GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK X ŠT. 21 Kamniški občan LETO XXVII. KAMNIK, 7. DECEMBRA 1987 »Šivala je deklica zvezdo« Praznik republike, 29. november, je bil luđi letos v Kamniku slovesen. Številne proslave in tudi nekateri delovni uspehi so dostojno obeležili ta zgodovinski dan. Kljub gospodarski in politični krizi, ki jo preživljamo, duh A VNOJ živi in ga bo v prihodnje potrebno še bolj utrjevati in vsebinsko bogatiti. Ta misel je bila kot rdeča nit pestrega in vsestransko bogatega kulturnega programa na osrednji občinski proslavi. Slavnostni govornik, Anton Ipavic, predsednik občinske skupščine, je udeležencem proslave govoril o pomenu praznika, o prehojeni poti in kritično ocenil sedanji čas. Kamniško gospodarstvo v danih razmerah še dobro posluje, toda že na meji rentabilnosti, protiinflacijski ukrepi pa bodo močno prizadeli marsikatero delovno organizacijo, zato se morajo povsod takoj temeljito lotiti odgovornih nalog. Kamnik beleži nekaj lepih rezultatov tudi pri urejanju življenjskih vprašanj občanov. V zaključni fazi je gradnja zdravstvenega doma, pred dnevi je bila izročena prometu zadnja etapa modernizirane ceste čez Kozjak, priča smo še vrsti drugih uspehov. V nadaljevanju je govornik kritično obravnaval sedanje razmere v Jugoslaviji. Dejal je, »priče smo velikim pretresom, kot je Agrokomerc iz Velike Kladuše in podobni dogodki, ki pehajo ljudi v nedelo in apatijo. Ustvariti moramo boljšo družbo, duhovno in materialno bogatejšo. Vizijo socializma ne gre graditi na povprečnosti in revščini, ampak na ekonomski učinkovitosti, znanju in odgovornosti ter bogastvu. Zgraditi moramo socializem, ki bo potegnil za seboj vso človeško ustvarjalnost, delovno in umsko. Zgraditi moramo tak socializem, za katerega se bodo ljudje pripravljeni boriti.« V kulturnem programu, ki je tekel v besedi, glasbi in petju pod naslovom, Šivala je deklica zvezdo so sodelovali: - Simfonični orkester Domžale-Kamnik pod vodstvom Tomaža Habeta, - Mešani študentski pevski zbor Kamnik pod vodstvom Janeza Klobčarja - recitatorji 3arbara in Branka Božič, Tanja Roje, Tomaž Klinar in Grega Škrjanec iz SENŠ Rudolfa Maistra Kamnik pod vodstvom mentorice prof. Tine Romšak, - solisti Janez Majcenovič, Rok Lap, Katarina Malinger, Iris Zaje in Nuša Pirnat. Udeleženci proslave so lahko uživali v kakovosti kulturnega programa in marsikomu je lahko žal, ker se slovesnosti ni udeležil. Kino dvorana bi lahko sprejela še precej več ljudi čeprav je bila udeležba številčnejša kot v preteklem letu. Občinska konferenca SZDL, organizator te proslave, je prebivalce Kamnika in okolice pravočasno obveščala. Približno enourni program je presegel običajne okvire takih in podobnih slovesnosti, zato so bili obiskovalci tembolj hvaležni vsem nastopajočim in jih nagradili z viharnim navdušenim ploskanjem. Ob tej priliki se še posebej velja zahvaliti Tomažu Habetu za tako kakovostno oblikovan scenarij celotne prireditve. STANE SIMŠIČ Evidentiranje možnih kandidatov za najodgovornejše delegatske dolžnosti v občinski skupščini in skupščinah SIS V letu 1988 poteče dvoletni mandat nosilcem najodgovornejših delegatskih dolžnosti v skupščini občine in skupščinah SIS. Predsedstvo OK SZDL je na svoji 30. seji, dne 24.11. 1987, obravnavalo pregled evidentiranih možnih kandidatov, ki so jih od septembra do konca novembra 1987 predlagali delovni ljudje in občani na programsko-volilnih sejah krajevnih konferenc SZDL oz. družbenopolitične organizacije v občini. Do sedaj so se s predlogi v evidentiranje vključile le nekatere sredine, zato želi predsedstvo s tem pozivom spodbuditi vsa temeljna okolja, posebno družbenopolitične organizacije v organizacijah združenega dela v Kamniku, da se še do konca leta 1987 aktivneje vključijo v to fazo volilnih postopkov. Ker vas bomo redno seznanjali s pregledi vseh evidentiranih možnih kandidatov, tokrat posredujemo takšen prvi pregled: OBČINSKA SKUPŠČINA za predsednika skupščine: MAKS LAVRINC, Pot na Poljane 4a, Kamnik, delegat za Zbor KS v KS Kamnik-Center (evidentiran v KK SZDL Komenda, KK SZDL Center, DPO občine), član skupine deleg. za Zbor občin; VANDA REBOLJ, Kettejeva 4, Kamnik, delegat za Zbor KS v KS Kamnik-Center (evidentirana v KK SZDL Center in v DPO občine), dosedanja podpredsednica SO Kamnik; JELKA TUŠAR, Zikova 4, Kamnik, delegat v DPZ (evidentirana v KK SZDL Sred. vas); BORIS KRAPEŽ, Cesta 3 talcev 22b, Kamnik, delegat v Svilanitu za Zbor zdr. dela (evidentiran v KK SZDL Komenda in KK SZDL Duplica), dosedanji predsednik Zbora zdr. dela SO Kamnik; IVO PIRC, Godič 50, Stahovica, delegat v KS Godič, vendar mu ta pravica miruje zaradi izvolite za člana IS SO Kamnik (evidentiran v KK SZDL Godič); TONE PENGOV, Hauptmanova 10, Domžale; nima dele- gatske baze v občini (evidentiran v KK SZDL Nevlje); za podpredsednika skupščine: za predsednika zbora združenega dela: BORIS KRAPEŽ, dosedanji preds. tega zbora (evidentiran v DPO občine),N za predsednika zbora KS: ANTON OGOREVC, dosedanji preds. tega zbora (evidentiran v DPO občine), za predsednika DPZ: MARICA TAJČ, delegat DPZ (evidentirana v DPO občine) ANTON IPAVIC, delegat DPZ (evidentiran v DPO občine) za predsednika DPZ: IVAN PERŠIN, delegat DPZ (evidentiran v DPO občine) SKUPŠČINA OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI za predsednika zbora uporabnikov: LADISLAV DOBROVOLJC, Vrhpolje 144, Kamnik, evidentiran v KK SZDL Nevlje SKUPŠČINA OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI za predsednika skupščine: JANEZ MALES, Podgorje 2, Kamnik, dosedanji podpredsednik Skupščine, evidentiran na Predsedstvu kulturne skupnosti za podpredsednika zbora izvajalcev: JANEZ RAVNIKAR, Glavarjeva 46, Komenda, evidentiran v KK SZDL Komenda SKUPŠČINA OBČINSKE TELESNOKULT. SKUP.: za podpredsednika skupščine: JANEZ KIMOVEC, Glavarjeva 2, Komenda, evidentiran v KK SZDL Komenda V vseh SIS se izteče mandat predsednikom in podpredsednikom skupščine ter predsednikom in namestnikom zborov skupščin. Drugi zaporedni mandat poteče predsednicam občinske zdravstvene, kulturne in stanovanjske skupnosti, zato ne morejo ponovno kandidirati. PREDSEDSTVO OK SZDL Obvestilo naročnikom telefonskih priključkov Vse občane Kamnika na območju poštne centrale Kamnik, obveščamo, da se še vedno lahko prijavijo za telefonski priključek. Rok za prijavo je vključno 15. december 1987. Po tem datumu bomo nove naročnike še evidentirali, vendar bodo stroški za priključitev večji, o čemer bodo naknadno obveščeni. Novi naročniki morajo na račun Sklada stavbnih zemljišč občine Kamnik številka 50140-654-48017 vplačati pristopni delež din 100.000 ter še dva od sedmih obrokov po 70.000 din, torej skupaj 240.000 din. Na osnovi vplačil bomo novim naročnikom poslali v podpis pogodbe. Občane, ki so že vplačali pristopni delež in na položnicah niso navedli svojega naslova prosimo, da nam ga čimprej sporočijo. Vsa ostala obvestila o poteku izgradnje pošte in PTT razvodov bomo objavljali v Kamniškem občanu. Strokovna služba SKG Kamnik Gradnja avtobusne postaje v Kamniku lepo napreduje. Novo poslopje, pod katerim bodo avtobusne steze, je že skoraj pokrito. Vidi se, da izvajalci hitijo. Pred zimo bi radi še marsikaj uredili. Mimoidoči z zanimanjem opazujejo dela bi se veselijo, da bo tudi Kamnik končno dobil tako potrebno avtobusno postajo in potnikom v slabem vremenu ne bo več treba čakati pod dežniki. STANE SIMŠIČ Otvoritev ceste čez Kozjak Kamničani smo z otvoritvijo ceste čez Kozjak, z njeno razširi-tvijo in asfaltiranjem rešili enega od problemov, ki je v zadnjem času postajal čedalje bolj pereč. Prelaz preko Kozjaka je namreč zelo pomembna prometna povezava Tuhinjske in Zgornjesavinj-ske doline. Naša občina ima na drugi strani Kozjaka še dve krajevni skupnosti, Špitalič in Mot- nlk, zato je slaba cesta pomenila še večjo odrezanost krajanov od središča občine. Posebej pozimi je bil prelaz skorajda neprevozen. Cesta je bila na več mestih zožena, pojavili so se nevarni cestni udori, na kar so nenehno opozarjali avtobusni prevozniki. »Že več let so obstajale namere po ureditvi in asfaltiranju tega cestnega odseka,« je dejal v pogovoru tajnik Samoupravne interesne cestno komunalne skupnosti Kamnik. »Naša skupnost si je dolgo časa prizadevala rešiti ta problem. V ospredje je čedalje bolj prihajal predvsem gospodarski vidik, z one strani se v Kamnik vozijo na delo delavci, otroci se vozijo v šolo, v zadnjem času pa je bilo opaziti povečanje prometa tudi zaradi velikih pro- metnih zamaškov na trojanski cesti. Cesta torej pomeni tudi drugo najpomembnejšo prometno povezavo Celja in Ljubljane, kar daje prelazu še večji strateški pomen v republiki,« je poudaril Dušan Jesenik. Do letošnjega leta je veljalo, da so bile regionalne ceste v pristojnosti občinskih skupnosti za ceste, sedaj pa se bodo vrnile v republiško pristojnost. Uprav-ljalec in vzdrževalec regionalnih in lokalnih cest pa je tako Cestno Velika pridobitev za Tuhinjsko dolino - sodobna cesta čez Kozjak Kvalitetno opravljeno delo — Janko Gedkh%, sveta občine I' podjetje Ljubljana - tozd VzdrŽevanje. Z rekonstrukcijo je cesta Čez Kozjak dobila dimenzije normalne regionalne ceste z oznako R-366 (Kamnik-Ločica). »V dogovoru s Skupnostjo za ceste Slovenije smo se lotili obnove omenjenega prelaza. V dolžini dveh kilometrov in pol je bila tako obnovljena os ceste (izravnava velikih usekov in nasipov), obnovili in zgradili so nekaj pro-pustov za odvodnjavanje cestišča, vse skupaj pa so na koncu tudi asfaltirali. Izvajalec del je bil SCT Ljubljana, ki je izdelal tudi vse projekte, investitor pa Skupnost za ceste Slovenije. Predračunska vrednost del je bila 460 milijonov dinarjev, k tej vsoti pa je SIKCS Kamnik prispevala 50 milijonov dinarjev. Predvidevamo, da so se stroški zaradi inflacije povečali vsaj za osemdeset odstotkov.