nezavesti se je spet osvestil in je imel kljub velikim ranam še toliko moči, da je prišel do doma. Tu se je zgrudil na tla. Starši so poklicali takoj šoferja, da bi ga odpeljal v bolnišnico. Toda deček je že med potjo umrl
ZASTRUPLJENJE S PLINOM
Trst. — Ker se ni mogel drugače ogreti, si je 46-letni mehanik J. Zupančič priskrbel posodo z žerjavico. Toda v zaprti sobi so se razvili strupeni plini in malo je manjkalo, da se ni Zupančič zadušil. Z lahko zastrupitvijo so ga prepeljali v bolnišnico.
KRAVA DO SMRTI ZABODLA KMETA
V bližini Buzeta je 33 letni kmet Peter Nešič skušal spraviti narazen dve zbesneli kravi, ki sta se bodli. Naenkrat pa se je ena od njiju zaletela vanj in mu z rogom prebodla vrat. Sosedje so moža v naglici prepeljali v bolnišnico, kjer so mu zdravniki takoj skušali pomagati. Nešičevo stanje je zelo resno.
IMENOVANJE DUHOVNIKOV
V duhovniški službi so bih imenovani Bernard Godnič za vikarja v Gradinji pri Sežani, Friderik Maz zora za kaplana v Idriji, dekan Alojzij Novak v črničah za častnega kanonika in Ernest Bandelj za župnika v Rutah pri Grahovem.
ODSELJEVANJE NEMCEV
Listi poročajo, da določbe za izselitev Nemcev ne veljajo samo za Južno Tirolsko, nego tudi za Kanalsko dolino, ki je prej pripadal Koroški. Iz Kanalske doline se bo moralo v kratkem izseliti 270 nemških državljanov. Ostali pa se bo morali odločiti ali za izselitev v Nemčijo ali pa za preselitev v Južno Italijo.
SE NE SPLAČA
V Italiji je bil že od nekdaj v navadi lov na ptice vsake vrste. Lovili so tudi ptice pevke in lastovice, kar je bilo in je še drugje prepovedano. Pozneje so lov na ptice omejili. Sedaj piše italijanski list "Caccia e Pesca", da se lov na male ptice ne splača, ker vsak naboj stane mnogo več kot ubita ptica.
PONAREJENA ŽIVILA
Okrajno sodišče je kaznovalo trgovca Vovka Ivana iz Rižane na 200 lir denarne kazni ker je prodajal sladkor pomešan z moko. Isto kazen sta dobili Marija Uadorjeva iz Kopra ker so dobili v njeni pekari-ji kruh s preveliko količino vode in Antonija Polakova iz Slavnika ker so našli preveč kisline v olju.
PADLA V PREPAD
Boršt. — Ko je pobirala suhljad med grmovjem je padla v jamo, ker f;e ji je spodrsnilo, 19-letna Andrei-i;a Petaros iz Boršta. Na obupne klice so prihiteli sosedje, ki pa ji niso mogli pomagati; ker je jama obrobljena s strmimi stenami. Poklicati so morali rešilno postajo iz Trsta. Tudi tem reševalcem so strme stene prizadevale precej muk predno sc jo rešili. Na srečo rane niso nevarne. Zdraviti se oo morala kakih 30 dni.
FOTOGRAFIJA
"LA MODERNA"
VELIK POPUST PRI FOTOGRAFIRANJU
Ne pozabite
FOTO "LA MODERNA"
S. SASLAVSKY Av. SAN MARTIN 2579 Telefon: 59-0522 - Bs. Aires
Slov. Babica
FILOMENA BENEŠ-BILKOVA
diplomirana na univerzi v Pragi in Bs. Airesu ter večletna babica v bolnišnici Juan Fernández. — Zdravi vse ženske bolezni. — Slovenske žene posebno
dobro negovane. Ordinira od 9 zjutr. do 9 zvečer UMA 1217 — BUENOS AIRES U. T. 23 - Buen Orden 3389
IZPRED GORIŠKEGA SODIŠČA
Pred meseci so uradniki kobariško občine opazili, da je zmanjkalo precej lesa iz občinskih gozdov. Oblasti so kmalu prišle na sled cel' vrsti domačinov, ki so se morali sedaj zagovarjati zaradi tega pred goriškim sodiščem. Obsojeni so bili: Ernest Sekula iz Livka na 8 mesecev zapora in 800 lir denarne kazni, Ivan Drašček, star 18 let iz Kobarida, n;¡ (i mesecev zapora in 600 lir denarne kazni, po 8 mesecev in 20 dni zapora ter 866 lir denarne kazni so do bili 43-1 etni Franc Drašček, 28-letn' Ludvik Hrast, 25-letni Albert Hrast, 35-letni Josip Medved, 411etni Ivan Hrast in Ludvik Hrast, vsi iz Livka. Anton Martinčič, star 31 let, iz So voden j in Josip Petričič, star 33 let, sta dobila po 300 lir denarne kazni. Oproščena sta bila Franc Živec in Ludvik Kkočir.
Zaradi pomanjkanja dokazov sta bila oproščena 38-letna Štefanija Čr nilogar iz Črniee pri Cerknem in 41
letni Jakob Šemrl iz Črnega vrha. Obtožena sta bila, da sta tihotapila saharin, tobak in eikorijo.
Ker je tihotapila moko, je Ana Rejčeva, stara 31 let, dobila 15 dni aapora in 150 lir denarne kazni. Pri Barbari Čibejevi por. Štraus iz Črnega vrha, stari 45 let, so našli nekaj kave, ki jo je pritihotapila, zaradi lega je dobila 50 lir denarne kazni. Marija Štrausova, stara 39 let z Bukovega pri Cerknem je dobila 400 lir denarne globe in plačati mora vse takse, ker so pri njej našli nekaj saharina. 60-letna Ivana Bred'-hova je bila obsojena na 700 lir den. kazni zaradi tihotapstva tobaka in saharina.
Pred sodiščem se je mora! zagovarjati Josip Drufovka, star 65 let, iz Sv. Valentina zaradi nesreče, ki se je zgodila v njegovi hiši. Njegova hči 30-letna Katarina je padla z balkona in se težko ranila. Ker je bil balkon zelo slabo zgrajen so prijeli lastnika, ki je pred sodiščem izjavil, da ni kriv nesreče, krivnjo nosi le gradbenik. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil oproščen.
Sodnijskim oblastem sta bila naznanjena zaradi tihotapstva čaja, tobaka in sirkove moke Franc Jeran iz Podlanišč in Ljudmila Brez iz Pluženj pri Cerknem. Oba so zalo tili finančni stražniki na meji, ko sta hotela prenesti blago v Idrijo.
SOČA PRESTOPILA BREGOVE
Gorica. — Ker se topi sneg v gorah, so narasle vode v rekah in hudournikih in povzročile povodnji. Tako je tudi Soča zelo narasia, najj bolj izmed vseh rek. Posebno je bilo nevarno v nekaterih krajih ob gornji Soči. Civilni tehnični oddelek je ol) vsem toku reke postavil slraže z nalogo, da javljajo vsako naraščanje, ki bi bilo nevarno za okolico. Soča je napravila precej škode v Ložicah pri Saloni, kjer delajo novo električno centralo. Voda je odnesla mnogo gradbenega lesa in pokvarila nekatere stroje. Tudi pri Kanalu in Ajbi je narasla Soči' poškodovala instalacije centrale. Škoda znaša okoli 80,000 lir. Na žalost je to pot Soča zahtevala novo človeško žrtev, 17-letni Cvetko Gabrijelčič je pri žagi v Solkanu opazoval naraščajočo vodo. Pri tem se je preveč približal obali in zaradi opolzlega terena padel v reko. Prijatelj, ki ga je spremljal, je bil brez moči in mu ni mogel pomagati iz razburkanih valov. Po obupnem kriku se Gabrijelčič ni pojavil več na površini. Truplo je voda odnesla naglo dalje in pa pozneje niso mogli najti. Dne 6. novembra so vode že znatno upadle in je s tem preprečena daljna nevarnost poplav.
RANJEN V PREPIRU
Koper. Z avtomobilom rešilno postaje so pripeljali v tržaško bolnišnico 50-letnega Josipa Grinjaca s Hriba pri Kopru. Omenjeni je bil ranjen v prepiru s tovariši in je dobil težko rano na čelu. Njegovo stanje je nevarno.
ALI SI ŽE PORAVNAL NAROČNINO? — AKO JE NISI, NAPRAVI HITRO SVOJO DOLŽNOST, KER "KDOR HITRO DA — DVAKRAT DA!", TAKO PRAVI PREGOVOR-
Trgovina čevljev
B E L T R A M
Vsakovrstna izbera čevljev in copat.
Dto. Alvarez 2288 — Paternal
Buenos Aires
KROJACNICA "GORICA"
Ako hočete biti vedno dobro in elegantno oblečeni, pridite v krojačnico "GORICO", kjer boste vedno najbolje in po vašem okusu postrežem.
Imam na razpolago tudi prvomodne srajce in kravate ter druge moške potrebščine.
Prepričajte se sami o moji ponudbi in nizki ceni.
Priporoča se:
Franc Leban
WARNES 2191	BUENOS AIRES
Nasproti postaje La Paternal

Núm. (Štev.) 154
SLOVENSKI LIST
Str. 5
NOVI PODESTA V IDRIJI ¡ Idrija. — Ing. Luigi Caldana, ki je dolgo vrsto let upravljal z obsežno in številčno močno idrijsko občino, je bil v prvi polovici oktobra odstavljen. Za časa njegovega vodstva je bilo območje občine znatno razširjeno: V idrijsko občino so bile vključene prej samostojne občine Spodnja Idrija, Ledine in Vojsko ter kraji Gore, Čekovnik, Sp. Sred in Zgor. Kanomlja tako, da je z mestom povezano vse prostrano okolje ter se je število občanov povzpelo na okroglih 14,000. Ne moglo bi se reči, da je bila uprava odstavljenega funkcionarja kaj posebno uspešna. Za novega podestata je bil imenovan odvetnik Caradini.
ZLATA POROKA Trst. — V družinskem krogu sta Proslavila 50-letnico poroke Fran^ Sosič in Marija Suban, stanujoča v Bojanu. Jubilant jebil 40 let zaposlen kot sodnijski izvedenec v glavah skladiščih, bil je tudi eden iz-taed prvih pevcev v rojanskem cerkvenem zboru. Ob tej priliki so ji-toa čestitali številni znanci in prijatelji, kakor tudi številno sorodstvo.
