JULIJ 11 N 8. pobink. 12 P Janez Gaul. 13 T Anaklet 14 S Bonaventura 15 C Henrik J IG P Karmel. M.B. + 17 S Aleksij_ 18 N 9. pobink. 19 P Vincencij Pavi. 20 T Hieronim 21 S Praksed 22 C Marija Maffd. 23 P Apolinar + © 24 S Kristina_ 25 N 10. pobink. 2G P Ana amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH P RŽ A V AH AMERIŠKIH, ŠTEV. (NO.) 135. CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 15. JULIJA _ THURSDAY, JULY 15, 1937 LETNIK (VOL.) XLVI. lV. tovarnah Youngstown družbe se otvcjril v torek obrat. — Niti družba, niti unija se ne ponaša z zmago, a tu-< di nobena ne prizna poraza. — Governer trdi, da je l družba pristala k sporazumu. — Korist stavke za de-; lavstvo. East Chicago, Ind. — Na svojevrsten način se je končala stavka v tukajšnjih dveh tovarnah Youngstown jeklarske družbe. Nikakega praznovanja zmage ni bilo ne na eni, ne na drugi strani, toda istočasno pa tudi nobena stran ne prizna poraza. Vrata tovarn so se v torek enostavno odprla in večina delavcev se je vrnila na svoja mesta. Nered-nosti ni bilo nobenih, ker tudi nobenih piketov ni bilo pred tovarno. Da dobi cela zadeva še bolj tajinstveno obliko, je istočasno izdal governer Indiane, Townsend, objavo, da se je stavka končala s sporazumom, na katerega je pristala družba. Takoj za petami gover-nerju pa je nasprotno izjavila družba, da ni z nikomur sklenila nobenega sporazuma. I Governer pa je zopet zaso-lil nazaj, rekoč, da je podpredsednik družbe, J. C. Argetsinger, "kakor otrok, ki je dobil bonbonček, pa joka nato, da ta nima pravega okusa." Obenem je še enkrat governer povdaril, da je družba popolnoma prostovoljno predložila svojo izjavo za spravo in da so to izjavo unij-ski voditelji odobrili ter nato odredili konec stavke. Pri vsej stvari je očividno to, da si obe strani skušate Prihraniti sramoto poraza v stavki. Bržkone se v resnici ne more niti ena, niti druga stran ponašati s kako zmago, vendar pa ste brez dvoma obe veseli, da se je stavka na tako "ugoden" način končala. Na eni strani je delavstvo zadovoljno, da pride po šestte-denski brezposelnosti zopet do zaslužka, na drugi strani je Pa tudi družba trpela ogromno škodo. Nikakega dvoma ni, da je prinesla stavka za delavstvo svoje koristi, četudi družba v resnici ni pristala k nikakemu sporazumu) Ttakor trdi. Vedela bo družba v na-Pr»j, da nima več opraviti z nezavedno maso, ki jo lahko Poljubno peha in izrablja, marveč, da je delavstvo spojeno v močno organizacijo, katera bo ščitila njegove interese. ZA VARSTVO FARMARJEV Predsednik priporoča zaščitni zakon za farmarje. Washington, D. C. — Na načelnika odborov za poljedelstvo obeh kongresnih zbornic se je predsednik Roosevelt obrnil pretekli torek s posebnim pismom, v katereig je njuno priporočal, naj se čimprej sprejme novi zakon za zaščito farmarjev. Opozoril je pre/lsednik na nevarnost, ki utegne priti nad farmarje, ako bo letos zopet bogata žetev, češ, da bi to privedlo k usodnemu padcu cen, ako kongres takoj česa ne ukrene. -—o — V MADRIDU VLADA MIR Nacijonalisti prenehali bardirati mesto. bom- ORJAŠKE MODERNE LADJE Washington, D. C. — Ko bodo dogotovljene nove ame-P bojne ladje, bo postav-'Jeno na morje nekaj takega, "ar Svet še ni videl. Poleg enke brzine, ki je bodo mož ete ldje> in poleg azne najmodernejše opreme, na vsaki po devet velikih °Poy, katerih vsak tehta po UtV , RazP°stavljeni bodo ne k dH VS,ed »J'ih streljanja IzSh.°rPnzadeta hitrost ladje, nad I krogIa b0 tehtala segla T Z-0"0 in b0 lahk0 d0" mHi o waV° nad 17 moi'skih UroJ tr0stjo i'200 milj na OČE NAPADEL OSKRUNI-TELJA OTROKA Chicago, 111. — Neki razjarjen oče je skušal v torek zjutraj vzeti postavo v svojo lastno pest in kaznovati zločinca, ki je oskrunil njegovo devetletno hčerko. Na Sum-merdale policijsko postajo je prišel 37 letni Henry Hundrei-ser, oče omenjene deklice, in posrečilo se mu je, priti do celice jetnika, 17 letnega Johna Ardeleana. Pod pazduho je nosil zavoj in tako so policisti menili, da gre koga obiskat, in ga niso nadlegovali. Ko pa je prišel pred celico, je potegnil samokres in skozi omrežje oddal strel na fanta, ki je spal, Jetnik se je preplašen zbudil in takoj skočil pod ležišče, dočim je napadalec oddal še tri strele. Zadel pa ni z nobenim in policisti so ga obvladali, predno je mogel oddati nadaljnji strel. Fantov zločin nad otrokom se je izvršil pretekli teden in po oskrunitvi je napadalec deklico 33 krat zabodel, da ta zdaj v kritičnem stanju leži v bolnici. -o- LJUBEZNIVA SESTRA Belleville, 111. — Neka Mrs. Marie Porter je pretekli ponedeljek priznalai, da je bil na njeno pobudo umorjen njen brat, Wm. Kappen, kateri je bil najden ustreljen blizu nekega tukajšnjega sa-luna. Žensko je premagala lakomnost po njegovi zavarovalnini $3,300 in je najela dva mlada fanta, da brata spravita 3 sveta. Isti dan bi se bil imel umorjeni