GLASILO OBČINE VIDEM LuS
ŠTEVILKA 4 - LETNIK 27 - OKTOBER 2020
SH
n		jW|*
m		
i	fP||	
					
			■F-j* * '•H		i / ^lfw	\ I
	•-'i	§ti|	pij	v./ 'im	r_ L	i M	J
	H ]	K ti ' 5Ž''	F'jm	m		'N ■ A	i
Vabilo za vključitev v program »KREPITEV DRUŽINE«
V začetku meseca novembra 2020 bomo na Ptuju pričeli z izvajanjem preventivnega družinskega programa »Krepitev družine.«
Program »Krepitev družine« je namenjen staršem in otrokom, ki si želijo izboljšati in nadgraditi družinske odnose, izboljšati veščine starševstva, vzgojne prijeme ter pozitivno vplivati na otrokovo vedenje in na njihovo samopodobo.
Srečanja bodo trajala približno dve uri. Pričeli bomo s skupnim manjšim obrokom, nato bo sledila predstavitev programa in uvod v prvo srečanje. Srečanje bomo nadaljevali v manjših skupinah (starši posebej in otroci/mladostniki posebej), na koncu se dobimo vsi skupaj in zaključimo naše srečanje.
Če vam je dovolj vzgojnih nasvetov, ki jih ponujajo priročniki in strokovnjaki in želite raje teorijo prenesti v prakso, ste toplo vabljeni, da se pridružite programu.
Prijave in dodatne informacije: e-pošta: mostovi.preventiva@arsvitae.si
Telefon: 070 478 804 (Irena Rojko)
Prijave zbiramo do 3 J. 10.2020 Udeležba v programu je brezplačna. VESELIMO SE DRUŽENJA Z VAMI.
Program podpira:
« HEPUSUKA SLOVENIJA
Spoštovani občanke in občani
Vstopili smo v jesenski letni čas. Pridelki se selijo v naše domače prostore. Količina in kakovost pridelkov sta odvisni od gospodarja, ki skozi leto skrbi za potrebno obdelavo. Žal pa v zadnjih letih ugotavljamo, da so vse pogostejša neurja dejavnik, ki mnogokrat uničuje količine in kakovost pridelkov.
Na območju Občine Videm je zadnje hudo neurje (30. avgusta 2020) povzročilo ogromno materialno škodo na stavbah in pridelkih. Najbolj so bili prizadeti kraji Dolena, Zgornja Pristava, Popovci, Jurovci, Tržeč, Trnovec, Sela, Barislovci, Lancova vas, Pobrežje, Videm pri Ptuju, Majski Vrh, Dravinjski Vrh, Soviče, Vareja in Dravci. Druge vasi v naši občini so jo tokrat odnesle z blažjo obliko škode. Celotno območje sem si ogledal še isti večer. Bilo je grozno. Poškodovane poljščine, vrtnine, odkrite stanovanjske hiše, gospodarski objekti, porušeni stebri elektrovodov, polomljeno drevje idr.
Prizadel nas je cunami, ki smo ga gledali na televiziji, nekaj tisoč kilometrov stran od nas. Dvajset minut po katastrofi, ki nas je doletela, je bil aktiviran Štab CZ Občine Videm, aktivirani so bili gasilci. Akcija reševanja in čiščenja je tisti večer trajala do 23. ure in se nadaljevala še tri popoldneve. Ubogi naši ljudje, ki so ostali brez strehe nad glavo. Vsa čast in zahvala našim gasilcem za odlično štabno vodenje celotne akcije, v kateri so bila angažirana vsa gasilska vozila in vozilo občinskega režijskega obrata. V akciji je sodelovalo 65 gasilcev iz vseh štirih PGD Občine Videm. Skoda, ki je ogromna, je popisana in le upamo lahko, da bo vsaj delno povrnjena s strani države. Občina žal nima »fonda«, iz katerega bi finančno pomagala posameznikom. Skrbimo pa, da so naša PGD dobro opremljena, njihovi članice in člani pa so naša »občinska vojska«, ki pomaga takoj, ne glede na čas in kraj dogodka.
Kljub virusu, ki nam spreminja dosedanji način vsakdanjega življenja, se v vodstvu občine trudimo doseči zastavljene cilje. Ti izhajajo iz sprejetega proračuna za leto 2020, ki smo ga z rebalansom številka 1 in 2 morah uravnotežiti. Prihodki niso bili doseženi v načrtovani višini, na kar pač nismo mogli vplivati, saj je bilo zaradi virusa ustavljeno javno življenje. Vlagamo vse mogoče napore, da bi vse načrtovane investicije izpeljali do konca proračunskega obdobja 2020.
Leto 2020 se bo zapisalo v zgodovino človeštva in pomeni razmislek za slehernega posameznika na planetu Zemlja. Občani Občine Videm nismo nobena izjema. Je pa res, da skušamo dejansko stanje zaobiti, ne da bi pri tem sledili zdravstveni stroki. To je napačna pot. V občinski upravi sledimo vsem strokovnim navodilom. Upoštevamo vse ukrepe, ki jih sprejema Vlada RS. Mnogi posamezniki se neupravičeno jezijo, da nas je težko priklicati po telefonu. Res je. Treba je upoštevati dejstvo, da smo v določenem časovnem obdobju naše sodelavce razporedih na delo od doma. Dosedanja praksa komuniciranja po telefonu je zagotovo bila otežena. V mnogih primerih smo klice vračali, a so na drugi strani telefoni zvonih v prazno.
Na mnogih lokacijah naše občine so odprta gradbišča. Urejamo številne ceste, javna vodovodna omrežja in kanalizacijo. Skrbimo, da imamo javne površine zgledno urejene. Vse aktivnosti peljemo v smeri izboljšanja življenjskih pogojev za vse generacije. Mnoga družabna srečanja so žal onemogočena. Kljub temu pa se kaže luč na koncu predora.
V želji, da nas virus čim manj prizadene, vam želim lepo jesen ob prebiranju vsebin, ki so jih pripravili naši ustvarjalci.
Branko Marinič,
župan Občine Videm
Glasilo izdaja Občina Videm, Videm pri Ptuju 54, tel.: 761 94 00, e-pošta: info@videm.si. Uredniški odbor: Tatjana Mohorko (odgovorna urednica), Marjan Nahberger (namestnik odg. urednice), Petra Krajnc (lektorica), mag. Ivan Božičko, Friderik Likavec, Alojz Čeh, Dejan Tramšek, Tadej Podvršek.
Oblikovanje in tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., Ul. Lackove čete 3, Ptuj, 041 684 910. Na osnovi mnenja Urada Vlade RS za informiranje, št.: 23/90-541/96-12, se za glasilo plačuje 8,5-odstotni davek. Glasilo Naš glas je vpisano v evidenco javnih glasil, ki jo vodi Urad Vlade RS za informiranje, pod zaporedno številko 1332, in razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 356. Glasilo je brezplačno in ga prejmejo gospodinjstva v Občini Videm. Fotografija na naslovnici: Trgatev modre kavčine pri Rudiju Potrču v Ljubstavi, foto: Tatjana Mohorko. Naklada 2150 kosov.
Utrip s sej občinskega sveta Videm
1 /Občini Videm je 30. junija pote-
V kala 10. redna seja občinskega sveta, teden dni kasneje, 7. julija, pa je sledila že 11. redna seja občinskega sveta, na kateri so svetnice in svetniki največ razprave posvetili reševanju prostorske stiske v videmskih vrtcih, ki delujejo pod okrilje osnovne šole. Občina je našla ugodno rešitev in v prostorih leskovške šole preuredila dva razreda, kjer od 1. septembra že deluje vrtec.
Župan Občine Videm Branko Marinič je po daljšem obdobju epidemije sklical redno sejo občinskega sveta, ki je ob upoštevanju vseh ukrepov NIJZ potekala v občinski dvorani. Svetnice in svetniki so se najprej v živo sestali 30. junija na 10. redni seji, na kateri so uvodoma potrdili spremembe cenikov v občini, soglašali pa so tudi s predlogom sklepa o potrditvi ocene upravičenosti izvedbe projekta po modelu javno-zasebne-ga partnerstva za celovito energetsko prenovo javnih objektov v lasti Občine Videm in Občine Podlehnik ter tudi predlog sklepa investicijskega programa za celovito energetsko prenovo javnih objektov v lasti omenjenih občin. Potrdili so tudi predlagani pravilnik o sofinanciranju programov na področju ljubiteljske kulture.
7. JULIJA SO SE VIDEMSKI SVETNIKI SESTALI NA 11. REDNI SEJI
Videmski občinski svet se je v torek, 7. julija, sestal še na 11. redni seji, prav tako v prostorih občinske dvorane, kjer so svetniki in vsi prisotni na seji upoštevali navodila in priporočila NIJZ. Na seji so najprej potrdili obširna poročila o izvajanju občinskega programa varnosti Občine Videm v letu 2019, nato pa je sledila daljša razprava o predlogu rebalansa št. 1-2020 proračuna Občine Videm za leto 2020 z nekaj novimi izhodišči. Potrdili so tudi Predlog Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa v Občini
Obe seji videmskega občinskega sveta sta potekali v dvorani Občine Videm in v skladu z navodili NIJZ.
Videm in Načrt šolskih poti.
Župan Branko Marinič je svetnikom pojasnil, da je občina prejela dodatnih 237 tisoč evrov, da so po novem višje tudi povprečnine in da je v rebalansu proračuna načrtovanih 5,9 milijona evrov, od tega samo za investicije 1,8 milijona evrov. Rebalans so svetniki na koncu potrdili, v nadaljevanju seje pa so se seznanili še s Poročilom o doseženih ciljih in rezultatih dela Skupne občinske uprave občin v Spodnjem Podravju v minulem letu, potrdili so Predlog sprememb in dopolnitev Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Videm, strinjali so se s Predlogom za začetek postopka ustanovitve Javnega zavoda za turizem Občine Videm, dali so soglasje k ceni storitve pomoč družini na domu, soglašali so tudi s Predlogom sistemizacije delovnih mest v vrtcih Občine Videm za šolsko leto 2020/2021 in podali soglasje k oblikovanju oddelkov vrtca in povečanju števila otrok v oddelkih ter predlog poslovalnega časa v vrtcih pri OŠ Videm.
Bolj pestra je bila razprava o analizi stanja v vrtcu, saj se v videmskem vrtcu, h kateremu spadata tudi enoti Leskovec in Sela, soočajo s prostorsko stisko. Brez varstva v vrtcu bi lahko ostalo več kot 30 otrok. Svetnika Peter Jagarinec in Brane Kolednik sta ob podpori svetnice Danice Medved vložila amandma na rebalans proračuna, s katerim sta predla-
gala gradnjo modularnega dvooddelč-nega vrtca v Leskovcu, torej postavitev kontejnerja. Za amandma niso prejeli zadostne podpore, ob tem pa je direktor občinske uprave Mirko Simenko pojasnil, da bi tudi za postavitev montažnega oziroma kontejnerskega vrtca prav tako potrebovali gradbeno dovoljenje, kar pa bi bilo do začetka novega šolskega leta skoraj nemogoče izpeljati. Z županom Mariničem sta občinskemu svetu pojasnila, da se v občinski upravi iščejo najbolj optimalne rešitve in obljubila, da si bodo prizadevali, da se prostorska stiska v vrtcih uredi kratkoročno in dolgoročno. Na julijski seji je to pomenilo, da bo občina uredila dodatni oddelek vrtca v Leskovcu v zgradbi tamkajšnje šole, dolgoročna rešitev problema pa je gradnja novega vrtca.
29. SEPTEMBRA 12. REDNA SEJA OBČINSKEGA SVETA
V torek, 29. septembra, se je občinski svet v Občini Videm sestal na redni, 12. seji, tudi tokrat v veliki dvorani občine in v skladu z navodili NIJZ. Po uvodni potrditvi zapisnikov minulih sej so svetnice in svetniki prisluhnili podrobni predstavitvi poročila o delu Policijske postaje Podlehnik na območju videmske občine, ki ga je predstavil komandir Srečko Artenjak. Med drugim je poudaril, da z občino zelo dobro sodelujejo, zadovoljiva pa je tudi lanska in letošnja
slika stanja na področjih, ki so v domeni policije. Bolj podrobno se je dotaknil stanja na področju kriminalitete, kjer so bili policisti v dobrih 67 % uspešni pri raziskovanju kaznivih dejanj, med kaznivimi dejanji pa so obravnavali največ nasilja v družini. Stanje prometne varnosti je bilo ugodno lani in letos, je dejal Artenjak in dodal, da so pri nadzoru državne meje lani obravnavali 73 oseb, ki so ilegalno prestopile mejo, letos pa že 36.
Ravnatelj OS Videm mag. Robert Murko je svetnikom tokrat predstavil polletno poročilo zavoda OS Videm, predlog izračuna ekonomske cene vrtca in predlog, v katerem je podrobnejša obrazložitev razumevanja stroškov v zavodu OS. Na predstavitev svetniki niso ime-
li nekih pripomb in so vse tri predloge soglasno potrdili.
Župan Branko Marinič je občinski svet seznanil s polletno realizacijo proračuna Občine Videm za leto 2020 in predstavil predlog rebalansa št. 2-2020 proračuna Občine Videm za leto 2020, ki so
ga svetniki po krajši razpravi tudi potrdili. V Svet območne izpostave JSKD so imenovali svetnika Andreja Forstneriča. Septembrsko sejo so končali s predstavitvijo svetniških pobud in vprašanj.
TM
Celostna prometna strategija Občine Videm
Z^bčina Videm želi vzpostaviti traj-VVnostno načrtovanje prometa s pomočjo izdelanega strateškega dokumenta - Celostne prometne strategije. Skupaj z Občino Podlehnik sta za pripravo Celostne prometne strategije v maju 2020 podpisali pogodbo z izvajalcem - podjetjem ZUM, d. o. o., iz Maribora. Proces priprave Celostne prometne strategije (v nadaljevanju CPS) bo trajal predvidoma osem mesecev.
Proces priprave CPS poteka v skladu z nacionalnimi smernicami za pripravo Celostne prometne strategije — Trajnostna mobilnost za uspešno prihodnost, ki jih je leta 2012 izdalo Ministrstvo za infrastrukturo. Bistvo procesa priprave CPS je vključujoč pristop. Od junija do septembra 2020 so potekale različne aktivnosti vključevanja splošne in strokovne javnosti: intervjuji s predstavniki ključnih deležnikov, anketiranje splošne javnosti, izvedba ankete o prihodih otrok v vrtec, intervjuji s predstavniki društev upokojencev.
V prostorih Občine Videm je 24. septembra potekala tudi javna razprava. Na razpravi je predstavnica izdeloval-
ca predstavila ključne ugotovitve iz do sedaj opravljenih analitičnih aktivnosti in izzive na področju hoje, kolesarjenja, javnega potniškega prometa in avtomobilskega prometa, ki bodo osnova za oblikovanje ukrepov. Demografski kazalniki kažejo na večanje števila prebivalcev v občini v zadnjih letih, indeks
CELOSTNA PROMETNA STRATEGIJA OBČINE VIDEM
staranja pa je pod slovenskim povprečjem. Večina delovno aktivnega prebivalstva dela izven Občine Videm, največ na Ptuju, v Mariboru in v Kidričevem. Stopnja motorizacije je dokaj visoka. V opravljeni anketi so prebivalci opredelili naslednje najpomembnejše vrednote pri načrtovanju prometa: varnost pešcev in kolesarjev, varnost otrok in kakovost bivanja. Najbolj so zadovoljni z urejenostjo tovornega prometa in dostave, prometno varnostjo in prometno signa-
lizacijo, najmanj pa z urejenostjo rekreativnih poti za pešce in kolesarje ter urejenostjo kolesarskih povezav. Na javni razpravi so se prisotni opredelili do posameznih izzivov, kot prioritetni so se izkazali naslednji: pomanjkanje pločnikov in drugih ureditev za pešce (prehodi za pešce, peš preboji, bližnjice), potencial sprehajalnih poti ni izkoriščen, pomanjkanje urejenih kolesarskih povezav, ni povezav med naselji v občini z javnim potniškim prometom, problematična prometna ureditev v okolici osnovne šole in vrtca v Vidmu pri Ptuju, preozke ceste in neurejena prometna signalizacija.
ŠE ENA JAVNA RAZPRAVA PREDVIDENA KONEC NOVEMBRA
Se ena javna razprava je predvidena konec novembra, na njej bodo obravnavani predlagani ukrepi za ureditev vseh vrst prometa v občini. Vabljeni vsi prebivalci Občine Videm. Vabilo bo objavljeno na spletni strani občine in v glasilu Naš glas.
Mateja Kukovec,
ZUM, d. o. o.
Izvedba opazovalne vrtine na območju črpališča Lancova vas
potrebe oskrbe s pitno vodo občanov Spodnjega ^—Podravja se na vodovodnem sistemu Ptuj uporabljata dve lokaciji črpanja plitve podtalne vode.
V centralnem črpališču v Skorbi je šest plitvih vodnjakov za oskrbo pitne vode za območje Ptujskega in Dravskega polja ter Slovenskih goric. V črpališču Lancova vas je en vodnjak plitve podtalne vode, prek katerega se s pitno vodo oskrbujejo občani občin Videm, Podlehnik, Žetale in delno tudi Majšperka.
Za izboljšanje kakovosti pitne vode se na območju vodovoda uporabljajo tudi globinski vodnjaki, s pomočjo katerih se črpa podtalna voda do globine 200 m. Na območju črpališča Lancova vas je en globinski vodnjak globine 150 m, za katerega smo pred kratkim v sklopu vzpostavitve mreže opazovalnih vrtin (piezometrov), ki jih zahteva ARSO za spremljanje vpliva črpanja podzemne vode iz pliocenskega vodonosnika z globinskimi vodnjaki, izdelali globoki piezometer Gpl-1. Omenjena vrtina nam bo sočasno služila kot raziskovalna vrtina na tem območju za morebitno izvedbo dodatnega globinskega vodnjaka, ki bi ga v prihodnje želeli izvesti ter s tem povečati možne količine črpanja vode na tem črpališču. V tem trenutku je v poletnih mesecih namreč poraba vode večja, kot je možnost črpanja, zato je treba dovajati dodatne količine pitne vode iz črpališča Skorba.
Opazovalna vrtina je izvedena do globine 130 m in je premera 125 mm. Do globine 50 m je vrtina zacementirana, kar preprečuje vdor plitve podtalnice v območje črpanja. Globin-
I
Na območju črpališča Lancova vas je KR Ptuj namestilo opazovalno vrtino, izvedli so črpalni preizkus in odvzem vzorcev za kemijske preiskave kakovosti pitne vode. Na rezultate še čakajo.
Foto: arhiv Komunalnega podjetja Ptuj
sko vodo na tej vrtini bomo črpali na globini med 50 in 130 m. Na vrtini sta se izvedla črpalni preizkus in odvzem vzorcev za kemijske preiskave kakovosti pitne vode, tako da čakamo rezultate omenjenih preiskav, ki bodo osnova za morebitno nadaljnjo odločitev izvedbe globinskega vodnjaka na tej lokaciji.
Komunalno podjetje Ptuj
Projekt Izgradnja daljnovoda
2 x 400 kV Cirkovce-Pince	-jr
ZAČELA SO SE DELA ZA IZGRADNJO DALJNOVODA CIRKOVCE-PINCE
Skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem za izgradnjo daljnovoda Cirkovce—Pince družba ELES začenja dela na terenu. V Občini Videm, kjer je predvidena postavitev 34 stojnih mest, trenutno potekajo zakoličbe stojnih mest in poseki gozdnih zemljišč, začenjata pa se tudi izgradnja dostopnih poti in izvajanje gradbenih del.
Vsa gradbišča bodo zavarovana z gradbiščnimi ograjami in označena skladno z zahtevami zakonodaje in izdanega gradbenega dovoljenja. Gradnja bo potekala predvidoma do konca prihodnjega leta.
Na določenih delih trase se bodo predvidoma v oktobru zače-
le arheološke raziskave, ki jih bo izvedla za tovrstna dela usposobljena organizacija.
Vse aktualne informacije o projektu in poteku gradnje ter kontaktni podatki za dodatne informacije so objavljeni na spletni strani www.cirkovce-pince.eu.
ELES, d. o. o.
Aktualno na področju investicij
K I a območju Občine Videm so poleg rednega vzdrže-I M vanja občinske infrastrukture v fazi izvedbe še nekatere druge investicije.
Končuje se izvedba cestnega programa, in sicer ureditev treh cestnih odsekov: cesta Drenova graba v Majskem Vrhu v KS Videm, odsek ceste Vinkler—Cebek v Zgornji Pristavi v KS Dolena in cestni odsek v Skorišnjaku v KS Leskovec. Skupna dolžina vseh odsekov znaša 2185 m, skupna vrednost investicij pa 155.000 evrov.
V OS Leskovec smo uredili dva oddelka vrtca in s tem zagotovili možnost vpisa predšolskih otrok. Investicija znaša 50.000 evrov. Dela se izvajajo na cesti Dolena—Osterpergerjevo, kjer se izvajajo sanaciji dveh plazov in ureditev cestišča v dolžini 420 m. Za izvedbo projekta je občina pridobila sredstva Ministrstva za okolje in prostor. Celotna sanacija je ocenjena na 412.000 evrov. Dela izvajata Cestno podjetje Ptuj in Komunala Ormož. V teh dneh se končuje sanacija cestnega odseka Vareja—Fošnice v dolžini 400 m. Vrednost del je 90.000 evrov. Končana je tudi izgradnja kanalizacijskega omrežja z zamenjavo vodovoda v naselju Videm. Urejena je vsa infrastruktura in
Sanacijska dela na cestnem odseku Vareja-Fošnice
V teh dneh se je začela izgradnja kanalizacijskega omrežja z zamenjavo vodovoda v naselju Pobrežje (Boršt) v dolžini 290 m.
izvedeno asfaltiranje v skupni dolžini 230 m. Skupna vrednost izvedenih del je 119.000 evrov.