« Cesto so začeli obnavljati sredi junija, otvorili pa so jo 26. novembra. Pohvaliti je treba torej skupna prizadevanja tako mvestitOTJa kot tudi izvajalca, še posebno ker vemo, da večina slovenskih cest ni vzdrževanih tako, kot bi po normativih morale biti, predvsem zaradi pomanjkanja sistemskih finančnih virov. Kamničani smo zato lahko še bolj ponosni na pridobitev. Poleg tega pa je bil v jesenskih mesecih preplasten tudi del ceste skozi Tuhinjsko dolino, predvsem najslabši odseki ceste. Izvajalec del. Cestno podjetje Ljubljana - tozd Vzdrževanje, je denar zagotovil iz dodatnih sredstev Skupnosti za ceste Slovenije (iz vzdrževanja in amortizacije). Dela pa so stala 160 milijonov dinarjev. »Dela na Kozjaku so bila veliko bolj zahtevna kot smo predvidevali. Povedati pa moram, da so posebno razumevanje pokazali mejni lastniki zemljišč, ki so odstopili svojo zemljo za razširitev ceste. Pri pridobivanju zemljišč tako ni bilo večjih težav, zavezali pa smo se tudi, da bomo uredili vse dostope na njihova zemljišča. Ob koncu gradnje bodo odmerili odvzeta zemljišča in dokončno poračunali z lastniki,« je še dejal Dušan Jesenik. ROMANA GRČAR Novica, ki je razburila Kamničane V začetku novembra smo Kamničani iz javnih občii dobili informacijo o tem, da je ena od makrolokacijskih variantnih možnosti za odlagališče srednje in nizkoaktivnih jedrskih odpadkov tudi okolica Kamniške Bistrice. Na te nepopolne, vendar razburljive novice so se odzvali mladinci, ki so po mestu nalepili plakate, s katerimi so se jasno opredelili proti takim odpadkom v naši občini, pa tudi skupina delegatov za delegiranje v zbor občin skuščine SRS. Kamniški delegat je tako konec novembra v republiški skupščini postavil delegatsko vprašanje, kako je možno, da je naša občina za te načrte zvedela šele iz množičnih občil. Uprava za jedrsko varnost pri republiškem izvršnem svetu naj bi tako čimprej dela popolno informacijo oziroma odgovor na zastavljeno vprašanje, le-to pa naj bi potem obravnavali na občinski konferenci SZDL. Kamniški delegat je v republiški skupščini med drugimi dejal, da postopek obveščanja in preverjanje lokacij ni v skladu s celovitostjo načrtovanja in urejanja prostora. V okviru razprave o dologorč-nem planu SRS namreč rešitev odlagališča nizko in srednje radioaktivnih odpadkov ni bila vnesena v plan niti opredeljena kot naloga - strokovna podlaga za določitev lokacije na navedenem območju. Naši delegati so v republiški skupščini zato predlagali, da se o odlagališču dogovarjajo v skladu z oblikami, kot jih predvideva načrt, ne pa z intervencijsko zakonodajo. Ob tem pa so tudi opozorili, da leži predlagana makrolokacija na območ- ju vodnega varstvenega pasu in v regijskem parku Kamniška Bistrica, kar je vneseno v kartografske priloge republiškega dolgoročnega programa in v ustrezni občinski srednjeročni in dolgoročni načrt. Kamničani torej čimprej zahtevamo pojasnilo republiških pristojnih organov, kako so sploh lahko začeli razmišljati o odlagališču na območju Kamniške Bistrice in kdo je odgovoren za nepravilen postopek pri reševanju omenjene problematike. R. G. bi kazalo likvidnost delovne organizacije izboljšati tudi z morebitno uvedbo obveznic, ki bi jih naprej ponudili Utokovim delavcem. ROMANA GRČAR Nov predlog Utoka za ekološko sanacijo Na eni zadnjih sej izvršnega sveta je direktor Utoka, Horst Hafner, predstavil več možnih rešitev Utokove ekološke sanacije. Že nekaj časa je namreč jasno, da taka proizvodnja, kot jo ima Utok, ne sodi v mesto. Ena od rešitev naj bi bila selitev tovarne na novo lokacijo; vendar za to ni niti denarja, pa tudi sporni del zemljišča, kije bil v prvi kategoriji (kmetijsko zemljišče), je občina pri uskladitvi občinskega in republiškega prostorskega plana vrnila kmetijstvu. Druga možna rešitev je ukinitev dela proizvodnje, vendar bi bila ta najbolj boleča. Tovarna bi lahko nabavljala že polstro-jene kože iz uvoza, saj takih na domačem trgu ni. Vodstvu delovne organizacije se od vseh rešitev zdi še najprimernejša selitev dela proizvodnje (mokri del proizvodnje, predelava »vet bluja«, v Sloveniji namreč ni legalnega odlagališča kromovih odpadkov, ki nastanejo pri tej proizvodnji) v eno od sosednjih republik, kjer imajo ustrezne čistilne naprave. Direktor Horst Hafner je še dejal, da imajo za slednjo možno rešitev predvidene štiri usnjarne v drugih republikah, vsi pa so resni interesenti za predelavo Utokovih kož. Člani izvršnega sveta so ob tem sklenili, da mora Utok do konca prvega trimesečja prihodnjega leta pripraviti enoten predlog trajne ekološke sanacije tovarne. Direktor Utoka je med drugim tudi omenil, da bi s preselitvijo umazanega dela proizvodnje rešili tudi problem delovne sile, saj je prav v usnjarni fluk- tuacija največja, večina jih je iz drugih republik. V Utoku bi tako obdržali le finalno proizvodnjo (konfekcijo) in marketing. Poleg tega bi z ekološko sanacijo tovarne morali izvesti postopoma tudi organizacijsko prestrukturiranje, po besedah Horsta Hafnerja bi naj bil to prehod v enovito delovno organizacijo. Interni sanacijski program ukrepov, ki bodo Utoku omogočili vsaj približno normalno poslovanje, pa naj bi po njegovih razlagah pomenil tudi zmanjševanje števila zaposlenih. V Utoku ocenjujejo, da bodo ob koncu leta poslovanje zaključili s tako imenovano pozitivno ničlo. Predsednik izvršnega sveta Janko Gedrih je zato na seji izrekel pohvalo Utoku, ki se je le nekako uspel rešiti izgub, in da v čedalje težjih pogojih sedaj le poslujejo pozitivno, dejal pa je tudi, da Požar, kije pred meseci uničil ostrešje hotela Malograjski dvor, še danes kaže posledice. Zaradi odlašanja se je popravilo potegnilo v deževne jesenske dni. Odprta streha ob takih padavinah, kot so bile, ni dobra rešitev. Verjetno je celotna stavba premočena do tal. Škoda bo velika in občani sprašujejo: mar ne bi kazalo del pospešiti ali pa ostrešja vsaj za silo prekriti, kakor bi to storil vsak razumni lastnik stanovanjske hiše ali drugega poslovnega objekta. Mar je družbena lastnina res tako malo vredna? STANE SIMŠIČ Konec družbenega varstva v Planinki Začasnemu kolegijskemu poslovodnemu organu r delovni organizaciji Planinka je v tem mesecu potekel enoletni mandat. Prav zato so na novembrski skupščini delegati poslušali tudi poročilo o enoletnem družbenem varstvu. Že pred tem je občinski odbor Medobčinske gospodarske zbornice obravnaval poročilo in predlagane rešitve začasnega kolegijskega poslovodnega organa, s katerim se je v osnovah strinjal. Ocenili so, da bo po vsej verjetnosti treba nekatere gostinske objekte Planinke oddati v začasno uporabo in tako vključiti delo in sredstva s področja negospodarstva in zainteresiranih zasebnikov. Hotel Šimnovcc je tako že v najemu zasebnika za petnajst let. Za ostale objekte (Kavarna, restavracija Planinka, hotel Malograjski dvor, hotel Planinka) pa bo odločil odbor sanatorjev (delovnih organizacij), ki mora do 15. decembra predložiti predlog za nadaljnjo sanacijo Planinke. Odbor sanatorjev je ustanovil odbor zbornice MGŽ, v okviru tega pa je ustanovljen tudi glavni odbor. Odbor sanatorjev je ustanovljen v smislu določil 58. in 59. člena zakona o sanaciji in prenehanju OZD, in naj bi med drugim prevzel tudi upravljanje s sredstvi DO Planinka v obsegu, ki ga dovoljuje zakon. Če kamniško gospodarstvo in morda še gospodarstvo širše regije ne bo zbralo s programom predvidenih sredstev in ne bi mogli sanirati objektov in z njimi povezano gostinsko ponudbo, bo odbor predlagal likvidacijo. Delegati v občinski skupščini so podprli predlog občinskega odbora medobčinske gospodarske zbornice, da naj bi do 15. etecembra v delovnih organizacijah sprejeli pogodbo o ureditvi določenih razmerij v sanaciji med delovno organizacij' Planinka in sanatorji. S tem naj bi OZD kamniškega gospodarst j sprejele tudi