poročiti. -o- "SIJAJNI USPEHI" VOJNE V ŠPANIJI Valencia, Španija. — Kakor računa tukajšnja vlada, je bilo tekom enega leta, kar traja španska vojna, pobitih do enega milijona ljudi. Natančnih številk seveda ni mogoče ugotoviti. Samo v zadnjih bojih je padlo do 100,000 vojakov na obeh straneh, — In še se najdejo ljudje, ki trdijo, da vojne morajo biti! Madrid, Španija. — Po več mesecih rednega bombardiranja vsak dan uživa končno tukajšnje prebivalstvo že par dni popolen mir. Nikake ka-nonade ni in tudi nobenih bomb iz zraka. Odkar namreč vladna armada vodi na zapadu tega mesta veliko ofenzivo proti nacijonalistom, so ti tako zaposleni z obrambo na fronti sami, da nimajo časa, posvečati pozornosti zaledju. Sedanji 'boji na zapadu Madrida postajajo čimdalje srdi-tejši. Nacijonalisti so namreč vrgli semkaj velike rezerve, da zaustavijo prodiranje vladnih čet, in tako se stalno ponavljajo napadi in protinapadi. -o- OBUPEN ČIN DEČKA Chicago, 111. — 14 letnega Edvarda Lekana, katerega starši so ločeni in ki živi pri materi na 2037 Rice st., bi bil rad njegov oče vzel s seboj na počitnice. Mati k temu ni privolila, na kar je oče sam odšel. Dečka pa je tako užalostilo, da je moral ostati doma, da je v razburjenju šel pretekli ponedeljek pod porč hiše in se tam obesil. Pravočasno pa ga je še našel neki drugi deček, da so ga mogli rešiti in odpeljati v bolnico. Vendar pa je njegovo stanje resno. •-o- VOJAŠTVO PREGANJA DELAVCE Massillon, O. — Vojaštvo, katerega je poslal semkaj governer Davey, da čuva interese velikih družb, je dalo pretekli ponedeljek zapreti tukajšnji Urad CIO organizacije. Povod za to so dali izgredi, kateri so se pripetili v ne AMERIKA SKUŠA VZDRŽATI MIR Washington, D. C. — Vojna,ki grozi na Daljnjem vzhodu med Japonsko in Kitajsko, bi bila silovit udarec za delo za mir in za svetovni napredek. To opozorilo je izrazilo ameriško državno tajništvo pretekli ponedeljek tukajšnjima zastopnikoma Japonske in Kitajske, ko je imelo z njima konferenco o položaju na Vzhodu. KRIŽEMJVETA — Oxford, Anglija. — Tukaj se vrši neko zborovanje protestantovske cerkve, na katerega pa delegati iz Nemčije niso mogli prispeti, ker jim vlada ni dovolila potnih listov. Zborovanje je naperjeno proti fašizmu. — Berlin, Nemčija. — Samo zato, ker je v marcu 1935 izvršil poročne obrede nad nekim krščenim Judom in neko arijsko deklico, je bil katoliški duhovnik Ulrich Kaiser zadnji ponedeljek obsojen na tri mesece ječe. — Rim, Italija.—Na obisku pri Mussoliniju je bil pretekli ponedeljek John Roosevelt,sin ameriškega predsednika, ki je v petek zadnjega tedna prispel s svojo staro materjo, Mrs. Roosevelt, na razgled po Italiji. -o- UNIJONIZIRANJE JAVNIH NAMEŠČENCEV Washington, D. C. — John Lewis je pretekli ponedeljek pričel s kampanjo, da pridobi v svojo CIO organizacijo okrog dva milijona javnih nameščencev, državnih, okrajnih in mestnih. Povdaril je, da ti delavci že dolgo čutijo potrebo po organiziranju, da si na ta način izboljšajo svoj položaj. -o- V vsako slovensko katoliško deljo zvečer in v katerih sta družino slovenski katoliški bila dva stavkarja ubita. dnevnik "Am. Slovenec!" NEDOLŽNE ŽRTVE VOJNE NEVARNOST _V0JNE Odnosa ji med Japonsko in Kitajsko tako napeti, da utegne izbruhniti prava vojna. Peiping, Kitajska. — Kakor vsa znamenja kažejo, se boste bojne sile obeh rumenih narodov, Japoncev in Kitajcev, v ponovni vojni pomerile med seboj. Do spopada, ki grozi, bo prišlo na ozemlju okrog tega mesta, prestolice bivšega kitajskega cesarstva, ki leži v severni Kitajski. Nekdaj prej je bilo to mesto daleč od severne meje, toda zdaj leži skoraj tik ob njej, kajti, kakor znano, je Japonska uropala Kitajski njene severne pokrajine, kakor Mandžurijo in Jehol. Za raznimi vzroki, ki se uradno navajajo, da so dali povod za sedanji novi spor, tiči pa bržkone želja Japonske, da si naropa še več kitajskih provinc. In ta provinca okrog Peipinga ji je točas-no najbolj pri roki. Ni sicer ta provinca več izključno last Kitajske, kajti priznati jo je morala za nekako nevtralno ozemlje, vendar je kljub temu kaj malo opravičljivo, da so si jo Japonci izbrali za svoje velike vojaške manevre, iz katerih se je zadnji teden porodil sedanji spor. Manevri so bili najbrž le izzivanje k sporu in so torej tudi dosegli svoj uspeh. Po številnih manjših spopadih, ki so se že doslej izvršili, se obe državi pripravljate za pravo vojno. Japonska ima na poti semkaj baje okrog 10,000 vojakov in 140 bojnih aeroplahov. Istočasno pa stav-lja na Kitajsko take zahteve in pogoje, da jih ta ne more sprejeti, ne da bi popolnoma kapitulirala. Tako se tudi Kitajska pripravlja, vendar pa se iz njenih uradnih krogov povdarja, da bi ji b.'lo dobrodošlo posredovanje kake tretje države, da se vojna prepreči. ' l'o v resnici pride do voj->. ne bodo imeli Japonci bržkone več tako lahkega