Začela se je izgradnja kanalizacijskega omrežja z zamenjavo vodovoda v naselju Pobrežje (Boršt) v dolžini 290 m. Dela izvaja Komunalno podjetje Ptuj, vrednost investicije pa znaša 96.000 evrov. Smo v fazi izbire izvajalca del za ureditev prostorov zdravstvene ambulante v Zgornjem Leskovcu, v prostorih nekdanje pošte. Dela naj bi bila končana do konca novembra.
V izdelavi je več projektnih dokumentacij in pridobivanja gradbenih dovoljenj: kanalizacija Šturmovci, kanalizacija Zgornji Leskovec, adaptacija garaž in prizidek h gasilskemu domu Sela, energetska sanacija stavb (OS Leskovec, OS Sela, Vrtec Videm in občinska zgradba), kanalizacija Lancova vas, celostna prometna strategija in večstanovanjski objekt Zgornji Leskovec. V oktobru bosta izvedeni še ureditvi ceste Tržeč— odcep Muzek in cestnega odseka v Velikem Okiču.
Občinska uprava

V Občini Videm na obisku okoljski minister Vizjak
IV yi inister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak in IVI državna sekretarka dr. Metka Gorišek sta se v petek, 4. septembra, na povabilo poslanke Suzane Lep Šimenko sešla z županjama in župani občin Cirkulane, Kidričevo, Majšperk, Podlehnik, Videm, Zavrč in Žetale. Na pogovoru z ministrom sta sodelovala tudi župan Občine Videm Branko Marinič in podžupan Matjaž Klasinc.
Osrednje teme pogovora z ministrom so bile strategija prostorskega razvoja Republike Slovenije do leta 2050 in večji poudarek na ohranjanju podeželja, ptujska obvoznica, ravnanje z odpadki in urejanje vodotokov. Zupani so ministra se opozorili, da dodaten problem predstavljajo tudi plazovi, katerih sanacija traja dolgo časa in je finančno prevelik zalogaj za male haloške občine. Minister je svoj delovni obisk Spodnjega Podravja začel v Občini Videm, kjer sta z županom Mariničem med drugim razpravljala o trasi ptujske obvoznice. Pogovori so bili usmerjeni predvsem v traso ptujske obvoznice in največ časa so tokrat namenili cestni gradnji, še posebej že desetletja načrtovani gradnji nove cestne povezave med Ormožem in Ptujem, kjer je prvi del trase, od Ormoža do Markovcev, že dolgo znan, zatika pa se pri zadnjem kraku te ceste.
»Nujna je študija variant, še posebno, ker gre za zelo občutljivo območje, kjer se srečujemo z Naturo 2000 in različnimi interesi lokalnih skupnosti. Ne bomo šli po poti zavlačevanja, a do kar najbolj primerne rešitve hočemo priti po transparentni poti, in ko bodo študije nared, jih bomo predstavili tukajšnjim prebivalcem, organizirali delavnice, posvetovanja,« je napovedal okoljski minister.
MINISTRA SEZNANILI TUDI S PROBLEMATIKO NEODSTRANJENIH ODPADKOV NA HMELJIŠČU
Ker želijo v Občini Videm načrtovano stanovanjsko gradnjo
Videmski svetnik Andrej Rožman in državnozborska poslanka Suzana Lep Šimenko sta ministra Andreja Vizjaka popeljala do odlagališča ostankov hmelja.
širiti na območje, kjer so zdaj v ožjem središču občine nasadi hmelja, je župan Marinič ministra Vizjaka seznanil tudi s temi prizadevanji in še posebej opozoril na težave, ki jih imajo zaradi neodstranjenih odpadkov hmelja. Po krajšem sestanku na sedežu Občine Videm si je delegacija z ministrom Vizjakom ogledala neodstranjene odpadke na hmeljišču, nato pa so se sprehodili ob naseljih in brežinah reke Polskave. Tam se je delegaciji pridružil tudi kidričevski župan Anton Leskovar.
VSE BLIŽE ZAČETEK PROJEKTA PROTIPOPLAVNE ZAŠČITE POLSKAVE
»Protipoplavna zaščita reke Polskava bo končana do leta 2022, zajema pa tudi vodna območja sosednjih občin,« napoveduje minister in poudarja, da je prav protipoplavna zaščita vodotokov, v prvi vrsti reke Drave in njenih pritokov, prioriteta. Hkrati z večjimi protipoplavnimi ukrepi, kot je gradnja nasipov, bo ministrstvo v prihodnje posebno pozornost namenjalo rednemu vsakoletnemu vzdrževanju vodotokov.
Rdeča nit sestanka z župani s Ptujskega, ki je potekal v Kidričevem, je bila nastajajoča Strategija prostorskega razvoja Republike Slovenije do leta 2050, v kateri je bilo doslej »pre-
Z ministrom Vizjakom so se sprehodili tudi ob naseljih in brežinah reke Polskave, kjer se bo do leta 2022 izvajal projekt protipoplavne zaščite Polskave na območju občin Videm in Kidričevo.
malo poudarka na ohranjanju podeželja kot tudi ohranjanja naseljenosti ob slovensko-hrvaški meji,« je povedal minister. Poslanka Suzana Lep Simenko je po srečanju z ministrom Vizjakom med drugim poudarila: »Veseli me, da se projekt protipoplavne zaščite Polskave na območju občin Videm in Kidričevo končno premika v pravi smeri, da lahko pričakujemo izvedbo projekta v letih 2021 in 2022, kar bo močno olajšalo življenje prebivalcem na tem območju in omogočilo nadaljnji razvoj občin. Končno imamo na ministrstvu za okolje prave sogovornike, ki razumejo probleme, s katerimi se soočajo manjše podeželske občine.«
Vir in foto: Ministrstvo za okolje in prostor Slavica Pičerko Peklar, Večer
Županji in župani občin na Ptujskem po delovnem srečanju z ministrom Andrejem Vizjakom
Dogodki in nove pridobitve v KS Dolena
1 /KS Dolena je delovno poletje prineslo kar nekaj infra-V strukturnih pridobitev. Zadnjega avgustu je bila končana obnova 606 m dolgega odseka dotrajane ceste v vasi Zgornja Pristava, ki je dobila asfaltno prevleko, še na dodatnih 600 m pa je obnovljen in utrjen makadam. Obnova je potekala v okviru letnega programa KS in Občine Videm. Hvala.
Zaradi splošne nevarnosti in skoraj do neprevoznosti ceste zaradi plazenja se od 3. avgusta 2020 obnavljajo trije plazovi na hriboviti cesti v Doleni (vzpetini med ribnikom Zg. Pristava in »Osterpergerju«). Projekt je zahteven in sofinanciran iz državnih sredstev. Za zajezitev plazov bo v območje plazenja vgrajenih 47 zadrževalnih armiranobetonskih pilotov, dolgih kar 11 m, in več drenažnih jarkov. Po končani sanaciji plazenja bo cestišče na območju sanacije ponovno asfaltirano. Pričakovan zaključek del je sredi oktobra.
V Zg. Pristavi na odseku dotrajane državne ceste so dočakali obnovo asfaltne prevleke v dolžini okrog 300 m.
Od začetka avgusta poteka obnova plazovite ceste proti Osterpergerju.
Vgrajenih bo 47 zadrževalnih armiranobetonskih pilotov, dolgih kar 11 m.
V avgustu in septembru se je na podlagi letnega programa in zaradi nastale škode ob neurju izvedlo še čiščenje okrog
2000 m obcestnih jarkov, vodnih izpustov in nekaj ureditve prometne signalizacije. Na posameznih makadamskih cestah se je ob gramoziranju opravila še poravnava vozišča, ob lokalnih cestah pa je bila opravljena redna košnja. Tako do konca leta ostane le še nekaj dela z odstranjevanjem podrasti in grmovja, ki ovira preglednost v prometu, ureditev deponije za potrebe zimske službe v Doleni, odcep Pajnkiher, in postavitev načrtovane javne razsvetljave.
11. septembra je potekala 10. redna seja sveta KS. Seznanili smo se s potekom dela na infrastrukturi, se pogovorili o programu prenove sanitarnih prostorov doma krajanov in izoblikovali stališča za sestanek s pripravljavci celostne prometne strategije Občine Videm.
13. septembra smo imeli na sedežu KS obisk predstavnice podjetja ZUM, ki za Občino Videm pripravlja projektno nalogo o prometni strategiji občine. V intervju in razgovoru
smo bili zahtevni. Zavzeli smo se za ureditev infrastrukture na občinskih in državni cesti, povezanost z javnim prometom, za ureditev varnih kolesarskih poti in pešpoti ter avtobusnih postajališč z zahtevano prometno signalizacijo in razsvetljavo. V pripravi dokumenta strategije prometa v občini bomo odločno sodelovali do njenega sprejetja. Prva javna razprava z analizo stanja je bila 24. septembra.
Od 21. do 23. septembra smo v vasi Zgornja Pristava končno dočakali obnovitev asfaltne prevleke državne ceste 490 v dolžini okrog 300 m. Cestišče je bilo tako uničeno, da je predstavljalo resno nevarnost za varnost kolesarjev. Na odseku ceste Zg. Pristava—Tržeč tako ostaja le še en dotrajan odsek v vasi Popovci. Upamo, da nam bo s pomočjo pritiskov občine na Direkcijo RS za infrastrukturo uspelo sanirati še ta dotrajani del cestišča.
Besedilo in foto: FL
Vremenska ujma nad KS Dolena
1 /nedeljo, 30. avgusta, je v popoldanskem času našo KS, V predvsem v pasu ob Dravinji, na območju vasi Zgornja Pristava in Popovci, prizadela vremenska ujma.
Lahko rečemo, da je bilo 3—5 minut »hude ure«. Nenaden
močan veter in naliv s točo do debeline oreha je povzročil ogromno škodo na objektih, v vinogradih, na njivah, vrtovih in v gozdu. Deloma odkritih ah poškodovanih je bilo več streh na gospodarskih poslopjih, polomljenih in izruvanih je bilo veliko dreves. Zelo so uničene poljščine, vrtovi, tudi 50 % je uničenih pridelkov v vinogradu, na brajdah in v sadovnjakih.
Ob neurju se zaradi intenzivnosti padavin ni dalo ničesar ukreniti. Po umiritvi so na lokacijah z veliko škodo na objektih in s podrtimi drevesi na vozišču ukrepali domačini (sosedska pomoč) in gasilci. Najprej so zaščitili poškodovane strehe z vinilnimi prevlekami ter odstranili podrta drevesa na cestiščih in objektih. Poškodb stanovanjskih hiš, razen nekaj fasadnih oblog, na srečo ni bilo.
Besedilo in foto: FL
Neurje odkrivalo strehe in podiralo drevesa
Z^bmočje podravske regije je v nedeljo, 30. avgusta, Wokrog 17. ure zajelo močno neurje s sunki vetra in točo. Naši občini neurje ni prizaneslo. Močni sunki vetra so odkrivali strehe stanovanjskih in gospodarskih objektov, podirali drevesa, ki so padla čez cestišča in objekte. Toča je žal poškodovala tudi pridelke naših kmetovalcev, vinogradnikov in sadjarjev.
Intervencije so se začele ob 17.05 s prvimi klici na regijski center 112. V gasilskem domu PGD Tržeč smo vzpostavili štabno vodenje, v katerem so sodelovali poveljnik GZ Videm, poveljnik CZ, zapisnikar in župan. Po sistemu prejetih podatkov iz regijskega centra 112 smo napotili gasilske enote na posamezne lokacije. Obravnavali smo 45 intervencij, od tega 26 razkritih streh stanovanjskih objektov, osem razkritih gospodarskih poslopij, s cestišč pa smo odstranili 53 dreves. Posredovali smo pozno v noč in intervencije končali ob 23.00. Sanacija po neurjih je s pomočjo gasilskih enot potekala tudi
Takoj po neurju so pri odpravljanju posledic na pomoč priskočili gasilci gasilskih društev v Občini Videm.
Foto: arhiv Štaba CZ
Foto: FL
v naslednjih dneh. Sodelovalo je 65 gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev Sela, Tržeč, Videm in Leskovec.
V	takšnih trenutkih tudi sodobna telefonska tehnika ne zmore tolikšne kapacitete telefonskih klicev na številko 112, zato je žal treba večkrat poskušati poklicati, kajti linije so zasedene.
V	skrajnem primeru se obrnete na lokalno gasilsko enoto in potem ti posredujejo podatke nadrejenim.
Velika zahvala gre vsem operativnim gasilcem in gasilkam, ki so nesebično priskočili na pomoč občanom in občankam ter pokazali svojo požrtvovalnost za pomoč sočloveku v nesreči. Zahvala gre tudi poveljniku GZ Videm Romanu Cafuti, županu Branku Mariniču za aktivno sodelovanje v času intervencij in Občini Videm za logistično podporo.
V	slogi je moč!
Leon Požar,
poveljnik CZ Videm
Kljub situaciji, s katero se srečujemo zaradi razmer v zvezi s koronavirusom, v svetniški skupini SDS nadaljujemo delo. V juniju in juliju smo sodelovali na dveh sejah občinskega sveta. Svetniki smo potrdili predlog Pravilnika o sofinanciranju programov na področju ljubiteljske kulture. Veljavni pravilnik je bilo treba uskladiti s trenutno veljavno zakonodajo. Na julijski seji smo iz istega razloga potrdili tudi predlog Odloka o postopku in merilih za sofinanciranje letnega programa športa. Z novim pravilnikom in odlokom želimo spodbuditi delovanje mladih na društvenih področjih. Med pomembnejšimi temami,
ki smo jih obravnavah na julijski seji občinskega sveta, je bil rebalans št. 1 k proračunu Občine Videm. S potrditvijo rebalansa smo zagotovili sredstva za dva dodatna oddelka vrtca v prostorih OS Leskovec. Pri odločanju, ah podpremo podani amandma k rebalansu, ki je predvideval gradnjo montažnega vrtca v Leskovcu, ah podpremo rebalans, ki je predvideval odprtje dveh oddelkov vrtca v prostorih OS Leskovec, smo tako podprli slednji predlog, s tem pa omogočili odprtje dveh oddelkov vrtca že z začetkom tega šolskega leta in tako zagotovili prosta mesta za vse otroke, ki bodo pogoje za vpis v vrtec izpolnili v tem šolskem letu.
Katja Svenšek, vodja svetniške skupine SDS
Visoko v naših aktih in zavesti koti-ra želja s ciljem, da želimo soustvarjati humano družbo, ki bo tesno povezana z okoljem v najširšem pomenu besede. Naša svetniška skupina aktivno sodeluje pri oblikovanju razvojnih politik v občini. Želimo lokalno skupnost, ki bo enakomerno razvita in prijazno do vseh generacij. Želimo soustvariti napredek, ki bo temeljil na trajnostnem razvoju in bo upošteval gospodarske, socialne in okoljske zmožnosti prostora.
Svetniška skupina s svojimi ravnanji v institucijah odločanja krepi razvoj in utrjuje ugled naše lokalne skupnosti v širšem političnem prostoru. V želji, da bi pri delu bili še uspešnejši, potrebujemo sveže moči. Vabimo vas, da se nam pridružite. Spoštovani člani, simpatizerji, občanke in občani, živimo v času intenzivne pandemije koronavirusa, ki v primeru okužbe močno prizadene posameznika, s tem pa tudi njegove naj bližje. Želimo, da se uspešno obvarujete pred okužbo covid-19. Ostanite zdravi!
UO DeSUS Videm
gi g	NOVA SLOVENIJA-
1^1KRŠČANSKI DEMOKRATI
Ker se v času od nastopa nove vlade (13. marca letos) v glasilu Naš glas NSi ni predstavljala, najprej predstavljamo nekaj podatkov o prevzemu odgovornosti v 14. vladni ekipi.
Nova Slovenija — krščanski demokrati je v sedanji vladi močna, učinkovita in kredibilna stranka. Krasi jo stabilna podpora vlade, a kljub temu deluje skladno s svojim programom in načeli stranke. Je stranka, podkrepljena s strokovnim in političnim znanjem, ter z bogato politično kilometrino. NSi zaseda v vladi tri ministrska mesta: mag. Matej Tonin — minister za obrambo, Jernej Vrtovec — minister za infrastrukturo, in Janez Cigler Kralj — minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V vladi delajo še štirje državni sekretarji, v občinah pa stranka zaseda 12 županskih mest.
Stranka je 31. julija izvedla občni zbor občinskega odbora Videm, ki je bil zaradi koronavirusne pandemije nekajkrat preložen. Člani stranke in delovnih teles so se sestali v mah sejni dvorani občine ob upoštevanju vseh ukrepov NIJZ in vlade. V uvodu je zbrane nagovoril predsednik občinskega odbora Dušan Pernek in posebej pozdravil gosta, poslanca NSi v državnem zboru Andreja Černigoja, ki je občni zbor obiskal v imenu vodstva stranke. Černigoj je v nagovoru pozdravil zbrani zbor v imenu vodstva stranke in poslanske skupine v DZ. V nagovoru se je dotaknil aktualnih razmer v vladi, kriznih razmer zaradi pandemije koronavirusa in gospodar-sko-političnih razmer v Sloveniji.
Občino Videm je kot obmejno občino izpostavil kot ranljivo
glede begunske krize in nezakonitih prehajanj meja ekonomskih migrantov. Poudaril je, da moramo biti v občini pozorni na vsa nezakonita dejanja ilegalnega prehajanja državne meje RS in hkrati schengenske evropske meje. Prav tako je poudaril pomen aktivne vloge našega svetnika Andreja Forštnariča v občinskem svetu. Vodstvo stranke in člane je pozval, da v sodelovanju z regijskim odborom NSi ah odbori sosednjih občin povabimo v občine ministre NSi na delovni obisk in seznanitev z aktualno problematiko, ker nam lahko le tako pomagajo.
V nadaljevanju je občni zbor potekal po dnevnem redu. Zaključen je potekal v sproščenem klepetu z Andrejem Černigojem o delu v stranki, lokalni problematiki in projektih stranke v prihodnje.
NSi — krščanski demokrati
Občinski odbor NSi Videm se je konec julija sestal na delovnem srečanju. Foto: arhiv stranke
SLS
DRAGI OBČANKE IN OBČANI OBČINE VIDEM
Poletje se je poslovilo in dočakali smo barvito jesen. Letos je bilo poletje zaradi covida-19 okrnjeno na Slovensko iiudska suonkj- družabnem področju. Odpadlo je veliko dogodkov, na katerih bi se lahko krajani družili; tako sta odpadla tudi strankarski pohod in piknik. Vendar je bila stranka SLS tudi čez vse poletje aktivna na občinskem področju, saj so potekale korespondenčne seje, člani stranke pa so bili aktivni tudi v svetih krajevnih skupnosti. V občini smo sprejeli nekaj zelo pomembnih odločitev, s katerimi bomo poskušali občanom omogočiti boljše življenje. Skupaj s koalicijskimi partnerji nam je uspelo doseči, da bodo vsi otroci imeli možnost obiskovati vrtec v naši občini. V naslednjem letu si prizadevamo za nadgradnjo vrtca Videm, kar bo tudi eden izmed pomembnih projektov, ki ga želimo realizirati. Jesen bo pestra, saj se počasi že začenja pripravljati proračun občine za leto 2021. V njem bomo poskušali vsem občanom zagotoviti projekte, ki bodo občini lahko v ponos. Upamo tudi, da virus ne bo oteževal dela in izvedbe projektov, ki so v načrtu.
Stranka SLS želi vsem občanom Občine Videm mirno jesen. Naužijte se sončnih žarkov na sprehodih, predvsem pa ostanite zdravi in upoštevajte navodila institucij glede covida-19.
Svetniška skupina OO SLS Videm
POSLANSKI KOTIČEK
Spoštovane občanke, spoštovani občani Občine Videm
1 /dneh, ko se je listje že začelo
V	odevati v jesenske barve in smo v polnem spravilu pridelanih dobrot, so se za šolarje odprla šolska vrata. Tega sem bila še posebej vesela. Šola vendarle ni samo učenje. Šola so tudi stiki z vrstniki, druženje, igranje in ustvarjanje, s čimer se razvijajo otrokove socialne, jezikovne in druge veščine. Kljub v zadnjih dneh vse slabši epidemiološki sliki stiskam pesti, da takšna šola ostane do zaključka šolskega leta.
V	nekoliko drugačnem poletnem času, kot smo ga vajeni, so številni državljani že s pridom izkoristili turistične bone, ki so bili v veliki večini zelo pozitivno sprejeti. Do sredine septembra je bone izkoristilo kar 733-770 državljanov, kar je glede na turistične kapacitete v Sloveniji izjemno veliko. Veseli me, da so bili odkriti in obiskani številni skriti biseri naše lepe domovine, in ne zgolj klasične turistične destinacije.
Na evropskem političnem parketu je bilo sredi julija zelo aktivno. Spremljali smo lahko večdnevna pogajanja o večletnem finančnem okviru EU 2021 — 2027, vključno s pogajanji o novopre-dlaganem instrumentu za okrevanje. V Bruslju se je zasedanja Evropskega sveta udeležil naš predsednik Vlade RS Janez
Janša in bil pri pogajanjih izredno uspešen. Sloveniji je iz celotnega svežnja za obnovo Evrope po pandemiji covida-19 uspešno izboril kar 10,5 milijarde evrov, od tega kar 6,5 milijarde evrov nepovratnih sredstev. Iz izpogajanih evropskih sredstev se bodo lahko v prihodnjih letih izvedli številni projekti, ki bodo omogočili boljše življenje vseh državljanov.