"DRUŽBA ZA OBNOVO POLJEDELSTVA V TREH BENECIJAH"
Pred 18 leti je bila ustanovljena zgoraj imenovana družba (Ente di Kinaseita Agraria pre le Tre Vene-21e), ki si je zastavila nalogo obno-Vlti in dvigniti ^poljedelstvo v naših Pokrajinah, katere je vojna najbolj Prizadela. Iz poročila, ki ga je družba sedaj obelodanila o svojem poslo-Vanju do konca leta 1938 posnema Ho: 5380 hektarjev popolnoma neplodnega in 1770 ha deloma neplod močvirja, skupno tedaj 7600 "a močvirja je bilo izsušenega in u-•"ejenega za obdelovanje. Njeno delo ?a zložitev razkosanih zemljišč, za ^reditev življenja zmožnih gospo Varstev, za združitev malih, za ob «oj nesposobnih posestev je bilo posvečeno zlasti goriški pokrajini. Tu 3e pokupila večinoma na dražbi 300 ^alih in razkosanih premoženj, ['kupno okrog 3200 ha zemlje in je £ teh zložila 106 kmetij,' katere naj . lahko preživljale družine, ki jih je na njih naselila. Od onih 300 kup-Jenih posestev je bila velika večina v/ovenski lasti, Na povečane in 2družene kmetije so bile naseljen» Večinoma italijanske družine iz sta-r Pokrajin. Po naših podeželskih \aseh imamo zato tu pa tam po par izseljenih družin. Družba je nekaj et v tem pravcu prav živo in smo-v?no. delala, sedaj je pa začela popu-®cav,.i» ker se ta nova gospodarstva ^eeinomat težko vzdržujejo.
ZARADI POBIRANJA VOJNEGA MATERIJ ALA
Marko Škarabot iz Ozeljana je bil v juliju 1938 obsojen zaradi pobiranja vopnega materiala na 20 dni etrogega zapora, 300 lir kazni in 200 lir odškodnine. Pritožil se je. Po skoro poldrugem letu je bila pred par dnevi pred prizivnim sodiščem aruga razprava. Tribunal je potrdil prvo obsodbo, vendar jo je spremenil v pogojno. — Zaradi enakega prestopka so bili istega dne od pre-torja (okrajnega sodnika) obsojeni Orest Kavs, Bažo Visintin in Bruno fefiligoj. Odmerjena jim je bila slič-n a kazen kot Škarabotu. Prizivno sodišče je sedaj trojko oprostilo. — Večjo smolo je imel Josip Le ban iz Ozeljana. Njegova obsodba je ízvi-íala iz enakega pregreška kot pri ¡.gornjih in je bila tudi enako odmerjena, na Lebanovo žalost jo je pa prizivni sodni dvor v vsem obsegu potrdil.
SMRTNA KOSA
Prosek pri Trstu. — Umrl je naš mesar g. Ivan Puntar, star komaj 55 let. Veličasten pogreb je izpričal, kako je bil možati pokojnik obče spoštovan. Naj počiva v miru!
Z NAŠEGA KRASA
Komen. _ Na domačem domu v podmelski fari je umrla po daljši bolezni mati našega dekana g. Koga. Priljubljenemu g. dekanu naše iskreno sožalje! — V starosti 54 let nas je za vedno zapustila gospa Antonija Caharija, gostilničarka. Bila je zelo dobra žena in vzorna gospodinja. Pogreba se je udeležila številna množica; prihiteli so tudi znanci in prijatelji iz sosednjih vasi. Cerkveni zbor ji je zapel v cerkvi in na grobu pretresljive žalost:nke. O-stalim naše sožalje, njeni duši večni mir! — Imeli smo popisovanje koruznega pridelka; v nekaterih vaseh je popis izpadel obupno — niti 500 kg koruze niso pridelali. — Vinska letina je bila tudi pri nas zelo, zelo skromna. Belo vino prodajamo se daj po 1.40 lire, teran pa še ni v kupčiji.
SMRT GILDE MAYER
Trst. — V Meranu na Južnem Tirolskem je umrla v starosti 80 let Gilda Mayer roj. Ziffer, žena senatorja Teodorja Mayerja, ki~je bil do do pred nekaj let glavni delničar pri listu "II Piccolo" in znan po svoji delavnosti v vrstah italijanskih irredentistov.
Drobne vesti iz naših krajev
SEKANJU V GOZDU SE JE PONESREČIL
Iva» Kavčič iz Cekovnika št. 18 ie v PO domače na Brinovšu, * sel s par tovariši sekat drevje v je°] ^esreča je hotela, da ga je za-o težko drevo, ga podrlo in hudo Poškodovalo. Prepeljali s ga v idrij j 0 "ohiišnico, kjer pa je po par jj... Podlegel. Pokopali so ga v ri.li v soboto 25. novembra ob šte-1111 udeležbi. N. p v m.!
POSLUŽUJTE SE PODJETIJ. KI OGLAŠUJEJO V NAŠEM LISTU!
Gorica. — 19-letni Albert Štrukelj iz Loma nad Kanalom je bil obsojen pred goriškim sodiščem na 1 leto ječe, ker je ukradel kravo kmetu Lev-puščku iz Loma ter jo hotel prodati na sejmu.
— Sodišče je oprostilo sestri Olgo in Gizelo Petrevčič iz Ravnice zaradi pomanjkanja dokazov. Osumili so ju, da sta sodelovali pri splavu.
*
Gorica. — Umrli so: Anton Ko-mel, star 79 let; Viktorija Zalinšek, por. Žagon, stara 57 let; Draga Lisjak, stara 22 let; Anton Ušat, star 43 iet; Marija Plesničar, stara 61
let: Amalija Vuga, stara 51 let. *
Gorica. — Ko je 30-letni Milan Požar iz Vrtoč razdiral granato, ki jo je našel v gozdu, mu je ta eksplodirala v rokah in ga težko ranila po obrazu. Prepeljali so ga v bolnišnico
v obupnem stanju.
*
Štandrež. — Pri Štandrežu je So ča naplavila truplo Cvetka Gabri j el-čič, ki je padci v Sočo pri Solkanu in se utopil, kakor poročamo na drugem mestu.
*
Idrija. — 35-letni Jakob Medved iz Hotedršice je na praznik sv. Katarine obiskal starše v Idriji. Ko se je vračal na kolesu nazaj v Hotedr-šico, mu je počila zavora in Medved je zletel v prepad 5 m globok. Tre peljali so ga v idrijsko bolnišnico,
kjfcr se bo zdravil 30 dni.
*
Opatjeselo. — V goriško bolnišnico so pripeljali težko ranjenega 18-letnega Jispa Ferfoljo. V gozdu pri Zavatu je našel granato, ki mu je eksplodirala, ko jo je odpiral. Do
bil je rane po prsih in trebuhu. *
Osp. — župnik Malalan iz Ospa
je bil konfiniran na tri leta, češ, da
je nekaj rekel o dučeju.
s
Trst. — Pred sodiščem sta bila oproščena brata Alojz in Franc Mi-lavec iz Studenega, ker nista zakrivila nesrečo, pri kateri je zgubil življenje 7-letni deček Albert Bizjak.
Volčjadraga. — 37-letni Rafael Abram je padel s kolesa pri prehodu čez progo. S težkimi ranami so
ga prepeljali v bolnišnico.
*
Prosek. — Umrl je znani posestnik in gostilničar Marino Luxa. *
Bača. — Pred prizivnim sodiščem v Trstu je bil oproščen Franc Mav-rič, ki ga je okrajno sodišče obsodi-na na 8 mesecev zapora in 1600 lir lo zaradi kraje v škodo Petra Leba-denarne kazni.
*
Trst. — Kaznovani so bili sledeči trgovci, ker so prodajali po višjih cenah: Lucijan Marmolja, Ernest
Hočevar in Ivan Koršič.
*
Trnovo nad Gorico. — Za župana je bil postavljen dr. I. Grusovin iz Gorice.
Trst. — Ker je prodajala kavo, so Katarini Kavčičevi por. Furlan, zaprli bar.	I *
Trst. — Policija je aretirala 26 oseb, ki so kradle bencin družbama "Nafta" in "Aquila". Uspelo jim je ukrasti 200 kvintalov bencina iz tankov in ga prodati. Vodja tatov je bil ravnatelj družbe Societá Anónima
Prodotti Petroliferi.
*
Trst, — Sedmim trgovcem so zaprli trgovine za nekaj dni, ker so prodajali blago po višjih cenah.
Ana Chrpova
Slov. babica
dipl. v Pragi in Bs. Airesu, z večletno prakso v praški porodnišnici ter v tuk. bolnici "Raw-son'se priporoča vsem Slovenkam. Sprejema penzionistke iz mesta in z dežele v popolno oskrbo. Cene izredno nizke. Postrežba prvovrstna.
ENTRE RIOS 621»
U. T. 38, Mayo 8182 J
Trst. — Umrli so: Pertot Franc 70 let, Pipan Marij 38, Gerdina Ivan 57, kilan vd. Gerdol Marija 85, Vru-lič eMlanija 31, Bradač por. Pangoš Ana 79, Prodan vd. Martelanc Karo-lina 84, Trampuš Gabrijel 28, Glavič por. Fabjan" alfonza 73, Škodlar Josip 55, Pipan Karlo 53.
S:
Trst. — Pred tržaškim sodiščem je bil kaznovan Gustav Stopar, star 45 let, na 10 mesecev zapora, 2000 lir denarne kazni pogojno in povračilo 25,4,40.20 lir, ki si jih je prisvo-jáil kot hišni upravitelj posestnice
Bianca de Bacco.
*
Trenta. —- Karabinjerjem sta 43-letni Andrej Kvert in 24-letni Ivan Kvert naznanila tatvino 12 koz in jagnjet.
Soča. — Mariji Kavsovi vd. Flajs je zgorela baraka, v kateri je hranila gospodarsko orodje. Škode je za 1000 lir.
*
Trst. — 15-letni Just Ferluga si
je pri padcu zlomil levo roko. *
Prvačina. — Karabinjerji so are tirali 271etnega Franca Notarja iz Tabora pri Dornbergu zaradi pijančevanja.
*
Trst. — Ker se ni mogel drugače ogreti, si je 45-letni mehanik Josip Zupančič priskrbel posodo z žerjavico. Toda v zaprti sobi so se razvili strupeni plini in malo je manjkalo, da se ni Zupančič zadušil. Z lahko zastrupitvijo so ga prepeljali v bolnišnico.