obveznost sanacije gostinstva v'obliki usmerjanja rezervnih sredstev v DO Planinka. R. G. S seje zbora združenega dela Brez materialnih okvirov se ne da planirati Na zadnji novembrski seji zborov skupščine so delegati sprejeli osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine za obdobje 1986-1990 v letu 19SH. Kljub temu, daje bil to šele osnutek, se delegati o resoluciji le niso mogli pogovarjati, ker še vedno niso jasni vsi pogoji gospodarjenja. Razpravljanje o njej je bilo tako le načelno, s priporočili, naj letošnja resolucija končno le ne bo ponovno zbir vsemogočih želja, ki jih potejn ni mogoče uresničiti. V tem smislu so tudi na vseh ostalih sejah, kjer so o resoluciji razpravljali, govorili le pogojno. Vlado Breznik je na primer na seji predsedstva občinske konference, ki je obravnavalo skupščinsko gradivo, o resoluciji dejal, da ne gre le za nujnost, da je resolucija akcijsko naravnana, kar so poudarjali ostali delegati predsedstva, ampak mora imeti tudi realno podlago. Investicije morajo po njegovem biti »pokrite« z znanimi viri, in glede na to, da akumulacijska sposobnost združenega dela le ne bo taka kot doslej, je bolje, da danes pogledamo resnici v oči, kot pa da obupujemo kasneje, ko ne bo denarja za udeja-njenje lepo zastavljenih ciljev. »Ne izgubljajmo časa z monologi, kaj vse bi lahko... raje dobro premislimo in izkoristimo vse notranje rezerve,« je na seji predsedstva dodala Brigita Zalezina. Predsedstvo občinske konference socialistične zveze ugotavlja, da osnutek resolucije še ni bilo mogoče oblikovati z vsemi potrebnimi kazalci in primerjavami ter cilji, ker je preveč neznank, predvsem pa še ni osnovnih materialnih okvirov gospodarjenja ter delitve. Ob tem ocenjuje, da je treba pri nosilcih planiranja zagotoviti izjemno odgovoren in resen pristop, da bodo do konca leta, oziroma do takrat, ko bodo pogoji za sprejem resolucije, * resnično pripravili mobilizacijsko naravnan planski dokument občine za prihodnje leto. V predlogu tega dokumenta, ki je lahko tudi zelo kratek, vsekakor pa akcijski in brez pretiranega pesimizma, moramo ponovno ovrednotiti s srednjeroč- nim planom postavljeno cilje in določiti prioritete nadaljnjega razvoja. Hkrati moramo pregledati in oceniti dosežene rezultate prvih dveh let tega srednjeročnega obdobja. Bolje je, da pripravimo in sprejmemo realno resolucijo, se za takšno delo ustrezno organiziramo, kot pa da bi za vsako ceno hiteli in imeli neživljcnjski papirnati dokument. Predsednik komiteja za družbenoekonomski razvoj, Ivo Pire, je na seji zbora povedal, da so tokrat gradivo pripravili dokaj zgodaj, vendar pa niso poznali vseh podrobnih materialnih okvirov, ki so postali jasnejši šele s sprejetjem protiinflacijskega programa, ki bo obenem tudi osnova za zvezno resolucijo. Ivo Pire je poudaril, da je bila osnova za planiranje gospodarjenja v devetih mesecih letošnjega leta in ob tem dejal, da se je sedaj kamniško gospodarstvo znašlo v relativno težkem položaju. Čeprav jc celotni prihodek nad povprečjem v Sloveniji, pa so tudi porabljena sredstva nad republiškim povprečjem. »Globalne ocene o posledicah zadnjih ukrepov še ni, ocenjujemo pa, da bodo ti ukrepi najprej zelo kratkoročno deloma izboljšali položaj kamniške industrije, predvsem devalvacija dinarja, posledice usklajevanja cenovnih nesorazmerij pa se bodo pokazale kasneje. Glede na to, da imamo v Kamniku predvsem finalno industrijo, se je bati predvsem upadanja kupne moči prebivalstva. Ob neizpolnjevanju obljubljenih ukrepov na področju ekonomske politike, še posebej zunanje trgovine, lahko naše gospodarstvo pride drugo leto še v večje težave«, je v uvodni besedi poudaril predsednik izvršnega sveta Janko Gedrih. Ob tem je le omenil, da gibanja poglavitnih gospodarskih tokov kažejo, da jc tako v republiki kot tudi v naši občini gospodarska aktivnost oslabela. Gospodarska rast je nižja od lanske in nižja od načrtovane. Družbeni proizvod celotnega gospodarstva bo po sedanjih ocenah v republiki realno porasel za okoli 2,5 odstotka, v Kamniku pa za tri odstotke. Ob porastu zaposlenosti v Sloveniji za 1,3 odstotka, v naši občini pa za odstotek, bo produktivnost v republiki višja za 1,2 odstotka, v Kamniku pa za 1,5 odstotka, kar je seveda mnogo manjša rast kot jo predvideva družbeni plan za celotno petletno obdobje, tako za Slovenijo kot tudi za našo občino. Janko Gedrih jc govoril še o nekaterih predvidenih okvirih, v katerih naj bi se gibalo naše gospodarstvo v prihodnjem letu. Tako je dejal, da republiška resolucija predvideva tri bistvene aktivnosti v gospodarstvu; večjo izvozno naravnanost, večjo samostojnost gospodarskih subjektov ter njihovo boljšo organiziranost. V globalu se predvideva, je še dodal Janko Gedrih, da bo možno v Sloveniji doseči 2-odstotno realno rast celotnega družbenega bruto proizvoda, povečanje celotnega izvoza blaga in storitev za okoli 4,7 odstotka, uvoza blaga in storitev pa za okoli 3,4 odstotke. Sredstva za skupno in splošno porabo bi ohranila realno vrednost iz leta 1987, rast dohodka naj bi bila od 2,5 do 3 odstotke, rast zaposlovanja pa največ 0,7 odstotka. Zaradi sprejetih sprememb v sistemu financiranja skupnih in splošnih potreb v letu 1988 se bodo zmanjšale obveznosti iz dohodka gospodarstva, povečale pa se bodo obveznosti iz bruto osebnih dohodkov, zato sc bodo slednji povečali za okoli 14 odstotkov. Ob takih izračunih bi v gospodarstvu v globalu dosegli za več kot 10 odstotkov realno povečanje akumulacije. Pomembno v resoluciji je nadalje dejstvo, da pri zadovoljevanju skupnih in splošnih potreb ne bi smeli širiti pravic. Zadovoljevanje osebnih, skupnih in splošnih potreb terja poleg hitrejšega dograjevanja enotnega informacijskega sistema tudi ustrezno organizacijsko in upravljalsko prožnost in povezavo strokovnih služb v upravi in v samoupravnih interesnih skupnostih. Posebna naloga teh strokovnih služb ne bo več skrb za družbenoekonomski položaj izvajalcev, temveč spremljanje družbenih procesov in potreb prebivalstva. »Pri opredeljevanju razvoja za leto 1988 smo pri naštetih problemih, ki zadevajo spremembe na ravni federacije in ob nedodelanih usmeritvah v republiki, prišli do zadrege, ali je sploh možno pripraviti osnutek resolucije, ki ne bi pogojeval nekih rešitev, temveč bi dal neke prognoze, ki naj bi sc dopolnjevale v času najširše javne razprave. Ob povratni informaciji (ob upoštevanju delegatskih pripomb in predlogov) naj bi resolucija dobila izpopolnjeno obliko konec decembra«, jc povedal predsednik izvršnega sveta delegatom zbora krajevnih skupnosti in zbora združenega dela. Delegacija Svilanita se je v razpravi na to temo spraševala, ali je z obstoječimi sredstvi ta program možno uresničiti; zdi se jim namreč, da je preširoko zastavljen. Pri tem so imeli v mislih predvsem predvidene ureditve cestnega prometa in infrastrukture s križišči vred, odlagališčno jamo, tržnico, Mali grad, toplifikacijo, gradnjo pošte na Bakovniku, bazen, zdravstveni dom, itd. Delegacijo Svilanita je še zanimalo, kako je za vse to urejeno financiranje - ali iz obstoječega proračuna ali so predvidena šc kakšna dodatna združevanja sredstev, zlasti še zaradi tega, ker so se, kot so dejali, v minulem času in tudi letos srečevali s problemom združevanja sredstev po zaključnem računu. Zato naj sc v resoluciji opredeli, katere investicije so ključnega pomena in zanje še ni zagotovljenih sredstev, in bi jih bilo potrebno združiti še po zaključnem računu. Ne strinjamo se namreč s prakso, so dejali delegati Svilanita, da so se določene zadeve reševale vsaka po svoji poti in z dodatnimi sporazumi, saj na ta način ne vemo, kakšne obveznosti nas čakajo v naslednjem letu, potrebe bi morale biti vsekakor prilagojene zmožnostim gospopdarstva. Delegacija Ete pa meni, da so temeljni cilji razvoja vprašljivi, predvsem zaradi spremenljivih pogojev gospodarjenja, prav tako tudi rast industrijske proizvodnje za 2,7 odstotka in odstotna rast zaposlovanja. V Eti pravijo, da največje delovne organizacije v občini že predvidevajo negativno stopnjo zaposlovanja v letu 1988. Predsednik izvršnega sveta je delegatom zagotovil, da bodo vse predlagane pripombe na osnutek resolucije pri pripravi predloga upoštevane. Ob tem je še poudaril, da so pri sestavljanju resolucije naleteli na nekaj problemov, predvsem pa, je dejal, jc v naši občini še vedno nekaj organizacij, ki se obnašajo, kot da jih lasten položaj preseneča. Te organizacije sc po njegovih besedah še vedno zavedajo, da jc iskanje in odločanje o perspektivnih programskih usmeritvah predvsem njihova stvar, naloga občine in širše družbenopolitične skupnosti pa jc, da v okviru njihovih oziroma naših pristojnosti in odgovornosti ustvarjamo razmere za ustvarjanje pretehtanih programskih usmeritev. »V letošnii resoluciji smo dali bi- stven poudarek