V septembru smo v Državnem zboru RS velik del časa namenih obravnavi rebalansa proračuna za leto 2020. Zaradi bistveno manjših prihodkov v letošnji proračun (zlasti iz naslova DDV, dohodnine, trošarine in davka od dohodkov pravnih oseb) ter povečanih izdatkov za subvencije za gospodarstvo in državljane (do konca avgusta je bilo teh okoli 2,6 milijarde evrov) se ob koncu leta predvidevajo okoli 4 milijarde evrov primanjkljaja. Visok primanjkljaj, ki pa bi lahko bil še višji, če ne bi s hitrim reagiranjem in sprejemom ustreznih zakonskih rešitev uspešno blažili izredne situacije. Na to ne nazadnje kaže tudi dejstvo, da bo po napovedi Umarja padec gospodarske rasti v Sloveniji konec leta znašal 6,7 %, in ne nad 10 %, kot smo sprva predvidevali in bi bil tolikšen, če ne bi bili sprejeti vsi protikoronski ukrepi.
Veseli me, da je bila septembra končno tudi sprejeta, sicer večkrat vložena
novela zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju s strani poslanske skupine SDS, s katero se odpravljata dve diskriminatorni ureditvi — dokup vojaških, študijskih in kmečkih let, ki so jih zavarovanci plačah, a so bila pri odmeri pokojnine spregledana in se niso upoštevala, ter status kmečkih zavarovancev, ki so plačevali v blagajno za polni obseg pravic, po trenutni zakonodaji pa imajo priznan le ožji obseg pravic.
V pripravi je ustanovitev nacionalnega demografskega sklada, kar pomeni, da se bo vse državno premoženje združilo v en sklad, kar bo omogočilo učinkovitejše gospodarjenje in nov vir za financiranje pokojninske blagajne.
V	obravnavi med poslanskimi skupinami so tudi predlogi strateškega sveta za debirokratizacijo na davčnem, gospodarskem in okoljskem področju. Predlagane spremembe bodo bistveno zmanjšale birokracijo in poenostavile številne postopke. Več o tem pa v naslednjem prispevku, saj bo dokončen nabor ukrepov izbran v prihodnjih dneh.
Kot poslanka haloških občin in Občine Kidričevo z vsemi lokalnimi skupnostmi sodelujem zelo dobro ter si maksimalno prizadevam in jim pomagam odpirati vrata na državni ravni. Zavedam se, da lahko le na tak način v naše konce pridobimo kar največ sredstev. Končno imamo na vladni strani sogovornike, ki razumejo težave in potrebe podeželja.
V	ta namen v naše konce vabim posamezne ministre. V juniju nas je tako v Občini Videm obiskal minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, v septembru pa minister za okolje in prostor mag. Andrej Vizjak.
Mag. Andrej Vizjak si je po krajšem sestanku na Občini Videm ogledal neodstranjene odpadke na hmeljišču in se sprehodil ob brežini reke Polskave, kjer poteka projekt protipoplavne zaščite. Postopki so sicer dolgotrajni, a izvedbo projekta lahko pričakujemo v letih 2021 in 2022, kar bo močno olajšalo življenje prebivalcem na območju Sel in Lancove vasi.

Spoštovani,
letošnje leto je zelo drugačno, kot smo jih vajeni, zlasti z vidika medsebojnih stikov. Kot poslanka sem se vsa leta z veseljem udeležila številnih prireditev, ki jih v letošnjem letu praktično ni oz. potekajo pod strogimi priporočili Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Možnosti za osebne stike je tako bistveno manj. Velikokrat je to težko sprejeti, manjkajo nam bližina in stiski rok, a glede na trenutno situacijo, zaradi odgovornosti do sebe in drugih, je to nujno potrebno.
Če imate zame vprašanje ali kakšno pobudo, ki jo želite deliti z menoj, se lahko osebno srečamo v poslanski pisarni v prostorih Občine Videm, a le po predhodnem dogovoru. Prosim vas, da mi pišete na e-naslov suzana. lep-simenko@dz-rs.si in skupaj bomo poiskali ustrezen termin za osebno srečanje. Vesela bom vašega obiska.
Pred nami so številni novi izzivi, nove priložnosti, morda tudi drugačne poti. Pazite nase in na druge, ostanite zdravi ter izkoristite lepoto jesenskih dni. Vse dobro vam želim.
Suzana Lep Šimenko,
poslanka DZ RS
Praznik KS Sela obeležili s slavnostno sejo
in podelitvijo priznanj
1 /KS Sela so letošnji 23. krajev-V ni praznik v juliju, ko goduje sv. Ana, praznovali precej skromnejše kot prejšnja leta. Imeli so kar nekaj dobrih razlogov za praznovanje in druženje, a so se morali odločiti drugače zaradi znanih ukrepov in razlogov, povezanih z nevarnostjo širjenja koronavirusa.
Vse načrtovane prireditve in družabne dogodke so morali odpovedati, osrednji dogodek je bila le slavnostna seja s podelitvijo priznanj KS Sela. Zaključek praznovanja je bil na Anino nedeljo s tradicionalnim žegnanjem. Vodstvo KS Sela je skupaj z ekipo televizije SIP TV ob praznovanju pripravilo kratek film s predstavitvijo dela in življenja v KS, razgibanega društvenega življenja, šole, podružnične cerkve in pomembnih ljudi iz tega okolja. V filmu se je predstavila tudi mlada svetniška ekipa KS Sela: občinski svetnik in predsednik KS Sela Dejan Tramšek, Matjaž Klasinc, tudi
podžupan Občine Videm, in Katja Svenšek, ki je tudi predsednica odbora za negospodarske dejavnosti.
DEJAN TRAMŠEK: »LJUDJE,
KI SE SREČUJEJO IN DRUŽIJO, SO SREČNI«
Navzoče na slavnostni seji sta nagovorila župan Občine Videm Branko Marinič in predsednik KS Dejan Tramšek. Slednji se je za dobro sodelovanje posebej zahvalil Občini Videm in vodstvu, v nagovoru pa je med drugim povedal: »Naš vsakoletni praznik je priložnost, da opravimo pregled opravljena dela in zastavimo načrte za čas do naslednjega praznika. Poletje in jesen lanskega leta sta bila za Krajevno skupnost Sela zelo aktivna. Nadaljujemo zelo dobro sodelovanje z Občino Videm, s pomočjo katere smo izpeljali kar nekaj pomembnih večjih projektov. Med najpomembnejše projekte sodijo obnovitev ostrešja kulturne dvorane Sela, na novo postavljena razsvetljava z infrastrukturo za možnost polaganja
Pozdravni nagovor ob prazniku je imel predsednik KS Sela Dejan Tramšek.
optičnih ali kabelskih kablov v Barislov-cih in asfaltiranje cestnega odseka Veselič— Murko na Selih v dolžini 500 m. Tudi za prihodnja leta smo naredili seznam projektov, ki jih v naši krajevni skupnosti nujno potrebujemo. Med pomembnejše sodijo regulacija reke Polskave, dograditev gasilskega doma in gradnja prostorov za kulturno društvo ter modernizacija ceste Murko—Smolinger na Selih. "Velimo si, da
Za nove pridobitve in dosežke na drugih področjih je prebivalcem KS Sela čestital župan Občine Videm Branko Marinič.
v prihodnjih letih uresničimo načrt, da bo vsako društvo imelo svoje prostore za normalno delovanje in opravljanje aktivnosti. Hvala vsem za dobro sodelovanje in potrudimo se, da bomo k našemu delu pritegnili se več ljudi, saj vemo, da so ljudje, ki se srečujejo in družijo, srečni.«
PRIZNANJE ŠPORTNIKOM IN LJUBITELJSKI KULTURNICI
Ob prazniku KS Sela so tudi letos podelili posebna priznanja v obliki zahvale društvom, organizacijam in posameznikom. Letošnji nagrajenci so trije.
Priznanje KS Sela je prejela članska nogometna ekipa Športnega društva Selan za večletno uspešno nastopanje ter dosežene rezultate v ligah in na turnirjih malega nogometa. Ekipa organizirano deluje od leta 2008 in od svojih začetkov tekmuje v zimski ligi malega nogometa Občine Videm in na turnirjih v okolici. Pobudnik ustanovitve je bil prvi predsednik SD Selan Zmagoslav Zajc, ki je v začetku ekipo tudi vodil. V prvi ekipi so igrali domači selski fantje, danes ekipo sestavljajo domačini Jaka in Miha Mesarič, Domen Murko, Alen in Žan Plajnšek, Anej Lozinšek ter Miha Pšajd, Jaka Vajda, Aljaž Dobnik, Sašo Gerečnik, Sebastijan Krajnc, Niko Vajda, Denis Hreljič, Matevž Kukovec, Agonis Bajraktaraj in še nekaj drugih občasnih igralcev. Med izstopajočimi rezultati sta 2. mesto v lanski v zimski ligi malega nogometa MNZ Ptuj in 1. mesto v občinski ligi malega nogometa Videm 2019/2020.
Priznanje KS Sela je prejela sekcija kegljačev Društva upokojencev Sela za prizadevno delo pri krepitvi društvene dejavnosti in za postavitev kegljišča Sela. Idejo o uvedbi kegljanja na vrvici so med selske upokojence prinesli Stanko Orovič, Tilika in Ivan Vidovič, ki so se s to športno panogo seznanili pri prijateljih upokojencih v Lancovi vasi. Organizirano so se selski upokojenci s kegljanjem na vrvici začeli ukvarjati leta 2014, ko so na prostoru ob športnem parku na Selih postavili svoje prvo kegljišče.
Kegljišče pri športnem parku je postajalo premalo, zato so se selski kegljači odločili, da je treba kegljišče povečati oz. najti novo lokacijo. Na pobudo Toma Svenška in Martina Beraniča so leta 2016 začeli izgradnjo novega kegljišča na prostoru ob reki Polskavi. Kegljišče je od leta 2016 do danes dobilo konč-
Letošnji nagrajenci v KS Sela. Čestitamo!
Ekipa, ki je pripravila kratek film o KS Sela. Foto: Mojca Zemljarič, TM, Branko Veselič
no podobo. Od vsega začetka v sekciji delujeta moška in ženska ekipa kegljačev in kegljačic, ki aktivno nastopata v upokojenski ligi v visečem kegljanju Občine Videm. Zadnja leta ekipi dosegata zavidljive rezultate, letos pa velja izpostaviti, da sta obe ekipi osvojili prvo mesto.
KAUČEVIČEVI PRIZNANJE ZA ŽIVLJENJSKO DELO
Priznanje KS Sela za življenjsko delo na področju kulturne dejavnosti je prejela Antonija Kaučevič, ki je v kulturo vpeta že od leta 1955, ko je začela z zborovskim petjem. Kaučevi-čeva je dolgoletna članica kulturnega društva, pobudnica za ustanovitev skupine pevk ljudskih pesmi na Selih, ki delujejo že 22 let. Na njeno pobudo je KD Sela leta 2005 prvič organiziralo tudi koncert pevcev ljudskih pesmi pod naslovom V jesenski noči. Zraven petja Kaučevičeva ljubiteljsko zapisuje tudi besedila pesmi. Najbolj poznane so pesmi Življenjska pot, Naša vas in Za mamin praznik, ki jih prepevajo tudi selske pevke ljudskih pesmi. Svojo ljubezen do kulture je prenesla tudi na svoje otroke, na področju ljubiteljske kulture pa je prejemnica več priznanj in jubilejnih značk. Omeniti velja, da je Kaučevičeva tudi aktivna članica Društva upokojencev Sela, kjer prav tako skrbi za to, da je med upokojenci prisotno kulturno udejstvovanje.
TM
Slovesno pri sv. Avguštinu

■^adnji avgustovski konec tedna je bil znova v znamenja romanja k sv. Avguštinu v Halozah, čeprav je letos tja poromalo precej manj ljudi kot prejšnja leta. A tisti, ki so prišli na hrib, so bili veseli tradicionalnega pozdrava »Sveti Avguštin, prosi za nas« in tudi odseka asfaltne ceste v bližini obeh obmejnih cerkva, ki ga je uredila videmska občina.
Slovesnost se je začela že v soboto, nadaljevala pa v nedeljo s slavnostno mašo, ki jo je na prostem daroval leskovški župnik pater Jože Petek. Pri cerkvi sv. Avguština je na praznično nedeljo odzvanjala lepa pesem, obred
pa so spremljale izbrane besede patra Jožeta. Romarji so se na haloškem griču zadržali le za kratek čas in se poslovili do prihodnjega leta, ko se želijo pri sv. Avguštinu spet srečati v večjem številu in bolj sproščenem vzdušju.
TM
Občina Videm je do cerkve sv. Avguština uredila nujno infrastrukturo in dostop do vrha je zdaj veliko lažji. Foto: JP
Otroški zborček v župniji sv. Andraža
N la pobudo patra Jožeta Petka in Slavice Vidovič smo jo Špajza na pico, na koncu pa še na sladoled. Hvala patru I leta 2019 v Župniji sv. Andraža v Leskovcu ustanovili Jožetu Petku in vsem staršem, ki nas podpirajo. Zahvala tudi cerkveni otroški zborček.	naši vodji Slavici Vidovič za vse naučene pesmi in za čas, ki
ga je preživela z nami, ter nas prenašala tudi takrat, ko smo Ker smo vse leto pridno hodih na vaje in večkrat popestrili bili »nemogoči«. Nestrpno čakamo september, da se ponovno bogoslužje, smo se za nagrado 22. junija odpravili na zaključni srečamo na vajah.
izlet na Ptujsko Goro, kjer nam je tamkajšnji župnik povedal	Monika Milkovič
veliko zanimivega o cerkvi Marije Zavetnice s plaščem. Nato smo Mariji zapeli še dve pesmi in se odpravili v restavraci-
Na aninsko nedeljo blagoslov novih pridobitev
praznovanje ob prazniku KS Sela se vsako leto sklene z aninskim žegnanjem. Čeprav so zaradi znanih ukrepov odpadli številni dogodki, so v nedeljo, 26. julija, pri sv. Družini na Selih v skladu z vsemi navodili NIJZ vendarle slovesno obhajali aninsko nedeljo. Ob tej priložnosti so blagoslovili tudi nove pridobitve.
Sveto mašo je letos daroval župnik naddekan Marijan Fes el iz Župnije sv. Martina na Hajdini ob somaševanju p. Tarzicija Kolenka in p. Jožeta Petka, praznovanje pa je obogatil tudi MeCPZ sv. Družine pod vodstvom Sandija Potočnika.
Med mašo je Fes el blagoslovil nove pridobitve, s katerimi je selska cerkev zasijala v še lepši podobi. V juniju so namreč potekala nekatera obnovitvena dela. Odstranili so dotrajani
leseni pod v prezbiteriju in pod njim odkrili ploščice, enake kot v cerkveni ladji. Po temeljitem čiščenju so se odločili, da pod obdržijo v prvotni podobi. Prav tako so prepleskali prezbiterij, ki ga poslej krasijo tudi nove sedilije in ambon, delo mizarstva Francija Cepa iz Sestrž. Dokončano je tudi cerkveno pročelje, ki ga bogati nov relief sv. Cirila in Metoda, delo akademske kiparke Irene Cuk s Ptuja. Utrdili pa so tudi podstavek križa pred cerkvijo in ga obogatili z novim Marijinim kipom.
Ob koncu slovesnosti je navzoče nagovoril tudi župan Branko Marinič in čestital za nove pridobitve.
PK
Foto: TM
Tradicionalna trgatev ED Tržeč
"V
^*eprav so vremenske ujme bičale brajde tudi na Djo-V—čanovi kmetiji, je še vedno ostalo toliko pridelka, da so lahko v Etnografskem društvu Tržeč opravili trgatev. Da sodi v kleti ne bi bili na pol polni, so poskrbeli donatorji, ki so društvu podarili kvinto n in gemaj. Na ta način so pripomogli, da so bile kadi polne dišečega soka, pripravljenega za stiskanje v preši.
Prešarja sta stisnila prvi vinski sok in se razveselila kakovosti letošnjega pridelka. Kletar Marjan je o letošnji letini povedal, da je dobra, da lepo teče ter da je vesel, da celoletni trud ni bil zaman.
Mošt je skladiščen v vinski kleti in počiva v sodih, a kletar po izkušnjah pričakuje čudež, da se bo tudi letos sladek mošt spremenil v okusno vino. Člani Etnografskega društva Tržeč vas vabijo, da ste priča temu čudežu, ki se bo zgodil na Martinov dan tega prestopnega leta.
IB
Berači po napornem delu. Foto: I. Božičko
Jubilejni leskovški kmečki praznik
K la ovinku, pri kapeli Marijinega vnebovzetja v Zg. I Leskovcu, je v avgustu, na god sv. Roka, odzvanjala pesem klopotca. Pri trti, potomki z mariborskega Lenta, so klopotec Turističnega društva Klopotec Leskovec v Halozah postavili Ivan, Mišo in Lojze ter s tem dejanjem tudi naznanili jubilejni, 25. leskovški kmečki praznik.
Letos so morali Leskovčani zaradi vseh ukrepov, povezanih s koronavirusom, osrednji dogodek tradicionalnega, že 25. kmečkega praznika po vrsti odpovedati. Predsednik TD Janko Kozel je povedal, da je letos žal odpadel jubilejni praznik, ki bi bil nekaj posebnega tudi s prikazom starih običajev in kmečkimi igrami. Ideje bodo prihranili do prihodnjega leta, v čast prazniku in zvestobi tradiciji prednikov pa so postavili društveni klopotec in z njim naznanili bližajočo se trgatev. Blagoslov klopotca je opravil leskovški župnik pater Jože Petek, glasbeniki — potepuhi Kluba Halonga Cirkulane in godci iz sosednjega Cvetlina — pa so z glasbo dogodek naredili še lepši. Svoje so na koncu pridale gospodinje z domačimi dobrotami in vinarji s haloško kapljico.
Besedilo in foto: TM
Janko Kozel, predsednik TD Klopotec Leskovec v Halozah, je na kratko predstavil zgodovino kmečkih praznikov v Leskovcu.
Potepuhi z orgličarji Kluba Halonga so zaigrali pri leskovški kapeli, kjer raste tudi vinska trta.
Z glasbo so dogodek spremljali tudi godci iz sosednjega Cvetlina.
Slavnostni blagoslov klopotca je opravil p. Jože Petek.
	
	Ufe' i'
Janko Kozel (drugi z leve) v družbi prizadevnih članov TD: Ivana, Miša in Lojzeta, ki so sami postavili klopotec.
Ob muzeju in etnološki zbirki postavili klopotec
»Čudo sveta so vinogradi, ki so zrasli na božji dlani, s soncem obsijani, človeku darovani za srečo in za bližino raja. Povsod so, koder hodi prijazno sonce gret položna pobočja, kjer ne gospodarijo hudi mrazi in kjer je marljiva roka vinogradnika,« je napisal Tone Pavček.
1 /petek, 7. avgusta, so v Dravcih v ožjem krogu prija-V teljev in gostov člani KTD Klopotec Soviče - Dravci in Društva za ohranjanje dediščine Haloz (DOD) postavili klopotec ter pri tem dejanju upoštevali vsa priporočena navodila pristojnih organov in NIJZ. Zbrali so se na kmetiji Korpič, pred etnološko zbirko.
Na dogodku so zbranim spregovorili predsednik KTD Klo-
Foto: Janko Levanič
poteč Soviče - Dravci Stanko Vegan, predsednik KS Soviče - Dravci - Vareja, občinski svetnik Bojan Merc, predsednik DOD Haloze Zvonko Korpič, župan Občine Videm Branko Marinič in svetnik Brane Kolednik. V kulturnem programu so nastopili Mi trije, Dani Polajžer iz KD Cirkulane, društveni muzikanti Jože, Tone, Bojan ter humoristki Čila in Liza iz TD Podlehnik.
Klopotec sta sestavila Stanko Vegan in Zvonko Korpič s pomočniki, člani društva, druženje pa so nadaljevali ob pogostitvi ter glasbenem in humorističnem programu. Program je povezovala Zdenka Golub.
TM
Pri Korpičevih v Dravcih so člani obeh tamkajšnjih društev letos v nekoliko manjši zasedbi uspešno postavili svoj klopotec.
Foto: Janko Levanič
Vesela trgatev v Dravcih
v
^*lani Društva za ohranjanje dediščine Haloze in KTD V—Klopotec Soviče - Dravci so tudi letos uspešno izvedli trgatev, zbrali pa so se v nekoliko manjšem številu kot prejšnja leta.
Zvonko Korpič je poprijel tudi za p uto.
Letošnja ekipa beračev grozdja v Dravcih, pri vzorčnem vinogradu, v katerem rastejo nekatere stare sorte. Foto: arhiv Korpič
Najprej so potrgali sladko grozdje v vzorčnem vinogradu, nato pa je sledila še trgatev modre kavčine pri etnološki zbirki. Koliko so letos nabrali, naj ostane skrivnost, veselijo pa se že novega vinskega leta in veselih druženj, ki jih v tem času zelo pogrešajo.
TM
Grozdje v občinskem vinogradu je pospravljeno
O rez trgatve, tega lepega običaja v naših krajih, si ne Dpredstavljamo jeseni in druženja v videmski občini. Letošnja trgatev v občinskem vinogradu pri Vidovi kleti je bila v četrtek, 24. septembra, in je bila skromna zaradi znanih razlogov. Nekaj trgačev se je le zbralo v družbi župana Branka Mariniča in potrgalo obilni pridelek.