dela, kakor so ga imeli ob svojih zadnjih ropih; tekom let se je namreč Kitajska znatno konsolidirala in vojaško ojači-la. Iz Jugoslavije Huda prometna nesreča pri Jesenicah na Gorenjskem, ki je zahtevala življenje natakarice Lešnikove. — Dva večja požara v okolici Slovenskih Konjic. — Smrtna kosa. — Razne druge novice iz domovine. Med ranjenci v španskem mestu Bilbao, ko so ga oblegali in bombardirali nacijonalisti, je bilo tudi na stotine ih stotine malih otrok, ki bo na ta način postali nedolžne žrtve blaznega divjanja odrastlih. Slika kaže neko nuno, nekega moškega in neko bolničarko, ko odnašajo ranjene otroke na ladjo, da jih odpravijo na varno v inozemstvo. ZOBE MU UKRADLA Los Angeles, Cal. — Pri obravnavi v tožbi za razporo-ko, katero je vložila njegova žena, je 65 letni Owen C. Iluddleston, trgovec v pokoju, pretekli ponedeljek navedel, da mu je njegova žena ukradla zlate zobe iz ust, da je z njimi prišla do denarja za igranje, kateremu je vdana. Roka roko umiva, pravi pre g«vor. Katoliški Slovenci naj pa podpirajo tiste, ki podpira jo njihov katoliški list "Ara. Slovenec!" Pod avtomobilom Jesenice, 21. junija. — Danes popoldne se je na gornjem koncu Jesenic pripetila nesreča, ki je jeseniško prebivalstvo silno presunila, ker se je zgodila pri belem dnevu in jo je gledalo veliko število ljudi, ne da bi bilo moglo pomagati in ker je zahtevala o vendar kako posrečilo uiti zasledovalcem, je že bila nesreča tu. V razburjen nosti je z bremenom stopil mimo veje in oba s Tomom vred sta strmoglavila v globočino ravno med divjajoče Leopardske vojake, ki so s krikom sprejeli tako dolgo zaieljeni plen. Na srečo se je Tarzan znal v takih okoliščinam obvladati, tako je tudi sedaj pazil na to, da nista s Tomom preveč nerodno priletela na tla in sta tako ostala nepoškodovana. — Kakor hitro sta bila na tleh, je Tarzan že izvlekel svoj nož in se postavil z njim v bran proti odurnim divjakom. Tarzan je vedel, da ni rešitve, vendar se je hotel postaviti v bran, da je s tem pokazal tem divjakom, da se Tarzan ne poda brez boja. Tudi l.eopard-ski vojaki niso stali in čakali, da jih Tarzan pokolje, ampak so se mu postavili v bran in če bi ne jim bilo prepovedano, bi ga bili umorili na mestu. Visoko gori na drevesu je čepela mala opica Nkima in radovedno opazovala boj med Tarzanom in divjaki. Milo se ji je storilo, ko je videla, da je Tarzan v jet, zato je zj) javkala: "Ubili ga bodo in Nkjnrci bo sama v džungli. U-boga N kimal Oh, kako težko je življenje male opice, če ostane brek hrant-telja!" Četrtek, 15. julija 1937 'AMERIKANSKI SLOVENEC Stran C " SREBRNI JUBILEJ SLOV. FRANČIŠKANSKEGA KOMIS ARI J ATA V AMERIKI SOVJETSKA POSTAJA NA SEVERNEM TEČAJU Zadnjo nedeljo 11. julija so praznovali slovenski oo. frančiškani v Lemontu srebrni jubilej ustanovitve svojega lastnega slovenskega' komisarijata v A-meriki. Kljub temu, da za to svojo slavnost niso mnogo oglašali v javnosti razun malega naznanila skoro tik pred slavnost-jo, je dospelo na to slavnost dp malega kakih 500 naših ljudi iz vseh raznih krajev Amerike. Na slavnost so prihiteli še celo iz daljne Pennsylvania e, Ohio, Kansasa, Minnesote, Wisconsi-na, Michigana, Indiane in mnogih drugih krajev, iz bližnjih domačih illinoiških naselbin pa prav številna zastopstva. Prav lepo je bilo na lemont-skem hribu zadnjo nedeljo. Ob 11. uri se je darovala slovesna sv. maša pri groti, katero je daroval letošnji novomašnik č. g. nosti. Popoldne ob 3. uri so bile zopet na griču pri lepi groti pete litanije, kratek nagovor preč. g. patra komisarja Anzelma Murna, nakar se je slavnost dneva zaključila. Vsa proslava se je vršila j ako lepo in v najboljšem razpoloženju. Da je prišlo skupaj toliko rojakov iz vseh raznih krajev bo vzrok to, da naš narod zna in ve ceniti delo svojih duhovnikov in voditeljev. Slovenski frančiškani v Ameriki imajo velike zasluge na verskem in narodnem polju svojega naroda. Bili so svojemu narodu zvesti voditelji, misijonarji in učitelji. Tekom svojega delovanja med svojimi rojaki v Ameriki, so si stekli obilno zaslug. Katoliški Slovenci v Ameriki to pater Andrej Svete, ob azisten- vedo in visoko cenijo. Zgodovi- ci novomašnikov č. g. patra Cirila Šircel in č. g. patra Alojzija Medica. Slavnostno pridigo pa je imel č. g. pater Bernard Ambrožič, kateri je v jedrnatih besedah orisal delovanje slovenskih frančiškanov v Ameriki. Vmes pa je tudi vpletel vzpodbudne besede za delo v bodoč- na ameriških Slovencev je prepletena z plodonosnim delom slov. frančiškanov na polju slovenskega življenja v Ameriki. Naj jim dobri Bog vse to obilno poplača in jim obenem podžiga naudušenje še za nadaljno enako delovanje med svojim slovenskim narodom. IZTIRJANJE NEPLAČANIH MEZD POTOM DRŽAVNIH URADOV Težko je za delavca, ako ga grešek. Zato more delodajalec, ki gospodar ne plača, kadar bi moral. Seveda