*
Renče. — Z lestve je padel 60 let stari Angel Skubla in se težje ranil na glavi ter zadobil pri padcu notranje poškodbe. Njegovo stanje je nevarno.
*
črniče. — V goriško bolnišnico so pripeljali gozdnega čuvaja 35-letne-ga Ivana Baučarja z veliko rano na nogi. Povedal je, da se mu je v gozdu spodrsnilo in pri tem se je sprožila puška, ki ga je ranila v nogo.
Zdraviti se bo moral 30 dni. *
Opatjeselo. — Antonu Marušiču so tatovi odnesli 150 lir v gotovini in
za 500 lir porcelanske posode. *
Šmarno pri Kojskem. — Z avtomobilom se je zaletel v zid neke hiše 31-letni pek Maksimilijan Makuc. Vsemu je bil kriv voziček na sredi ceste. Lastnik vozička bo moral plačati občutno globo.
Trst. — 7-letni Rabar je postal žrtev avtomobila. Ko se je igral "na ščinke", se je oddaljil preveč na sredino ceste ter prišel tako pod avto-
< mobil, ki ga je usmrtil.
*
Gorica. — Ker se nista javila na nabor, sta bila javljena oblastem Silvi j Pecoraro iz Fare in 23-letni Josip Bajee s Cola.
Bukovica. — 31-letni Emilij Klau čič je padel s senika in se težko ranil po prsih. Zdraviti se bo moral 30 dni.
Trst. — Ker so prodajale slabo mleko, so bile kaznovane sledeče mlekarice: Kočevar Karolina iz Doline, Bordon Josipa iz Boršta in Mrevlja Anton iz Lokve.
Trst. — Gustina Šturmova je bila naznanjena oblastem ker ni v trgovini izstavila listkov s cenami; Josip Batič in Marija Pahorjeva bosta morala plačati denarne kazni, ker sta prodajala blago po višjih cenah.
ako hočete biti zdravljeni od odgovornega zdravnika
zatecite se k
Dr. A. G O DE L
ZDPTÍP3' KRONIČNE BOLEZNI IN NJIH KOMPLIKACIJE, «AVLJENJE PO FRANCOSKIH IN NEMŠKIH NAČINIH
„a krvne in kožne bolezni
žensk SLOVENCE PRVI PREGLED BREZPLAČNO Perii0e ezni> bolezn maternice, jajčnika, prostate in neredno • — Specijalisti ra pljučne, srčne, živčne in reumatične
bolezni
ŽARKI X — DIATERMIA — ANALIZE Sprejema se od 9 do 12 in od 15 do 21 ure. GOVORI SE SLOVENSKO a l l e cangallo 1542
^emmmmmammimcmfsmmmmmmmmmmmmm
1 i
Neverjetno!
Prva Slovenska krojačnica
v Villa Devoto Vam nudi ugodno priliko za pomladanske in poletne obleke.
NE ODLAŠAJTE
V zalogi velika izbira prvovrstnega blaga. Izdelujem ženske obleke po moškem kroju. Priporoča se DANIEL KOSIČ Ul. Calderón 3098 Villa Devoto
Raziskovanje Ulake japodske pokrajine nad Starim trgom pri Ložu
Prostrana Loška dolina z gosto poraščenimi gorami, ki jim kraljuje goli Snežnik, kaže v bistvu kraški značaj; ob večjem deževju jo kaj rada zalije po voden j. Radi tega so si predzgodovinski prebivalci te kotline, ilirski Japodi, izbrali za bivališče položne griče, ki se vlečejo od Križne gore tja do Šmarte. Sredi te doline čepi položna Ulaka s prostranim uleknjenim hrbtom, ki je nekako osrednja naselbina v Loški dolini. Vneti raziskovalec predzgodovin-ske dobe v Loški dolini, župnik Jernej Hainer, sedaj v Moravčah, je kakor na ravnicah Križne gore tako tudi na šmaraškem hribu našel ostanke posod iz starejše železne dobe (5.-6. stol. pr. Kr.), na obeh hribih in na Ulaki pa rimske starine.
Na podlagi njegovih dognanj je obširnejše raziskavanje v 1. 1936, 1937, in 1939, izvršeno z blagovoljno podporo kr. banske uprave Dravske banovine in Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, pokazalo, kako raznolična in svojevrstna je pred-zgodovinska kultura te doline. Že prvi poskus je pokazal ugoden uspeh ter podal jako zanimiva odkritja o naselbini, zlasti o njenem početku v zgornjerimski dobi. Ulaka ima značaj večjega kraja, zidanega skoraj v mestnem slogu. Stanovanja stoje v vrsti kakor hiše v mestu ob dolgi cesti, ob njej stoji tudi vrsta kovač-nic, ki daje trgu izrazit obrtniški značaj.
Na grebenu tega hriba brije pogosto hud veter. Zato so prebivalci poglobili kovačnice več ko poldrugi meter globoko v tla. Ta srečni slučaj ima za ugodno posledico, da so se razni predmeti dobro ohranili. Zato se je mogla do podrobnosti u-gotoviti vsa oprema v kovačiji: ognjišče, kovaško orodje, obrtni izdelki in posode. Odkritje kaže, da se obrat v kovačnicah v primeri z rimskimi tudi do danes ni posebno izpopolnil.
Še važnejša je ugotovitev umetne obrti, ki se kaže zlasti v emalastih vložnicah na bronastih predmetih. Že v keltski dobi je bil emajl pri Japodih, ki so prebivali v območju Snežnika od Devina, Nanosa preko Like do reke Une in Jadrana, zelo priljubljen. Iz keltske je prešel v zgodr.jerimsko dobo, kar izpričujejo obeski z okrasom človeške maske, kakršnih so se doslej našli štirje, in okrogle zapone z raznobarvnim emajlom, najdene obenem z novci Hadrijana (t 138) in Antonina (f 161), kot priča za njih lokalno priljubljenost še sredi 2. stol. Toda v tej dobi že propada prej tako cvetoča obrt na Ulaki. Posledice grozovitega vpada Markomanov 1. 168, morilna kuga, ki so jo zanesla vojaška krdela iz vojsk na vzhodu, končanih 1. 166 pod vodstvom cesarja Lucija Vera, vse to je bilo vzrok, da je v tem času propadlo na Ulaki ' večje število kovačnic in prodajaln,
SLJIVOVICA ŽGANJE
PELINKOVEC VERMUT
Zlatko Badel
Avenida Maipú 3146-50 Olivos F.C.C.A. U. T. Olivos (741) -1304
V 6
SLOVENSKI LIST
Ñúm.. (štev.) 154.
Ljudski komisar
Molotov^ 'íc ; >
Pot povprečnega, a častihlepnega
'(Oq.V •	«*> ««
človeka	, >.; t
! ■ » ' .1"". ■
Ljudski komisar Molotov je mimo Stalina na politični pozornici Evrope brez dvoma pravi pravcati "mož trenutka". Odkar je pred komaj pol leta postal namestnik izpodrinj enega Maksima Litvinova, se je zunanja političa Sovjetske Rusije jako čudno zasukala. S tem je Molotov mahoma stopil kot "veliki državnik" na isto mesto svetovne politike, kamor gleda vsa svetovna javnost in on igra pri novi usmerjenosti boljševiške politike prvo violino.
Toda izven Sovjetske Rusije je le malokomu znano, kaj da tiči v tej zagonetni postavi in odkod izvira Molotov da si je pridobil svojo oblast.
Kakor Lenin, Stalin, Litvinov in drugi boljševiški voditelji, ima tudi Molotov drugačno rodbinsko ime. Prej se je pisal "Srbšabin in rojen je bil v Kávkaziji. Njegov oče je bil knjigovodja v nekem državnem podjetju.
Ta zunanji komisar ni bil nikdar v inozemstvu. Tudi nima nobene diplomatske šole in ne govori nobene-' ga drugega razen ruskega jezika. Tu je pisatelje pozna samo iz prevodov boljševiške Rusije. Čeprav je v vseh panogah samo srednje darovit človek in se ne odlikuje z nobeno posebnostjo, s katero se svetijo druge revolucionarne zvezde in ki So si po teh priborili oblast, pa Molotov tudi ni človek, ki bi bil dospel na najvišji klin po kakem rabeljskem opravilu, po hinavščini ali podkupnini. Brez dvoma ni darovit govornik ali pisatelj, ljudski vodja ali propa-gator. Težko bi ga prištevali k ruski inteligenci. In vendar je ta tiha pojava v mogočni oblastni državi Stalinovi druga najvažnejša oseb nost, čigar sedanji vpliv je brezmejen. Tako malo je viden in pomemben po zunanjosti, po preprosti ruski
ki so bile v 2. stol. požgane in nikdar več pozidane. V 3. stol. si Ula-ka zopet opomore. Kovačnice, letos v septembru izkopane, so obratovale dalje tja v 4. stoletje, kar izpričujejo novci cesarjev Konstantina, Kon-stancija II. in Gracijana. Bronasti izdelki, ključi, zapahi in drugo, hranijo sicer še dobro tradicijo obrti, vidi pa se, da so se izdelovali le predmeti za praktično porabo; emaj-la ni y«č. Lončena roba je tipična za 4. stol. in se da po svojih oblikah Aočiti od one iz 1. in 2. stol. Nad vse zanimiva je skledica s pasom kljukastih križe v, znamenjem sreče in zdravja. — Naselbino je konec 4. stol. uničil požar, o čemer priča zog-Ijenelo žito, pšenica, ječmen, grah, prosena kaša, kar vse je v obilici ležalo raztreseno v eni kovačnici.
Septembrsko raziskavanje je v marsičem razširilo in poglobilo» dosedanje ugotovitve, pokazalo pa je končno še sledove predzgodovinske-ga selišča na Malem Vrhku pri Ložu kakor tudi na Ulaki, kjer so že pred leti odkrili gomile z zapuščino iz 5. in 6. stol. pr. Kr. Pionirsko delo župnika Hafnerja ni bilo zaman.
Prof. dr. Walter Schmid.
RESTAVRACIJA
"PRI ŽIVCU" kjer boste postreženi z dobrim vinom, pristnim pivom in vedno svežo domačo hrano. Prostori pripravni tudi za svatbe.
Rojakom se priporoča lastnik EMIL ŽIVEC Osorio 5085 — La Paternal
Slovenski stavbenik
Za načrte, betonske preračune in Firmo,
obrnite se do t€
konstruktorji
»•a
obleki in po vedenju, da bi človek mislil, da je kak knjigovodja ali učitelj z dežele.	! r : '.