Prvi grozd v občinskem vinogradu je odtrgal župan Marinič. Ko je bilo vedro polno, je grozdje stresel v puto.
Župan Branko Marinič se je vsem zahvalil za pomoč pri jesenskem opravilu, posebej pa svojemu občinskemu viničarju Rudiju Potrču, ki je za trto skrbel od zgodnje pomladi do jeseni, njegovo pa ostaja tudi delo v vinski kleti. V družbi vinske kraljice Eve Gašperšič je Marinič odtrgal prvi grozd, nato pa
Občinski viničar Rudi Potrč je zadovoljen z letošnjim vinskim pridelkom.
Letošnji putar je bil Andrej Rožman.
Za ubrano petje so poskrbeli videmski pevci Vinogradniki.
Letošnji »občinski« vinski pridelek je pospravljen.
Pridne roke v videmskem občinskem vinogradu
- mu pomagali še preostali zbrani na trgatvi. Grozdje, tega je bilo letos dobrih 60 kg, so nato sprešali in mlado vino bo pripravljeno za martinovo, je obljubil občinski viničar. Za dobro voljo so skrbeli pevci Vinogradniki KD Franceta Forstneriča Videm.
Nekaj dni kasneje je bila še trgatev pri Rudiju Potrča v Ljub-stavi, kjer raste žametna črnina, potomka stare vrte s Ptujskega gradu.
Besedilo in foto: TM
Zbrani na trgatvi v Ljubstavi, kjer je stara trta dala obilen pridelek.
Čestitka letošnjim prvoobhajancem
V nedeljo, 13. septembra, sta bili v župniji sv. Vida v Vidmu in sv. Andraža v Leskovcu težko pričakovani slovesnosti prvega svetega obhajila. Prvo sveto obhajilo je skupaj prejelo 44 prvoobhajancev. Prvoobhajilno slovesnost v Vidovi cerkvi je vodil župnik pater Tarzi-cij Kolenko, v leskovški župnijski cerkvi pa pater Jože Petek.
TM
Prvoobhajanci v župniji sv. Andraža Foto: Foto Langerholc
Slovesnost v župniji sv. Vida. Foto: Branko Veselič
Iz DPŽD Lancova vas
etošnji ukrepi, povezani s koronavirusom, so kroji-Lli tudi društveno življenje članic DPŽD Lancova vas. Osrednji projekt, razstavo potic in ročnih del, so najprej prestavile iz junija na avgust, nato pa so ga žal morale odpovedati. Vendarle pa so v poletnem času izpeljale nekaj načrtovanih aktivnosti.
Na dan državnosti, 25. junija, so izvedele zdaj že tradicionalni pohod na Ptujsko Goro. Zjutraj so se zbrale pred vaškim
Članice so se družile na društvenem pikniku. Foto: RK

domom v Lancovi vasi in se peš odpravile do priljubljenega romarskega središča. Ogledale so si cerkev Marije Zavetnice s plaščem, naredile skupno fotografijo, prijetno druženje pa končale s skupno malico na trgu pred cerkvijo. V začetku julija so si ogledale zanimivo razstavo ročnih del tamkajšnjega društva v Benediktu, 7. julija pa so se odpravile na 4. tradicionalni pohod od Rogle do Lovrenških jezer. Za aninsko žegnanje so tudi letos pletle verige iz žingerla, 17. avgusta pa so izvedele akcijo čiščenja spodnje etaže vaškega doma in okolice.
Ker je letošnja strokovna ekskurzija odpadla, so se odločile, da na praznični 15. avgust priredijo društveni piknik. Zbrale so se pri vaškem domu v Lancovi vasi in ob bogatem srečelovu (dobitke so izdelale same) preživele lep popoldan. Obiskala sta jih tudi občinski svetnik Jože Klinc in p. Jože Petek.
Jožica Maroh, predsednica društva, je povedala, da bodo nadaljnje aktivnosti žal odvisne od ukrepov, ki bodo dopuščali izvedbo aktivnosti. Oktobrskega tekmovanja človek ne jezi se žal ne bodo mogle organizirati, upajo pa, da bodo v oktobru, mesecu požarne varnosti, lahko organizirale predavanje o AED in temeljnih postopkih oživljanja v sodelovanju s PGD Tržeč, po 1. novembru pa bi rade začele nov sklop prazničnih delavnic ročnih del.
PK
Pobreško društvo žensk na kolesih



Pobrežanke so lep septembrski dan izkoristile za tradicionalno kolesarjenje.
epa poznopoletna sobota je združila žen-Lske iz Pobrežja. Odpravile so se na potep s kolesi in tako poskrbele tudi za dobro počutje.
V soboto, 5. septembra, je dobra volja združila članice Društva žensk Pobrežje, ki so se odpravile na že 16. kolesarjenje po Občini Videm. Vmes so naredile tudi kakšen postanek, poiskale senco in malo poklepetale. Ob takšnih srečanjih hitro pride na dan tudi kakšna dobra ideja, ki jo kasneje uresničijo. Sobotnega kolesarjenja se je udeležilo 27 članic. Svojo pot so sklenile pri Gečovem ribniku v Pobrežju, kjer je prav takrat potekala ribiška tekma za pokal Pobrežja. Seveda so ob tem poskrbele tudi za vse varnostne ukrepe, ki morajo biti v času covid-19 še kako prisotni. Obljubile so si, da bodo kljub vsemu svoje poslanstvo v društvu nadaljevale, da bodo spet prisotne na vseh, za zdaj manjših dogodkih v KS Pobrežje in po potrebi tudi na občinskih prireditvah.
Besedilo in foto: MN
|Xonec avgusta so ob prodajalni KZ Ptuj v Vidmu pri iNPtuju znova odprli vrata prenovljenega bara z imenom Mojito. Mlademu podjetniku Jerneju Palu in njegovi družini je na otvoritveni slovesnosti čestital tudi videmski župan Branko Marinič.
Že spomladi je bilo načrtovano odprtje prenovljenega gostinskega lokala, a je družini Pal načrte prekrižala epidemija. Zdaj že dober mesec v sodobno urejeno notranjost vabi videmski bar Mojito, ob lepem vremenu pa je lepo posedeti tudi na prenovljeni terasi bara. Najboljše bo, da se sami prepričate o njihovi pestri ponudbi in jih obiščete od ponedeljka do sobote.
TM
Podjetniku Jerneju Palu je ob odprtju bara Mojito čestital župan Branko Marinič. Foto: arhiv Pal
Pobreški ribiči so spet merili moči in tehtali ribe
epa, še vedno poletna sobota, 5. septembra, je ob LGečov ribnik privabila ribiče iz Pobrežja. Da se Pobre-žani radi družijo, ni treba posebej poudarjati, hitro najdejo kakšen izgovor za dobro druženje. Tako je Ribiško društvo Krap pripravilo ribiško tekmovanje za pokal Pobrežja.
Tekmovanja se je udeležilo osem ribičev, ki so od 15. do 19. ure pridno namakali trnke v Gečovem ribniku in upali na
Gečov ribnik je privabil spretne ribiče.
kakšen pokal. Prijavnina je bila simbolična, saj je vključevala nagrade oz. pokale in pogostitev. Marljiva ekipa za kuhinjskim pultom je poskrbela, da so ribiči kasneje tudi napolnili želodčke in vse tudi dobro zalili.
Najbolje so ribe prijemale Borisu Geču, ki je ulovil kar 34,660 kg rib, druga je bila Biserka Lovrenko, ki se moškim ne da in je dokazala, da so ženske lahko prav tako dobre ob vodi kot moški. Na trnek ji je uspelo uloviti kar 26,460 kg, tretji pa je bil še ne 18-letni Žiga Rogina, ki je dokazal, da se mladim ribičem prav tako rade pustijo ujeti ribe na trnek. Ulovil jih je kar 20,580 kg. V lepem, sončnem popoldnevu se je pridružilo kar nekaj Pobrežanov, ki so uživali ob ribičih in prijetnem druženju ter tako vsi preživeli lepo sobotno popoldne.
Besedilo in foto: MN
Najboljši trije na septembrski ribiški tekmi za pokal Pobrežja
Društvena dejavnost v KS Dolena
pNruštva s sedežem v Domu krajanov Dolena smo pole-Lztje začeli slovesno in živahno. Povezali smo se ŠD Zgornja Pristava, FD Rožmarin s sekcijo aktiva žena, Društvo upokojencev in svet KS Dolena ter ustanovili organizacijski odbor za pripravo slovesnosti ob odprtju obnovljene kuhinje našega doma.
Slavnostno odprtje nove kuhinje v Domu krajanov Dolena
V Doleni so kuhali haloške jedi iz kotlička.
(zbralo se nas je več kot 150). Slovesni trak na vhodu prenovljene kuhinje, iz katere je že dišalo po gibanici, ki jo je za vse goste pripravil naš kuhar Marjan, so župan Branko Marinič, predsednik KS Dušan Hebar in predstavnica aktiva žena Slavica Domine prerezali trak. Da bo priprava hrane vedno varna in da bo dobro teknila, pa je z blagoslovom zagotovil še pater Jože Petek. Zbrane ekipe in zaslužni prostovoljci pri obnovi kuhinje so pred zaključkom prireditve prejeli zahvalna darila KS in posebna darila aktiva žena Dolena.
Vložen trud organizacijskega odbora je bil poplačan z zadovoljstvom krajanov, ki so prireditev pohvalili in izrazih željo, da se kaj podobnega izvede tudi v prihodnje.
FL
Združeni smo 27. junija izvedli že v prejšnji številki občinskega glasila napovedano otvoritev prenovljene kuhinje. Rdeča nit oziroma osrednji del dogodka je bil namenjen tekmovanju ekip krajanov naše KS v kuhanju haloške jedi iz kotlička.
Na dogodek se je prijavilo kar 11 veččlanskih ekip: A je to, bratje Marinič, aktiv žena Dolena, FD Rožmarin Dolena, ŠD Zg. Pristava,
DU Dolena, družina Jerenec, družine Potočnik, Jerenec, Domine, Bar Avguštin in gostji iz TD Podlehnik Liza in Čila s prijatelji. Zbrane ekipe so med 10. in 13. uro pripravile veliko izvirnih in različnih domačih jedi.
Med pripravo je vseh enajst stojnic, opremljenih s kotlički in potrebno opremo, obiskala tričlanska ocenjevalna komisija in po degustaciji razglasila rezultate. »Vsi so zmagovalci,« je sporočil župan Branko Marinič, predsednik komisije, in pohvalil pripravljene dobrote, ki se jih, kot je povedal, še dobro spominja iz svojega otroštva.
Ob pojedini haloških jedi na žlico, domači kapljici, glasbi domačih muzikantov in harmonikarjev Veseli Jožeki Utrinek z junijskega druženja v KS Dolena. Foto: Ki m Hebar je potekalo veselo druženje krajanov
Letošnje dogajanje na Petrovi domačiji
Qetrova domačija je v Šturmovcih več kot le vaški dom, je muzej, je posestvo, ki je v nenehnem pomlajevanju in za katero s prostovoljnim delom skrbijo vaščani in člani TD Šturmača ter tudi naši prijatelji od drugod. Domačija je tudi v času epidemije potrebovala nekaj obnove, za kar so poskrbeli vaščani, ki živijo v njeni bližini.
Letošnje leto je posebno, o tem ni treba posebej razpravljati. Je prvo po štirinajstih letih, ko zaradi epidemije nismo organizirali srečanja Šturmovčanov. Prav tako smo namesto občnega zbora, ki smo ga ponavadi imeli konec marca, izvedli le telefonsko sejo izvršnega odbora TD Šturmača z namenom organizacije dela društva za to leto in oddaje poročil za lansko leto.
Smo pa v TD Šturmača zavzeto skrbeh za urejanje in ohranjanje dediščine, ki jo predstavlja Petrova domačija. Andrej Rožman in Jože Ropič sta bila vodilna pri vseh dogodkih, ob tem pa sta imela še nekaj pomočnikov.
Spomladi sta skupaj s Hano posadila rože, ki krasijo okenske police Petrove domačije. Tudi v času postavitve mlaja sta sama poskrbela za postavitev mlaja, saj je v tistem času še veljala prepoved druženja. Kar nekaj tednov sta potrebovala tudi za barvanje pušč in vrat. Pripravila sta material in naredila popolnoma nove brajde, ki so bile potrebne obnove.
V spomladanskem in poletnem času je Petrova domačija dobila prenovljen videz. Jože je pobarval otroška igrala, da bodo mladim obiskovalcem domačije služila še dolgo let. Prenovljen je del lesene ograje. Gospodarski del Petrove domačije sedaj krasijo tudi nova vrata. Na anino smo tradicionalno postavili
klopotec, ki bo sedaj še nekaj jesenskih dni krasil dvorišče domačije in privabljal radovedne poglede otrok. V Petrovi domačiji smo uredili fotografije in razstavo predmetov, ki je po zimskem in pomladnem zatišju potrebovala nekaj skrbne pozornosti.
Za sodelovanje in finančno pomoč za nakup materiala se zahvaljujemo Občini Videm in KS Videm. Za vse prostovoljne ure dela pa se zahvaljujemo vsem posameznikom, ki so kakor koli pripomogli k izvedbi letošnjih aktivnosti. Poleg Andreja in Jožeta so prostovoljne ure dela za prenove na Petrovi domačiji po svojih močeh in ob upoštevanju ukrepov prispevali še Stanko Rogina, Bogomir Gosak, Robert Krajnc, Andrej Krajnc, Matjaž Junger, David Rožman in Nejc Rogina ter Marijana Bukvič, ki je poskrbela za malico. Hvala tudi Katarini Krajnc, ki je pomagala pri malici in čez leto skrbela za zalivanje rož. Hkrati še zahvala vsem, ki ste kakor koli prispevali k urejenosti Petrove domačije.
Ker je videti, da tudi trgatve in martinovanja letos ne bomo mogli organizirati na način, kot smo bili vajeni pretekla leta, se nadejamo, da se ob kapljici ruj-nega srečamo v prihodnjem letu.
Laura Rožman Krivec
Ženske na podeželju - Helena Krajnc
iz Zg. Leskovca
Jelena Krajnc (Lenka) je v Občini Videm mnogim l dobro poznana. Rada se pogovarja, je hudomušna sogovornica in prijetna gostiteljica. Obožuje in spoštuje naravo ter ji daje navdih za ustvarjalnost. Z možem živi v Zg. Leskovcu in v aprilu je praznovala 70 let.
Mož Vinko je delal na terenu, zato je sama morala ostati doma in skrbeti za otroke — Janeza, Gorana in Jadranko — in tudi pomagati pri gradnji hiše. Vedno je bila vesela, ko se je mož vrnil s terena, da je prevzel večje obveznosti. Vse svoje življenje je kuhala za družino in to nadaljuje tudi sedaj, saj jim rada kaj dobrega pripravi. Vesela je svojih petih vnukov, ki se radi zbirajo okrog nje in moža. Z možem urejata okolico hiše, kjer ne manjka cvetja in vzorno pokošene zelenice s prelepo vrtno uto. Prejeli so tudi priznanje za najbolj urejeno hišo. Sedaj, ko imata z možem več časa in sta večino skupaj, rada potujeta, gresta v toplice, na pohode in se udeležujeta raznih prireditev. Sta navdušena člana planinskega društva in veliko prehodita.
Lenka Krajnc v svoji sobi, kjer veliko ustvarja in hrani svoje kreacije.
Lenka je kot mlado dekle vedno želela, da se izuči za šiviljo, toda žal ni bilo ne časa ne možnosti. Tako je naredila le tečaj za šiviljo, kupila šivalni stroj ter šivala in delala popravila na otroških oblačilih, včasih je sešila tudi kaj novega. Vedno je bila iznajdljiva in je običajno iz starih oblačil sešila vsakemu kaj novega. Sedaj komu še kaj popravi, običajno pa šiva prtičke, torbice ali kakšne druge izdelke.
Lenka je nekaj posebnega, saj ima zelo široko paleto izdelovanja najrazličnejših izdelkov. Veze prte, šiva predpasnike in nanje našije lep vzorec, dela izdelke iz lesa, gumbov, največ spominkov pa naredi iz lesa vinske trte, ki ga najprej obdela, nato okrasi, da je primerno darilo. Včasih je dobila naročila, da pripravi izdelek ob kakšnih posebnih priložnostih raznih društev in tudi domače občine. Ob dolgih zimah je vsak večer šivala, pletla in kvačkala. Je zelo ročno spretna in domiselna.
Lenkini domači izdelki
Dela okvirje za slike, šiva zavese in nanje našije čudovite vzorce, aranžira darila z naravnimi materiali, izdeluje slike iz suhega cvetja, piše in riše po steklu, dela adventne venčke, aranžmaje za grobove. Piše verze in pesmi. Nekaj časa je imela tudi dopolnilno dejavnost, po bolezni pa je to opustila. Svoje izdelke rada podari sorodnikom, prijateljem in znancem. Zelo rada peče različne dobrote, prejela pa je tudi priznanje za peko potice. Je mojstrica v delanju rulad, ki so morda zadnje čase malo zatonile v pozabo. Rulade sestavlja v najrazličnejše oblike dreves, debel, panjev in naredi tudi kaj šaljivega.
Že pet let prepeva v pevski skupini ljudskih pevk Leskovčan-ke, ki jih vodi Danica Medved. Najprej so bile le prijateljice, ki so se dobivale na kavici, čaju in štrudlju, mnogokrat so zapele in se odločile, da ustanovijo svojo skupino. Prepevajo stare ljudske pesmi, saj vsaka od njih pozna besedila in napeve starih babic in dedkov.
Lenka je tudi članica Kluba Halonga, že več kot 25 let tudi članica Turističnega društva Klopotec v Leskovcu. Rada pristopi k vsakemu delu in zelo rada sodeluje na velikonočni razstavi, ki jo organizira društvo. Na tej razstavi lahko razstavi svoje čudovite izdelke.
Sodeluje tudi na martinovanju v KS Leskovec. Nekaj let je bila v Občini Videm tudi v komisiji za ocenjevanje urejenosti domov. Za večino kapel v Leskovcu je naredila oltarne prte in prtiče. Spominja se, da so pred leti s prijateljicami prepevale za svečnico. Skoda, da je ta lepi običaj zamrl in mlada dekleta niso zainteresirana. Žal ji je, da bodo odšle v pozabo tudi lepe pesmi, ki so jih prepevali ob tej priložnosti.
Za pustni čas je zelo aktivna in vsako leto sodeluje v povorki. Za skupino vedno sešije oblačila, da so lepa in zanimiva skupina. Je tudi navdušena zbirateljica starih predmetov. Na stara glasbila zna tudi zaigrati. Sodelovala je s šolo v kraju in vrtcem, rada kaj pomaga ali sešije. Doma v hiši ima svojo sobico, kjer hrani izdelke in kjer šiva.
Se bi lahko naštevali, kaj vse počne in kje vse sodeluje Lenka Krajnc, ki izžareva veliko življenjsko energijo.
Besedilo in foto: Zdenka Golub
Marija Kolednik Črnila
gostja domoznanskega večera
ZMOREM
Saj zmorem, zmorem besele, nič več me ne gane, v stavku ni zmele.
Saj hočem prebrati, a vse gre Brugače, si v mislih ponavljam, a črka kar skače.
Se nekaj me muči, pika, vprašaj in klicaj.
In še kaj ...
Ta Bolga poglavja, a v zgoBbi se nič ne ponavlja ...
(Izpravljice Buča, Deki in klavir, 2020)
Z"*ostja septembrskega domo-VJznanskega večera v Knjižnici Ivana Potrča Ptuj (KIP) je bila naša cenjena občanka - literarna ustvarjalka Marija Kolednik Črnila iz Vidma. Knjižnici je ob tej priložnosti predala tudi gradivo iz svoje bogate dramske literarne zapuščine, predstavila pa je tudi novo pravljico Buča, Deki in klavir, ki je bila tik pred izidom.
V razstavišču KIP smo bili 17. septembra priča doživetemu domoznanskemu
večeru. Darja Plajnšek je na začetku o gostji povedala: »Marija Kolednik Črnila je upokojenka in literarna ustvarjalka. Piše gledališke igre in pravljice. Snov črpa iz ljudskega izročila domačega kraja, njegovih znamenitosti, predvsem pa z opazovanjem in čutenjem narave ter živali. Največji ustvarjalni navdih pa ji predstavljajo mladi in njeni domači.«
Skozi pogovor smo lahko sledili bogati avtoričini literarni dejavnosti. Njeno prvo dramsko delo je igra Vrni se, dragi moj očka (1972), ki ga je avtorica napisala pri rosnih 15 letih in nosi v sebi tudi avtobiografske elemente. Novembra 1975 je bilo na videmskem odru prvič odigrano njeno drugo dramsko delo — Pesem klopotcev. Igro, ki prikazuje težko življenje viničarjev v Halozah, je avtorica tudi režirala in v njej odigrala glavno vlogo, odigrali pa so jo tudi v ptujskem gledališču. Leto kasneje so na odru ptujskega gledališča zaigrali tudi njeno tretjo igro z naslovom Ograd, ki se dogaja v ženski kaznilnici v Begunjah. Avtorica je vsa tri dramska dela s scenariji, režijskimi opombami, članki, fotografijami in drugim gradivom podarila KIP v trajno hrambo, za kar se ji je ob koncu zahvalila tudi v. d. direktorice KIP Milena Doberšek.