delavec ima pravico tožiti gospodarja na pristojnem sodišču. Ali v mnogih državah se delavec more obračati na Labor Department, ki v večini slučajev doseže ugodno poravnavo. Ta način iztirjanja potom državnih uradov je mnogo ugodnejši za delavca, ki si tako printed! čas in stroške, zlasti v slu- ne plača mezde, kadar je predpisano, biti kazensko obtožen. Labor Department v državi New York ima po najnovejšem zakonu tudi pravico zahtevati od delodajalca, ki se je večkrat pregrešil v tem pogledu, da položi jamščino za mezde, ako hoče nadaljevati svojo obrt. Tudi država New Jersey ima oddelek za iztiranje mezd v svo- čajih ako je znesek premalenko- jem Departmentu of Labor, ki sten, da bi se pravda na sodišču izplačala, ali ako gre za skupino mnogih delavcev, ki nisi) bili Plačani in ki bi drugače morali tožiti vsak posebej. Federalni urad za delavske statistike je ravnokar izdal pregled o iztirjanju mezd potom državnih delovnih uradov. Državni uradi za delo v 22 državah sprejemajo pritožbe radi Neplačila mezd. V fiskalnem letu 1935-36 so isti sprejeli okolo 51,500 pritožb in poravnali 35,-600 jih ter direktno kolektirali čez milijon dolarjev neplačanih mezd. Svota, ki je bila plačana indirektno delavcem vsled strahu gospodarja pred nadaljnim Postopanjem s strani državnih oblasti, je seveda mnogokrat vočja. Ni dvoma, da mnogo slučajev, ko delavec ni bil plačan, ne prihaja nikoli na dan. Delavec dosti ne ve za drug način iztirjanja mezd kot potom odvetnika, in ker nima denarja za odvetniške stroške, dostikrat pusti vso stvar in se ne briga dalje. Res Pa je tudi, da delovni uradi ni majo v vseh državah potrebno zakonito oblast za uspešno izti-r&nje zamujenih mezd. V tem pogledu jako dober je zakon o mezdah v državi California. V tej državi Labor Department ima pravico sprejemati preodkaze (assignments) mezdnih tirjatev in postopati z globami in kaznimi proti delodajalcem. Labor Commissioner o-z i roma njegov namestnik sme izdati subpoena (pozive), pregledati knjige gospodarja( zaprisega« priče in držati obravnave. Lani je bilo vloženih 22,000 pritožb in skoraj v dveh tretinah slučajev je prišlo do ugodne poravnave ter več kot pol milijona dolarjev je bilo kolektiranih. Približno enaka je oblast De-Partmenta of Labor v državi New York. Urad istega, ki se VI z iztirjanjem mezd, se na-Bureau of Labor Welfare. , državi New York kazenski zakon veleva, da je vsaka prekrSi- v Zakona o delu kazenski pre- Sovjetski letalci so nedavno postavili na "vrhuncu" zemlje postojanko, katere namen je, da se ustanovi stalno postajališče za aeroplane. Spodnji del slike kaže znanstveno opazovalnico, kakor tudi radio oddajno postajo, katera dobiva električno silo potom mlina na veter. Na gornjem delu slike pa se vidi traktor za prevažanje aeroplanov. VOJNE IZGUBE AVSTRO- 'elo, da mu je srečko naravnost OGRSKH NARODOV j vsilil Na dan žrebanja se je iz-Ali veliki ali mali? Nemec ba- j kazalo, da ni Prinzu srečka, ki ron Werkmann je na to odgovo-; jo je ohranil zase, prinesla no-ril: Vsa avstro-ogrska monarhi-. bene sreče, Schutz pa je z dru-ja je imel 1,200.000 mrtvih do go zadel 12.000 šilingov, konca vojne, kar je 23.9 od tisoč vsega prebivalstva. Nemcev je padlo v monarhiji 29.1 od/ tisoč, Slovanov 27.5, Madžarov 26.7 od tisoč. V ogrski polovici monarhije jih je padlo 28 od tisoč. Katere narodnosti so imele PET MILIJONOV ZA PREVOD Honorar; kakršnega ni dobil še noben znanstvenik za prevod, sta ponudila francoska akademija znanosti in neka založba manj mrtvecev? Pravih Čehov j znanemu starinoslovcu stotniku je padlo 22.5 od tisoč, Slovakov j Auvergneu. Prejel naj bi pet 23.7 od tisoč, Rusinov 21.5 od ! milijonov frankov za prevod ne- tisoč, Rumunov 19.2, Italijanov 18.3, Srbohrvatov 17.10, Poljakov 16.2, mešano srbski okraji je pooblaščen voditi obravnave in razsoditi o pravdi. Odločbe imajo pravomoč sodnijske razsodbe, ako jih tožitelj prijavi sodnijskemu uradu. Industrial Commission v državi Wisconsin je pooblaščen preiskovati in poravnati spore radi mezd med delavcem in delodajalcem. Sme tudi tožiti v imenu delavca na pristojnem sodišču. Tudi sledeče države dajejo oblast bolj Splošne narave za iz-tirjanje mezd potom svojih državnih uradov: Arizona, Connecticut, Montana, Nebraska, Oklahoma, Pennsylvania, Virginia in Wyoming kakor tudi nekatere druge. Na drugi strani Labor Departments v državah Delaware, Florida, Illinois, Maryland, Ohio in v nekaterih drugih državah nimajo nikake oblasti po zakonu, da bi se pečali z iztirjanjem mezd. Pač pa se nahajajo v večjih mestih mnogih teh držav sodišča za majhne tir-jatve (small claims courts), kjer je postopanje v mezdnih tožbah mnogo bolj enostavno in hitro kot po navadi. Povprečna svota neplačanih mezd — kakor izvira iz pregleda vloženih pritožb — je znašala $30. Za slabo plačanega delavca — zlasti