Lg.kake je ,bilo mogoče, da je fak človek iz povprečne množice stopil v ospredje" se tako nenadoma povzpel v ¡ ¡tako vrtoglavo višino obla-'sti, tako da ga morajo poslaniki najmogočnejših držav tega sveta, iz Washingtona, Londona, Pariza pa Berlina obiskovati in se z njim po*-svetovati ?
Njegova tiha osebnost bi ga ne bila mogla nikoli privesti na visoke grebene valov v oblasti. Svojo pot je dosegel po zunanjih okoliščinah, zaradi uspehov boljševiške revolucije same.
*
Molotov je bil rojen leta 1890. Na jugu carske države je hodil v gimnazijo in je hote] postati inženir. Ko je imel 17 let, je odšel v Petrograd na poltehniko. Tu pa je zašel med nihiliste in je postal kmalu goreč pristaš prevratnih teorij. V teh burnih študentovskih letih si je nadel novo ime. Preden je izbruhnila svetovna vojua, je bil trikrat izgnan v Sibirijo. V prvih vojnih letih je nastopal kot neustrašen terorist in neumoren glasnik Lenina. Vsi komunistični letaki, brošure in listi so se vtihotapili v Rusijo skozi njegove roke. S tem podtalnim rovarjenjem je Molotov mnogo prispeval za revolucijo.
Ko sta jeseni leta 1917 Lenin in Trocki vso oblast vzela v svoje roke, je imel Molotov majhno mesto v najbolj spodnjih vrstah strankinega vodstva. Za kaj višjega se jim je za-zdel preveč neroden. Toda 27-letne-mu Molotovu se ni mudilo; čakal je in delal.
Za gradnjo kake nove države niso potrebni le daroviti teoretiki, marveč je treba predvsem mnogo praktičnih, žilavih delavcev, ki to, kar drugi iztuhtajo, oni predelajo in izvedejo. Tak delavec pa je Molotov. Njegova delavnost je naravnost brezmejna in neumorna. Vse zna, če je treba, in ničesar mu ni preveč. 0-sebnih potreb sploh nima. Živi estetsko, ne pije alkohola, ne kadi, ne je mesa, malokdaj kam gre in ne pozna drugega razvedrila ko svdje knjige, svoje uradne spise, svoje delo.
Nobenih stvari ne prezre. Vse niti tekočega dela drži sam v rokah. Kakor se pa sam brezpogojno ravna po danih ukazih, tako zahteva tudi od svojih podložnih uradnikov brezpogojno pokorščino. Ker je tako redkobeseden, mu pravijo "molčeči komisar". Mrzel, trd ko kamen, zvest naukom revolucije, vdan Stalinu ko nobeden drugi, je Molotov od leta 1916 dalje Stalinov prijatelj in varovanec. Zato ga je nemara Trocki zaničeval in je rekel, da "Molotov ni nič drugega ko zvest čuvaj ni pes". V njegovih očeh je bil ta "pes-čuvaj" komaj še vreden, da je o-pravljal samo -"umazana dela".
OBIŠČITE KROJAČNICO j
Leopolda Usaj
Kmalu po Leninovi smrti pa so Trockega pregnali, in druge svetle zvezde so se zablestele na sov jet-5 skem nebu —• in so tudi zatonile. A Molotov je preživel vse velike revolucionarje iz prvih let. Polagoma je stopal više in više v stranki. Pod Stalinovimi perutnicami je postal član "politbiroja" (kratica za politični biro, ki je prav za prav odločujoči organ komunistične stranke) in s tem je že vstopil v vlado. Ko je bil leta 1930 ustreljen Rijkov, je postal Molotov predsednik ljudskih komisarjev. In ko so slednjič pred nekaj meseci vzeli Litvinovu zunanjepolitično Krmilo iz rok, je mogel Molotov za 180 stopinj obrniti smer so-vjetskoruske zunanje politike. Zdaj vlada s Stalinom drugo največjo državo na svetu.'-	i *
Molotov se ne odlikuje s kako posebno darovitostjo in duhovitostjo, pač pa ima neomajno voljo, je hraber, goreč in žilav. Francija in Anglija se nista nikoli zavedali, kaj Molotov pomeni — in Nemčija prav tako ne ve, kaj je Molotov. Molotov ni človek, ki bi mu mogel kdo pogledati v njegove načrte. V prvi vrsti je Rus in narodnjak po svoje. Mimo tega pa je še revolucionar z dušo in s telesom in nad vse trezen in hladno preudaren.
!Ú t-iM /;.,;>;.5o,>ííi: m iiiab c/lié i; i Ji -i ¿¡
b'i^fit '-:-í»/,!¡Í j .'■ * 4
■ i'.»¡¡-j )h «q'K
,, r.; • W-L.Í, jf¡
ttfódlCf t' K.. ,.-,
Rušilec "Ljubljana", Id se je nedavno potopil. Poveljnik rušilca, Ahlin, ki je bil Slovenec, je radi te nesreče izvršil samomor
Samostan Yileluo-starij
Kakih 1500 kilometrov severno od finske prestolnice Helsinkov, ondi, kjer se izteka reka Petsamo v fjord Petsamo, je Jileluostarij, najsever-neji samostan sveta. Tu, dasi 40 km južno od"Ledenega morja, je zaradi bližine Zalivskega toka še rastlinstvo, kakršnega lovek ne bi pričakoval na takem,severu.
Petsamo je ozek, finski koridor, ki vodi k Ledenemu morju. Z divjih višav je videtj daleč proti vzhodu v neskončno samoto, preko osamelih gora Rusije. Sinji vrhovi na zahodu so že norveški. Proti severu ti sega pogled daleč preko fjorda, čigar skalnato, obrobno gorovje stopa v daji nazaj in ti odpira pogled na Ledeno morje.'Kar dva meseca sije v poletju sonce neprestano, in šele v avgustu pada bolj in bolj pod obzorje. Pozimi se pridruži tišini gozdov in samotnim jezerom; skrivnostnim daljavam zahrbtnih barij; večnemu šumi jan ju brzečih rek in veletokov, še črna noč, in samo opoldne se za spoznanje posveti zasnežena priroda v komaj nadahnjene-mu polumraku.
Poleti pa se po širnih travnikih jileluostarijskih zemljišč pasejo črede belega, značilno finskega goveda; v hlevih pa, ki so zaradi varnosti spričo mraza postavljeni prav tik pod gorskimi slemeni, nemirno topota več ko ducat konj.
Do Ouluja, mesta ob Botniškem zalivu, smo se pripeljali z brzovla-kom. Otod pa se peljemo dalje s fin-eskim vlakom, ki mu je lokomotiva zakurjena z drvmi, do Kemija, dalje ob reki Kemi do Rovaniemija. To je
V DAR DOBITE
na vsakih 6 slik, ki stanejo od 3—6 , lepo sliko v barvah. Odprto tudi ob nedeljah."
Atelie MARKO RADAU
FRANCA KLANJŠEK Marcos Sastre 4363
Villa Devoto U. T. 50-0277
, ,«»-,	4
Sporočam Vam, da imam v za- * logi najmodernejše blago za POMLAD in POLETJE
Pridite k meni, kjer boste najboljše postreženi.
G ARMENDI A 4 9 4 7 Buenos Aires La Paternal
Facundo Quiroga 132b
IT. T. 22 - 8327 DOCK S U D

KADAR IŠČETE SLUŽBE obrnite se na rojakinjo
Berto Cernie
DORREGO 1583 — Gs. Aires
U. T. 54 - 3588
poslednje finska postaja na severu. Tri kilometre dalje proti severu je bela tabla na avtomobilski cesti z napisom: "Severni tečajnik". Tu izstopajo poslednji potniki — ameriški turisti, Finci z juga, Angleži.
Tu se začenja Laponska. Kdor nima sam svojega vozila, vstopi v Ro-vaniemiju v ómnibus in si vzame vozovnico do — Ledenega morja. Ozka Ledenomorska cesta je dolga 530 km in drži naravnost, kar naravnost na sever. Poslednje večje naselje je Sodankijle. Tu si nakupiš še "odpustkov", ki so: finska bodala, laponske avbice, ročna dela, filmi in razglednice z več ali manj po-sreéinimi posnetki severnega sija. Laponec v evropskih hlačah in pisanem laponskem suknjiču prodaja rogovje severnih jelenov in se rad postavi na pozor, če ga hoče kak Američan fotografirati.
Zmeraj bolj proti severu se peljemo. Zmeraj je manj vasi — večidel sta le po ena ali dve hiši. Večkrat obstane oinnibus pred kakim finskim gostiščem, kjer si morejo potniki pri belo pogrnjenih mizah za nekaj novčičev privezati dušo.
Na višavah Kaunispeaja ni skoraj nič rastlinstva. Odtod je na daleč o-koli pogled na neskončne tundre visoke planote. V dolinah se kakor bel trak vije cesta, ki je tu in tam z ograjo zavarovana spričo snežnih žametov.
Šele na bregovih obsežnega jezera Inarija so spet gozdovi, jezera in barja. Tu je spet več vasi. V Ipalu prenočimo v hotelu turistovskega društva, kjer smo po finski šegi še prav tako natančno in čedno postreženi kakor v Helsinkih.
Drugo jutro nadaljujemo pot. Spotoma vstopi kak Laponec in se pelje nekaj časa z nami. Zdaj pa zdaj steče kak severni jelen čez cesto. Za hip zagledaš z ozkega lesenega mostu naglo deročo reko, na kateri plava nešteto hlodov na sever k Ledenemu morju, kjer jih bodo kje obtesali in naložili na ladje.
V Salmijerviju smo: Tu se odcepi cesta k fjordu Petsamo; na severozahod pa vodi cesta v norveško pristanišče Kirkenes.
Pri Jileluostariju izstapimo in se peš podamo k samotnemu samosta-nu.
Kakih trideset ruskih menihov še biva tu v lesenih hišah, ki so daleč naokili raztresene. Molče in s tru-
[Kavarna in pizerija
1 Razna vina — Vsakovrstni li-' ker ji in vedno sveže pivo.
Rojakom se priporočata
PETER FILIPČIČ in JUSTO KRALJ WARNES 2101 esq. Garmendia
U. T. 59 - 2295 La Paternal	Bs. Aires


aotaoc:
—Tf»f|fH i ~	..........