varovanju okolja, vendar brez pripravljenosti'in pa seveda tudi finančne udeležbe na tem področju ne bomo dosti storili. Premalo smo storili za izboljšanje kadrovske sestave, preveč smo še zaprti, kar je po svoje posledica slabšega ekonomskega stanja, vendar že sedaj čutimo, da nam v teh težkih časih manjka ljudi z novimi idejami«, je ob koncu dejal Janko Gedrih. ROMANA GRĆAR Socialistična zveza ocenila svoje delo Po praznikih, 2. decembra, je programsko volilno sejo opravila tudi naša občinska organizacija socialistične zveze. Delegati so obravnavali poročilo o štiriletnem delu te organizacije, dopolnjeno z uvodnim referatom Davorina Gregoriča, dosedanjega predsednika OK SZDL, ki je bil na to funkcijo ponovno izvoljen. Konferenca je sprejela tudi programske usmeritve za naslednje štiriletno obdobje, izvolili so organe konference, seznanili pa so se tudi z nastajanjem občinske resolucije za prihodnje leto. Obširnejše poročilo o seji bomo pripravili za naslednjo številko Kamniškega občana. Reševanje iz gondole Nesreča nikoli ne počiva. Preseneča povsod in največkrat tam, kjer jo najmanj pričakujemo, ali pa iz nenamerne brezbrižnosti prezremo odgovornost, ki jo moramo speljati iz kakršnih koli dolžnosti, zlasti takrat, ko moramo pomagati in reševati ljudi v nevsakdanjih okoliščinah. Mednje sodi tudi reševanje iz gondol na žičnicah. Na pobudo ŽEM (zaščitne enote milice) iz Ljubljane in Postaje milice Kamnik smo se konec oktobra, v sodelovanju s predstavnikom Komunalnega podjetja Kamnik in gorske reševalne službe iz Kamnika, dogovorili za vajo reševanja ljudi iz gondole s tehniko, ki jo ta hip imamo in obvladamo. Vaja je bila 4. novembra od 9. do 14. ure. Sodelovalo je 8 predstavnikov Komunalnega podjetja Kamnik, 11 predstavnikov ZEM Ljubljana, 11 gorskih reševalcev in 2 miličnika PM Kamnik. Vsi, ki smo sodelovali pri reševanju iz gondole, podobnih izkušenj še nismo imeli, zato jc bila vaja nujna. »Gondola jc obstala v bližini Kraljevega hriba, v njej je 24 potnikov, organizirajte reševanje,« smo sprejeli sporočilo delavcev žičnice. Lotili smo se dela. Osnovno in začetno delo so opravili delavci žičnice z znanjem in opremo, ki jc vedno v gondoli. Sprevodnik je iz gondole spustil je-klenico do tal. Tam je bil gorski reševalec, ki je plezalno vrv pritrdil na jeklcnico, sprevodnik pa jo je s posebnim vitlom potegnil v gondolo. Gorski reševalec je potem po vrvi, s pomočjo primežev (alpinistični in reševalni pripomoček) splezal v gondolo. Reševa- lec je nato pomagal sprevodniku spuščati potnike z jeklcnico iz gondole v reševalni vreči, v reševalnem pasu in v plezalnem pasu gorskega reševalca. V slabih štirih urah so bili iz gondole rešeni vsi potniki. Zadnji sc je iz gondole spustil gorski reševalec z alpinistično opremo in reševalno tehniko. Pri vaji smo bili posebej pozorni na pomanjkljivosti in možnosti izboljšav, ki so v naših pogojih izvedljive z manjšimi stroški. Pohvalo zaslužijo delavci žičnice, ki so v vaji sodelovali prizadevno in pokazali solidno znanje uporabe reševalne opreme, s katero je gondola opremljena. Reševanje iz gondole je silno zahtevno delo, zato je prav, da vsi z vso skrbjo in razumevanjem sodelujemo pri preskrbi opreme za reševanje. Mogoče bo tudi meni in vam kdaj potrebna pomoč? CENE GRIUC Obvestilo Rekreativci KS Moste obveščajo vse ljubitelje rekreacije, da bodo z decembrom pričeli z redno vadbo. Vsak četrtek bo rekreacija za vse kategorije krajanov in vsak torek aerobika. Vaje bodo ob 19.30 v telovadnici šole v Mostah. Glede na zanimanje bo možno organizirati rekreacijo po kategorijah ali spolu. KS Moste Stol uspešen na beograjskem sejmu Na sejmu pohištva, novembra v Beogradu, jc dupliški Stol ponovno dokazal, da sodijo izdelki njihovih oblikovalcev v sam vrh jugoslovanske pohištvene industrije. Za kovinski stol »lok«, ki ga je oblikoval arhitekt Branko Uršič, so namreč prejeli najvišje sejemsko priznanje - »zlati ključ«. Poleg tega so dobili tudi posebno nagrado sejemske žirije za izvirno ureditev Stolo-vega razstavnega prostora. Na sejmu so poleg nagrajenega kovinskega stola prikazali tudi nov pisarniški program »ornega« (na sliki) ter dopolnjen pisarniški program »gama« in »delta«, sedežno garnituro »alanda« in več novih modelov kovinskih in vrtljivih stolov. Splošno združenje lesarstva Slovenije je na letošnjem sejmu prvič predstavilo »kolektivno blagovno znamko«, ki jo podeljujejo za visoko kakovost proizvodov lesne industrije. Na tej predstavitvi so sodelovali štirje slovenski proizvajalci, med njimi tudi Stol s svojim vrtljivim stolom »ergo« (na sliki). Stol pa jc sodeloval tudi na razstavi »Arhitektura Jožeta Plečnika v fotografiji«, kije bila od 31. oktobra do 22. novembra v Trstu, organiziral pa jo je Studio Phi. Razstavljali so tudi Plečnikove stole, ki so jih naredili v Stolu. Omenimo še, da je v dupliškem Interieru v tem mesecu razstava umetniških fotografij Toneta Stojka. - R. GRČAR Zimska služba Lani smo se sicer dobro pripravili na zimsko službo, vendar nas je vse presenetila s padavinami, ki so bile zelo obsežne in večje kot v zadnjih desetih letih. To pa je predstavljalo tudi posebne razmere za vse izvajalce z ozirom na njihovo opremljenost. Seveda pa je bilo presenečenje tudi pokrivanje stroškov za izvajanje take zimske službe. V zismko službo so se tam, kjer so bile izredne razmere, vključevale tudi enote teritorialne obrambe in civilna zaščita. Lahko ugotovimo, da so izvajalci s sodelovanjem vseh dobro opravljali svojo nalogo in ni bilo bistvenih zastojev. Zimska služba v naši občini bo v zimi 1987/88 potekala po režimu za zimsko službo, katero bodo izvajali na območju občine Kamnik naslednji izvajalci: Cestno podjetje Ljubljana TOZD Vzdrževanje s svojimi kooperanti na regionalnih in lokalnih cestah. Pri tem je dogovorje- na prioriteta za regionalne ceste v prvem redu, sledijo tiste lokalne ceste, kjer se odvija avtobusni potniški promet in so organizirani prevozi šolarjev, nato ostale lokalne ceste, kjer bo lahko prišlo tudi do občasnih zastojev v prometu. Komunalno podjetje Kamnik bo opravljalo zimsko službo na javnih ulicah, poteh in ostalih komunalnih površinah. Sprememba je samo v tem, da bo zaradi spremembe trase regionalne ceste št. 314 Komunalno podjetje izvajalo zimsko službo tudi slcozi Podgorje, po Kranjski cesti in Šolski ulici do obvoznice, po dogovoru pa tudi skozi vas Podgorje. Komunalno podjetje Kamnik prosi uporabnike, da v času sneženja ne puščajo svojih vozil na javnih ulicah, ker je s tem onemogočeno opravljanje zimske službe. Sneg bomo odvažali s sledečih ulic: Medvedova, Maistrova, vključno z železnim mostom,, Šlandrova, Cankarjeva in dela Kolodvorske ulice do železniške postaje. Delovne organizacije in usta-, nove, kot so trgovine, vrtci, šole, hišni sveti oz. skupnosti stanovalcev itd., ki imajo določene površine v uporabi, lahko izvajanje zimske službe naročijo pri Komunalnem podjetju Kamnik. Občani in uporabniki so dolžni na osnovi občinskega odloka očistiti pločnike pred svojimi hišami. Cestno podjetje Ljubljana je v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi za opravljanje zimske službe na lokalnih cestah vključilo tudi kmete - kooperante z njihovo mehanizacijo; z njimi jc sklenilo ustrezne pogodbe. Ta način je bil v preteklih sezonah izredno uspešen, kar je tudi zasluga kmetov - kooperantov. Cestno podjetje Ljubljana opozarja, da uporabniki v prometu svoja vozila'tehnično opremijo za zimske razmere in da tovore zmanjšajo na 60% nosilnosti vozil. Vse uporabnike, predvsem osebnih vozil, naprošajo, naj se izogibajo nepotrebnim potovanjem vsaj v času, dokler ceste niso očiščene. Cestno podjetje bo za uresničevanje zimske službe oblikovalo poseben štab, v katerega bodo vključeni šc predstavniki SIKCS, UJV in PM Kamnik. Uporabniki se moramo zavedati, da bo navedena raven zimske službe vsekakor zahtevala večja sredstva kot v preteklem obdobju. Da bodo manjša, pa lahko vsak prispeva s svojim lastnim delom in disciplino v prometu. SAMOUPRAVNA INTERESNA KOMUNALNO-CESTNA SKUPNOST OBČINE KAMNIK Odmevi, polemike, kritična mnenja. V kamniški zdravstveni dom - oj, I u lat nikar Dogodek, odmaknjen že nekaj mesecev, mi vedno znova in znova trka na vrata zavesti. Dogodku bom odprla vrata; morda bodo o njem razmišljali vsi, ki bi lahko kaj storili, da bi se v novem, lepem zdravstvenem domu ne ponovil! Zaradi slabega počutja sem sc v zgodnjih pomladnih dneh odpravila k zdravniku; ker nisem bila niti pikasta niti progasta, pa tudi vročična ne, vzroka mojega počutja ni bilo mogoče odkriti drugače kot z laboratorijskimi preiskavami. Ugotovljeno, storjeno! Laborantka me je najprej piknila v prst in žilo, nato pa mi je v roko porinila epruveto, široko za dva prsta. Ker sem debelo gledala v epruveto, nato pa še vanjo, mi je pojasnila, da jc namenjena za