za onega, ki stalno ne dela, utegne neplačilo take svote pomenjati pravcato tragedijo. Nedavno se je vršila narodna konferenca, ki jo je pozval federalni Secretary of Labor. Konferenca je predlagala vzorni zakon za'delo in ga priporočal državnim legislaturam. V mnogih državah so bili vloženi predlogi za boljše zakone v tem pogledu. --o- V glavo se je ustrelil Koloman Weintraub, 41 letni zlatar, si je v neki tovarni v Gaber ju pognal s samokresom kroglo v glavo. Obupanec, ki je bil madžarski državljan, je služboval v Celju. J—t—o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA" kega perziškega kodeksa, ki je star. 2000 let. Najnapornejše je bilo pri tem so jih izgubili 22.2 in mešano ru- jdelu ločti poedine liste papirusa, sinski kraji 11.9 od tisoč. Na ta ki so postali s časom krhki in so način je vsa Hrvatska izgubila.se zlepili drug z drugim skoraj 25.7 od tisoč in Bosna 19.1 od (neločljivo. V nekoliko mesecih tisoč. Kje pa so Slovenci ostali? pa je učenjaku uspelo, da je na- Ali jih baron ne pozna? --o- NOV UBOJ V JEKLARSKI STAVKI Masiiillon, O. — Jeklarska stavka je zahtevala novo smrtno žrtev, ko je preteklo nedeljo zvečer prišlo v tukajšnjem mestu do krvavega s o-pada med policijo in stavkar-ji. Obenem je bilo tudi šest mož tako težko ranjenih, da so morali biti odpeljani v bolnico. Kakor navadno v lakih slučajih, dolži policija stavkarje, da so pričeli z napadom. Do usodnega konflikta je prišlo ob nameravanem zborovanju jeklarskega delavstva v neki dvorani. Kakor policija trdi, je bil eden oblastnih organov napaden od množice, na kar so policisti otvorili ogenj. DOBITEK Z VSILJENO SREČKO Trafikantu Kalu Prinzu v Oberlaaju v Avstriji je ostalo od neke loterije nekoliko srečk ki jim ni mogel najti kupca. Rezerviral je dve srečki zase. Neki Schutz je prišel v njegovo trafiko in Prinz ga je skušal pridobiti za to, da bi eno izmed rezervnih srečk kupil. Schutz ni hotel o tem ničesar slišati, končno pa se je trafikantu le posre- trotehnike, nico. fotoelektrično sta- Kliente postavijo v neko kabino s kariranimi stenami. Te stene predstavljajo torej nekakšna merila. Potem nastavijo pomočniki celo vrsto kovinskih kazalcev, električne svetlobne stanice stopijo v obrat, končno napravijo še dva fotografska posnetka, enega en face, drugega v profilu in pomerjanju je konec. Prednost te metode je v tem, da krojač potem nima samo potrebnih mer, temveč tudi natančne konture svojih klientov. BAMBUS V JUŽNI FRANCIJI pravil del rokopisa čitljiv an umljiv, in misli, da bo vse delo dovršil v dveh letih. PES Z ROČNO GRANATO Nedaleč od Sjedlca na Poljskem se je primeril razburljiv dogodek. Med tem ko je oddelek vojakov iz tamkajšnje garnizije imel vaje z ročnimi granatami, je pritekel na vežbališče majhen pes, stekel za ročno granato, ki jo je bil vrgel neki vojak, in jo hotel prinesti nazaj. Prestrašeni vojaki so se ga s kamenjem komaj ubranili. Granata je psičku v gobcu eksplodirala in ga raztrgala. -o- ELEKTRIČNI KROJAČ Eden najbolj znanih pariških krojačev si je izmislil, da bi v službo svojih klientov postavil najmodernejšo pridobitev elek- 23 LET IZKUŠNJE Pregleduje oči in predpisuje očala DR. JOHN J. SMETANA OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak 4an od 9. zjutraj do 8:30 zvečer. V vsej južni Franciji, posebno pa v Provansi, s p se letos razcveteli bambusi. Pravijo, da zbuja ta razcvet med tamkajšnjim kmečkimi prebivalstvom nekakšen strah. V resnici se ta vrsta bambusov razcvete komaj enkrat, dvakrat v stoletju. Zakaj se je razcvetela baš letos, ne more nihče povedati in provan-salski kmetje, ki niso nič manj praznoverni nego drugod, pripisujejo temu seveda nadnaraven pomen. Prepričani so, da bo ime- KAČE Nad dve sto strupenih kačjih plemen je, ki kotijo žive mladiče. In če nam kdo pripoveduje o kačah, ki so debele ko deblo, mu kar verjemimo; v Južni Ameriki namreč so še velikanski, ne-preiskani pragozdovi, pa takšne kače morebiti res žive tam. Pri nas pa so strupeni modrasi in gadje, ki so črni, rdečkasti, svetlo- m temnorjavi, pa tudi sivi. V Alpah so našli celo belega gada, ki pa je zelo redek. Rdečkasti so najbolj nevarni. Prava domovina strupenih kač pa je orient. A je že tako: česar se ljudje boje, to so od nekdaj tudi čislali. Tako se je tudi domišljija vseh rodov že od začetka človeške zgodovine ba'vila s kačami. Ba-bilonci so kačo smatrali ža — peklenščka; starim Grkom in Rimljanom je bila prispodoba plodnosti, starim Egipčanom pa modrosti. V Indiji in Južni A-meriki še danes srečujemo kačje zaklinjače. Te, ki kače krote ter jih ukročene ovijajo okoli svojega vratu in glave, ali pa jih nauče celo plesati, občudujejo gledalci prav tako ko kače same. Za svoje ceremonije uporabljajo Indijci naočarke, ki jih vozijo s seboj v košarah. Toda tega, da kače tudi zaplešejo, ne dosegajo z muziko, le s kolebajočimi