POSEBNA PRAVLJICA ZA VNUKINJO EVO
Tik pred izidom pa je bila v tistih dneh tudi avtoričina nova knjiga z naslovom Buča, Deki in klavir — pravljica za Evo. Gospa Marija je v pogovoru povedala, da je pravljica namenjena njeni vnukinji Evi Vamberger, ki je tudi avtorica ilustracij. Gre za prav posebno pravljico, saj je namenjena predvsem otrokom z disleksijo, z nasveti pa ji je pomagala tudi hči Tamara Vamberger. »Pravljica Buča, Deki in klavir je namenjena vsem otrokom z bralno-zapisovalnimi težavami, da laže prepoznajo posamezne črke. Prebiranje pravljice, označene črke in simboli pomagajo pri premagovanju težav prepoznavanja glasov v besedah, pri zamenjavi posameznih črk. Rime v besedah prav tako bogatijo smisel prebranega,« je o knjigi zapisala soavtorica T. Vamberger.
Mariji Kolednik Črnila iskreno čestitamo, da je v svoj že tako bogat literarni opus dodala še eno delo. Želimo si, da bi se ukrepi toliko sprostili in bo lahko tudi v domači občini predstavila to posebno pravljico, v kateri nastopajo vnukinja Eva ter muci Buča in Deki.
Besedilo in foto: Petra Krajnc
»Cenim vsak večer, vsako misel, vsako pesem,« je v pogovoru s	Dogodek so z branjem odlomkov iz avtoričinih del obogatile
knjižničarko Darjo Plajnšek med drugim dejala Marija Kolednik	Milena Gabrovec, Biserka Selak in Metka Ostroško iz KD Franceta
Črnila (desno).	Forstneriča Videm.
LITERARNI KOTIČEK
Mednarodni dnevi, posvečeni branju in jeziku
"Tokratni Literarni kotiček namenjamo mednaro-I dnim dnevom, posvečenim branju in jeziku. Tema ni naključna: v septembru in oktobru namreč praznujemo številne mednarodne dneve na to temo, letošnje leto pa je v Sloveniji posvečeno tudi Adamu Bohoriču, očetu prve slovenske slovnice, saj praznujemo 500. obletnico njegovega rojstva.
Jezik je temeljno sredstvo sporazumevanja, otrok se najprej nauči maternega jezika v družni, nato pa svoje znanje nadgrajuje v šoli. Pomembnost izobraževanja otrok je zapisana tudi v Ustavi RS (57. člen) in Konvenciji o otrokovih pravicah, kjer so v 28. in 29. členu opredeljene pravice otrok do izobraževanja. Žal so marsikje po svetu te temeljne pravice otrok kršene. Na velik pomen branja, jezika, učenja (v vseh življenjskih obdobjih) pa vsako leto opozarjajo tudi mednarodni dnevi. Mednarodni dan pismenosti obeležujemo vsako leto 8. septembra na predlog Unesca. Že leta 1966 je ta organizacija opozorila na to, kako pomembno je za vsakega človeka, da zna pisati in brati. Kljub razvoju na vseh področjih družbe pa je stopnja pismenosti v mnogih državah zelo nizka. Osrednja tema letošnjega dne sta bila poučevanje in učenje pismenosti v času koronavirusa in po njem, v Ljubljani pa je potekal tudi nacionalni medresorski posvet »Branje kot vrednota?«.
Od 8. septembra do 11. oktobra poteka v Sloveniji Nacionalni mesec skupnega branja. Projekt se je začel leta 2018 na
pobudo Bralnega društva Slovenije, Društva Bralna značka Slovenije — ZPMS, Zveze bibliotekarskih društev Slovenije in drugih organizacij. V sklopu projekta so po Sloveniji potekali številni dogodki (branja in druženja v živo in po spletu, virtualni knjižni sejmi idr.).
Mednarodni dan jezikov poudarja jezikovno in kulturno pestrost Evrope ter spodbuja učenje jezikov. Praznujemo ga 23. septembra, nastal pa je na pobudo Sveta Evrope leta 2001. Dan reformacije, ki ga v Sloveniji praznujem 31. oktobra, je državni praznik od leta 1992. Praznik opozarja na pomen slovenskega jezika, za katerega smo se morah Slovenci dolga leta boriti, da je postal državni in uradni jezik naše domovine. Letošnje leto je v Sloveniji Bohoričevo leto. S številnimi dogodki želimo počastiti Adama Bohoriča (ok. 1520—1598), slavista, šolnika in avtorja prve slovnice slovenskega jezika z naslovom Arcticae horulae (Zimske urice, 1584). Zdi se, da je Bohorič nekako »prezrt« poleg velikih začetnikov slovenskega knjižnega jezika, kot sta Primož Trubar in Jurij Dalmatin. Vendar je njegovo delo izjemno pomembno, saj je s to slovnico, četudi napisano v latinskem jeziku, teoretično utemeljil latinično pisavo, ki je bila v rabi vse do sredine 19. stol. in se po njem tudi imenuje (bohoričica). Slovenščina se je takrat »uvrstila med prvih deset kultiviranih jezikov z lastno slovnico«.
Petra Krajnc
Pri magistru profesorju glasbene pedagogike Blažu Hameršaku v Pobrežju
petindvajsetletni Blaž Hameršakz nasmehom na obrazu pove, da še sam ne ve, kako se je vse skupaj začelo. Ve le, da ga je najbolj zanimala harmonika.
Na vprašanje, kdo ga je navdušil, pove, da najbolj glasba na televiziji, saj nihče od domačih ni ravno glasbeno nadarjen, razen kakšen daljni sorodnik. Že v tretjem razredu osnovne šole je prijel za diatonično harmoniko in se pridno začel učiti. Njegova učitelja sta bila Primož Kelenc in kasneje še Toni Sotošek. V srednji šoli je začel igrati še klavirsko harmoniko. »Veliko vaje je potrebne, preden se odločiš, da stopiš na oder pred
komisijo,« je povedal. Te je zagotovo imel, udeležil se je različnih tekmovanj in domača polica s pokali in priznanji se je začela polniti. Vesel in hvaležen je svojima staršema, saj sta ga na njegovi poti vedno in ga še zdaj podpirata. Čeprav je imel rad glasbo, se je po osnovni šoli odločil za splošno gimnazijo, ki jo je uspešno končal ter šele nato šolanje nadaljeval na Pedagoški fakulteti v Mariboru, smer glasbena pedagogika. Med študijem je pridno obiskoval še nižjo glasbeno šolo, smer klavir.
Ob študiju je začel sodelovati z različnimi glasbeniki, vendar se je leta 2017 pridružil ansamblu Mladi Pomurci, s katerimi sodeluje še danes in pridno
stopa po odrih različnih prireditev, kakor tudi festivalih, kjer z ansamblom prav tako žanjejo uspehe. Svoje znanje že nekaj
Blaž s svojimi Mladimi Pomurci
časa predaja tudi mladim talentom, ki jih veseli igranje na diatonično harmoniko, in jim tako pomaga na njihovi poti, saj se zaveda, da do takšnih ciljev in uspehov, kot jih žanje sam, ni lahko priti.
Znanje ima, praksa pa tudi prinese svoje. Tako upa, da bo v prihodnje začel ustvarjati avtorsko glasbo na zapisana besedila. Letošnje poletje je Blažu Hameršaku bil trud poplačan z nazivom magister profesor glasbene pedagogike. Prav ta naziv mu bo sedaj začel odpirati vrata v svet glasbe. Pove, da je tudi v pričakovanju zaposlitve, o kateri že tečejo pogovori, in upa, da mu bo uspelo. Za zdaj pa pravi, da naj ostane še skrivnost. Mlademu magistru profesorju glasbene pedagogike Blažu Hameršaku čestitke in veliko uspehov na njegovi profesionalni glasbeni in tudi življenjski poti!
MN
Spominski dogodek pri spomeniku v Zg. Pristavi
"^druženje borcev za vrednote NOB Hajdina je skupaj z ^—Območnim združenjem Ptuj in v sodelovanju z Občino Hajdina pripravilo slovesnost v spomin padlim partizanskim kurirjem kurirske postaje TV-8 S.
lovorjev venec, s pesmijo pa so se spominu na padle poklonili Ljudski pevci KPD Staneta Petroviča Hajdina.
Besedilo in foto: TM
K spomeniku padlih partizanskih kurirjev so tudi letos položili lovorjev venec.
Slavnostna govornica na spominskem dogodku v Zg. Pristavi je bila Branka Bezeljak, predsednica Območnega združenja borcev za vrednote NOB Ptuj.
Letošnji nekoliko krajši spominski dogodek je bil v petek, 25. septembra, slavnostna govornica pa je bila Branka Bezeljak, predsednica Območnega združenja borcev za vrednote NOB Ptuj. Povedala je, da letos žal niso mogli izpeljati vseh spominskih dogodkov, kot bi si želeli in bi si zaslužili tisti, ki so to zmago priborili. »Zdaj se zbiramo tisti, ki smo potomci borcev za svobodo, tistih, ki so na prvo mesto dali enakost, enakopravnost, pravičnost in mir na svetu,« je dodala Bezeljakova in opozorila, da ta čas ni primeren za sovražni govor, in pozvala vse, da ostanejo strpni tudi do drugače mislečih.
Podžupan Občine Hajdina Franc Krajnc je ob tej priložnosti skupaj z Branko Bezeljak in predsednico ZB za vrednote NOB Hajdina Terezijo Mirkovič k spomeniku padlih položil
3 T V POSTAJE zmstt
IH SMRTI STANETA PEiroVIčA-tVANA S HAJDINE JOŽETA
KOHaŠCA-ANHREJA IZ SPUHUE FRANCA P t. ISA-ZVONKA IZCVEIMMC ANION GORIŠEK-TONE IZ REČICE
KAVA PADI IM BORCEM •Asvosono




T-v



	0	t	
			
			
Ob začetku šolskega leta
~7a nami je prvi mesec novega šol-skega leta in veseli smo, da pouk ponovno izvajamo v šoli. Organizacija vzgojno-izobraževalnega dela za zdaj poteka nekoliko drugače, v skladu s priporočili NI JZ in navodili MIZŠ (izobraževanje po modelu B OŠ). Vsi strokovni delavci se trudimo, da kakovost vzgojno-izobraževalnega dela poteka na najvišjem nivoju, kolikor je možno v danih pogojih.
Vse dejavnosti, ki smo jih načrtovali v letnem delovnem načrtu, so pripravljene kakovostno in jih bomo po potrebi prilagajali trenutnim omejitvam in aktualni epidemiološki sliki. Pri načrtovanju smo izhajali iz modela A, saj si močno želimo, da se razmere uredijo in se bo izobraževanje čim prej vrnilo v ustaljene tirnice. Zato načrtovane dejavnosti niso okrnjene. Temeljno vodilo v novem šolskem letu je, da pridejo v šolo samo zdravi otroci oz. zaposleni in predhodno najavljeni obiskovalci.
Letos obiskuje JVIZ OS Videm 446 učencev, od tega 333 matično šolo Videm, 74 učencev podružnico Leskovec in 39 učencev podružnico Sela. V podružnici Leskovec so kombinirani oddelki 1. in 2., 6. in 7. ter 8. in 9. razred. Vpodružnici Sela se izvaja kombinirani pouk v 1. in 2. ter v 3. in 4. razredu. V vrtec pri OS Videm je vpisanih 211 otrok. V Vidmu je šest oddelkov, na
Mag. Robert Murko, ravnatelj JVIZ OŠ Videm
podružnici Leskovec štirje in na podružnici Sela dva oddelka.
Prvi šolski dan smo organizirali malo drugače kot ponavadi, vendar je bil prijeten in nasmejan začetek novega šolskega leta. Pripravili smo kratek program, po katerem so se učenci skupaj z razredniki podali v svoje matične učilnice. Zaradi aktualnih ukrepov pouk ves čas poteka v matičnih učilnicah in tudi učenci predmetne stopnje ne menjujejo učilnic, kot so bili predhodno navajeni.
Izvedli smo tudi že dva dneva dejavnosti, športni in tehniški dan. Prvi športni dan je bil namenjen pohodništvu, spoznavanju kulturnih znamenitosti in igram z žogo. Tehniški dan pod naslovom Izobraževanje z IKT smo namenih uporabi informacijsko-komunikacijske tehnologije za delo pri pouku. Vsi učenci so pridobili dostop do Arnesove spletne pošte in račun AAI, s katerim lahko dostopajo do mnogih orodij, ki so za učence brezplačno dostopna s prijavo AAI.
Obeležili smo tudi nekaj pomembnih dni v septembru — mednarodni dan pismenosti, svetovni dan prve pomoči, dan brez avtomobila, dan slovenskega športa, svetovni dan šolskega mleka in evropski dan jezikov.
Izvedli smo tudi šolsko tekmovanje iz logike, na katerem so učenci pokazali svoje znanje in se borih za bronasta priznanja ter za uvrstitev na državno tekmovanje. Tudi različne interesne dejavnosti se že izvajajo. Priprave različnih projektov so prav tako v teku. Po svojih najboljših močeh se torej trudimo slediti vzgojnemu in razvojnemu načrtu šole, v katerem smo zastavili naslednje smernice: razvijanje samostojnosti in odgovornosti pri učencih, razvijanje spoštljive komunikacije, razvijanje bralne kulture, razvijanje digitalnih kompetenc ter sledenje kriterijem za urejenost zvezkov in drugih zapisov.
S prvim septembrom smo ponovno pridobili naziv kulturna šola za obdobje 2020— 2024, ki ga podeljuje Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Prejeli smo priznanje in zastavo, ki ponazarja naše kulturno udejstvovanje na različnih področjih.
To šolsko leto se nam bo v spomin vtisnilo kot nekaj novega, drugačnega. Predvsem pa je pomembno, da otroci, ki so polni pričakovanj, vanj zakorakajo čim bolj sproščeno, a hkrati z željo, da v šoli pridobijo nova znanja, izkušnje. Se bolj posebno je za naše prvošolce, ki so v torek, 1. septembra, nasmejani prvič prestopili prag naše šole kot čisto pravi šolarji. Osnovna šola je čas, ki učence vsak dan postavlja pred nove preizkušnje. Poma-
Letošnji videmski prvošolci 1. a ...
... in 1. b razreda Foto: arhiv OŠ
gaj mo jim, da bodo ovire premagovali samozavestno, pohvalimo jih pri njihovih dosežkih, spodbujajmo in vodimo jih pri napakah, o katerih že vemo, da so pot k uspehu. Dajmo jim priložnost, da so samostojni.
Prav je, da ima vsak svoje mnenje, ki pa
se velikokrat razlikuje od mnenja drugih, včasih celo večine. Takrat je še posebej pomembno stati za svojimi besedami, dejanji. Vendar je šola prostor, kjer drug drugega spoštujemo. Spoštujmo različno mnenje, a bodimo hkrati fleksibilni pri svojih odločitvah. S sodelovanjem
bomo iskali skupno pot, rešitve, s katerimi bomo pomagali otrokom, da bosta vzgoja in izobraževanje temeljni stalnici skozi vse šolsko leto, seveda ob smiselnem upoštevanju priporočil, ki nam jih nalagata ministrstvo in NIJZ. Veseli nas, da je večina otrok ukrepe sprejela in jih uresničuje. Hvaležni smo, da starši konstruktivno sodelujejo pri iskanju rešitev, da je naša komunikacija spoštljiva in usmerjena v celosten razvoj otrok.
Pred nami je šolsko leto, v katerem bodo spremembe edina stalnica. Z dobrim sodelovanjem bomo uspešno šli skozi to obdobje. Na to pot se podajamo z lažjim korakom, saj že imamo za sabo izkušnjo, ki nam je pokazala, da vse to zmoremo. Hvala za vse tisto, kar smo skupaj ustvarili, za izkazano zaupanje v naše delo. S to mislijo se podajamo novim izzivom naproti.
Želim vam uspemo, predvsem pa zdravo šolsko leto.
Mag. Robert Murko,
ravnatelj
Ob začetku šolskega leta
pNandanes vsi beremo. Bere nas L/več kot kadar koli v preteklosti. Ali tudi beremo več? Beremo bolj poglobljeno? Beremo predvsem pomembna besedila, ki spreminjajo naša življenja in našo družbo?
Ob teh vprašanjih se hitro začnemo zavedati, da imamo tisti — učitelji, starši, skratka vsi, ki skušamo vzgajati bralce — opravka z zelo zahtevnim in nemalokrat vsaj navidezno Sizifovim delom.
Ce vsi beremo, v čem je torej problem? Morda lahko začnemo z razmislekom o t. i. zaslonski tehnologiji — ki jo večinoma vsi poznamo in uporabljamo — TV, pametni telefoni, razni spletni portali, ki jih preletavamo ah po njih drsimo kot deskarji po površini, za globino, v katero bi se lahko potopih, pa morda nimamo niti (z)možnosti. V nekaj minutah nas oplazijo preštevilne informacije, branje je površno, pogosto tudi nekritično —
Slika: https://nmsb.pismen.si/
zanesemo se na morda najbolj opazne (beri: vsiljive, reklamirane) vire, ki pa so lahko daleč od objektivnosti in relevantnosti.
V skladu s tem se razvijajo nekatere koristne, pa tudi manj koristne značajske lastnosti — slednje so tiste, ko postajamo vedno bolj površni, nekritični, nepotrpežljivi, naveličani, hitro se zadovoljimo z manj kakovostnim, hitro nasedemo spretnim (in spletnim) izkoriščevalcem, ne da se nam več razmišljati z lastno glavo ... To se kot resnično uničujoč virus zajeda v vsa področja našega življenja.
V svoji naj novejši knjigi z naslovom Berem, da se poberem nam dr. Miha Kovač ponuja utemeljene razloge, zakaj je v digitalnih časih sploh pomembno, da beremo knjige. Med drugim navaja:
Ce znaš dobro brati, vidiš m slisis v ec.
Če bereš, poznaš več besed, zato lahko razmišljaš o več rečeh.
Če daljša besedila bereš s papirja, jih razumeš bolje, kot če jih bereš z zaslona.
Če bereš, lažje razumeš druge ljudi.
Otroci, ki odraščajo v beročem okolju, so v življenju uspešnejši.
Z branjem knjig se učiš misliti z lastno glavo ...
V septembru in oktobru (od 8. 9., mednarodnega dneva pismenosti, do 11. 10., konca tedna otroka) že tretje leto zapovrstjo poteka Nacionalni mesec skupnega branja, ki promovira pomen branja, ki nas bogati, povezuje, plemeniti in razveseljuje. Branje, ki nam pomaga kakovostno preživeti del našega prostega časa. Branje, ki je veliko več kot samo to ... morda zna odločilno vplivati na našo prihodnost — osebno in skupno, na prihodnost našega planeta, našega uma ...
Najdimo več priložnosti, da se umaknemo od številnih zaslonskih medijev, ki nam požrejo vse preveč časa in intelektualnih zmožnosti — čas raje porabimo za svoje najbližje — tudi ob skupnem branju, pogovoru in razmišljanju o prebranem, o našem doživljanju, o naših občutkih, o našem življenju, o naši sreči. Ne dovolimo, da nas sodobne tehnologije zasužnjijo do take mere, da bomo resnično samo še — sužnji.
Vesna Voglar Pulko
Projekt »Začni mlad, vrtcu Videm
Z^troci vrtca Videm z enotama Sela in Leskovec smo se VV23. septembra pridružili projektu Začni mlad, tekmuj pošteno, ki je namenjen promociji teka, gibanja in zdravega udejstvovanja v športu za najmlajše.
Tek namreč sodi med osnovne gibalne dejavnosti in je osnova za veliko večino vseh športnih aktivnosti. Glavni namen je na preprost način spodbujati zdrav življenjski slog in izpostaviti pozitivne učinke atletike, kot so gibanje, zdrav način življenja, vztrajnost, trud, moč, zdrava tekmovalnost in krepitev telesne zmogljivosti.
Otroci z vzgojiteljicami so se odpravili na atletsko stezo. Najprej so se, tako kot pravi športniki, dobro ogreli in počakali na start. Otroci so tekli na 100 m dolgi progi in se ob tem prav lepo zabavali. Ob progi so za tekače glasno navijali njihovi prijatelji in jih spodbujali, da so vsi prišli do cilja. Prav vsi otroci so se zelo potrudili in si za udeležbo prislužili priznanje. Prejeli so tudi priznanja za vsak oddelek, ki so na ogled
tekmuj pošteno« v
Otroci iz vrtca na promociji teka in gibanja. Foto: arhiv vrtca
staršem v vrtcu. Po prijetni septembrski športni izkušnji se že veselimo oktobrskega jesenskega krosa.
OS Videm — vrtec
Veselih nogic v dva nova oddelka vrtca v Leskovcu
Videmska občina je zaradi prostorske stiske v vrtcu v Leskovcu odprla dva nova oddelka za najmlajše v tamkajšnji osnovni šoli, kjer sta že delovala dva oddelka vrtca. Dve učilnici v osnovni šoli Leskovec so v ta namen preuredili v igralnici in tako omogočili predšolsko varstvo prav vsem otrokom iz Leskovca.
Malčki so 1. septembra pogumno zakorakali skozi vrata igralnic in se razveselili vzgojiteljic in novih prostorov. Pogumno
se učijo prvih korakov, si prepevajo in raziskujejo svet okoli sebe. V novih prostorih imajo za to vsekakor dobre pogoje. Želimo jim veliko prijetnih dogodivščin. Gostovanja v osnovnih šolah, ki rešujejo aktualno stanje, so dobrodošla rešitev, a ne dolgotrajna. Zato si želimo novega vrtca, v katerem bodo še boljši pogoji in bomo lahko osnovnošolcem vrnili učilnice v uporabo.