U MODERNA KROJAČNICA O
S Peter Capuder
izdeluje moderne obleke po zmernih cenah. AYACUCHO 975 — BS. AIRES
:oi
U. T. 41 - 9718
dom pridobivajo iz tal prehrano in lovijo ribe v deroči reki Petsamo, ki teče tik naselja. Menihi so bradate, temne postave, kot iz romanov Dostojevskega. Samostan je duhovno središče za nekaj stotin Laponcev, ki živijo v maloštevilnih, jako raztresenih hišah. V Petsamu skoraj hi več potujočih Laponcev, le zahodno' od jezera in pa v norveški Laponski iso še nomadi. Menihi, ki so iz Rusije za zmeraj izločeni, bodo pač tu doživeli tudi smrt, ne da bi imeli kaj upanja, da bo kaj naraščaja za njimi.	.
Bradat star menih nam pokaže kapelo, ki je skrbno negovana in je še preostanek nekdanjih, lepih časov-udno vpliva na človeka ta tihi, mali prostor daleč na severu; od vrha do tal so pokrite stene s pozlačenimi ikonami. Z drobci svoje finščine smo se skušali z menihom pogovarjati, a on je znal le rusko in pa la-ponsko narečje, ki je finščini sorodno.
Nato smo se odpravili ob reki navzdol in smo nekaj dni preživeli v šotorih v tej tuji, daljnji, severni divjini.
ALI SI ŽE PRIDOBIL NOVEGA NAROČNIKA ?
Veliki zavod
"RAMOS MEJIA"
Venereas
ANALIZE urina brezplačno. Analize krvi. Popolno moderno zdravljenje.
SIFILIS v vseh oblikah. Popolno zdrav-Ijonje na podlagi krvne analize (914)
KOŽA: Krončni izpahi, mozoljčki. Izpadanje las. Ultravioletni žarki.
ZLATO ŽILO: zdravimo brez brez operacije in bolečin.
SPOLNA ŠIBKOST: Hitra regeneracij» po prof. Ciearelliju.
ŽIVČNE« BOLEZNI: Nevrastenija, izgub» spomina in šibkost.
EEVMATIZEM: kila, nadua, gota. Šibkost srca, zdravimo po modernem nemškem načinu.
PLJUČA: Kašelj, šibka pljuča.
ČREVA; solitis, razširjenje, kronična 2»" peka.
GRLO, NOS, USESA, vnetje, polipi: Dre*
operacije in bolečin. POPOLNO OZDRAVLJENJE $ 30.— PLACEVANJE PO $ 5.— NA TEDEN
Naš zavod s svojimi modernimi napravami in z izvrstnimi SPECIJALISTI .1® edini to vrste v Argentini. — Lečenj zajamčeno. — Ugodno tedensko in nW
plačevanje. OD 9—12 OB NEDELJAH OD 8—12
Rivadavia 3070
PLAZA ONCE
I30I
IOE30I
:OC3G
Najnovejše blago za leto 1940 SUPERLAN in CAMPER
dobite v zalogi v krojačnici
"PRI ZVEZDI"
Ugodno priliko nudim svojim klijentom s plačevanjem na mesečne obroke. — Obiščite me ifl se boste sami prepričali
Cene nizke. Za,obilen obisk se priporoča
■ • l\f>-t --..v rojakom
STANISLAV MAURIČ TRELLES 2642 U. T. 59-1232
Núm. (%y.) 154
SLOVENSKI LIST
Str. J
=
Oj predpust, ti čas presneti..
Pirhova Nežka je bila dekle in pol.
Ni nosila zastonj očetovega priimka, ker bila je zdrava in rdeča kot velikonočni pirh.
Bila je dekle in pol, ker je bila ne le lepa in zdrava in močna, tem več tudi pametna.
Marsikateri fant je rad pogledal za njo in ona tudi ni bila ena od tistih, ki bi bila gluha in slepa. Saj je imela med vsemi tovarišicami najboljše spričevalo, pa tudi po svetu je bila. Saj je imela v Trstu teto in je tako tudi med gosposke ljudi prišla, ker je večkrat ostala pri teti po kak mesec. Prav razumno dekle je bila ta Nežka.
Kar Pirhova gospodična so ji rekli. Nobeni drugi v vasi niso dali te besede. Kaj si pa mislite: gospodična ni kar tako. Druge so bile Mica, Neža, Špelca, Johana.... gospodična je bila pa samo ena, to je bila Pirhova '' gospodična "...
Že nekaterikrat so se snubci oglasili pri Pirhu. Že predlani, ko je bilo Nežki šele 20 let.
Toda oče Pirh je stvar kar na kratko odrezal.
Poklical je hčer. Vprašal jo je, če se ji kaj mudi v zakonski stan in če ima že izbranega fanta...
Da ne eno ne« drugo, tako je povedala.
Kaj pa Potokovega Anžeta bi hotela? Pravijo da te snubi.
Naj le še počaka. Če mu je kaj za-nie, naj le še počaka. Dosti je še časa. Mačkovega žaklja pa tudi ne vzamem. Slabega od njega ne vem nič, dobrega tudi nič. Kar na slepo Se pa res ne bom možila, da bi se že teden po poroki kregala.... Prav imaš dekle, tako je presodil in so bili za tisti predpust od-
pravljeni kar vsi ženini. *
Lani je spet potrkal na vrata ženin. Bil je Kolovratov Pepe.
Ni bil napačen fant. Vsaj za oko ne. Marsikatera je na skrivaj za nJim pokukala in Pepe se ni branil Vabljivih smehljajev. Bil je ta Pe-že tudi po svetu. Najprej je slu-pri-vojakih*doli nekje v »Italiji 111 se je počasi navadil stvari, kate-re ne služijo v priporočilo poštene-mn fantu. ' Pozneje je delal v Milanu v fabri-> kjer ga je slaba družba potegnila v nižine življenja. Tako je ta Pepe zgrešil zdravo
presojo o tem, kaj je pošten fant in pošteno dekle. Zanj je bilo dekle nekaj takega kot sladka jagoda za škorca...
Neži.ka bi pa ne bila Pirhova in ne Nežika, če bi ne zvedela tega.
Kaj bi ne zvedela! Saj jo je nekaterikrat ustavil na potu; nekaterikrat tudi prišel na obisk; celo darove ji pošiljal in jo hodil prositi šopka.. .i.
Ko je prišel prositi tudi njeno roko, tedaj je pa kar debelo pogledal.
Veš Pepe, ti si pa zame preveč moderen, tako mu je razložila. Tista beseda od škorca in sladke jagode, ki ti je nekoč ušla, ko si bil malo v "rožicah" mi je ostala malo preveč globoko zapisana, da bi hotela biti jaz jagoda za škorca...
Tisto je bilo za šalo Nežika, se je Pepe izgovarjal.
Toda taka šala, ki mi je preveč jasno povedala, koliko tebi pomeni dekle in kaj bo tvoja žena..Pravijo da imam lep obraz. Toda ne bom ga imela vedno. In tedaj se bo škorec objedel in bo iskal druge jagode, kaj se ti zdi...
Ti pa res ne poznaš šale, Nežika. Pa mi povej, če sem se proti tebi kdaj kaj spozabil?
Že veš zakaj! Lahko ti pa povem drugih, s katerimi si imei opravka. Zakaj ti pa tiste niso več dobre, Pepe? Jagode so, ki so že zgrenele, kajne? Je zastonj vsaka beseda, Pepe. Kar ravno ti povem, da bi bila vsakega drugega fanta iz vasi bolj vesela kot tebe. Res da si lepši od njih, morda celo najlepši, toda jaz moža ne bo mvzela zato, da bi ga gledala, kot tudi moj mož mene ne bo vzel zato, da me bo gledal; marveč zato, da bova lepo eden ob drugem živela, da bova dobro družino imela, da se bova skupaj veselila, skupaj pa tudi trpela. Ti bi se pa hotel pač skupaj veseliti, dokler bi ti to kaj teknilo, trpeti bi pa morala jaz sama.... Ne, Pepe. Tisto si kar iz glave zbriši. In če ostanem stara teta, raje bom vlačila na pepelnico ploh, kot pa celo življenje moža, kateri ne zna kaj je zakon.
Čudno se mi zdi, da ti tako govoriš, Nežika, ki si bila po svetu? Ali nisi videla, da ljudje v mestu vse drugače žive?
Dobro vem to. Toda ali si pa ti pogledal tudi in prevdaril, če je tako življenje boljše? Ali so mar bolj srepni? Kaj mi porečeš od tistih de-
ZGODOVINSKI ROMAN
Caričin ljubljenec
Nadaljevanje 172 i Pugačev, — osvojiti si moraš r?no> — zapovej svojim ljudem, Uis.e bore, naj gredo v boj!
r¡ teh besedah je nesrečnež pla-v1 ■ In če bi se ns bil Subov pravo-jjjjSn° umaknil, bi ga bil norec zgra-
/Mihov pa je v svoji surovosti •gnil svojo nogo in zadel nesreč neza sredi obraza.
Sed ,rrU — zavpije Subov, — v aJ te bo najbrž minilo veselje, da ..Prihodnje ne boš več napadal svo-^ Rostov.
st ^edaj bomo pustili norca in muta: nee<g Sondolierja skupaj, — se obr laton Subov k poveljniku in sc ttiu V -v6, ~ Sporočil bom Njene za < ičanstvu carici Katarini, da Prprf?? razbojnika zares skrbite, stvo an s.em> da bo Nje»0 Veličan-
p 2 y.an»i izredno zadovoljno, sede nik se Priklone> laskave be-?0i„ general majorja Subova so mu
eI^ngajale.
nost • a prva in največja dolž-UPop "V ve]iva, da skrbim za tega svojo i' ki se 'ie drznil stegniti in p„ . 0 P° kroni carice Katarine VeljnikJenetn Prestolu, — odvrne po-
bo7 Paky ^ Prav- — vzklikne Su-
Njeño~v vv80tavl3am vam' da zmi nakW "'anstvo ceniti vdanost in
^ngače ®8t- Pazite tudi vnaPre.i "a Ra uwf- m ne imejte zanj nobene-p srniljenja!
Prikl0!pJnik se še enkrat ponižno ostalivJ' P°tem pa odide Subov z
V ¿¡ ?osti iz celice, ključ. JUCavnici je zopet zarožljal Tak0 •
je bil še'1 j °stal nbogi Gianettino, ki «ienii Rn v°S lep' izredno lep mla-Zlvljen'ie ,en in onesrečen za vse v celici, kjer so že dolgo
klet, ki obupane gredo v vodo ali pod vlak?... Pa kaj bi ti pravila. Lahko se kaj drugega pomeniva. Ti pa si poišči nevesto drugje. Saj praviš sam, da se dekleta zate tepejo. Bog ti daj srečo! Samo ta dober nauk ti dam, da temeljito predelaš svoje misli o ženski in o življenju in ne pozabi one besede, ki jo slišiš v cerčvci: kar kdo seje bo tudi žel!