oddajo urina. Morda se jc ženska zmotila, sem si misli-Ia;.zaradi kratke pričeske sem bi- la morda res podobna fantiču, ki bi s svojim lulkom zmogel zapleteno »delo«. A kako bom v ozko stekleničko spravila to reč izpod moje špranj'ce, to je bila zame v tistem trenutku nerešljiva uganka. A ziniti si nisem upala nobene, kajti ne gre se šaliti s strogimi, večkrat neprijaznimi laborantkami. Ta čas se mi je namreč prikradel v spomin dogodek izpred let, ko je delavka v beli halji zaprla laboratorijska vrata pred nosom ženici, ki je le za nekaj minut zamudila »uradne ure«. Na njene mile prošnje, da ima naslednji avtobus za domačo vas šele čez štiri ure, so njena ušesa ostala gluha. Pa zdaj ni bil čas za takšna razmišljanja, saj sem bila sama pred hudo zagato. Debelo sem požrla besede, ki so mi ležale na jeziku in sc napotila psoti vratom, za katerimi naj bi to »reč« opravila. Pogled in občutek jc bil grozljiv: umazan umivalnik, ob katerem ni mila, ne papirnate brisače, na tleh jc velika luža, školjka pa pokrita s kapljicami (ve se, da mokrota ni posledica dežja) in neznansko je smrdelo tam notri. Rada bi odložila plašč in torbico, pa ni kam. Nerodno sem k sebi tiščala levo roko, iz katere je šc vedno kapljala kri; prelagala sem torbico iz ene roke v drugo. Še preden sem se spravila k čisto zaresnemu »delu«, bi rada zavrtela ključ - v vratih, kajti sram bi me bilo, da bi me kdo zalotil v tem svinjaku. Pa tudi tega ni! Tako sem z eno nogo tiščala vrata, torbico držala v prosti roki, ki so mi jo prepikali (rokav na puloverju jc že postajal sumljivo rdeč), s plaščem pa sem brisala smrljiva tla. Pa kaj bi godrnjala, tudi meni ni uspelo »ujeti« preje kritizirane tekočine v epruveto, morda premera dveh prstov in topla tekočina mi jc tekla mimo epruvete po roki na tla. Z grozljivim občutkom sem si umila roke in ob tem razmišljala, koliko »packov« pred menoj sije že »brisalo« svoje roke v pipo. S komolcem sem pritisnila na kljuko na vratih in izginila, stran od svinjaka. Za hipec me je še imelo, da bi šla k zdravniku, saj bi mi po izrazu lica zanesljivo pripisal hudo bolezen. Čutila sem namreč žarečo vročico zaradi gnusa in razjarjenosti. Ničkolikokrat do sedaj sem že premlevala ta dogodek; podobnega mi je razodcla pred dnevi tudi bodoča mamica. Seveda so bile njene zagate, zaradi zajetnega trebuščka, šc mnogo hujše od mojih, če sploh so lahko! Kakšno ponižanje, kakšna sramota in to v hiši, kjer naj bi bolnim ljudjem ne le vračali zdravje, ampak dali tudi učno uro iz higiene in kulture, skratka vse, da bi v človeku tudi v težkih trenutkih bolezni ohranili vsaj dostojanstvo. Predlagam Svetu za družbenoekonomski in politični položaj žensk pri SZDL občine Kamnik, da sc zadeve čimprej loti, kajti stvar močno smrdi po RAZVREDNOTENJU ČLOVEŠKEGA DOSTOJANSTVA ŽENSK, k i si z ničemer nismo zaslužile ponižanja v svinjaku Zdravstvenega doma Kamnik. France Verbinc v Slovarju tujk iz leta 1974 navaja več besed, ki jih v praksi ljudje uporabljamo za URINIRANJE: scati, mokriti, opravljati malo potrebo, iti na vodo... Po njem bom povzela, za zaključek zadevi, najbolj primerne besede: TO JE NAVADNO SCANJE, v zdravstvene namene seveda! Poscanka (a ne po svoji krivdi!) Strojegradnja naj živi Tako so trinajstega avgusta odločili republiški in občinski inšpektorji po pregledu novega objekta za montažo strojev. Vsi, ki smo se naslednji dan začeli seliti v nove prostore, pa smo združeno zapeli tisto lepo melodijo: Na lepi modri (Donavi) Mlinščici. Po več kot petih letih dogovarjanj in pregovarjanj je končno oddelek za proizvodnjo namenskih strojev dobil nove, moderne prostore, ki so lahko v ponos Titanu in istočasno zgled, kako je treba v prihodnje graditi v naši delovni organizaciji. Nimam namena govoriti o problemih in težavah, s katerimi smo se spoprijateljili že v času projektiranja in pridobivanja sredstev za gradnjo in ne o težavah med gradnjo objekta. Namen tega sestavka je predstaviti novi objekt in delo v njem. Hala stoji nad kanalom hidroelektrarne vzdolž obstoječih obratov TOZD Vzdrževanje. S svojo velikostjo in modrino kar nekako izstopa iz ambi-enta okoliških stavb. Hala je velikosti 40x20 m, 700 m2 je proizvodnih, 480 m2 pa poslovnih prostorov. Prečno je predeljena na dva dela. V prvem delu je montaža novih strojev in naprav. Prostor je opremljen z delovnimi mizami in manjšimi stroji, ki jih ključavničarji dnevno uporabljajo pri svojem delu. Po sredini hale so prostori za montažo strojev, nad njimi pa se veličastno razpenja mostno dvigalo nosilnosti 50 kN, ki bo ključavničarjem v veliko pomoč pri dviganju in sestavljanju posameznih sklepov stroja. Trenutno je v montaži prostora za osem ključavničarjev in štiri elektrikarje in mislim, da bo za prvo fazo dovolj. Velika pridobitev za vzdrževanje sta tudi mizi za preskušanje pnevmatskih in hidravličnih komponent. Na teh dveh preskusnih mizah (izdelek TIA iz Lesc in Kladivarja iz Žirov) je mogoče zelo enostavno preskusiti delovanje hidravličnih črpalk, hidravličnih in pnevmatskih cilindrov, razvodnikov, tesnenje posameznih komponent, pač vseh elementov, ki sodijo k pnevmo-hidravličnemu krmiljenju. V drugem delu stavbe je elektrodelavnica v velikosti 240 m2. Ker v elektrodelavnici ne potrebujemo tako višine kot v strojegradnji, smo prostor uporabili tako, da smo naredili, še dve etaži. V sklopu elektrodelavnice sta še dva prostora. Eden bo namenjen skladiščenju elektromotorjev, drugi pa priporočnemu skladišču potrošnega materiala, da ne bo treba po vsak rezervni del sproti hoditi v regalno skladišče. Poleg elektrodelavnice so v pritličju še elektrolaboratorij in trije prostori, v katerih je vodstvo energetike - obratovodja, delovodja elektrodelavnice in vsi tehnologi. Kot sem že omenil, ima ta del stavbe dve etaži, kjer so še vse ostale strokovne službe vzdrževanja. Poleg vodstva so v prvi etaži še: priprava dela, projektiva za strojegradnjo in elektro projektiva. V elektroprojektivi smo končno lahko postavili računalniški sistem CMS 050, saj ga do zdaj zaradi prostorske stiske ni bilo mogoče uporabljati. Do- datno smo nabavili še naslednjo programsko opremo: - preglednica Lotus 123 - podatkovna baza DBASE III Plus - urejevalnik besedil WORD - CAD paket AUTOCAD - paket za načrtovanje vezij PC2. Pomnilnik računalnika smo razširili na 640 KB tako, da bo možno uporabiti CAD paket za konstruiranje z računalnikom. V ta namen imamo tudi naročeno računalniško vodeno risalno desko. Seveda pa bo potrebno preštudirati še precej literature, preden bomo do podrobnosti spoznali uporabne programe in z računalnikom potegnili prve črte. Poleg naštetih prostorov imamo v prvi etaži še prostor za kopiranje načrtov, vendar kopirnega Nova zgradba TOZD Vzdrževanje ia energetika - tri MM Strokovni ogled novih prostorov stroja ne moremo uporabiti, dokler ne bo urejeno prezračevanje prostora in stroja. . Iz prve etaže se po notranjih stopnicah pride še v drugo etažo, kjer se v dveh risalnicah nahajajo konstrukterji za vzdrževanje in mikrofilmski sistem s čitalnikom. To jc površna predstavitev naših novih prostorov, proizvodnih in poslovnih. Za konec pa še nekaj besed o trenutnem delu na področju strojegradnje in njenih perspektivah. Lani smo v sodelovanju s tovarno Livnica Ki-kinda izdelali dva avtomatska brusilna stroja tipa KUNZ. Stroja dobro delujeta, zato smo se odločili za izgradnjo še petih strojev - za Kikindo dva stroja in za Titan tri stroje. Livnica iz Kikinde nam dobavi vse brusne enote, vse ostalo, vključno s krmiljenjem, pa izdelamo doma. Vrednost tega sodelovanja je 384 milijonov din. Za domače temeljne organizacije pa so v izdelavi šc naslednji stroji: - dva stroja za rezanje navojev v dvojne spojke - stroj za brušenje ulitkov - A stroj - stroj za rezanje navojev v koleno 1/2 - stroj za obdelavo matic - stroj za razrez profila 847 - dve krožni mizi za tampotisk. Poleg omenjenih pa imamo pripravljeno tehnično dokumentacijo še za naslednje stroje: - stroj za obdelavo locnjev - stroj za rezkanje ključev obešank 33, 45, 60 - stroj za rezkanje kovanih ključev JUS MK 3.026 - stroj za brušenje ulitkov »C« stroj. Za izpeljavo tega programa je potrebno čim bolje organizirati delo in našo strojno obdelavo in okrepiti grupo za montažo strojev - kar mislim, da se da dokaj hitro izpeljati. Ne vidim pa izhoda iz krize strokovnih kadrov. Nove projektante jc nemogoče pridobiti. Razpisi se ponavljajo iz meseca v mesec, vendar zanimanja za projektiranje ni, s tako umotvorno politiko nagrajevanja, ki jo imamo v Titanu, pa bomo šc te projektante, ki jih imamo, izgubili. JOŽE PREZELJ 41 Vztrajno in pogumno delo v KS Sela Krajevna skupnost Sela v Tuhinjski dolini je nekoliko odmaknjena od vsakodnevnega vrveža oh glavni cesti Kamnik-Motnik, zato pa je njihovo delo nadvse uspešno in presega marsikatero področje, ki ima ugodnejše