OS Videm — vrtec
Malčki v dveh novih učilnicah v enoti vrtca Leskovec, ki ju je v prostorih šole začasno uredila Občina Videm. Foto: arhiv vrtca
23. september
je po novem dan slovenskega športa
n\a smo Slovenci narod športa, vemo sami in tudi tujci. LzDvomilijonsko prebivalstvo nosi v sebi močan športnorekreacijski naboj. A žal kot na vseh področjih družbenega življenja tudi v športu in rekreaciji to za zdravje in visoko kakovost osebnega počutja pomembno področje doseže le dobro tretjino prebivalstva.
Je v tem letu, ko se ukvarjamo z veliko neznanko koronaviru-snega obolenja, ki nam postavlja omejevanja gibanja in druženja, zares treba ostati zapečkar in gibalni lenuh?
Ne, ne smemo se prepustiti apatiji in ostati doma brez telovadbe, sprehodov in izvedbe vsaj 3—5 zmernih vadbenih enot na teden v nam priljubljeni športni ali rekreacijski disciplini. Odlična in zgledna je jutranja razgibalna gimnastična vadba članic društva Sola zdravja (1000 gibov) vseslovenske akcije, ki jo v našem okolju gojijo na Selih. V večini so udeleženke le ženske zrelejših let, a se dober zgled slabo prenaša. Zakaj takšna trditev?
Raziskava Fakultete za šport, ki je bila predstavljena 22. septembra na novinarski konferenci, za letošnje leto sporoča, da smo v primerjavi s spomladanskimi rezultati gibalnih in aerobnih sposobnosti državljana nazadovali med 15 in 20 %. To pomeni, da smo postali zdravstveno, telesno in čustveno zelo ranljivi. Zredili smo se, ugotavlja študija. Torej nismo prebrali članka z naslovom »Počitnice preživeti aktivno, zdra-
Pomen gibanja za krepitev zdravja
vo in zabavno« v prejšnji številki in to, če se le da, kot medgeneracijsko skrb za rekreacijo in zdrav življenjski slog.
Kot poziv za izboljšanje trenutno skrb vzbujajočega slabega stanja telesne zmogljivosti v manj kot pol leta so strokovnjaki predlagali naslednje ukrepe: vadba v okolju izobraževanja vsaj 1 uro dnevno, redna vadba poljubne športnorekreacijske discipline na zunanjih površinah (kolesarjenje, tek, hoja, igre idr.), omejitev sedenja in lahko rečemo, že kar zlorabe računalnika in telefonov ter druge zabavne elektronike v namene zapolnitve dolgčasa. S temi dejanji polenimo telo, ki je prvinsko namenjeno gibanju za preživetje.
Ni še vse zamujeno. Starši, predvsem otroke je treba aktivirati takoj, danes ah vsaj v tem tednu. Ni izgovorov v vsak dan krajšem dnevu, splošni utrujenosti (ta nastane zaradi telesne neaktivnosti), pomilovanju ob besedi »ne da se mi, mami, očka«. Postaviti je treba pravila in zahteve — določiti urnik, če ne gre drugače.
Ko bomo to in takšna sporočila vzeli zares, ne bo strahu, da se bomo še naprej veselili uspehov kolesarjev (Rogle, Pogija), naših kajakašev in kanuistov, rekordnih potopov idr. Za povprečno generacijo pa naj velja predvsem pravilo, da odlična telesna zmogljivost vzdržuje zdravje, vedrino duha, učne sposobnosti in lepo izgrajeno postavo.
Ob tem ne pozabite na pravila NIJZ o zaščitnih ukrepih pred virusi.
Besedilo in foto: FL
Pogačar in Roglič sta bila razred zase
^lovenija v zadnjem času v športu diha rumeno. Za Oto sta v prvi vrsti poskrbela Tadej Pogačar in Primož Roglič, ki sta na daleč najbolj sloviti kolesarski dirki na svetu »Tour de France« povsem deklasirala tekmece, na koncu osvojila 1. in 2. mesto ter dosegla enega največjih športnih uspehov dvomilijonske nacije doslej.
Uspehe naših fantov je budno spremljal tudi Vid Jeromel, kolesar Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj, doma iz Pobrežja, ki smo ga podrobneje predstavili v eni izmed naših prejšnjih številk.
Vid se je tokrat prelevil v kolesarskega »strokovnega komentatorja« in za Naš glas pokomentiral izjemen slovenski uspeh: »Na letošnjem 'turu' sta bila Roglič in Pogačar razred zase. Po polovici dirke sem bil 100-odstotno prepričan, da bo zmagal Slovenec. Seveda so poleg zmage v generalni razvrstitvi ter gorski in kategoriji za mlade kolesarje Slovenci osvojili tudi nekaj etapnih zmag. Boljšega 'tura' si preprosto nismo mogli želeti.«
Dolgo je kazalo, da bo slavil Primož Roglič, a je dan pred koncem kronometer vse obrnil na glavo. Ali je bil odlični mladi kolesar Perutnine Ptuj presenečen? »Iskreno povedano nisem bil toliko presenečen, saj je Pogačar že velikokrat pokazal, česa je sposoben, Rogliču pa je zmanjkalo malo sreče.« Vid je v nadaljevanju podal zanimiv odgovor na vprašanje, kaj ta uspeh pomeni za slovensko kolesarstvo oz. šport nasploh: »Precej se je povečala popidarnost tega športa v Sloveniji. To že opažam na naših cestah. Včasih sem opazil enega, mogoče dva kolesarja, zdaj jih vidim že več kot 15- Po mojem mnenju bo to dobro vplivalo tudi na turizem, saj je imeti prvega in drugega na največji dirki na svetu ogromna promocija tako kolesarstva kot tudi Slovenije.« Ali se bo po mnenju odličnega hribolazca slovenska kolesarska pravljica tudi nadaljevala, Jeromel pojasnjuje: »Najverjetneje da. Roglič in Pogačar sta še vedno zelo mlada, poleg tega pa vsako sezono pride vse več slovenskih kolesarjev v profesionalne ekipe, tako da ne bomo dolgo čakali na nov uspeh.« Tour de France je daleč največji kolesarki spektakel na svetu. Zakaj? »Tour je bil prva izmed treh tritedenskih dirk, je tudi pestrejša od marsikatere športne prireditve na svetu in o vsem, kar se zgodi na francoski pentlji, se govori še dolgo.«
Sicer pa si tudi naš sogovornik, kot je dejal v lanski, decembrski številki, želi kdaj nastopiti na Touru, saj so to sanje prav vsakega kolesarja. Za zdaj mu gre v svoji starostni kategoriji starejših mladincev dobro od rok, in če naštejemo letos nekaj njegovih najbolj vidnih rezultatov: 5. mesto na gorskem državnem prvenstvu v Ilirski Bistrici, 4. mesto na kriteriju v Ilirski Bistrici in 8. mesto v 2. etapi na »Medzinarodnych dni cykbstik« (kraljevska etapa na Slovaškem), potem ga ob trdem delu v prihodnje morda čaka tudi uresničitev sanj.
Tadej Podvršek
Vid Jeromel v dresu Kolesarskega kluba Perutnina Ptuj Foto: arhiv KK Perutnina Ptuj
12. malonogometni turnir -
Memorial Srečka Tominca
V	soboto, 27. junija, je na Selih potekal vsakoletni turnir v malem nogometu, ki ga organizira Športno društvo Selan. Tradicionalni poznoaprilski termin je letos zamenjal poletni zaradi vsem znanih okoliščin. Zelo številni gledalci na Selih so bila priča pravemu nogometnemu spektaklu, saj so nastopile izjemno kakovostne ekipe.
V	boj za zmagovalca se je podalo 18 ekip iz celotne Slovenije in tudi Hrvaške. Posebej velja izpostaviti prihod igralcev vrhniškega Silika z Benjaminom Tušarjem na čelu, ki je pred kratkim prestopil k češkemu prvoligašu AC Sparta Praha. Tekmovalni del so ekipe začele v skupinah po tri, iz katerih sta v nadaljnje, izločilne boje napredovali po dve ekipi iz vsake skupine. Po dveh krogih izločilnih bojev so v boju za prvaka zasluženo ostale ekipe: Gostilna pri Kranjcu, RC Trcko in MT Kolar. Finalni del turnirja je bil sestavljen iz treh tekem, v katerih so se tri najboljše ekipe pomerile po sistemu vsaka z vsako.
GOSTILNA PRI KRANJCU : RC TRCKO 0:1 (0:0)
Prva je bila na sporedu tekma ekip Gostilna pri Kranjcu z Vrhnike in RC Trcko. Velik del kadra ekipe RC Trcko so sestavljali igralci KMN Tomaž Sic bar. Izzivalna ekipa pa je prihajala z Vrhnike, praktično vso ekipo so predstavljali igralci prvoligaškega Silika.
Prvi polčas se je končal z izidom 0:0, obe ekipi pa sta si priigrali nekaj zrelih priložnosti. V drugem polčasu se je zgodil odločilen trenutek srečanja — izključitev Aljaža Končana zaradi drugega rumenega kartona. Ekipa RC Trcko je prednost igralca več izkoristila. Po nevarnem strelu Nika Vajde je Vrhničane še rešila vratnica, v nadaljevanju pa je po udarcu Urbana Senekoviča žoga našla pot v mrežo. Proti koncu srečanja so Vrhničani mrzlično iskali zadetek. Enega izmed nevarnih
MT Kolar, zmagovalci turnirja na Selih
Druga je bila malonogometna ekipa RC Trcko.
poskusov je izvedel Nikola Jandrič, a tudi njegov strel je vratar Zupanič ubranil. Ostalo je pri minimalni zmagi ekipe RC Trcko, do katere so prišli z zelo čvrsto in trdo igro, ki nikakor ni ustrezala Vrhničanom.
GOSTILNA PRI KRANJCU : MT KOLAR 2:2 (0:0)
V drugi tekmi sta se pomerili ekipi Gostilna pri Kranjcu in MT Kolar. Slednjo so sestavljali večinoma igralci FC Hiša daril Ptuj iz 1. SFL. Prvi polčas je minil dokaj mirno, žogo so večino časa imeli v nogah tehnično izjemni Vrhničani, a do izrazitejših priložnosti niso prihajali. V začetnih minutah drugega polčasa so Vrhničani nevarno zapretili, a vratar Caf je dobro posredoval. Takoj v nadaljevanju tekme je povedla ekipa MT Kolar, ki jo je v vodstvo popeljal Pauko. Vratar Berzelak je izjemen tudi v igri v polju, zato so igralci Gostilne pri Kranjcu veliko igrah z njim. Izid je poravnal Nikola Jandrič, ki je v gol pospravil odbito žogo po strelu Berzelaka. Kmalu v nadaljevanju je ponovno zadel Jandrič po izjemni kombinaciji celotne ekipe, ki si je pred tem priigrala še kakšno zrelo priložnost. Sedaj so igralci MT Kolar morah loviti rezultat in to jim je tudi uspelo po zadetku Žana Krajnca, ki je zadel po lepem prodoru in postavil končni izid tekme.
MT KOLAR : RC TRCKO 2:0 (1:0)
Sledila je zadnja tekma turnirja, ki je odločala o zmagovalcu. MT Kolar je nujno potreboval zmago, medtem ko je Trčku odgovarjal že neodločen rezultat. Kot se je izkazalo v nadaljevanju, se je odločilen zadetek srečanja zgodil takoj v uvodu obračuna, ko je za MT Kolar zadel Nejc Rober. Trcko je v preostanku obračuna močno oblegal gol tekmecev in veliko časa igral tudi z vratarjem v polju, a ni mogel zadeti. Po hitrem protinapadu je Pihler v zaključku tekme le še potrdil zmagovalca obračuna in s tem tudi turnirja na Selih.
Končni vrsti red:
MT Kolar, RC Trcko, Gostilna pri Kranjcu.
MT Kolar: Kevin Caf (V), Thomas Pihler, Žan Krajnc, Aleksander Nedižavec, David Pauko, Timotej Kotnik, Nejc Rober.
RC Trcko: Žiga Zupanič (V), Marko Brest, Urban Goričan, Mitja Gašparič, Niko Vajda, Matevž Kukovec, Urban Senekovič.
Gostilna pri Kranjcu: Nejc Berzelak (V), Nikola Jandrič, Aljaž Končan, Benjamin Tušar, Rok Železnik, Maxi Vesel, Maks Rotar, Alan Muratagič.
Alen Plajnšek
VTržcu je najboljša »Krepečka«
Zmagovalno moštvo Krepečke
Tradicionalni turnir za prehodni pokal KS Tržeč, ki ga prirejata KS Tržeč in ŠD Tržeč, je letos minil v nekoliko spremenjeni podobi, saj so organizatorji zaradi znanih razlogov dogodek morali izpeljati ob številnih omejitvah. Kljub vsemu se je v Športnem parku v Tržcu na malo-nogometnem igrišču tudi letos okronal prvak oz. najboljša ekipa v KS Tržeč.
Po letu premora je ta naziv spet pripadel moštvu »Krepečke«. 22. avgusta smo zaradi že znanih razlogov na delu videli zgolj tri moštva, poleg zmagovalne ekipe še NK Tržeč in ekipo Tržeč center. Zaradi zgolj treh moštev se je vsako pomerilo z vsakim in tako smo dobili prvaka. Najprej je NK Tržeč minimalno z 1:0 premagal Tržeč center, nato pa »Krepečka« z identičnim izidom NK Tržeč. Tekma med »Krepečko« in Centrom se je končala s 4:2 za prve. Tako so igralci v bordo dresih dobili v roke pokal za najboljše moštvo, prav tako pa za eno leto v last prehodni pokal.
Po krajši prekinitvi so tradicionalno sledili kazenski streh oz. penah, ki se tudi letos niso izneverili tradiciji, saj je njihov
potek močil naliv. Organizatorji in tudi izvajalci se niso dali, kljub »vesoljnemu potopu« je 15 pogumnežev ob simbolični kotizaciji z odliko opravilo svojo nalogo. Največ znanja in sreče je imel član zmagovalne ekipe »Krepečke« Žan Hliš in tako v žep pospravil še en pokal in vso prijavnino.
Športni del se je končal v že nedeljskih urah, ker pa je prenehalo deževati, se je dogajanje v Športnem parku Tržeč ob upoštevanju varnostnih ukrepov še
nekoliko zavleklo. Vsi prisotni — teh je bilo letos precej manj kot pretekla leta — so se poslovili z upanjem, da bo naslednji malonogometni turnir za prehodni pokal KS Tržeč spet potekal v normalnih okvirih.
Za zmagovalno ekipo »Krepečke« so nastopih: Matej Šibila, Domen Šeliga, Milan Šeliga, Borut Emeršič, Robert Bračko, Žan Hliš in Uroš Krušič.
Besedilo in foto: Tadej Podvršek
BES"
'sZ2Pf
Zgornja polovica lestvice bi bila odlična
"Tudi v ŠD Videm niso bili imuni na spomladansko doga-I janje zaradi koronavirusa, zato so zaradi tega aktivnosti vseh selekcij potegnili še čez ves junij in tako poskušali pridobiti vsaj nekaj izgubljenega. Skupno so vse selekcije preteklo sezono končale s piknikom 24. junija in se tako obrnile proti novi, aktualni sezoni.
Medtem so na igrišču in ob njem potekale številne delovne akcije, ki so dale športnemu parku novo dimenzijo. V juliju se je polagala drenaža ob pomožnem igrišču, postavljali so se tudi drogovi za zaščitno mrežo ob pomožnem igrišču, položili pa so tudi električni vodnik in ozemljitev za razsvetljavo na pomožnem igrišču. Sledili so barvanje, planiranje zemlje, navoz gramoza za v jarek za drenažo in odvod vode ter ureditev in betoniranje platoja za razširitev garaže. V klubu so nabavili tudi zaščitne mreže. Vse selekcije so priprave na novo sezono začele 1. avgusta, razen članov, ki so začeli tri tedne prej. Prav tako so bili zeleno-rumeni aktivni pri nabavi športne opreme za vse selekcije.
Člansko moštvo tudi letos, že šesto sezono zapored, nastopa v 3. SNL — vzhod in goji ambicije, povezane z zgornjo polovico tabele. Več je povedal trener Vidma Robert Hojnik: »Za naš podravski del je nedvomno dobro, da je sedaj v ligi kar nekaj klubov z območja MNZ Ptuj (poleg Vidma še Podvinci, Bistrica in Cirkulane, op. a.), kar daje gledalcem neko novo dimenzijo zanimivosti. Priprave smo sicer začeli 10. julija, odigrali pet tekem, a še vsaj nekaj začetnih prvenstvenih krogov imeli smolo s kadrom, saj smo ekipo šele sestavljali. Tako so prišli Luka Mesarič (Aluminij), Tibor Banič (Aluminij), Matic Frank Ličina (Apače), Matic Šlambereger (Gerečja vas) in Jure Gojzdnik (Žalec). Menim, da smo močnejši kot lani, cilji so povezani z zgornjo polovico tabele oz. okrog 5. mesta. Na vsaki tekmi ciljamo na zmago, videli pa bomo, kaj nam bo to prineslo. Liga je po mojem mnenju sicer precej izenačena,
za naslov pa se bodo najverjetneje udarih Rogaška, Bistrica, Dravinja in Dravograd. Kljub dokaj smelim ciljem Videmčani prvenstva niso odprli najbolje.
V kontekstu članskega moštva velja omeniti še predvsem dopis pred začetkm prvenstva, s katerim so Videmčani želeli s privolitvijo vseh klubov 3. SNL — vzhod doseči, da odgovorni dovolijo vstop gledalcem na stadione. Slednje jim je uspelo 28. avgusta. Gledalci se tako lahko udeležijo vseh tekem, seveda ob upoštevanju navodil NIJZ in trenutne zakonodaje.
ROBERT HOJNIK NI VEČ TRENER VIDMA
Sicer pa je ravno ob zaključku redakcije v javnost »pricurljala« vest, da Robert Hojnik ni več trener Vidma. Nekdanji napadalec Aluminija in Drave se je za ta korak odločil sam, s klubom, v katerem je deloval skoraj tri leta, pa se je razšel nadvse prijateljsko. Do nadaljnjega bo naloge prvega moža stroke Vidma opravljal dosedanji pomočnik Luka Gajšek.
Besedilo in foto: Tadej Podvršek
Tržeč cilja med najboljše tri
Qotem ko je spomladanski del pretekle sezone odpadel zaradi zdravstvenih razlogov in so obveljali rezultati iz jesenskega dela prvenstva, so se nogometaši Tržca z veliko vnemo začeli pripravljati na novo sezono, ki seje začela konec avgusta letos. Člansko ekipo rdeče-belih tudi v novi sezoni vodi Robert Pečnik.
Nekdanji odlični »golgeter« je s svojimi varovanci priprave začel konec julija. Nekoliko okrnjeni treningi, predvsem zaradi dopustov, so najprej potekali trikrat tedensko, nato pa je ritem trenažnega procesa vse bolj zamenjevala žoga na prijateljskih tekmah. Teh je Tržeč letos odigral kar šest, kar v pre-
teklih letih ni bila ravno praksa. Večjih pretresov moštvo ni doživelo, saj je jedro ekipe ostalo skupaj. Moštvu se je priključil Žan Mlakar, ki je končal svoj status pri mladini, iz Apač pa je prišel Dejan Tramšek. Žal se je že v uvodu prvenstva, ki so ga Trževčani začeli zelo dobro, poškodoval Uroš Gajser in bo moral počivati še nekaj časa.
O pripravah, ciljih in začetku prvenstva je strateg Tržca Robert Pečnik povedal: »Naš letošnji cilj je prav gotovo boj za vrh lestvice. Zavedamo se sicer; da sta objektivno kakovostnejša Majšperk in Grajena, toda ne glede na vse želimo mešati štrene povsem na vrhu. Menim, da med tri najboljše tudi sodimo. Drugi cilj je povezan s tem, da članski ekipi priključimo čim več
Sveže prepleskano pročelje klubskega objekta končno krasijo barve kluba.
Barvanje nadstreška ob klubskih prostorih Foto: Tadej Podvršek
domačih fantov iz mladinske vrste. V pripravah smo odigrali nekaj več prijateljskih tekem z različnimi tekmeci in tudi na ta način spoznavali, kam sodimo. Z začetkom prvenstva sem sicer zadovoljen, upam, da bomo v tej smeri tudi nadaljevali, predvsem pa si želim čim manj poškodb glede na to, da je naš kader dokaj tanek.«
Poleg članske ekipe v sezoni 2020/2021 v ligah pod okriljem MNZ Ptuj nastopajo praktično vse preostale selekcije z izjemo igralcev do 15. leta starosti. Tako lahko letos rdeče-beli računajo na selekcije U7, U9, Ul 1, U13, ki je za potrebe članske ekipe Podlehnika registrirana kot Podlehnik-Tržec, U-17 in mladino. Poleg vseh mlajših selekcij je še vedno aktivna tudi veteranska ekipa, ki prav tako nastopa v ligah ptujske krovne nogometne zveze. V klubu ob Polskavi je tako v tem trenutku aktivnih okrog 70 otrok, kar skupaj s člani in veterani znese
okrog 110 nogometašev, kar je za tako malo vas, kot je Tržeč, nadvse spodobna številka.