Šel je Pepe in šel je predpust. Marsikje so ono leto pele harmonike. Marsikatero dekle je skrivaj zavidalo tovarišici, ko jo je videla stopati pred oltar.
Nežiki pa ni bilo žal. Da bi se obesila na prve hlače, ki se ji postavijo na pot? Ne, tisto pa že ne!
Seveda, ko bi se ženila na poskuš-njo? Toda takega zakona ona ne mara, zato je treba vse preje dobro premisliti.
In je premišljala Nežika. Tisto o škorcu in jagodi ji je vedno dalo misliti. In škorec...' ne, ne bo tako! Res je, da je ženski sojeno, da mora več trpeti, ker mora biti mati... in če noče tega?... Še bolj je pognala cvileči kolovrat, da ji je tekla drobna nitka med prsti in razmišljala je dalje skrivnosti živi j e-nja.
Kako pa naj bo drugače, če pa je napisano vsem Zemljanom na pot: v potu svojega obraza boš jedel kruh in v trpljenju boš rodila otroke...
In tiste mestne gospodične, tiste, ki jih slikajo po vseh časopisih in je vse vanje zaljubljeno, ki plešejo in v kinu nastopajo?... tako se je Nežiki zapletala misel: ali niso tiste srečne? Pa niso ne žene, ne matere... vse to je le za igro...
Pa se je spet domislila škorca in jagode. Preložila je špikljo, naj se navija drugam na vreteno. Da, lepe so in požel jene, toda koliko časa? In če je njihovo življenje jalovo, kot tista smokva, ki je imela le listja in nič sadja...
Ne, in stokrat ne.
Pregnala je tožne misli in si je zapela ono staro pesem:
"Kaj pomaga frišno lice, če je sfrderbano srce...
Ne, tako je končala svoje premišljevanje. Dokler imain' polno hišo bratov in sester, dokler imam mater in očeta, katerim lahko postrežem in jim osladim trenutek življenja, ki so se zame toliko žrtvovali, dokler i-mam koga, komur morem biti koristna, pač ne bom jokala zaradi tega, če gre predpust mimo mene. Saj.
je sreča življenja vendar le v tem, kako osrečevati druge. Saj srečen je letisti, ki druge srečne naredi. Nekaj onega veselja, ki ga drugi i-majo od njegovega dela in črtve, že posije tudi njemu samemui Najmanj pa bom srečna, če bom Svojo srečo
iskala tam, kjer je ni...
*
Ono leto je bil pa zopet predpust, Toda Nežika je že preje vedela, da tisto leto ne bo vlačila ploha. Klan-čarjev Matevž se ji je najprej nasmejal, potem je prišel na obisk. Tudi ona je stopila h Klančerjevim pogledat. Toda ne napovedana. Kot slučajno je prišla nek delaven dan. To kar je hotela zvedeti, je bilo, kako se Matevž doma obnaša, kakšen je s svojimi starši.
Dobila ga je ravno, ko je materi prinesel drva v kuhinjo.
Še pozneje je pozvedovala in ko je Nežika bila do dobra prepričana o tem, da je Matevž res dober s svojimi starši in domačini, se je odločila. Bili so oklici in pozneje so pele tudi harmonike.
Danes so pa prav srečni ne le mladi par, temveč tudi oče in mati.
Janez Hladnik.
mu gre. nadnaravno plač £
Telesu je pa koristen post, ker ga utrjuje.	|
Od pritrgátjw V jedi so izvzeti stari ljudje, ki imajo že 60 let, mladina do 1 leta 2(izpolnjenega) in tisti ki teško delajo: zidarji, težaki, tovarniški delavci in vsi tisti, ki i-majo teško telesno delo.
Meso pa smejo uživati bolniki, doječe in noseče žene in tisti, katerim drugi dajo jed.
Janez Hladnik.
CERKVENI VESTNIK
4. febr. maša na Paternalu za Olgo Ušaj, poročeno Makuc.
Molitve na Paternalu ob .. uri in pol.
11. febr. Maša na Avellanedi.
Molitve na Avellanedi ob 4 uri.
Na Paternau ta dan ne bo popoldanske molitve.
V sredo . febr. je pepelnica. Ta dan je začetek 40 dnevnega posta.
Postna zapoved je v tej deželi sledeča:
Strogi post, to je zdržanost od mesa in pa pritrganje v jedi (samo trikrat na dan, do sitega pa samo o poldne) je na pepelnico in vse petke 40 dnevnega posta. Te dneve se je treba vzdržati masa tistim, kateri so gospodarji svoje mize. Kdor mora jesti, kar mu dajo drugi, njega ta postava ne veže.
Samo post, to je pritrgati si v jedi, pa je zapovedano ob sredah 40 dnevnega posta in na vel. četrtek.: Druge dni ni nobenega posta.
Post je koristen duši in telesu.
Duši za to, ker s tem, da človek odreče nekaj svojemu telesu, ki po užitkih neredno želi, dobi duh več oblasti nad telesom. Ob enem pa je zatajevanje tudi dobro delo, katere-
Zahvala Slovencem na jugu
V_nedeljo 28. jan. sem se srečno povrnil iz svoje poti po argentinskem jugu, na kateri sem obiskal rojake v Rio Negro, v Neuquenu, v Bahiji Blanki in Lomi Negri.
Preživel sem 14 dni, ki mi bodo ostali vedno v najlepšem spominu. Vsak od rojakov je nekoliko doprinesel k temu, ker vsi ste me tako lepo sprejeli, kot da bi prišel na lastni dom.
Posebno zahvalo sem dolžan Sini-goju Antonu v Cinco Saltosu, ki mi je bil cel teden na razpolago s svojim ktom, ki me je popeljal na obisk k rojakom in nato še v Plaza Huineul in naprej do Čilske meje v znamenite toplice Copahue, na podnožju 3000 m visokega volkana.
V	Cinco Saltosu gre prav topla zahvala tudi pridnim pevkam, ki so tako lepo dvignile lepoto naše po-božnosti s petjem, ki je privabilo celo vas.
V	Plaza Huineul so se zbrali rojaki v hiši pri Rejevih, ki so nam tako lepo postregli.
V	Villa Regina je bil moj zvesti vodnik in voznik Božič Karlo, ki me je prišel še na povratku pozdraviti ob 1 uri zjutraj in mi prinesel potrebnega za hrano na dolgi poti.
V	Bahiji Blanki sem imel spet dva doma. Pri Novakovih prvi dan, kjer smo se zvečer tudi zbrali in nekatero zapeli in rekli. Drugi dan pa sem bil Ferletičev gost, ki me je tudi prevažal s svojim "samodrčem".
V	Lomi Negri sem imel dom pri Štularju in Žlembergerjevi mami.
Tem iii še vsem moja topla zahvala.
Janez, Hladnik, izseljenski duhovnik
imeli zaprtega upornika Pugačeva — nesrečnega nekronanega ruskega carja.
151. POGLAVJE.
V Katarininih sobah
Poveljnik trdnjave in zdravnik sta spremljala Subova po dolgih trdnjavskih hodnikih do izhoda. Neprenehoma sta se mu klanjala in mu zagotavljala svojo naklonjenost in zvestobo.
Ta dva človeka sta imela dober nos, radi tega sta takoj zaslutila iz-premembo, ki se je vršila na dvoru.
Vedela sta, da se bosta morala pokoravati novemu caričinemu miljen-cu, vsa znamenja pa so kazala, da si je osvojil caričino srce general-major — Platon Subov.
G,eneral major Subov se poslovi od zdravnika in od poveljnika Pe-tropavlovske trdnjave in stopi v kočijo, ki ga je čakala, potem pa zapo-ve kočijažu, naj ga čimprej pripeli3 v Carskoje selo.
Bil je zelo zadovoljen s samim seboj.
Vse je izvršil, kar mu je carica ukazala.
To noč se mu je vse posrečilo.
Aleksandra Potemkina je izročil poveljniku mesta Petrograda in nekdanji caričin miljenec se nahaja morda že sedaj na poti v Arhan-gelsk, odkoder se ne bo nikdar več vrnil, — njega se Subovu torej ni bilo treba več bati.
Elizabeto Voroncov je odpremil v vodno celico v Petro-pavlovski trdnjavi, nesrečna deklica je nocoj brez dvoma utonila, zadela jo je ista usoda kakor nevarno Katarini-no nasprotnico in tekmovalko grofico Klariso Pineberg.
•Gianettino je izgubil svoj jezik, — carici torej ni mogel več škodovati, kajti brez jezika ni mogel govoriti.
Tako je Platon Subov premišljeval in se vedno bolj bližal Carskemu selu. — Prijetno mu je bilo pri du-
ši, kajti videl je, da bo postal sedaj on najmogočnejši človek v Rusiji.
Ta noč je Subovu veliko prinesla.
Največja zapreka je bila odstranjena, — Aleksandra Potemkina ni bilo več, četudi je bil še živ, vendar je bil neškodljiv in mrtev za carico in za dvor!
Sedaj mu je treba odstraniti samo še Gregorja Orlova; Subov pa je upal, da bo z njim hitro končal. Kolikor je zvedel od carice Katarine, ga je sovražila tudi ona, prepričan je bil, da mu bo v tem pogledu pomagala ali pa mu vsaj ne bo delala zaprek.
— Zmagal sem, — si je mislil Platon Subov in se naslonil na svilnate blazine kočije. — Ne bo dolgo trajalo, ko bom lahko objemal lepo carico Katarino, vladarico Rusije.
Hahaha, sobe zimskega dvorca bodo dobile novega gospodarja, novega miljenca, ki bo najbrž ostal dolgo v teh sobah, kajti jaz ne nameravam počenjati takšnih neumnosti, kakor Aleksander Potemkin in takšnih surovosti, kakor moj dobri prijatelj knez Gregor Orlov.
Platon Subov je bil srečen in vesel.
Njegove želje so se izpolnile, — iz navadnega in siromašnega častnika bo postal v najkrajšem času najmogočnejši človek ruske države.
Sedaj je prispel v Carskoje selo. Kočija se ustavi, Platon Subov pa izstopi in se napoti po stranskih stop nicah v prvo nadstropje, v katerem se je nahajal caričin budoar.