pogoje v drugem kraju... V zadnjih letih so za krajevne razmere dobro rešili več perečih problemov, zato tudi odločneje načrtujejo svoje naloge za prihodnje. Območje krajevne skupnosti je hribovito. Ravninskega predela je malo. Vse vasi so med seboj povezane s prevoznimi cestami. KS Sela meri nekaj nad 10 km2 in spada med srednje velike, po številu prebivalcev pa med manjše krajevne skupnosti. Meji na KS Črna, Srednja vas, Nevlje in na Štajersko. Pogovora o življenju in delu v tej krajevni skupnosti so se udeležili: Peter Urankar, predsednik sveta KS Tone Kotnik, dipl. ing., tajnik sveta KS Marjan Dolinšek, predsednik KO SZDL Slavko Šikonja, član sveta KS in Milena Kunej, učiteljica v šoli Sela. Krajevno skupnost sestavljajo vasi: Markovo, Studenca, Rožič- no. Sela, Znojile, Žubejevo, Bela peč, Trobeljno, Sovinja peč in Poljana. Posamezna območja KS ležijo od 480 do 900 m nadmorske višine (Poljana). V krajevni skupnosti je 489 prebivalcev (leta 1971 le 430), število se rahlo povečuje, živijo pa v 130 gospodinjstvih. V zadnjih letih se je v krajevno skupnost priselilo več ljudi, zlasti v nižinske predele. V hribovitem predelu pa število krajanov celo rahlo upada. Krajani se preživljajo z delom v gospodarskih organizacijah, deloma s kmetijsko proizvodnjo; čistih kmetov je 15, zaščitenih kmetij pa je 39. Zaposlenih je 150 krajanov. Za vse je organiziran prevoz z javnimi prevoznimi sredstvi in s tovarniškimi avtomobili. Drugi pomemben vir dohodka prihaja iz kmetijstva, zlasti je pomembna živinoreja. Tržnih viškov, razen mesa in mleka, skoraj ni, ostali pridelki zadoščajo le za lastne potrebe. Imajo dobro organiziran odkup mleka, drage prevoze pokrivajo Ljubljanske mlekarne in intervencijski sklad občine. Celotna kmetijska dejavnost je podrejena živinoreji. Pomemben vir dohodka so tudi gozdovi, ki pokrivajo okrog 50 odstotkov površine KS. Del krajanov se preživlja tudi V Komendi pospešeno uresničujejo program samoprispevka Kar nekaj mesecev je poteklo od zadnjega javljanja iz Komende, pa ne zato, ker se toliko časa ni nič dogodilo, ampak zato, ker ne kaže govoriti samo o tem, kaj nameravamo graditi v Komendi, ampak bolj o tem, kaj smo naredili z zbranimi sredstvi krajevnega samoprispevka. V letni načrt krajevne skupnosti Komenda za to leto smo zapisali, da bomo na komunalnem področju pričeli graditi mrliške veže. Kot je videli, so bile naše napovedi preoptimistične, saj smo kljub zelo pospešenemu delu dobili ureditveni načrt za komendski hrib S. 11. 1987, takrat sta ga namreč sprejela zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. S tem načrtom je definitivno določena lokacija za objekt, ta pa je na odkupljenih parcelah južno od pokopališča. Z ureditvenim načrtom je okvirno določena velikost stavbe, v kateri bodo poleg dveh vež še klubski prostor za svojce, pisarna in seveda sanitarije. Za izdelavo projektov dnavedene zgradbe smo sklenili pogodbo s SGP Graditelj Kamnik, ki jih bo izdelal za ceno 6,660.000 din in to v roku 2 mesecev. Arhitekturo bo izdeloval arh. Mlakar, ki je med drugim projektiral tudi veže v Moravčah. V teh dneh bomo vložili vlogo za pridobitev lokacijskega dovoljenja, za gradbeno pa, ko bodo izdelali projektni in zbranih polovico sredstev za gradnjo vež. Samo po sebi se ob tem ponuja vprašanje, kje je sedaj denar, ki je bil v letošnjem letu planiran za veže. Imamo srečo, da na tem denarju ni zapisa »mrliške veže«, ker bi nam ga sicer inflacija dobršen del že pobrala. Za primer, če bi gradnja letos ne bi začela, smo že v avgustu sklicali krajane novega naselja in jim predlagali, kot varianto, da se sredstva, ki bi sicer ostala, namenijo za gradnjo kanalizacije v Krekovi ulici, ki je že nekajkrat, zaradi svojstvenih zatikanj, izpadla iz planov. Predhodno je svet krajevne skupnosti opravil rebalans letnega načrta in akcija je tudi formalno lahko stekla. Krajani Krekove ulice so izmed sebe oblikovali gradbeni odbor, se zavezali, da bodo v sodelovanju s svetom krajevne skupnosti vodili celotno investicijo ter prispevali v delu in sredstvih do 30% potrebnih sredstev. Izvajanje naloge že poteka, saj so v ulici že pripravljene cevi, izvršena je bila odmera ceste, postavljeni mejniki, razen pri enem krajanu, delegatu skupščine krajevne skupnosti M. M., ki izmere ni dovolil. Interno je bilo ugotovljeno, da le-to ni dovolil zato, ker si prisvaja več kot širine družbene zemlje. V krajevni skupnosti Komenda bomo storili vse, da pride do sodne izmere in do odvzema samovoljno pridobljene družbene lastnine, ceste. Vsi postopki v to smer že potekajo. Kot vidimo, imamo v vsaki akciji .v vaseh in ulicah posameznika, ki zavirajo prijetnejši utrip naše življenjske skupnosti. V finančnem načrtu krajevne skupnosti smo imeli letos tudi preplastitev lokalne ceste Komenda - Nasovče, ki pa smo jo že spomladi, zaradi preplastitve Glavarjeve ulice, potihem odpisali. Če se finančno zopet navežem na veže, potem smo znova videli vir vsaj za delno realizacijo te naloge. S Cestnim podjetjem iz Ljubljane, ki je vzdrževalec te ceste, smo sklenili pogodbo za preplastitev lokalne ceste v vasi Nasovče in to od regionalne ceste do vasi Breg. Nameravali smo sicer preplastiti tudi lokalno cesto v vasi Breg, vendar so vaščani zahtevali še preplastitev krajevne poti do regionalne ceste, na kar pa zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in zato, ker navedena cesta ni niti v letnem načrtu, niti v srednjeročnem planu krajevne skupnosti, nismo mogli pristati. Naj omenim še priprave na gradnjo šole v Komendi, ki potekajo v okviru Osnovne šole Komenda-Moste, kjer je oblikovan pripravljalni odbor in tudi v okviru krajevne skupnosti Komenda, ki bo (po izgradnji prizidka v Nevljah) na vrsti za dogradnjo šole. Ob tem nas veseli, da so naši predhodniki v Komendi, še zlasti bivši predsednik sveta krajevne skupnosti, Janez Kimovec, opravili veliko pripravljalnih del za gradnjo šole v Komendi, odkupili so zemljišče, narejeni so projekti, tako da je pred nami okrepljena politična akcija in šolo bomo gradili tudi v Komendi. STANE ZARNIK z obrtjo, ki se postopoma širi. ■ Sedaj se iz tega naslova preživlja že več kot 12 družin. Ceste v krajevni skupnosti so makadamske, razen dela ceste Podhruška-Sela in Markovo-Stu-denca, ki sta asfaltirani. Do vseh hiš v krajevni skupnosti je možen dostop z avtomobili, razen nekaj izjem. Cesta Podhruška-Črnivec pozimi ni prehodna; cesta je prevozna do Poljan, cesta Kavran-Studenca-Podlom v Črni pa je stalno prevozna. Vseh cest je v KS okrog 30 km. Aktivnost organov KS in drugih dejavnikov Svet krajevne skupnosti (skupščine nimajo) sestavlja 13 članov. Sestavljen je iz predstavnikov vseh vasi. Sestajajo se do osemkrat letno. Na sejah rešujejo vse zadeve gospodarjenja, gradenj in drugo. Svet KS pravočasno usmerja in ukrepa. Pri oblikovanju določenih nalog tesno sodeluje s KO SZDL in tudi z drugimi organizacijami. Mladinska organizacija je aktivna in ima okrog 50 članov. Njihovo delo je opazno in dobro napreduje. V ta okvir aktivnosti sodi tudi lovska družina, ki enakovredno sodeluje pri konkretnih nalogah. Mladinska organizacija išče možnosti in prostore za igrišče in si prizadeva, da bi ustanovili športno društvo. Pomembno vlogo igra v življenju KS Sela - gasilsko društvo. Ima svoj lastni dom, novo briz-galno in angažira v svojih vrstah mlajše in starejše krajane. Redno se usposabljajo za akcije in preskušajo svoje znanje na razpisanih tekmovanjih. V kulturnem društvu deluje ženski pevski zbor, aktivna je bila dramska sekcija. Njeni člani redno sodelujejo pri raznih proslavah in prireditvah. Svojstveno mesto v tej KS ima osnovna šola, ki je podružnična šola Toma Brejca. Obe tovarišici poleg rednega šolskega dela polno živita s krajem, kar ljudje zelo cenijo. Poleg rednega pouka imajo organizirano tudi malo šolo in prirejajo cicibanove urice. Za naslednja leta računajo, da bo število otrok nekoliko večje. Kulturni dom, ki so ga zgradili pred leti, pomeni za krajane središče vsega dogajanja. Tu se sestajajo vsi dejavniki v KS, od organov KS, družbeno političnih organizacij in društev do začasnih organov in komisij. Tu se odvijajo kulturne in zabavne prireditve. V tem domu se zbirajo krajani na svojih zborih vsaj dvakrat letno in sprejemajo okvirne odločitve o svoji KS. Tu se sestajajo delegacije in so z njihovim delom še kar zadovoljni, le nekatera področja ostajajo nedorečena, zlasti pri samoupravnih interesnih skupnostih. Kam so zadnja leta vlagali denar in delo in kaj bodo še postorili Specifičnost položaja te krajevne skupnosti je zahtevala, da so pretežni del zbranih sredstev iz naslova krajevnega samoprispevka vlagali v področja, ki so zahtevala v skladu z načrtovanimi nalogami prioriteto. Sredstva so bila porabljena predvsem za: - asfaltiranje ceste Podhruška-Sela. Pri teh delih je sodelovala