gibi, ki jih izvajajo fakirji s piščalmi. Kače imajo zelo razvit tip in vonj, sluha pa ne. Tistega, ki ve za fakirske skrivnosti, kačji teater ne bo ganil prav nič, ker ve, da so ji prej odlomili strupeni zob. Srečujemo tudi fakirje, ki svoje čarovnije uganjajo s kačami, ki imajo še strupene zobe. Ti pa so se dali opikati od mladih kač, dokler se njihovo telo ni navadilo strupa. In če takšnega krotilca prej ali slej piči stara kača, ga napade samo visoka vročica, ki pa jo kmalu preboli. So pa tudi taki, ki narede kačo neškodljivo samo za čas predstave. Dajo ji gristi tobak, ali pa jo namažejo s tobačnim sokom, nakar je kača za nekaj časa omamljena. Omamljeno kačo pa krotilec tepe tako dolgo, dokler uboga žival ne prileze iz košare ter začne plesati na glas piščalke. -o- Gospodarja je okradel Iz Maribora poročajo, da je v času gospodarjeve odsotnosti izmaknil hlapec Matevž Hudover-nik posestniku Gaberšku 11 bankovcev po 100 dnarjev. Hudo-vernik je potem, ko so ga orož- niki prijeli v Ločah pri Št. An-lo to za posledico hude dogodke, dražu, tatvino priznal [) ooooooo^oooooooocoooooooooooooooooooooooooooooooooo- Jacob Gerend Furniture Co. Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoči, Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah. 704-706 North 8th Street, Sheboygan, Wis. NOTARSKA DELA izvršujem za tu in stari kraj že 17 let, kot kupne pogodbe, pooblastila, affidavite za dobavo svojcev iz starega kraja. Pošiljam denar v Jugoslavijo in vse druge države in kraje. Dobivam denar tudi iz starega kraja sem. Za vse pojasnila se obrnite na: JOHN J ERICH PRI JUGOSLOVANSKEM KONZULATU REGISTRIRANI NOTAR' 1849 W. Cermak Road, Chicago, Illinois (V uradu tudi ob nedeljah'od 9. do 11. ure.) Telefon: 85 — Res. 4080-W <>0<)0{K)«K)ira katoliške Slovence v Ameriki. Številka 7-15-37 poleg vašega naslova in imena na listu, kažejo, da je s tem dnem naročnina potekla. Kdor svojo naročnino točno obnavlja veliko pomaga listu pri stroških, da ni potreba potem pošiljati opominov. Pomagajte svojemu listu na ta način tudi vi. T Stran O * J •AMERIKANSKI SLOVENEC i 1 Četrtek, 15. julija 1937 ČRNA ŽENA" ZGODOVINSKA POVEST Priredil Javoran T' * \ ■ / (Konec) "Da, tega seveda ne moreš vedeti. — Hočem ti vse pojasniti. Veš, ko smo bili V onem strašnem času na Špiku in ko se je razletel 'mrtvaški mostič', so dva dni pozneje z vrvmi in verigami napravili za silo nov viseč most, po katerem smo se vsi prebivalci votline 'pri slepem Bogu' polagoma zopet preselili v svoje domove. Ta most je obstal do velike noči, potem so ga pa graščinski ponrli. Ko je namreč minila turška nevarnost, se je graščak zopet začel bati, da se ne bi kmetje iznova uprli. Da bi mirnim potom preprečil in onemogočil vsak punt je skušal polagoma u-hičiti naša najvarnejša zavetišča. Najprej je prišla vrsta na špik. Dovolili so nam pa, da smo smeli vzeti s seboj 'slepega Boga' — in potem so razstrelili votlino in most. To ti je bil še strašnejši pok, kakor v oni noči groznega spomina — tja do Kranja se je potresla zemlja! Votlina je izginila in iz skale je izrastla strašna jama — cela dolina. — Razmerje z graščino jje pa zdaj ravno tako, kakor je bilo pred puntom. Hvala Bogu, da še slabše ni. Sicer pa pravijo, da je Hartman zelo oslabel in bo v kratkem izročil gospodarstvo Juriju, ki pa menda ni nič boljši kakor on. <— Za 'slepega Boga' smo postavili novo kapelico na mestu najine prejšnje hiše — in zdaj prihajajo ljudje semkaj romat, včasih kar trumoma." 7 "In poleg 'slepega Boga' bova sezidala midva svojo novo hišo, Zalka; potem bova pod najboljšim varstvom," je lahno pristavil mož. ■ f Po tem pogovoru sta se polagoma približevala vasi. — Na jasnem, globokem nebu je bilo vse na gosto zvezd, kakor bi se skozi stekleno morje svetili nedvignje-ni zakladi, zakladi nove Francetove in Zalkine sreče. Veseleč se presrečnega svidenja sta korakala drug drugemu ob strani in vsak v svojem srcu obujala preteklih dni spomine. Francetu se je zdelo, } da je zatonil dan, da so pospali po vasi in po polju vsakdanji opravki, da je vse poleglo in potihnilo — vse samo zato, da more on nemoteno in zato toliko bolj živo zreti nazaj na minile dni — na svojo preteklost, ki mu je za nocoj in za bodočnost prihranila novo, veliko srečo. — In res so se oglasili ob oknu njegovega srca spomini in njegova duša jim je odprla in jih sprejela v svoje prostore. Da, stari znanci so mu bili ti spomini; znane oči so mu zopet zrle v obraz, znani smehi so mu doneli na uho, pa tudi znani joki. In čudno — več je videl zdaj, veliko več v spominih kot nekdaj v vrtincu življenja. Seveda, saj takrat ni bilo časa; vtisk se je vrstil za vtiskom; komaj ga je zaljubila duša, ali komaj ga je zasovražila, ga je že izpodH- nil drugi. Danes pa je stal kot zmagovalec nad svojim dosedanjim življenjem in ga je lahko presojal