f_ara.Cani€ pniCav. Da je v davno minulih dobah, a tudi v veliko mlajših Časih voda pokrivals vcčjo površino na zemlji, je staroznanp stvar, saj nam o tem govorijo ostanki in okamenine vodnih živali in rastlin. ki jih nahajamo v sedaj kopnih delil^ naše premičnice. A tudi to je znana stvar, da vlada sedaj na zemlji doba, ko se puščave vcdno bolj širijo in vodovje čimdalje očitneje izhlapeva. Samo Evropa je brez puščave, druge cclinc jih imajo zato v tem vcčji meri. Najnazornejšo spričevalo za počasnc izsušitev zemlje nam daje Azija. Sven Hedin je posebno temeljito proučil t;razvoj v notranji Aziji, kjer se nižave polagoma napolnjujejo s puščavni).« pcskom in s preperelimi ostanki nekdanjih gorovij. Po dcžju se vali črna, blatna masa kakor ledeniki po pobočjih in se zbira v nižavah. Takšne blatne kotline imenujejo v Perziji »kevirje«. Enega med njimi ceni Sven Hcdin na 55.000 kvadratnih kilometrov. Njegovo površino tvori kakor pri drugih kevirjih trdna solna skorja. Kotlina se spreminja v peš.eno puščavo. 0 sličnih razvojih poroča ameriški zvezdogled Lowell iz Arizone, Anglež Huntington pa je dokazal, da napreduje proces i^sušitve posebno naglo v Palestini, Siriji, Perziji, Afriki in Sev. Ameriki. A tudi v Evropi se že kažejo prvi znaki — stepe, ki so le prehod v puščave. O Siciiiji trdijo, da je imela še v srednjem veku plovne reke; v sedaj čisto suhih ozemljih so med drugimi najdeninami iz prazgodovinske dobe našli tudi vodne orehe in podobno, kar dokazuje, da so bila tu nekoč jezera in močvirja. Gotovo, da je človek pripomogel k izsušitvi zelo mnogo z nesmiselnim uničevanjem gozdov in z bolj ali manj opravičljivimi regulacijskimi deli, toda po drugi strani imamo tudi dovolj dokazov, da se ta proces vrši brez človeškega sodelovanja, sam od sebe. Kanikov je dejal o nekem azijskem ozemlju: »Zdi se ti, da si priča začenjajočega se cmrtnega boja naše premičnicc«