Med tem časom se je zdanilo, carica Katarina pa je že sedela pri svoji pisalni mizi.
Spala je samo nekaj ur, ko pa je pozajtrkovala, je sedla k pisalni mi zi in čakala Subova.
Subov se je prestrašil, ko jo je zagledal.
Njen obraz si je nadel krut izraz, kakršnega doslej še ni videl, njene poteze pa so istočasno govorile o ne-
skončni žalosti.
Takšna je zunanjost žene, ki je izgubila svojega ljubljenega, — takšna je mati, ki je morala pokopati svojega lastnega otroka, — takšna je bila tudi carica, — žalostna, obupana, hkrati pa kruta, — z eno besedo, žena, kateri so bogovi ugrabili vse.
Carica pogleda svojega zaupnika. • Subov se spoštljivo prikloni.
—	Končano? — vpraša Katarina zamolklo.
—	Vse sem uredil, Veličanstvo! — odgovori Subov in se približa pisalni mizi, pri kateri je stala carica.
—	Grofica Ivlarisa Pineberg?
—	Mrtva!
—	Elizabeta Voroncov?
—	Mrtva!
—	Gondolier Gianettino?
—	Nem je — to se pravi toliko kakor mrtev!
Katarina se obrne in stopi k oknu.
Miinilo je nekaj minut, preden se je zopet obrnila.
Sedaj je bil njen obraz bolj bled kakor prej.
_ Ukažite, naj zbudijo kneza Gregorja Orlova, — reče carica. — Recite mu, da bi se rada z njim peljala na izprehod!
Na izprehod z Orlovom? — Subov se strese.
Za vraga med tem časom, ko njega ni bilo v Carskem selu, je bil najbrž Orlov tukaj!
Če sta se pomirila? — Katarina je samo ženska, knez Orlov pa je še vedno zelo lep moški!
Subova je ta misel silno raztogo-tila.
V naslednjem trenutku pa ga je carica Katarima sama pomirila z besedami :
_ Vi naju boste spremljali na
izpreliodu, dragi moj Subov. Rada bi, da bi bili priča, ko bom Gregorja Orlova nagradila za njegove ne-venljive zasluge.
Sporočite to grofu Paninu.
Tudi on naj gre z nami, — zrak je izboren in zdi se mi, da se bomo i-menitno zabavali.
Subov se prikloni in odide.
Bil je ves srečen! Ni izgubil u-panja, — vse se bo tako zgodilo, kakor si je predstavljal v najdrznejših sanjah.
Subov odhiti iz sobe in izda potrebna povelja.
p'otem pa pošlje slugo h knezu Orlovu, da bi ga zbudil.
Knez Gregor Orlov je popil sinoči mnogo vina, — radi tega je spal kakor da bi ga bili ubili. Včeraj je bil vesel in radi tega je moral biti tudi pijan.
Prepričan je bil, da si je zopet o-svojil Katarino, nadejal se je, da se bo zopet vrnil na svoje nekdanje mesto.
Sluga je moral precej časa razbijati po vratih, preden se je Orlov
zbudil. i
—	Kaj je? — zamrmra Orlov še
skoraj v spanju.
Sluga vstopi in se prikloni.
_ Njeno Veličanstvo carica ukazuje vaši visokosti, da pridete takoj k njej, ker bi se rada peljala z vami na izprehod.
—	Že grem, — takoj pridem!
Orlov skoči iz postelje.
Čez nekaj trenutkov se je že nahajal v kopalnici in si umil telo z mrzlo vodo.
Mrzla voda ga jeosvežila in iztrez-nila.
Ko pa je odprl okno svoje sobe in dihal sveži jutranji zrak, se je čutil popolaoma prerojenega.
Sedaj se je začel skrbno oblačiti.
Oblekel je uniformo, pretkano z zlatom, na prsa pa si je pritrdil vsa odlikovanja, za katera je moral biti hvaležen Katarinini dobroti.
Potem pa se je počesal in se skrbno premotril v zrcalu.
S svoje mize je vzel nekaj steklenic parfuma in se pošteno naškropil.

SLOVENSKI L B S T
List izdajata: "SLOVENSKI DOM" in KONSORCIJ
CIGANSKA CERKEV
Cigani so videli da imajo vsi drugi ljudje svojo cerkev. Mislili so si, kako bi bilo lepo in dobro, ako bi tudi oni imeli vsaj eno svojo cerkev. Zato so se lepega sončnega dne zbrali na pašniku, da bi se posvetovali.
Prišle so ženske in otroci, mladi in stari, kotlarji — črni kakor vra-" ni. Med njimi je bil njihov župan, krepak in močan cigan. Ko je začel govoriti, so vsi cigani utihnili.
"Dragi mojstri", je pričel koko-dakati po cigansko, "zbrali smo se, da se posvetujemo, kako bi si napravili cerkev."
"Hala dala karakala", so zako-kodakali vsi, "tako, tako, naš župan, ampak kakšna bo?"
"Zidana ni dobra, ker se lahko podre, iz železa tudi ne, ker bi zarjavela, mislim, da bi bila najboljša iz sladkega sira."
"Taka, taka, taka naj bo. Vsi ljudje bodo strmeli, da imamo cerkev, kakršne ni na svetu."
In od tistega dne so začeli vsi cigani od vseh strani znašati sir, zidarji so se lotili dela, zidovje je raslo, in cerkev je bila čedalje lepša. Vsi <30 jo hodili gledat ir: so bili veseli.
Čez mesec dni je bila cerkev zgrajena. Samo zvonov še ni imela. Pa so si mislili, da cerkev iz sira ne more imeti drugačnih zvonov kakor iz nečesa, kar se da jesti.
"Jaz mislim", pravi majhen cigan, "da bi bila svinjska glava z jezikom prav primerna!"
"Dobro, dobro", so rekli vsi, in drugi dan je visela na stolpu preka-jena svinjska glava. Vrata so bila iz mastne slanine, streha pa iz tanjših kosov suhih klobas.
In nekega lepega dne je bilo treba cerkev blagosloviti. Ker pa cigani nimajo duhovnikov, je vzel njihov župan nož v roko ter je izrezal v cerkvenem zidu velik križ. Nato je iz slanine vrat spet izrezal križ, pri zvonu pa je odrezal košček jezika. In vsi cigani so se vrgli na to ter pojedli vsak košček cerkve.
In vsako nedeljo so v cerkvi ob-
Mladinski kotiček
hajali bogoslužje, dokler niso poje- ■ dli vse cerkve. Zato cigani še danes i nimajo cerkve.
DVORNI NOREC
Pred mnogimi leti je živel kralj, ki je imel zelo pametnega dvornega norca. Nekoč je kralj izvedel, da si je norec sestavil polo, na katero je zapisal imena tistih, ki jih je imel za najbolj neumne. Kralj je poklical dvornega norca in mu velel naj mu pokaže polo. Lahko si mislite, kako se je kralj razjezil, ko je videl sebe prvega napisanega na poli. Ves ogorčen je vprašal norca:
"Zakaj sj napisal mene na prvo mesto?"
"Veličanstvo, dali ste tujcu denar, da vam kupi konja. Niste ga vprašali, kako mu je ime, in nihče izmed nas ga ni poznal, a vi ste mu zaupali tolikšno vsoto denarja. Go-
tovo je, da se tujec ne bo več vrnil, in vi ne boste videli ne konja ne svojega denarja!"
"A kaj če se tujec vendarle vrne?" je vprašal kralj.
"Tedaj bom zapisal njegovo ime na vaše mesto!"
ZNAL SI JE POMAGATI
Nekega dne je dala mati svojemu sinku velik kos potice in mu velela: "Tukaj ti dam kos potice. Razdeli ga s svojo sestrico, kakor se dobremu bratcu spodobi!"
"Kako se pa dobremu bratcu spodobi?" je vprašal deček. "Sestrici daj večjo polovico!" Deček je trenutek pomislil, potem je stopil k sestri ( ji dal ves kos potice in rekel:
"Tu ti dam kos potice, draga sestrica. Deli ga z menoj tako kakor se dobri sestrici spodobi!"
Otroke paternalske šole so obiskali njihovi starši, ko so se šolarji nahajali na počitnicah v San Antonio de Padua
JADRANSKO MORJE
Vetereek pihljal je po valovih in obali, s čolni se igral je, ki po morju so veslali.
Iz skrivnostne tihe in srebrne mesečine slišal sem vzdihe: plah utrip davnine.
Moja duša srečna je strmela na obzorje, kjer šepetala pesem večna je: Naše si Jadransko morje... !
MRTVI SESTRICI
V	grobu hladnem že počivaš, sredi cvetja grob je tvoj; kakor v zibki mirno snivaš — sinji náebes nad teboj.
Ko zalivam ti cvetice, rosno moje je oko, v duhu gledam tvoje lice, nepremično in bledo.
V	težkih urah mislim nate, sestra moja, angelček,
ki tam gori prosiš zame; grob krasi ti nagelček.
FRANCEK PIŠE OČETU
Piše Francek pismo drobno očku tja v nebesa, kakor biseri tekó mu solze iz očesa.
i
"Očka, ko odšel od nas si daleč tja na tuje,
rekel si, da tam za tebe pač se sreča kuje.
> i
Nikdar več se nisi vrnil v domovino k mami; tam na tujem zdaj počivaš v hladni, hladni jami.
I
Brez ljubezni brez toplote dnevi mi bežijo; v srcu mi kot bolne ptičke mlade sanje spijo.
Olgica Kurétova, Zagorje.
ZMANJŠANO
Učitelj razlaga učencem zmanjše-valno obliko in našteva primere: Albin—Albinček, hiša—hišica, zajec— zajček, vrč—vrček, vagon—vagon-ček in podobno.
"Gregec", zakliče doli v tretjo klop, "povej zdaj ti en tak pri-
mer !
i"
'Oven—bacek", se odreže Gre-
Zefi Klinar.
MATERINA SLIKA
Nekaj minut pred pomorsko bitko pri Manili je nekemu mlademu mornarju padel suknjič v morje. Prosil je poveljujočega častnika, naj mu dovoli, da skoči ponj. Častnik pa ga je strogo zavrnil:
"Ne smeš!"
A kaj je storil mornar? Kljub prepovedi je skočil v morje, zgrabil plavajoči suknjič, priplezal nazaj na krov in se postavil v vrsto.