nemoteno in mirno— in zazdelo se mu je, da je nocojšnji večer prodrla v njegovo srce nežna pesem deviškega grla, vsa polna dehtečega vonja, vsa potresena z zlatim prahom prvih ljubezenskih vzorov, in se tiho skrila v skriven kotiček njegovega ^rca, da mu ustanovi novo srečo, ali da mu zopet vzbudi nekdanjo srečo. Ob svoji strani je čul Zalkine korake; zato se je takoj zopet otresel preteklih) spominov in mislil le nanjo in na svojo in njeno bodočnost. Ii) Zalka? S kako veselim srcem je pač stopala nocoj ob njegovi strani, katerega je tako ljubila, po katerem je zdihovala tako dolgo, ker ni vedela kam je izginil;, nocoj ga je pa zopet našla in obljubil ji je zvestobo in ljubezen. Ko sta prišla do Anželjeve hiše, je bilo že popolnoma temno. Stopila sta pred prag; tedaj pa se je France skoro zbal ga prestopiti; obstal je, poslušal, užival, strmel in bilo mu je tako prijetno, tako neizrečeno prijetno ob Zalkini strani, da si ni želel ničesar več. Pa Zalka ga je prosila — in vstopila sta. O, kako iznenadenje, kako veselje, kaka sreča! V trenutku, ko so se ga najmanj nadejali, so našli njega, po katerem so toliko časa zaman poizvedovali. — France je samo strmel in od same radosti skoro ni mogel govoriti. Na vsa vprašanja je namesto njega morala odgovarjati Zalka. K Francetu pa je pritekel mali Francek in ga poklical ljubko z nežnim naslovom 'ata'. In France je dvignil svoje dete, ga objel, poljuboval njegovo čelo ter mu neprestano zrl v oči, zdaj jokal, zdaj se smejal od samega gin jen ja in veselja. In otrok se ni delal nič tujega, ampak je radevolje pustil, da ga je ljubkoval oče, čeprav ga doslej ni poznal. Čez štirinajst dni'sta"bila France in Zalka iznova poročena v božjepotni cerkvi na blejskem jezeru. Zalka je čutila ob tej priliki pravo ženitovanjsko in še skoro globokejše čuvstvo kakor ob svoji prvi poroki. Par dni po poroki sta šla na Ko-r°ško Belo, kjer sta na ondotnem pokopališču dolgo molila na nekem grobu. Oba, France in Zalka, sta mislila, da vidita pred seboj Štefuljčka s smehljajočim obrazom. Vsekakor je Stefuljček blagoslovil njuno zvezo iz nebes. — Ko sta zapustila pokopališče in se nežno ozrla drug drugemu v obraz, sta oba imela solzne oči. Katoliški Slovenci, podpirajte svoj list "Amerikanski Slovenec"! Tudi katoličanom ne bo škodovalo če se držimo gesla: , Svoji k svojim! "tiskarna Amerikanski Slovenec" tiska v»e vrste tiskovine, Učno in točno za organizacije, društva, in posameznike. Cene zmerne delo dobro. Vprašajte nas za cene, predno odd aste naročilo drugam. 1849 W. Cermak Road Tel. Canal 5544 Chicago, Illinois RAZNE NOVICE IZ DOMOVINE Tragedija Janez Klemenčič, 28 letni posestnikov sin iz Uršnih sel je bil do ušes zaljubljen v 21 letno Marijo Klobučarjevo, tudi iz Uršnih sel. Dekle se je pa malo obotavljalo da bi ga vzelo. To je fanta zbegalo, da je nekega popoldne pod pretvezo da gredo kosit, zvabil dekle nekoliko iz vasi in ji prerezal vrat. Po storjenem dejanju je zbežal preko sosednjih vrtov v gozd, kjer je skočil v 8 metrov globok tolmun ki mu pravijo "Boč", kjer je u-tonil. Žrtev planin Med mladimi turisti, ki so se podali na Urško goro z namenom da preplezajo najstrmejšo steno, je bil tudi 24 letni Josip Pirtovšek, sin pekovskega mojstra v Dravogradu. Ko so prišli do stene, so začeli vsak za se plezati navzgor. Pirtovšek si je izbral najstrmejši del in ko je bil že nekako 350 čevljev visoko, je radi doslej še neznanega vzroka naenkrat omahnil v glo-bočino, kjer je obležal z razbito glavo, strtimi rokami in nogami. -o- Nove kapnice in vodovodi Higijenski zavod po razpoložljivih sredstvim gradi tudi kapnice in vodovode v krajih, kjer je pomanjkanje zdrave vode najbolj potreba. Tako je bila nedavno dograjena javna kapni-ca v Gornjih Sušicah, občina Toplice in kapnica v Harinji vasi, obč. Št. Peter na Dolenjskem. Gradijo pa kapnico tudi v Gorenjem Medvedjem selu pri Trebnjem, vodovod v Šmarju pri Jelšah in vodovod za Novo vas, Preddvor in Breg nad Kranjem. Drugo leto prične graditi vodovod v Žirovnici na Gorenjskem. Ogenj Pri Pekrah je ogenj uničil gospodarsko poslopje posestniku Oniču na Pekraski cesti; prihi-telim gasilcem se je posrečilo da so preprečili večjo katastrofo. Kakor sodijo, je ogenj podtaknila zlobna roka. ŠIRITE AMER. SLOVENCA \-nijvi ■ >•-'». FULL P Rezultati potrjenih preizkušenj v 89 domovih, ki pričajo, da kuhinje izkazujejo, da jc bil Westing-house mehanizem samo-130/n časa v obratu — uporabil je samo 2 /3 KWU elektrike dnevno. „ H ^ h xiTvu eieKtriKC unci Westmgoeuse Slovencem prodaja te refrigeratorje Fidelity Electric Co. FRANK SCHONTA, lastnik 2049 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois _Tel. Canal 5190___ Izvršuje in popravlja tudi vsa ELEKTRIČNA DELA na vseh raznih aparatih in strojih. Staro domovino v slikah' dobite v knjigi 'NASI KRAJP Vsebuje zbirko 