tudi cestna skupnost, zbrali so še dodatni denar občanov, del pa ga je seveda prispevala tudi KS Srednja vas, - obnovitev šole, kjer so sodelovali: izobraževalna skupnost, osnovna šola Toma Brejca in KS, - v dograditev gasilskega doma, kjer je bilo opravljenih tudi veliko prostovoljnega dela, - v razna druga manjša popravila in za vzdrževanje cestnega omrežja, - v obnovo pokopališča.so vla- Obnovljena šola na Selah. gali sredstva skupaj s KS Srednja vas, zgraditi pa želijo mrliško vežico, - del sredstev je KS namenila za delovanje organizacij in društev - obnovo cest in pluženje višje ležečih vasi - druge dejavnosti Kaj jih teži in kaj želijo Želijo v celoti uresničiti petletni program, ki so ga sprejeli ob referendumu za 2% krajevni samoprispevek, - želijo, da bi se v njihovi KS večkrat pojavilo cestno podjetje, - da bi zgradili... obnovili, ceste, igrišče, mrliško vežico in še in še. Sredstva krajevne skupnosti so sicer skromna. V letu 1986 so zbrali 4,3 milijona din, letos računajo na 7 milijonov din. Svet KS zna denar dobro obračati in uspeva v vse organizirane aktivnosti pritegniti še dodatna sredstva krajanov in tudi veliko prostovoljnega dela. V življenje KS želijo vključiti tudi sedanjih 25 vikendašev, ne samo zaradi zbiranja dodatnih sredstev, ampak tudi zaradi neposrednega sodelovanja v življenju krajevne skupnosti. Svet KS meni, da bi pri izdajanju dovo- Tudi obrt rabi znanje Tako kot delavci v združenem delu, imajo tudi delavci pri obrtnikih pravico in obveznost, da se stalno izobražujejo in s tem pridobivajo in izpopolnjujejo svojo strokovno usposobljenost glede na delovne potrebe in razvoj obrtne delavnice. V ta namen deluje že od leta 1974 Medobčinski sklad za izobraževanje delavcev na področju samostojnega osebnega dela Ljubljana, Miklošičeva 26. Ta omogoča brezplačno izobraževanje delavcev pri obrtnikih v občinah: Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje, Litija, Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Center, Ljubljana Šiška, Ljubljana Vič-Rudnik, Logatec, Ribnica, Trbovlje in Zagorje ob Savi. O možnostih izobraževanja delavcev prek sklada smo se pogovarjali s predsednikom predsedstva skupščine sklada Janezom Bonča, ki je delavec pri samostojnem gostincu v občini Ljubljana Šiška. »Sklad so na pobudo sindikata ustanovili obrtniki in pri njih zaposleni delavci maja 1974. leta. V njem namensko združujejo sredstva po določilih kolektivne pogodbe in s tem omogočajo izobraževanje delavcev za strokov-nejše opravljanje del in nalog. To omogoča doseganje boljših rezultatov svojega in skupnega dela v obratovalnicah samostojnih obrtnikov. Sedaj je v skladu okrog 7500 delavcev in delavk,« je razkril v osnovne podatke o skladu in spregovoril še o njegovi samoupravni organiziranosti. Sklad vodijo skupaj obrtniki in delavci zaposleni pri obrtnikih. Tako sestavljajo skupščino sklada in odbor samoupravne kontrole sklada delegati, ki jih izvolijo obrtniki v obrtnih združenjih in delegati, ki jih izvolijo delavci v osnovnih organizacijah zveze sindikatov delavcev pri obrtnikih. Skupščina šteje 30 članov, od tega 16 delavcev in 14 obrtnikov. Odbor samoupravne kontrole sestavljajo 4 delavci in 3 obrtniki. Skupščina ima predsedstvo, sestavljeno iz 5 delavcev in 4 obrtnikov ter 3-člansko komisijo za izdbraževanje. Že sam naziv okvirno opredeljuje namen sklada. Nam lahko dopolnite to osnovno informacijo? »Osnovni namen sklada je omogočanje izobraževanja delavcev tako, da sam organizira nekatere oblike izobraževanja ali pa povrne določene stroške delavcu, ki se izobražuje. Tako sklad delavcu, ki sc po predhodno sklenjenem dogovoru izobražuje za potrebe dela v obratovalnici, kjer je zaposlen, praviloma povrne celotne stroške vpisnine in šolnine, stroške prevoza, obveznih učnih knjig in pripomočkov, nadomestilo bruto osebnega dohodka za čas izobraževanja oziroma opravljanja izpitov in morebitne druge stroške, ki jih ima z izobraževanjem. De- cem, da razvijajo in bogatijo svojo splošno kulturno raven, saj zagotavljajo brezplačne vstopnice za prireditve ljubljanske Festivala, za predstave v Operi, Drami, Mestnem gledališču Ljubljana, Šentjakobskem gledališču, pa tudi v Stalnem slovenskem gledališču v Trstu.« To področje delovanja imajo delavci pri obrtnikih izredno dobro urejeno. Pa je tako tudi v praksi? »Osnovni problem je premajhno zanimanje delavcev za izobraževanje, kar je po našem mnenju posledica neprimernega vrednotenja znanja, predvsem pa še vedno preslabe obveščenosti delavcev o možnostih, ki jim jih V občin/ Kamnik je pri obrtnikih zaposlenih okrog 500 delavcev in delavk. Med njimi je precej več kvalificiranih kot nekvalificiranih, a še vedno so velike rezerve pri izobraževanju delavcev iz del in ob delu. Da ima sklad dobre zveze s Kamnikom, dokazujeta tudi podatka, da je namenil delavski univerzi v Kamniku milijon dinarjev za nakup pripomočkov za izobraževanje, Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik pa je namenil 430 tisoč dinarjev enkratne denarne pomoči za nakup učnih pripomočkov. lavcem, ki se izobražujejo v lastnem interesu, pa sklad povrne stroške vpisnine in šolnine, izjemoma pa tudi druge stroške, če komisija za izobraževanje ugotovi, da bi bilo to potrebno iz socialnih razlogov. Sklad omogoča tudi družbenopolitično izobraževanje delavcev oziroma delegatov, izvoljenih v organe sklada, krajevnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitičnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Sklad tudi omogoča delavcem, da spoznajo strokovne dosežke in pogoje dela v sorodnih organizacijah združenega dela ter razvoj tehnologije doma in po svetu. Zato organizira strokovne ekskurzije in obiske strokovnih sejmov ali pa zagotovi sredstva osnovnim organizacijam sindikata delavcev pri obrtnikih in občinskim obrtnim združenjem za te namene. Prav tako pa omogoča delav- nudi sklad. V zadnjih štirih letih financiramo skladi za izobraževanje posebno glasilo »Delavec v samostojnem osebnem delu«, s katerim skušamo o svojem delu obvestiti čim širši krog delavcev. Delavci ga dobivajo brezplačno na naslov obrtne delavnice. Žal pa povratne informacije kažejo, da ga nekateri ne dobijo, številni pa ne berejo. Zato se poslužujemo tudi drugih sredstev javnega obveščanja in sicer predvsem Radia Glas Ljubljane, Radia Trbovlje in občinskih glasil SZDL.« Kje pa delavci pri obrtnikih lahko dobijo najbolj neposredne informacije o skladu? »V osnovnih organizacijah zveze sindikatov delavcev na področju samostojnega osebnega dela, v občinskih obrtnih združenjih, v posameznih sekcijah občinskih združenj ter predvsem na sedežu sklada na Miklošičevi 26 v Ljubljani ali po tel. 312-533. -SJ- Ijenj za gradnjo morali pristojni občinski organi za mnenje povprašati tudi KS. Težjih problemov na tem področju ni bilo. V prihodnje bi želeli še razširiti telefonsko povezavo z novimi priključki (sedaj imajo že okoli 50 številk). Sogovorniki so nizali probleme in težave, govorili so tudi o uspehih, ki so jih in bodo še dosegli, govorili so o krajevnem prazniku, 15. oktobru, v spomin na dogodke v času NOB Krajani so veliki optimisti, zmt" i v svojih zahtevah, toda stvar/,> in objektivni glede na možnosti in znajo pravilno ocenjevati delo organov KS. Niso pozabili predlagati, da bi ob načrtovani modernizaciji ceste Kamnik-Motnik izdelali enotna avtobusna postajališča. Povedali so, da dobro sodelujejo s KS Srednja vas, v dogovoru pa so tudi s KS Nevlje. Upajo, da bodo s skupnim sodelovanjem uresničili zastavljene cilje. Ko smo si podajali roke ob slovesu, so dejali sogovorniki; da so lani modernizirali in asfaltirali del ceste Podhruška-Sela, da so letos obnovili šolo in da bodo naslednje leto nadaljevali z... Korajžen optimizem. Velja jim verjeti, da bodo to tudi uresničili. STANE SIMŠIČ Kamniku tretje mesto Turistična zveza Slovenije vsako leto podeljuje slovenskim turističnim krajem priznanje za najbolj urejeno okolje. Predsednik turistične zveze je letošnja priznanja podelil 12. novembra v Radomljah. Zmagala je Nova Gorica, sledi ji Ptuj, Kamnik pa je dosegel imenitno tretje mesto. Priznanje je v gostilni Sporn na priložnostni slovesnosti prejel Slavko Ribaš, predsednik Turističnega društva Kamnik. Prejelo pa ga je tudi Turistično društvo Radomlje, ki je zaslužno, da je njihov kraj zmagal v konkurenci manjših turistično zanimivih okolij. Tretje mesto v tako hudi konkurenci sicer ni zanemarljivo, vendar, Kamničani, potrudimo se, da bo naše mesto z okolico-prihodnje leto še lepše! R. G. Popravek V prejšnji številki Kamniškega občana je prišlo do neljube pomote v obvestilu Centra za prosti čas pri QK ZSMS Kamnik za avdicijo glasbene prireditve Veselo v Kamnik. Pri stavljenju besedila v tiskarni so namesto datu-^ ma 4. december napisali 4. november. GOSTILliA POD JKflUO 2) KfltllllK GOSTILNA