Sicer pa v SD Tržeč tudi v času, ko zaradi virusa ni bilo treningov, spomladi in poleti niso sedeli križem rok. Člani UO, simpatizerji in igralci kluba so namreč ob pomoči donatorjev poskrbeli za kar nekaj »lepotnih popravkov« v športnem parku in klubskih prostorih. Tako so ob pomoči KS Tržeč poskrbeli za novo fasado objekta, ki je zdaj končno v barvah kluba (rdeče-bela), ob tem pa pročelje krasi kovinska plošča z napisom in grbom SD Tržeč. Prav tako se je letos barval tudi nadstrešek ob športnem objektu, kjer so se obnovile tudi cerade, velika pridobitev pa je nedvomno prezračevalni sistem v slačilnicah. Zamenjane so bile še elektroinštalacije v slačilnicah, ki so bile obenem tudi na novo prepleskane.
Besedilo in foto: Tadej Podvršek
Cilji Leskovca povezani s 1. razredom MNZ Ptuj
eskovec, ki bo letos nastopal v 2. razredu MNZ Ptuj, je Lprav tako kot Videm in Tržeč premor zaradi epidemije med aprilom in avgustom izkoristil za številna vzdrževalna dela na klubskem objektu. Ta je z nekaj popravki tako dobil bistveno lepšo podobo. V ŠD Leskovec verjamejo, da bo vse to vplivalo predvsem na člansko ekipo, ki ima letos dokaj ambiciozne načrte.
Opravljena so bila naslednja dela: dokončanje in pleskanje fasade in napuščev na celotnem objektu ŠD Leskovec ter prekrivanje strehe na zadnjem delu objekta. Prav tako so uredili površino pred objektom in jo dokončali z asfaltiranjem. V času premora so ob igrišču na novo uredili tudi hišice za rezervne igralce. Vsa dela so izvajali pretežno z delovnimi akcijami članov in simpatizerjev ŠD Leskovec.
Nove hiške za rezervne igralce in stroko. Foto: Sandi Stopajnik
V avgustu so treninge začele vse klubske selekcije. Letos bodo za Leskovec nastopale naslednje: U9, Ul 1, člani in veterani. Vrh vsake klubske piramide je nedvomno člansko moštvo, ki ga je v haloškem kolektivu pred sezono prevzel Tomaž Bratušek. Njegova desna roka bo Davorin Fridauer, nekoč igralec Drave in Aluminija. Člani so sicer treninge začeli 1. avgusta, več o moštvu pa je povedal strateg Tomaž Bratušek: »Tekmovalni cilji so povezani s 1. razredom MNZ Ptuj. V ligi je kar nekaj dobrih ekip, tako daje vse odprto, in če se nam slučajno ne bo izšlo, ne bo konec sveta. Vpripravah smo trenirali od dva- do
trikrat tedensko in odigrali tri prijateljska srečanja. Tudi udeležba na treningih je dobra, večjih sprememb pa ekipa ni doživela. Priključilo se nam je nekaj povratnikov iz Hrvaške, ki so nekoč v mladinski kategoriji naš dres že nosili, prav tako pa se je po igranju in delovanju v tujini vrnil Denis Lesjak.«
Omenimo še, da je ŠD Leskovec v avgustu organiziralo tradicionalni vaški turnir, na katerem je sodelovalo osem ekip iz KS Leskovec. Prvo mesto je osvojila ekipa Berinjaka, drugo ekipa Belavška, tretja pa je bila ekipa Strmca.
Tadej Podvršek
Za Tima Gajserja stiskajo pesti že več kot 10 let
Navijaška skupina iz Lancove vasi. Foto: osebni arhiv Primoža Flosa
K lajboljši slovenski motokrosist in I M trikratni svetovni prvak Tim Gajser ima že vrsto let zveste navijače tudi v Lancovi vasi. Odkar ga spremljajo po Sloveniji in tujini, so spisali že vrsto zanimivih zgodb in potovanj ter stkali tudi prijateljske vezi z družino Gajser iz Pečk pri Makolah. S Primožem Flosom in Bojanom Malekom iz vrst zvestih lancovovaških navijačev smo se pogovarjali o »navijaški zgodbi«, dolgi že dobro desetletje.
Njihova navijaška skupina danes šteje 40 članov iz Lancove vasi in bližnjih krajev, začetki pa segajo v leto 2006, ko se je nekaj fantov iz Lancove vasi začelo ukvarjati z motokrosom. Na treningih in tekmah so nato spoznali tudi Tima Gajserja in takoj začutili, da je v fantu velik potencial, in začeli navijati zanj. Najprej so ga spremljali na domačih tekmah, ko pa je prestopil v višji rang, pa so začeli obiskovati tudi dirke v tujini, povesta sogovornika.
Prvič so se na tujo dirko odpravili v Italijo, leta 2013, od takrat pa vsako leto obiščejo vsaj tri evropske tekme. V desetih letih so se tako udeležili okrog 20 tekem, poleg Italije so za Tima navijali še v Franciji, Češki, Belgiji, Nemčiji in Turčiji.
ZA TIMA NA LETO ŠTIRI TISOČ KILOMETROV
Danes so poleg navijačev iz Timovih domačih Makol najzvestejši pa verjetno tudi najglasnejši in najopaznejši navijači, kar je velikokrat razvidno tudi iz TV-
-prenosov, saj jih kamera rada pokaže v kadru. Na pot se odpravijo z avtomobilom, kombijem, avtobusom ali letalom, na leto pa v povprečju naredijo štiri tisoč kilometrov. V Francijo (2015) so denimo z avtomobilom potovali kar 24 ur v eno smer.
Na tekme se vedno odpravijo dobro »opremljeni«, povesta Primož in Bojan: »Imamo svojo zastavo, posebne čelade z rogovi (Lancova vas je znana po rogatih korantih, op. a.), prirejene motorne žage in gasilske sirene.« Ob tem dodata, da imajo, preden se odpravijo na pot, poseben »ritual za srečo« — kolikor potnikov je v avtomobilu, toliko krogov naredijo v domačem krožišču na Selih. »Najbolj 'slovenska' dirka je gotovo v italijanskem Trentinu, ki je najbliže Sloveniji. Tam se zbere največ slovenskih navijačev, lani nas je bilo tri tisoč, dodeljen nam je t. i. 'slovenski ovinek'. Lan-
skega aprila je k enkratnemu vzdušju na tej tekmi gotovo prispevalo tudi okrog 50 naših navijačev,« opišeta gostovanje v Italiji in dodata: »S Timom pa smo bili lani tudi avgusta na 15. dirki sezone v italijanski Imoli, ko je ponovno osvojil naslov svetovnega prvaka.«
PANDEMIJA MOČNO ZAZNAMOVALA TUDI SVET ŠPORTA
Letošnje SP v motokrosu tako kot druge športe močno kroji pandemija koro-navirusa. Na vprašanje, za kaj vse so bili prikrajšanji tudi navijači, povesta, da so žal odpadle nekatere tekme (npr. Rusija, Argentina), večina tekem pa je sedaj prestavljena v Evropo. Prav tako je novost tudi ta, da na enem prizorišču izpeljejo po tri tekme, sogovornika opišeta vpliv pandemije na svet motokrosa. Korona jim je letos tako »odnesla« tudi
ogled tekme na Portugalskem in Finskem. Sedaj se tako ponavadi ob nedeljah, ko so na sporedu dirke SP, zberejo v baru Žika v Lancovi vasi in skupaj pred velikim platnom navijajo za Tima. Srčno si želijo, da jim bodo razmere dopuščale in si bodo lahko v začetku novembra ogledali tekmo za VN Tren-tina v Italiji.
TIM CENI ZVESTOBO NAVIJAČEV
V vseh teh letih so lancovovaški navijači stkali tudi pristne prijateljske vezi z družino Gajser, saj se predvsem oče Bogo večkrat udeleži »motokrosističnih« dogodkov, ki jih prirejajo (npr. zaključek sezone). Prav tako jih z obiskom počasti tudi Tim, če mu čas le dopušča.
»Tim je kljub svetovni slavi ostal preprost fant, ki zelo ceni
našo navijaško skupino. Že pred leti nam je podaril svojo majico, ki jo hranimo v baru Žika, pred kratkim pa je naši skupini poklonil še celotno opremo (hlače, majico, čelado, očala in škornje). Sedaj bomo v Tima preoblekli lutko in jo namestili na vikendu Edvarda Jurgeca, kjer se navijači tudi največkrat srečujemo na dogodkih,« še ponosno povesta moja sogovornika.
Tim Gajser je trenutno vodih v skupnem seštevku in je na odlični poti, da poleg naslova svetovnega prvaka v letih 2016 in 2019 ponovno stopi na oder za zmagovalce v elitnem razredu MXGP, ko se bodo z njim veselili tudi njegovi zvesti navijači iz Lancove vasi.
Petra Krajnc
Tretji tabor gasilske mladine PGD Tržeč

Mladi trževski gasilci na poletnem druženju. Foto: arhiv PGD Tržeč
1 /PGD Tržeč se zavedajo, da sta V druženje in učenje za mlade še kako pomembna, zato so kljub času, zaznamovanim z novim virusom, v avgustu uspešno organizirali 3. tabor gasilske mladine, kjer pa niso pozabili na priporočila NI JZ in na zdravje vseh udeležencev.
Pogled iz zraka na mladinski gasilski tabor v Tržcu
Marko Jazbec, vodja mladinske komisije PGD Tržeč, je povedal, da je tudi letošnji tabor potekal tri dni, mentorji pa so vse dni zapolnili z učenjem, zabavo in igro. Letošnjega tabora se je udeležilo kar 42 otrok, starih od 5 do 14 let.
Že prvi dan so bili po uradnem začetku deležni predstavitve policijskega dela in opreme Policijske postaje Podlehnik ter predstavitve gasilske avtolestve PGD Ptuj. S pomočjo gasilske avtolestve so domače kraje lahko pogledali iz ptičje perspektive. Prvi dan tabora so končali s kvizom in pripravo na spanje v šotorih. »Tudi preostala dneva sta bila nepozabna, saj smo tako kot lani postavili vodno drčo in bazen iz bal. Manjkalo ni niti učenja, kar potrjuje, da so otroci opravili tečaj pionir 1, ki je eno izmed temelj-
nih usposabljanj za mlade gasilce. Novost na letošnjem taboru je predstavljal zipli-ne čez Polskavo, ki ga otroci zagotovo ne bodo pozabili. Zadnji dan sta bila z nami tudi Brata Malek z animacijami, igrami in napihljivim gradom. Na koncu tabora smo vsem udeležencem ob uradnem postroju in spustu gasilske zastave podelili priznanja, čestitali za udeležbo in jih vse skupaj povabili na tabor tudi prihodnje leto,« je med drugim povedal Marko Jazbec.
TM
Delovanje videmskih gasilcev
Curkomet za sprejem Stojana Murska po opravljenem zadnjem preizkusu
K lovi časi, ki jih je zaznamovala I M epidemija, so omejili tudi naše delovanje. Omejili smo stike, sestanke prestavili na splet, odpovedali vse dogodke, redne preglede opreme pa opravljamo po točno določenem načrtu. V tem poletju smo tako odpovedali prevzem motorne brizgalne skupaj z veselico.
Zaradi vseh omejitev in priporočil prireditev žal ni bila izvedljiva, jo pa bomo izvedli v letu 2021, če se bodo vse omejitve sprostile. Varnost nas in občanov je vedno na prvem mestu, zaradi tega smo letos tudi žrtvovali mladinski tabor, kljub temu da so se ga naši otroci zelo veselili.
POKLICNI GASILEC V NAŠIH VRSTAH
Letos smo v PGD Videm pri Ptuju posebej ponosni, saj smo bogatejši za novega poklicnega gasilca v svojih vrstah, to je postal naš član Stojan Mur-šek. Kljub epidemiji je opravil vse preizkuse in tako pridobil novo poklicno klasifikacijo ter prinesel društvu veliko dodano vrednost na področju operative in preventive. V našem društvu opravlja funkcijo podpredsednika in mentorja mladine, kjer že predaja svoje znanje mlajšim.
POLETJE V ZNAMENJU INTERVENCIJ
V	poletnih mesecih smo najprej posredovali v Dravcih na požaru stanovanjske hiše. Ob hitrem posredovanju in pomoči PGD Tržeč nam je uspelo ustaviti uničujoč požar, ki je za seboj pustil veliko škodo. Julija smo dvakrat posredovali ob podrtih drevesih zaradi neurja.
V	zadnjih dneh avgusta pa je zagorelo v sušilnici hmelja v centru Vidma pri Ptuju. Zagotovo gre za enega največjih in najzahtevnejših požarov zadnjih let na našem območju. Na intervenciji je
sodelovalo 40 prostovoljnih gasilcev in gasilk z desetimi gasilskimi vozili iz treh prostovoljnih gasilskih društev — PGD Videm pri Ptuju, PGD Tržeč in PGD Ptuj. S taktično odličnim pristopom, tehniko in dobrim sodelovanjem nam je uspelo požar hitro omejiti in preprečiti, da bi se razširil.
Dva dni po velikem požaru je naše kraje zajelo močno neurje, ki je podiralo drevesa in odkrivalo strehe. Razsežnosti neurja so bile tako velike, da smo moči ob odpravi posledic morali združiti z vsemi preostalimi gasilskimi društvi v
Občini Videm. Samo na ta dan je na intervenciji sodelovalo 20 gasilcev in gasilk iz PGD Videm pri Ptuju, ki so na terenu delovali dolgo v noč.
Bi pa tukaj dodali še opomnik za vse tiste, ki se na nas obračate s klicem na 112 in te številke ni mogoče priklicati. Regijski center ima ob večjih neurjih zelo zasedene linije in prevelik obseg dela. Ker želimo vsem pomagati pri odstranjevanju
posledice neurja, vas prosimo, da ste v teh trenutkih strpni in čez čas znova pokličete. Vedno pa sta vam na voljo tudi poveljnik in predsednik našega društva.
David Kostanjevec
Kratko, a poučno
poletno druženje mladih gasilcev PGD Sela
Zabičajmo je bil zadnji avgustovski vikend v PGD Sela Wrezerviran za dvodnevni mladinski tabor. Letošnji bi bil že šesti, a so se v društvu odločili, da zaradi trenutnih razmer druženje izpeljejo le en dan. Tako so mlade po dolgem času spet pritegnili h gasilstvu in upajo, da je bilo med njimi tudi nekaj bodočih gasilcev.
Mentorjem mladine se je pridružilo 15 otrok, pionirjev in mladincev. Ti so v prvem delu najprej sodelovali na operativnih delavnicah, v drugem delu pa so jim pripravili vodne igre. Na operativnih delavnicah so spoznali požare v naravi, preizkusih pa so se tudi v njihovem gašenju s požarno metlo in »naprtnjačo«, je povedala Anja Mohorko, vodja poletnega dogodka z mladimi gasilci.
Mladi gasilci so spoznavali delo operativcev in »gasili« požar v naravi. Foto: Anja Mohorko
»Prikazali smo jim, kako gorijo kovine oziroma požari razreda D ter kemijski poskus destilacije tobaka. Tako so se naučili, kaj se zgodi v naših pljučih, če kadimo. Ta del je bil malo bolj vzgojen. Druga polovica srečanja je bila v vročem dnevu namenjena vodnim igram, ob katerih so se udeleženci sprostili in ohladili,« je še dodala Mohorkova.
V PGD Sela so še pojasnili, da sta si operativne delavnice zamislila Aleš Sitar in Alojz Auer. Sitarju so pri izved-
bi pomagali mlajši mentorji (Beno Sitar in Nejc Potočnik), Auer ju pa »njegovi« trije dečki (Rok Kojc, Blaž Potočnik in Gaj Železnik). Gaj je mimogrede sam izpeljal destilacijo tobaka. Vodne igre so pripravile Nika Jus, Nina Kolednik in Samanta Pignar. Sicer pa so bili na dogodku prisotni še Žiga Škrabi, Matjaž Klasinc in Jure Pignar. Skupaj so se lahko prepričali, da je tudi letošnji, nekoliko krajši mladinski tabor uspel.
TM
V največjem televizijskem gasilskem izzivu tudi ekipi PGD Leskovec
Q prihodom jeseni je na Planet TV ponovno zaživel ^vseslovenski gasilski izziv - oddaja 'Gasilci'. Oddaja bi sicer morala startati že spomladi, a je tedaj snemanja preprečila epidemija koronavirusa. Na gasilski izziv sta se pogumno podali tudi ženska in moška ekipa PGD Leskovec.
Tekmovalna ekipa članic PGD Leskovec
nec, predsednik PGD Leskovec (38 let), ter brata Boštjan (29 let) in David Fošnarič (18 let). Vsi so prav tako izkušeni prostovoljni gasilci, nekateri imajo daljši staž v društvu, tudi veliko izkušenj s tekmovanji, kar 10 let pa ima izkušenj na enem od najbolj napornih tekmovanj za gasilce Fire Combatu Davorin Potočnik, ki se je na poligonu med snemanjem odlično znašel, je poročal Planet TV. Vso srečo do zmage v gasilskem izzivu želimo ekipama PGD Leskovec.
TM
Na poligonu se odlično znajde ekipa članov PGD Leskovec.
V prvih oddajah Gasilcev so se na poligonu že preizkusile tako moške kot ženske ekipe prostovoljnih gasilskih društev. Na tekmovanje sta se pogumno prijavili tudi dve ženski ekipi, ena od teh je ekipa članic PGD Leskovec. Sicer pa se bo na zahtevnem poligonu pomerilo sedem prostovoljnih društev, ki se bodo potegovala za 30.000 evrov donacije in zlato čelado. Žensko tekmovalno ekipo PGD Leskovec sestavljajo: Barbara Belšak (28 let), Petra Zemljič (22 let), Urška Franc (22 let), Katja Stoklas (24 let) in Tatjana Mužerlin (41 let). Vse so izkušene gasilke, Urška in Barbara pa tekmujeta tudi v domači različici svetovno znanega Fire Combata.
Moško tekmovalno ekipo PGD Leskovec sestavljajo: Davorin Potočnik (28 let), Janez Belšak (22 let), Peter Jagari-
To jesen lahko spremljamo na Planet TV oddajo Gasilci.
Utrinek s snemanja na poligonu. Foto: arhiv PGD Leskovec
Planinske novičke iz PD Haloze
Z"*lani Planinskega društva Haloze smo bili šesto leto V—zapored aktivni na dopustu. Že leta dopustujemo na prelepem hrvaškem otoku Pag.
Pag za mnoge ni nič posebnega, saj je otok precej kamnit, zelenja skoraj ni, vendar slovi po znamenitem paškem siru in nočnih zabavah v Zrčah. Za nas je čudovit kraj za dopust. Zraven čiste vode še lep pohod po znamenitem sv. Vidu, kjer vodijo pastirske poti do vrha sv. Vida na 348 m nadmorske višine. Po kamniti poti med ovčkami vsako leto enkrat v času dopustovanja naredimo pohod. Ko prideš do vrha, se okrog in okrog razprostira čudovit razgled na celoten otok Pag. Seveda je še bolj zanimivo, če srečaš domačine iz rodnih Haloz in nastaneta prijetno druženje in še lepši pohod. Stara tradicija je, da se na vrhu »razkužimo« z domačo travarico, po poti nazaj v neokrnjeni naravi naberemo še žajbelj za domačo lekarno in se veselimo ponovnega dopustovanja na Pagu.
S ,
Planinci PD Haloze so bili tudi letos na Pagu in se povzpeli na sv.
Vida.
Planinci na znameniti Košuti
KONEC AVGUSTA NA KOŠUTI
Na predzadnji vikend v avgustu smo se planinci PD Haloze podali na prelep pohod na Košuto (2088 m). Zbrali smo se ob 5. uri in se z dvema avtomobiloma odpeljali na pot. Ta nas je vodila v smeri Tržiča skozi Dovžanovo sotesko do Mrzlega studenca, kjer je bilo izhodišče.
Ko smo prispeli, smo začeli hoditi proti domu na Kofcah. Sledila sta okrepčilo v domu in fotografiranje, kjer smo v objektiv ulovih lepote prelepega pohoda. Z vrha smo pot nadaljevali proti Kofcam, kjer smo sestopili čez Kofce goro in se po strmi poti odpravili nazaj do koče. Ob vračanju domov nas je naš član Drago spet povabil na vikend na Prihovi na kozarček rujnega. Lepo se mu zahvaljujemo za to navado in dobro kapljico. Nato je sledila vrnitev domov. Imeli smo lepo, sončno vreme, še lepši pa so bili razgledi in lepote tega pohoda.
Valerija Janc Prevolšek
Gozdovniki - klic divjine
Qmo skupina prijateljev, ki se ukvarja s preživetjem v O naravi, življenjem z naravo, starodavnimi veščinami, ki gredo počasi v pozabo, raziskujemo divji svet in uživamo v različnih aktivnostih v naravi.
Dandanes ljudje živimo stresno življenje v betonskih džunglah sredi urbanih mest in naselij, obdani s tehnologijo in sodobnimi pripomočki. Zmoti nas že prazna baterija v daljincu, kaj šele v mobilnem telefonu. Brez tehnologije nekateri dandanes ne znajo niti 1 % tega, kar so znali naši dedki, pradedki.
Si predstavljate, da vam je to udobje odvzeto in ste prepuščeni sami sebi sredi ničesar, premočeni, premraženi, poškodovani, obdani z divjimi živalmi? Bi si znali poiskati zavetje, zakuriti
ogenj, pomagati poškodovanemu, se izogniti nevarnosti, poiskati vodo, hrano?
Veste, kako malo je takrat potrebno za udobje? Prav na takšne situacije vas znamo pripraviti pri nas — kako se pripraviti, da se izognemo nevarnostim, in kako ukrepati, če že zaidemo vanje.