87 krasnih fotografij v ba-krotisku na finem papirju. KNJIGA STANE $1.00 Slike so iz vseh delov stare domovine. Posebno Gorenjska je dobro zastopana s svojimi znamenitimi kraji. Za njo Dolenjska in Štajerska. Naročite si to knjigo takoj. Naročilo pošljite s potrebnim zneskom na: Knjigarna "Amerikanski Slovenec" 1849 W. Cermak Rd.f Chicago, HL Pisano polje J. M. Trunk Gozd brez drevja. Ko je bila Nemčija na vrhuncu, se je rada ponašala pred svetom, da je "dežela strahu božjega." Bivši cesar Viljem je prav posebno to poudarjal. Subjektivnemu prepričanju vsa čast. Objektivno je bil Viljem v zmoti, ampak v subjetivnem pojmovanju je bil na pravem in bo še zdaj, in ravno to ga utegne držati pokoncu zdaj, ko se je oscda tako izpremenila. Brez vere na Boga bi bil marsikdo klonil. Nemški katoličani niso bili tako od nič, ker verni so tudi poznali strah božji, in enako tudi verni protestant,e, dasi enako v objektivnem poglede v zmoti. Sedanja Nemčija! Hitlerjeva Nemčija, tretja rajh...bo-gami, malo je takih izpre-memb v zgodovini. Trdijo, da je katoliška mladina izgubljena, stari katoličani bodo še polni strahu božjega, tudi pri protestantih utegne biti še nekaj tega strahu, ampak oficielna Nemčija se je od pravega in krščanskega Boga obrnila k germanskim — bogovom, kakršnih nikjer ni. Iz golega imena ne more nriti nobene realnosti, ko pade pravi Bog, pade tudi strah božji. Ako gre proces tako naprej, in zajme še bolj ljudske mase. utegne moderna na-zijska Nemčija biti dežela strahu božjega brez — Boga. Gozd brez drevja. * Sršenovo gnezdo. V pravo sršenovo gnezdo je brcnil čikaški kardinal Mun-delein, ko je piknil Hitlera in njegove oprode in pravilno označil njih početje zoper nemške katoliške duhovnike. Kakor kaki politi paglavci so leteli h kadiju, našemu zunanjemu uradu v Washingto?iu, in se pritožili zoper kardinala ter zahtevali, da naj tam kardinala poučijo, kaka sveta osebnost je nemški firar. Tajnik Hull jim je dal vedeti, da ne če biti ljišta zoper čika-škega kardinala. Nekaj je, ampak nikakor ni vse. Dolžnost tajnika Hulla bi bila, da bi malo poučil te prešerne nemške nazije, kako je vsaj še dozdaj tu pri nas v Ameriki. Tu še vedno vlada svoboda tiska in prostost javnega izraženja posameznika. Vsaj zdaj še lahko vsak svoboden iAmerikanec misli, kar mu drago, in še nikakor nima uzde, da bi moral misliti le, kakor slučajno misli kak "firar," ki je kakor kak enook postal med slepci — kralj. Še imamo v Ameriki precej, ampak vsega pa niti mi nima- mo, ker ne povemo, kakor bi imeli povedati. Lahko hvalimo Boga, da smo v Ameriki in imamo le precej svobode in človeških pravic. Ni vse dobro pri nas,drugje pa sploh ni — dobrega. * Značilno. Ruska aristokracija je izginila. Nihče ne bo točil za njo solz. Večinoma je bila tuja. Ruski pisatelji sami so že davno pred polomijo pisali, da je silno lena, ker se ni zmenila za kulturne potrebe naroda. Ekonomska stran ustroja je druga točka. Čas je vse izpremenil. Duševni proizvodi navadno zrcalijo značaj časa. Govorimo o socialnih dramah. Zdaj je vse preneseno na moderno sredstvo filmov. Silno vlogo igra propaganda. Noben stan ni izvzet. Prav katolško duhovništvo je moralo že dostikrat čutiti zasmeh na "deskah, ki pomenijo svet," na odru, in zdaj v filmu. Mrtvega leva vsakdo brca, pravijo, naravno toraj, da dobi brce tudi mrtva nekdanja ruska aristokracija. Nič na tem. V nekem modernem filmu igra ta mrtva ruska aristokracija vrlo klaverno vlogo. Značilno pa je to, da biča in smeši to aristokracijo—Jud. Vsaj v Rusiji je postal — aristokrat zdaj — Jud, in je radi tega novega stališča hudo prešeren. To je značilno. Ali se težki ruski velikan kdaj vzbudi in požene tudi to — židovsko aristokracijo? -o- Žrtev karambola Žrtev karambola je postal obratovodja Splošne stavbne družbe na Teznem Ivan Babič, ko je neki avto zavozil v njegovo motorno kolo. Babiča s poškodbami na nogah odpremli v bolnic*). ŠIRITE AMER. SLOVENCA 'DUŠICA' je ime znamenitemu in inte-resantnemu romanu, ki za»vr.e v četrtek izhajati v našem litsu. Roman je dolg in bo izhajal dalj časa. Roman slovi po svoji zanimivi napetosti in vsled tega opozarjamo vse naše naročnike in čitatelje tega lista, da jo naj začno citati takoj od kraja, da jim ne bo pozneje žal za to lepo povestjo, katere jnnogi prehva-liti ne morejo. Električna dela morajo biti opravljena pravilno po predpisih. Zato za električna dela v vaših hišah pokličite vedno izkušenega li-cenziranega električarja. FRANK SCHONTA Lastnik FIDELITY ELECTRIC CO. in LICENZIRAN ELEKTRIČAR 2049 West Cermak Rd. Tel. CANAL 5190 Chicago, Illinois Učite se angleščine iz Dr. Kernovega ANGLEŠKO-SLOVENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READER" kateremu je znižana cena flfl in stane samo: Naročila sprejema Knjigarna Amerikanski Slovenec Chicago, Illinois 1849 W. Cermak Road,