Zaradi nepokorščine so mornarja zaprli in po bitki bi moral admiral Dewey podpisati obsodbo na več let trdnjavske ječe. Ko ga je admiral vprašal, zakaj je to storil, je obsojenec ves potrt izvlekel iz suknjiča na levi strani sliko in izpregovoril eno samo besedo:
"Mati!"
Admiral je ves ganjen poljubil mornarja in rekel:
"Mornarji, ki so za materino sliko pripravljeni žrtvovati življenje, bi ga žrtvovali tudi za domovino. Ne smejo te vkovati v verige. Prost si!"
gec.
VPRAŠANJE
Otrok vpraša strica: Povej mi stric, ki vse veš in znaš, zakaj je sedaj Evropa bolj napredna nego Amerika?
Stric se popraska za ušesom, ne koliko pomisli in reče:
Zato dragec, ker je bila Amerika pozneje odkrita.
Samemu sebi je priznal, da j« bil še vedno zelo lep mož, ki bi še lahko vplival na vsako ženo.
Nadejal se je, da bo to tudi Katarina opazila.
Orlov ukaže svojemu slugi, naj mu prinese zajutrek, — hitro je po jedel neko malenkost, potein pa je popil čašico ruma.
Naposled je odšel iz svoje sobe in odprl vrata salona, kjer sta ga že 'pričakovala Subov in minister grof Panin.
Ko je Orlov slišal, da je carica u-kazala tudi tema dvornima kavalir-jema, da bi jo spremljala, se je njegovo čelo nagrbančilo.
Toda tudi to si je raztolmašil v svojo korist.
Brez dvoma ga je carica hotela odlikovati prad pričami, radi tega je ukazala Paninú in Subovu naj jo spremljata.
Tedaj se odpro vrata, v salon pa stopi carica Katarina. i
Na sebi je imela črn obleko. Človek bi bil mislil, da ji je kdo umrl, sedaj pa žaluje za njim.
Bolestni smehljaj se je pojavil na njenih ustincah, ko je zagledala gospode, ki so se zbrali v salonu.
Katarina ponudi najprej svojo ro ko Paninu, potem pozdravi s stiskom roke Subova, naposled pa se' obrne h knezu Orlovu in reče:
—	Ah, Vi ste, moj dragi knez, — tudi vi nas boste spremljali — to je prekrasno !
Orlov stisne ustnice.
Vsem se je zdelo, da ga je carica Katarina hotela namenoma razžali-ti in užalostiti.
Orlov pa se je tolažil s tem da glu-mi carica to komedijo samo pred ministrom Paninom in pred Platonom Subovim, ker ni hotela odkrito pokazati, da ji je nekdanji mi-Ijenec knez Gregor Orlov zopet mil in drag.
—	Dajto mi svojo roko, moj dra--— spremite me do kočije.
Te besede so Orlova zopet popol-
noma osrečile.
Carica si je izbrala njega, da jo bo peljal v kočijo! Mar naj bi človek še dvomil, da se je carica z njim popolnoma pomirila?
Zvečer bo sedel zopet na istem mestu, kakor nekoč, mogočen bo, jutri zjutraj pa bo že ves Petrograd vedel, — vedela bo vsa Rusija, da je postal knez Orlov zopet car Orlov!
Pred palačo je stala velika odprta kočija.
To je bila trojka, v kočijo je bilo vpreženih troje prekrasnih konj, — spredaj sta sedela kočijaž in sluga, zadaj pa dva lakaja v svojih okusnih in lepih livrejah.
Ko se je carica približala, sta slu--gi skočila s svojih prostorov in ponižno čakali, da je njih gospodari ca sedla.
Katarina se je rtaslonila na Orlo va, ko je stopila v kočijo, — temu se Orlov zelo čudil.
—	Kam naj se peljemo? — vpraša Katarina in pogleda svoje spremljevalce.
—	Kamorkoli ukazuje Vaše Veličanstvo, reče Gregor Orlov, — če nas hoče Vaše Veličanstvo odpeljati v najoddaljenejši kotiček zemlje, bomo srečni, da moremo in smemo oditi z vami.
—	Tako daleč vas pač ne morem odpeljati, dragi moj Orlov, — odgovori Katarina, — ker me v Rusiji potrebujejo. Toda, kako pa bi bilo, če bi obiskali našega kneza v njegovi petrograjski palači? Kako bi bilo. če bi se odpeljali k vam, knez Orlov?
Knez Orlov se zelo razveseli. Komaj se jo premagoval, da ni dal glasno duška svojemu veselju in presenečenju.
res izkazali toliko milosti in toliko
—	Veličanstvo, mar mi boste za-čast, — najsrečnejši človek bom na svetu!
—	Morate nas pa izvrstno pogo-si iti, moj dragi knez Orlov, — reče Katarina.
— Veličanstvo, storil bom, kar bom mogel, — odvrne Orlov poniž-
no,
jaz pa morem zares precej
—	To je ponosna beseda! — Naprej torej, odpeljimo se v palačo kneza Orlova v Petrograd!
Ko je carica spregovorila te besede, je kočijaž pognal konje, iskre živali pa so planile v dir.
Jutro je bilo prekrasno.
Kosile kapljice so se še lesketale po svežih, zelenih travnikih, njive so se vile v daljavo, drevesa, ki so stala ob cesti, so bila v cvetju, ptički so žgoleli v pozdrav mlademu jutru, pa tudi carica je bila izredno dobre volje.
S svojimi spremljevalci se je zelo ljubeznivo pogovarjala, največjo po zornost je posvečala Orlovu, — in nekdanji caričin ljubljenec je bil se daj ves srežen.
Samo grof Panin je opazil, kako so sc Katarini od časa do časa oro sile oči, — edini 011 je vedel, da jo caričina ljubenjivost samo komedija, da je veselo razpoloženje samo prisiljeno, še vedno pa ni vedel, kdo bo prav za prav deležen te komedije.
Naposled so prispeli v Petrograd.
Prihod carice Katarine v njeno prestolnico se je razvil v pravcati triurni". Povhod so sc zbirale množice, po ulicah, koder se je peljala carska kočija, so ji ljudje vzklikali in navdušeno pozdravljali svojo vladarico, — Katarino Veliko.
Vsakdo pa se je, čudil, ko je vidol pole»- Katarine Orlova, — ta prizor je bil za Petrograjčane velika senzacija.
— Kaj se je zgodilo čez noč v Car-skojom selu?
—	Mar Potemkina ni več?
—	Kaj pomeni to?
-— Ženska se vedno vrne k svoji prvi ljubezni!
—	Ta lisjak Orlov se je znal zopet vrniti h Katarini, zopet sedi na svojem prestolu, — zopet si je priboril njeno naklonjenost!
Tako so govorili presenečeni Pe-trograjčani.
Ko pa so govorili presenečeni Pe-trograjčani.
Ko pa so opazili, da se Katarina pelje v Orlovo palačo, si je nekdo mislil, da ve, koliko je odbilo.
-— Jutri bo zopet zavladal car Orlov, — so modrovali ljudje po kavarnah 111 restavracijah. — Uboga Rusija, sedaj boš zopet ječala pod jarmom tega krutega tirana!
Ko je kočija prispela pred Orlovo palačo, so prihiteli sluge in odprli vrata.
Orlov skoči prvi na tla in pomaga Katarini izstopiti.
Na ulici se je zbrala množica ljudi, radi tega je hotel Gregor Orlov-pokazati , da se je zopet vrnil na svoje staro mesto in se pomiril s Katarino, objel jo je in jo postavil na tla.
—	Živela Katarina ruska! —• je vzklikala množica, ki se je zbrala okoli sijajne kneževe palače.
Carica pokima množici in se obrne proti palači.
Med množico pa je bilo nekaj ljudi, ki so hoteli razveseliti tudi Orlova, začeli so klicati:
—	Živel knez Orlov, dobrotnik domovine !
—	Veličanstvo, ali vas smem prositi, da mi dovolite, da vas popeljem v svojo palačo? — vpraša knez Gregor Orlov.
Katarina 11111 ponudi svojo roko, knez Orlov pa jo pelje po stopnicah v prvo nadstropje.
To stopnice so bile pravcata umetnina, — narejene so bile iz marmorja in iz zlata, slike po stenah in na stropu pa je naslikal neki umetnik, ki ga je cenila vsa tedanja Evropa.
Da, ta palača je bila dragocena, bila io lepša, kakor caričina zimska palača, nekoč jo je dala Katarina sezidati, darovala jo je Orlovu, — o-gromne stroške pa je plačala seveda država, to so pravi narod, kakor so
to po navadi godi.
Knez Gregor Orlov pripelje malo družbo v prekrasno urejen salon v prvem nadstropju.
Carica odloži svoj lahki plašč.
— Dragi Orlov, — reče Katarina, — bodite tako dobri in nam odprite tisto sobo, v kateri sem se nekoč tako rada mudila, — saj veste, katero mislim. —
Koliko spominov se je pri teh besedah zganilo v Orlovi duši!
Ti spomini so se zdeli knezu Orlovu še sedaj sladki.
Že prej smo omenili, da je imel Gregor Orlov v svoji palači celo vrsto sob, ki jih je uredil za Katarino.
Imenovale so sc Katarinine sobe.
V .teli sobah je preživel s carico najslajše urice — tukaj je tekla zl-bol ljubezni Gregorja Orlova in carico Katarine, — kajti takrat ni minil niti dan, ko 110 bi bilo Katarine v njegovi palači.
Te sobe so sestavljalo prav za prav colo stanovanje, urejeno pa so bilo tako, kakor si jih more zamisliti samo mladi kraljevski par.
Iz elegantne predsobe, v kateri so stali lepi stebri, si prišel v prekrasen salon v slogu Lmlovika XIV.
Si0110 so bilo prevlečene, s suknoW, pozlačeno mizo, stoli, divan in ostali predmeti, ki so so nahajali v tem salonu, pa so bili prevlečeni z najdragocenejšo modro svilo.
Po stenah so viselo dragocene sli' ko, kal oro so slikali najznamenitejši umetniki.
Iz salona so vodila vrata v obecl-nico.
To jo bila velika soba, na stenah so so nahajali gobelini sive barvo, pohištvo jo bilo iz hrastovega les&> od stropa jo visol prekrasen lusto!". v omarah pa so jo lesketalo zlato i'1 srebro z vdelanimi dragimi kamni.
Tukaj sta Katarina in Orlov Pr(" mnogokrat večerjala. — Večerjo Pft jo Katarina sama pripravljala.
(Dalje "prihodnjič)