ZADNJE DESETLETJE VEČINA AKTIVNOSTI POTEKA V HALOZAH
Naša šola preživetja deluje že 20 let. Tečaje izvajamo po celotnem območju Slovenije, vendar se zadnjih 10 let večina aktivnosti izvaja na območju Haloz. Zakaj? Ker imamo v Halozah še vedno predele z neokrnjeno naravo, izvire čiste pitne vode, razgiban teren, raznolike užitne in zdravilne rastli-
Gozdovniki ob kuhanju enolončnice
ne, v glavnem, območje Haloz je idealen učbenik za poučevanje življenja z naravo.
V naši skupini inštruktorjev imamo — zraven dolgoletnih izkušenj in znanja iz preživetja ter življenja v naravi — tudi posamezna znanja iz lovstva, ribolova, lokostrelstva, gorništva, alpinizma, prve pomoči, navtike, potapljanja in samooskrbe. Organiziramo osnovne tečaje preživetja v naravi, ki so primerni za vsakega posameznika, tečaje preživetja za družine, tečaje orientacije ter nadaljevalne in individualne tečaje.
Zraven aktivnosti v okviru šole preživetja sodelujem tudi na različnih taborih v okviru osnovnih šol. Ravno v sodelovanju z otroki sem spoznal, da se otroci zraven tega, da preveč časa preživijo za različnimi ekrani, premalo družijo in gibljejo, dobijo tudi premalo znanja, ki je potrebno za življenje z
Posoda iz lubja, v kateri se je skuhal čaj iz smrekovih vršičkov.
x
naravo. Včasih so nas teh znanj naučili v šoli, družba okrog nas in kasneje v vojski, dandanes tega skoraj več ni. Velikokrat povem: Pustite otroka, da pade, samo tako se bo naučil, kako se vstane. V življenju je padcev veliko. Mnogi starši otrokom sploh več ne pustijo splezati na drevo, kaj šele, da bi jim dovolili uporabljati prvotno osnovno orodje — nož. Tako je, z nožem se lahko poškodujemo, vendar če se ga naučimo pravilno in varno uporabljati, nam postane neprecenljivo orodje.
SE VIDIMO V DIVJINI
Ker najraje sodelujem in delam z otroki, sem tudi ravno ustanovil prvo skupino gozdovnikov. Zakaj ime gozdovniki?
Aleš Šibila v družbi sina uživa v naravi in tam se tudi odlično znajde. Foto: arhiv Aleša Šibila
Gozdovniki so bili prva mladinska organizacija, ki jo je leta 1902 v ZDA ustanovil Ernest Thompson Seton. V Sloveniji je nastala prva gozdovniška organizacija leta 1925 in je na začetku sodelovala enotno s skavti. Leta 1951 pa je na podlagi gozdovnikov in skavtov nastala Zveza tabornikov Slovenije.
V tej naši skupini gozdovnikov so trenutno otroci, stari od 10 do 15 let. Želim jim predati čim več znanja in jih naučiti veščin, potrebnih za življenje v naravi, veščin, ki nam v življenju pridejo prav in nam lahko tudi rešijo življenje. Kot gozdovnike jih ne poučujem samo preživetja v naravi, ampak tudi, kako z naravo živeti, kako v njej uživati, preživeti prosti čas in jo ohraniti čisto. Zraven teorije je velik poudarek na praktičnem izvajanju nalog, vsak gozdovnik mora znati vsako nalogo opraviti povsem samostojno.
Zraven tega, da bodo otroci pridobili razna znanja, bo tudi veliko sproščujočih aktivnosti v naravi. Upam, da se nam s časom pridruži čim več otrok z željo po znanju in veseljem do druženja v naravi.
Aleš Šibila
Aktivnosti videmskih upokojencev
Na kolesarjenju okrog Ptujskega jezera
■^a nami je čas poletja, dopustov in ^—počitnic, začela se je jesen in vse bliže je tudi konec leta. Glede na to, da je naša vlada med prvimi v Evropi preklicala epidemijo, smo po tihem pričakovali, da se vračamo v tiste lepe čase veselega druženja, kar je naše društveno poslanstvo. Ta želja se nam ni uresničila.
Strah pred okužbo s koronavirusom, še posebej pri nas starejših, se nadaljuje, a smo nekaj aktivnosti kljub temu izvedli. Med poletjem smo organizirali poletni pohod po Halozah, nato kolesarjenje okrog Ptujskega jezera in tudi pohod po ravninskem delu občine skozi Pobrežje in Šturmovce, zaključni piknik pa je bil v Vidmu. Med potjo so bili postanki, kjer smo bili pogoščeni z dobrotami in dobro kapljico. Vsem lepa hvala.
ČESTITKA VSEM LETOŠNJIM DEVETDESETLETNIKOM
Ob začetku šolskega leta smo sodelovali pri varovanju šolskih poti. Med našimi člani so tudi jubilanti, ki letos praznujejo 90 let. To so: Anica Štrucl, Terezija Kirbiš, Matevž Mlakar in Marija Ose-
Med letošnjimi slavljenci je tudi Terezija Kirbiš. Vse čestitke!
njak. Predstavnik društva jih je obiskal, jim voščil in izročil skromno darilo. Slavljencem želimo veliko zdravih in lepih dni v nadaljnjem življenju.
Načrt aktivnosti za naše člane do novega leta je pester, saj nas čakajo jesenski izlet, nakupovalni dan na Madžarskem, zaključek leta pa tudi pohod ali kolesarjenje. To je naš načrt, izvedba pa bo odvisna od predpisov in ukrepov NIJZ za preprečevanje okužbe z virusom, ki se jih kot rizična skupina moramo držati.
Z upanjem na vse dobro se do naslednjega druženja imejte lepo in bodite zdravi.
Franci Hliš, tajnik DU Videm
Kegljači na Selih urejajo okolico svojega doma
|Xegljači, kot nam pravijo in se tako tudi sami imenu-l\jemo, smo ena najbolj množičnih oblik srečevanja občanov v vsakdanjem življenju. Druženja - srečevanja
-	vsi pogrešamo, v dneh, ko nas ukrepi zaradi epidemije utesnjujejo, pa toliko bolj.
Se pred tem smo se tudi selski kegljači organizirali — tako kot v starih časih — in na star način pokosili okrog našega kegljišča. Pridobitev — nove »šurce« in majice, opremljene z imeni sponzorjev — smo na ta način drug drugemu konkretno predstavili. »Surci« so nam prišli prav tudi pri obiranju in preša-nju kvinto na. Prav nam bodo prišli tudi, ko ga bomo pokušali
—	seveda ne preveč, ker bo potem kegljaška krogla šla preveč po svoje. Lepo je ohranjati stare običaje in opravila, saj vedno znova ugotavljamo, da so se tudi nekdaj ljudje znali srečevati in si polepšati življenje.
JP
Selski kegljači so okrog kegljišča pokosili na star način, s kosami v rokah. Foto: arhiv J P
BET
'sZ2Pf
Smeti so težava, ki prizadene vse
r kologi brez meja so 19. septembra organizirali tradicionalni svetovni čistilni dan, t. i. projekt Očistimo svet (World Cleanup Day). V tej akciji se državljani samoiniciativno odpravijo v naravo. S sabo vzamejo vrečko za smeti, v katero poberejo odpadke, ki jih najdejo na poti.
Na ta dan smo se z vnukinjami odpravili v gozd in imeli kar kmalu 60-litrsko vrečo polno pločevink, plastenk in druge plastike. Gozd je ponos slovenskega naroda, ali znamo ta ponos bogatiti, pa je drugo vprašanje.
Naša država je zelo vodnata, smo ena redkih držav, ki ima pitno vodo na dosegu roke. To dejstvo več ne bo samoumevno, če ne bomo spremenili odnosa do talnih voda. V potoke ne sodijo kadavri, vreče s smetmi, ostanki hrane in zelenjave ter drugi odpadki.
Živalski iztrebki, s katerim se sprehajalci in rekreativci srečujemo dnevno, so pokazatelj odnosa lastnikov živali do okolja. Pričakovali bi, da se ljubitelji Živah zavedajo, da sprehajalne poti in igrišča uporabljajo tudi njihovi sovaščani.
Naravno okolje ni prostor, v katerega odlagamo vse tisto, česar v vsakdanjem življenju ne potrebujemo ali nam je odslu-
Bala z odpadno embalažo v reki Polskavi
žilo. Naravno okolje vključuje vse žive in nežive elemente, ki se naravno pojavljajo na Zemlji oziroma na določenem območju. Je okolje, ki vključuje interakcijo med vsemi živimi vrstami. Spoštujmo torej naravno okolje.
Besedilo in foto: mag. Ivan Božičko
SOS - Sodobna oskrba starejših v ZD Ptuj
■podprtjem VIT točke (Zdravstveni dom Ptuj, vhod 8) se je 26. septembra tudi v praksi začelo izvajanje projekta Sodobna oskrba starejših (SOS).
Sodobna Oskrba Starejših
Za izvedbo projekta je bil Dom upokojencev Ptuj skupaj s konzorcijskimi partnerji (Zdravstvenim domom Ptuj, Centrom za socialno delo Spodnje Podravje in Lekarnami Ptuj) uspešen na javnem razpisu za izbor operacij »Preoblikovanje obstoječih mrež ter vstop novih izvajalcev za nudenje skupnostnih storitev in programov za starejše v Kohezijski regiji Vzhodna Slovenija«.
Projekt SOS je namenjen osebam, starejšim od 65 let, ki zaradi bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ah izgube intelektualnih sposobnosti pri zadovoljevanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil potrebujejo pomoč druge osebe.
Storitve, ki se bodo izvajale v sklopu projekta, bodo za čas trajanja projekta za uporabnike — občanke in občane UE Ptuj — brezplačne. Projekt predvideva vključitev najmanj 200 uporabnikov. V projektne aktivnosti so vključene vse občine na širšem Ptujskem, tudi Občina Videm.
Namen projekta je razviti, preizkusiti in implementirati nova orodja, nove storitve ter doseči integracijo storitev in izvajalcev storitev, s ciljem zagotavljanja usmerjene integrirane oskrbe. V okviru projekta se bo vzpostavila povezava med sistemi zdravstva in socialnega varstva z namenom, da se doseže kakovostna in varna kontinuirana obravnava posameznika. Integrirana oskrba je oskrba, ki je koordinirana, povezana in celostna. Pri integrirani oskrbi koordinirano in povezano sodelujejo različni izvajalci, ki zaposlujejo različne profile zdravstvenega in socialnega varstva. Projekt uvaja nove storitve z namenom krepitve možnosti, da starejši ostanejo čim dlje v domačem okolju. Na ta način izboljšajo ah ohranijo psihofizične sposobnosti in s tem čim večjo sposobnost samooskrbe.
Več o projektu, predvsem kdo vse je upravičen podati vlogo za vključitev v projekt sodobne oskrbe starejših na domu in kaj ta projekt nudi, lahko preberite v dopisu ZD Ptuj, ki je objavljen na portalu Občine Videm www.videm.si. Več informacij o projektu in VIT točki je na voljo na spletni strani www.sos-ptuj.si.
Domoljubje - ljubezen do doma in domovine
Domoljubje je prav posebno čustvo in zato posebna vrednota. Ljubiti dom in domovino v širšem kontekstu je nekaj, kar je in bo zavedno žlahtno dejanje. Biti globalen in ljubiti domovino nista izključujoča se koncepta. Aktivno in samozavestno nastopanje v globalnem okolju je mogoče samo, če imamo zelo trdno zasidrane nacionalne korenine, to pa ni mogoče, če ne ljubimo doma in domovine.
Številne države se ukvarjajo s težavo, kako mlade vzgojiti v domoljubne državljane v času prehoda družbe v multikulturno družbo. Nacionalna identiteta v tem primeru dobi drug pomen, državljanom je treba privzgojiti moderen, neizključu-joči patriotizem do domovine.
Naši politični predstavniki večkrat poudarijo, da je treba v naši družbi dati domoljubju več pozornosti. Misel na to, da
sem že domoljub, če v čast državnega praznika izobesim slovensko zastavo — žal ni tako? Ljubezen do doma in domovine najpogosteje definiramo kot domoljubje, ki temeljiti na zgodovinskih načelih nastanka naše države, spoštovanju državnih simbolov in predstavnikov države. Toda domoljubje se ne konča z naštetimi dejstvi, ampak se kaže med drugim tudi z našim odnosom do nežive in žive narave, do sočloveka, kulturne dediščine, aktivnega državljanstva idr.
Ljubezni do doma in domovine se ne da uzakoniti. Lahko se še tako trudimo, a bo zaman, če ta ljubezen ni privzgojena v družini. Lahko pa smo najmlajšim zgled s svojimi dejanji. Torej utrjujmo domoljubno doto, ki smo jo prijeli od svojih staršev.
Mag. Ivan Božičko
Meritve hitrosti na območju Občine Videm
skupna občinska
uprava
občin v Spodnjem Podravju ____
■^akon o pravilih cestnega prometa v 15. členu določa ^—pristojnosti občinskih redarjev, povezanih z ukrepi za varnost v cestnem prometu. Ena od teh pristojnosti in hkrati naloga občinskega redarstva je nadzor hitrosti vožnje s samodejno merilno napravo, ki podatke slikovno dokumentira.
Pri izmerjenih prekoračitvah hitrosti vožnje občinski redarji ne ustavljajo voznikov, ki so prekoračili s splošnim prometnim predpisom ah prometnim znakom omejeno hitrost vožnje.
V Občini Videm se bo nadzor hitrosti vožnje s strani medobčinskega redarstva začel izvajati predvidoma v drugi polovici oktobra ali v začetku novembra 2020.
Meritve se bodo izvajale predvsem v času prihoda otrok v šolo ali odhoda iz šole domov ter v poznih popoldanskih urah, ko prihaja do občasnih višjih prekoračitev hitrosti vožnje tako na lokalnih cestah kot tudi na državnih cestah v naselju.
Osnovni cilj meritev hitrosti je umirjanje prometa ter posledično izboljšati varnost najšibkejšim udeležencem v cestnem prometu.
S postavitvijo samodejne merilne naprave želimo v sodelovanju s policijo, Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu (SPVCP) Občine Videm in drugimi organi lokalne skupnosti zagotoviti umirjanje prometa predvsem v okolicah osnovnih šol in vrtcev, na šolskih poteh, na cestah, kjer niso izgrajeni pločniki, in na cestah, kjer občani ugotavljajo pogoste prekoračitve hitrosti vožnje.
Nadzor se bo izvajal tudi na cestah oziroma odsekih cest, kjer so občani podali pobudo na občinsko upravo ali na SPVCP za umiritev hitrosti vožnje z izgradnjo hitrostne ovire, tako imenovanega »ležečega policaja«.
Medobčinsko redarstvo je prekrškovni organ občin ustanoviteljic in bo za ugotovljene prekoračitve hitrosti vožnje lastnikom vozila oziroma kršiteljem izdalo plačilni nalog s predpisano globo in izreklo stransko sankcijo predpisanega števila kazenskih točk. Globe za prekrške, ki jih izreče medobčinsko redarstvo, so prihodek proračuna občine, na območju katere je prekršek storjen.
Ker je osnovni cilj nadzora hitrosti vožnje umirjanje prometa na posameznih točkah ali odsekih cest, želimo, da se vsi občani aktivno vključijo ter s svojim mnenjem in pobudami pripomorejo k uspešnemu umirjanju prometa.
Najbolj zadovoljni bomo, če bomo po vsaki analizi nadzora hitrosti vožnje ugotovili, da število kršitev upada in da so tudi te prekoračitve minimalne. S tem bomo dosegli želeni cilj in zagotovili večjo varnost predvsem pešcem in kolesarjem.
Robert Brkič, vodja medobčinskih redarjev
Letos veliki paradižniki in debeli krompir
Letošnji krompir nenavadne oblike. Foto: Friderik Likavec
■v
^e preden se je jesen dejansko «3začela po koledarju, nam je postregla s pisano paleto pridelkov in sadežev. Letošnjega obilnega pridelka se veselijo pridelovalci poljščin, sadjarji, vinarji in vrtnarji. Ponekod je pridelke žal oklestila toča, a narava se ne da, kmetje in drugi pridelovalci pa prav tako ne.
Narava je letos podarila čudovite in zelo velike paradižnike, posebej veliki so bili v Pobrežju pri Aniti Bračič - Nemec.
OBVESTILO
Uredništvo časopisa Naš glas obvešča, da je rok za oddajo prispevkov za decembrsko številko 5. december 2020. Do tedaj nam lahko pošljete tudi napovednik s podatki, KDO organizira KAJ, KJE in KDAJ. Gradivo pošljite na e-naslov: tatjana. mohorko@gmail.si.
V Pobrežju, na vrtnariji Bračič-Nemec, so letos zrastli neverjetno veliki paradižniki. Fotografije nam je poslala gospa Anita in napisala, da za sorto paradižnika žal ne ve, ker je pred leti dobila seme. Si pa od takrat vsako leto pridela svoje seme iz največjih paradižnikov in ti po navadi tehtajo okrog 1200 g, letos pa je med njimi našla še težje izjeme. Posaje-
ne imam pod folijo, ti veliki plodovi pa so idealni za pripravo mezge in kakšne omake.
Zraven svojih rožic se v prostem času za hobi ukvarja še z vrtičkarstvom, pri tem pa jim želimo veliko uspeha tudi v prihodnje.
TM
Velik, debel krompir nenavadnih oblik je zrasel tudi Mariji Princi na Selih. Foto: TM
Higiena kašlja in umivanja rok je zelo pomembna
prihod jeseni pomeni tudi več prehladnih obolenj, ki so lahko povezana s prenosi od okuženih oseb. Pomembno je, da vas pri tem spomnimo, da med pomembne ukrepe, kako najbolj zaščititi sebe in druge pred virusnimi infekcijami, spada tudi higiena kašlja in umivanja rok. Gre tudi za ukrepa, ki sta pomembna pri preprečevanju prenašanja virusa covid-19.
Zelo je tudi pomembno, da upoštevamo vsa navodila pristojnih institucij glede nošenja in uporabe mask, razkuževanja in umivanja rok, če smo bolni, ostanemo doma, oz. se posvetujemo z osebnim zdravnikom glede nadaljnjih ukrepov. Zelo pomembno je tudi izpostaviti pomen cepljenja proti gripi.
CEPLJENJE PROTI GRIPI PRIPOROČLJIVO
Gripa predstavlja veliko grožnjo za javno zdravje in ima velik vpliv na obolevnost in umrljivost. Bolezen pri mladih bolnikih brez kroničnih bolezni večinoma poteka kot nekajdnevno vročinsko stanje z respiratorno simptomatiko in bolečinami v mišicah in sklepih. Pri bolnikih s kroničnimi boleznimi, starejših bolnikih, dojenčkih, nosečnicah in izjemno debelih pa bolezen lahko poteka s težjo klinično sliko s pogostimi zapleti in višjo smrtnostjo.
Najučinkoviteje se pred gripo zavarujemo z vsakoletnim cepljenjem, zato je cepljenje priporočljivo za vse, ki želijo sebe in svoje bližnje zaščititi pred boleznijo, čeprav je pri nekaterih skupinah (starejši, kronični bolniki, imunsko oslabljeni) uspešnost cepljenja lahko nižja. Cepljenje proti gripi je še zlasti priporočljivo za kronične bolnike, starejše osebe, majhne otroke (od 6 mesecev do 2 let starosti), nosečnice in za osebe z izjemno povečano telesno težo (ITM > 40 za odrasle, za otroke ITM > 95 percentil glede na starost in spol).
Cepljenje je priporočljivo tudi za osebe, ki so pri svojem delu izpostavljene nevarnosti okužbe ah pri delu lahko prenesejo okužbo na druge osebe, še posebno to velja za zdravstvene delavce in sodelavce ter druge nujne službe. Hkrati s cepljenjem proti gripi je pri starejših osebah in kroničnih bolnikih priporočljivo opraviti tudi cepljenje proti pnevmokoknim okužbam. Namen tega cepljenja je zaščititi starejše osebe in bolnike s kroničnimi obolenji in stanji, pri katerih obstaja večje tveganje za invazivni potek pnevmokokne okužbe (okužba krvi, sepsa, meningitis, pljučnica).
Zelo pomembno je, da upoštevamo navodila strokovnjakov, ki so strokovnjaki na tam področju in redno spremljajo dogajanje. Ne smemo dopustiti, da nas na družbenih mrežah zavedejo ljudje, ki se jim gre za samopromocijo in niso nikoli delovali na tem področju, ampak jim je bistven cilj, da z objavljanjem objav v ljudeh sprožajo še večje negativne odzive na situacijo, da bi bili še dodatno prepoznani in imeli zaslužek. Nobeden od teh potem v resni situaciji ne prevzema odgovornosti. Zato ravnajmo pametno in odgovorno.
Pravilna higiena kašlja
---Novi koronavirus SARS-CoV-2-
f* 5	\	ali	CM
x. MM			.......			
	1		
			
p			
Več informacij na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje: www.nijz.si.
NIJZ
Nasveti za umivanje rok
----Novi koronavirus SARS-CoV-2-
1
3 t\
nmnip
Več informacij na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje: www.nijz.si.
|\||JZ KSBt*
DT
Vir: NIJZ
Občini Vid^m bo
rt-
(O lokaciji dogodka in vsebini vas bomo obvestili.)
Občina Videm
V nedeljo, 8. novembra 2020.
Veselo, pristno, prazn 10 s kulturni;m programom blagoslovom mošta, ob ponudbi domačih dobrot.
tx't:
Utrinki z letošnje občinske trgatve v Vidmu in Ljubstavi
Foto: TM
		■ 1 v • • i\ ’	1	■T* E1
L	V		
			|Tm