POD SKALCO KAMNIK SPOŠTOVANI OBČANI V času PREDNOVO-LETNIH PRAZNOVANJ vam nudimo gostinske storitve v obstoječih in novih prostorih. Obenem vas vabimo na prijetno SILVESTROVANJE, ob zvokih domače glasbe vas bo -zabaval humorist Franc Kuller. Rezervacije sprejemamo v gostilni ali na telefon 831-233. SE PRIPOROČAMO! Pesem druži nas Prvo slovensko pevsko društvo Lira je oktobra gostovalo na avstrijskem Koroškem. V kraju Eibiswald smo imeli skupaj z domačim zborom in zborom Lore-ley iz Diilmna skupinski koncert, ki ga je poslušalstvo zelo toplo sprejelo, prav tako kot prvega, pred štirimi leti. Pobudnik za ta srečanja, ki so že postala tradicionalna, je zbor LoreIey, s katerim ima Lira že deset let zelo tople stike. Prvič pa so se kamniški pevci z njimi srečali leta 1968, ko so se Nemci en dan mudili v Kamniku in imeli tudi dopoldanski koncert. Na naslednje srečanje je bilo treba počakati skoraj deset let, do Lirine turneje v Holandijo in Zahodno Nemčijo, ko so naši pevci odpeli celovečerni koncert v Dulmenu v Vestfaliji. Zaradi odličnega obiska in dobre strokovne kritike so koncert, z novim programom, ponovili leta 1978. Po letu 1980 so bile možnosti za ponoven obisk vedno manjše, zato so si izbrali bližji kraj srečanja - Eibisvvald ali Ivnik po slovensko, v katerem je bil torej letos že drugi koncert Treh dežel. Še pred koncertom, ki je bil ob 20. uri, smo se z Vestfalci srečali v majhnem turističnem kraju, St. Ostwaldu, kamor pevci vsako leto prihajajo s svojimi družicami na dopust. Ta dopust jim delno omogočita njihova pokrovitelja, princ in princesa iz' domače dežele, ki imata v Avstriji svoja posestva. Na koncertu so se prvi predsta- vili domačini, pod vodstvom Franza Klcindiensta, s pesmijo Isis und Osiris. Po pesmi iz dunajskega klasicizma smo poslušali romantično komorno skladbo Franza Schuberta ter pesem avstrijskega skladatelja Johanna Straussa, imenovanega tudi »kralj valčka«. Čeprav v svoj program niso uvrstili nobene pesmi, iz nemško govorečega področja, smo prikupno izvedenim pesmim zaploskali vsi. Pravi val navdušenja pa je doživel naš program, saj je zborovodja in dirigent prof. Samo Vremšak izbral izredno kontrastne skladbe. Že prva, Ouam gallina suum parit ovum je navdušila, čeprav smo jo zapeli malce boječe. Aplavz pa, kakor da nam je dal moči in poguma in iz svojih glasilk smo izvabili največ, kar se je dalo. Pesmi, kot so Tari bari, Kaznenvm, Nocoj je pa lepa noč, Mlatiči, In stiller nacht, so nam bile kakor »na kožo pisane«. V enih so prišli do izraza »keuder« basi, v drugih spet nežni, a živi tenorji, v tretjih, kot je Prelovčeva - Sedem si rož, pa baritoni. Z dvema besedama - razočarali nismo in velike zasluge za to ima Marjan Ribič, ki je vodil zbor med boleznijo našega dirigenta. Zbor Lorelev, ki je lani praznoval 75-letnico, je nastopil na koncu. Dirigent Robert Kemper je znal neverjetno izkoristiti vse glasove, kar so hvaležni poslušalci navdušeno pozdravili. S programom so presenetili tudi nas, Profesorici Veri Kramžer v slovo V tišini otožnega prvega novembra, ki s krizantemami in črnino kliče h grobovom in naznanja minljivost človekovemu bitju in stremenju, je med tvoje sodelavce, tovariše in prijatelje, udarila vest, da tebe, draga Vera, ne bo več med nas. Vsaka smrt je strašna v svoji dokončnosti, da sredi hitenja nemočni obstanemo in se vprašamo: Zakaj? Saj ni še čas, saj je ostalo nedokončanih še toliko nalog, upov, hrepenenja; tako je tvoj odhod vsakega izmed nas do dna presunil. • Še včeraj si bila v šoli, v razredu; nasmejana, prijazna, hitra, neutrudna, razdajala si se mladini, kajti bila si izjemna učiteljica in vzgojiteljica. Vidimo te, kako pritečeš od družinskih obvezno sti, vsakemu kolegu nameniš pozdrav in nasmeh, nato odhitiš k učencem, ki so tvoji otroci. Z brezhibno strokovno usposobljenostjo in širokim znanjem si izobraževalna generacije mladih rodov, ki si jih znala z vso močjo svoje osebnosti in osebnim zgledom voditi tako, da so zavestno sprejemali znanje kot potrebo in vrednoto. Bila si jim mati: razumevajoča, odpuščajoča, vendar v zahtevah nepopustljiva in dosledna. Vsako uro si dajala sebe. Če za koga rečemo, da je izgorel v delu, potem si izgorela v plemenitem, humanem dajanju ti. Nisi poznala odmorov, čas je bil tvoj gospodar; tvoje delo ni bilo nikoli polovično. Poleg šolskega dela si bila dolga leta tudi neumorna in predana mentorica organizacije podmladka Rdečega križa na šoli in si znala pridobivati mlada srca za humano in življenja vredno delo. To potrjuje visoko državno odlikovanje - Red dela s srebrnim vencem. Vidimo te, že z nadihom zahrbtne bolezni, ki jo premaguješ z vso voljo, v skrbi za svoje bližnje, v želji ujeti trenutke življenja, uživati lepoto narave in umetnosti, najti čas za stvari, ki se* nam zaradi naglice izmikajo. Tvoja duhovna širina, tvoja človečnost, tvoja harmonična osebnost so nam vzor. • Čeprav nam bo tvoja prerana smrt ostala nerazumljiva, in vemo, da je vsaka tolažba v teh trenutkih prazna in nemočna, nam bo vendar v oporo Gradnikov krik: »O bog, ko padem, naj odpadem zrel, naj me tvoj dih pred žetvijo ne sname...« In tvoje življenje je bilo polno, je bilo eno samo razdajanje, ena sama ljubezen. In zato ni bilo zaman. Bilo je življenje, ki ga je saj so zapeli nemško priredbo naše pesmi En hribček bom kupil - Slow. vveinstftus. To ni bilo vse, saj smo skupaj z nemškimi pevci po prvem delu programa zapeli Handlovo - Ecce Quomo-do moritur justus, po drugem pa vsi trije zbori še Purcellovo Hvalnico, ob klavirski spremljavi. Po koncertu smo se zbrali na skupnem srečanju, na katerem so najboljši glasovi iz dulmenskega in kamniškega zbora prikazali svoje mojstrstvo. Veljalo bi omeniti predvsem Johana Kovterca, ki je triinosemdesetim letom navkljub, mladostno zapel solo vložek v Pesmi od rojstva in pa predlog častnega predsednika Lire, dr. Alberta Čebulja, da naj bi se zbori čez štiri leta srečali v Kamniku. Predlog je dan, upamo da bo tudi uresničen. MATIC ROMŠAK vredno živeti. Njegovi sadovi zorijo naprej v tvojih dragih, prisotni so med nami, tvojimi prijatelji, zorijo kot plemenita kal v tvojih učencih, saj kar je dobrega, človeškega in duhovnega, se ne more izničiti. Te vrednote tudi malega človeka delajo velikega, saj so podlaga za človekov obstoj, in ker naš čas ni naklonjen duhovnim globinam in človekovi moralni podobi, so toliko bolj opazne in dragocene. To je tvoja bogata žetev. Ob tvojem grobu občutimo resničnost misli: »Ob smrti vsakega človeka je mene manj, kajti vključen sem v človeštvo. Zato nikar ne vprašuj, komu zvoni: zvoni tebi... S tvojim odhodom smo vsi nekaj izgubili: odšel je del nas samih, ki smo pripadali tvojemu času in tvojemu poslanstvu. Odhajali bomo za teboj v spoznanju, da je življenje vredno toliko, kolikor je v njem ljubezni, volje in razdajanja. In zato smo ti dolžni iskreno zahvalo. Hvala ti, Vera, za vse besede, za vse misli, za razsodne nasvete, za trenutke s teboj, hvala ti, da si živela in delala z nami! Vsak zase se ti oproščamo za svoje slabosti, za večkratno nepozornost, za ne-izgovorjene besede, za vse, česar ti nismo utegnili izkazati. Življenje je tako kratko, a vse manj se ustavljamo drug ob drugem, vse manj prisluhemo sočloveku, vse bolj postajamo sami. Čutimo potrebo po prijateljski tolažbi, a srečanja se nam odmikajo: na jutri, pojutrišnjem, morda konec tedna? Kakor bi rekel Cankar: Jutri ji porečem tisto besedo: rad te imam, potrebujem te, oprosti mi. V prsih nas tišči tista neizgo-vorjena beseda, tisti jutri, ki ga ne bo več. Tvoja celovita podoba bo ostla v nas, z globokim spoštovanjem! Delavci in učenci OŠ Toma Brejca Vabilo Plesalci folklorne skupine KUD Klasje Moste vabijo k sodelovanju nove plesalke in plesalke. To sezono začenjamo z vajami novih plesov, zato vključitev v skupino ne bo težka. Prav tako vabimo k sodelovanju igralce inštru mentov (harmonikaše, kon trabasiste, klarinetiste...) Igralcem instrumentov nudi mo izpopolnjevanje v ustrez nih tečajih. Folkloristi Nacionalizem in odnosi v federaciji V sredo, 18. novembra, je bilo v srednješolskem centru Rudolfa Maistra zanimivo predavanje na temo: NACIONALIZEM IN ODNOSI V FEDERACIJI. Predavatelj je bil Rado Jan. Najprej je povedal nekaj osnovnih pojmov, o nacionalizmu in naciji ter na kratko opisal zgodovinsko prebujanje Slovencev, od Karantanije do danes. Dotaknil se je tudi misli o osamosvojitvi Slovenije, ter jo ostro napadel, češ da je nesmiselna in bi samo škodila Sloveniji, ki ne bi mogla (gospodarskoj obstajati brez Jugoslavije. V nadaljevanju pogovora so sodelovali tudi učenci s svojimi vprašanji. Dijaki so načeli kup zanimivih tem, vendar pa je bila rdeča nit pogovora sklad za nerazvite, predvsem pa slovenski delež v njem. Splošna ugotovitev je bila, da Slovenija daje preveč denarja za nerazvite, predvsem pa je udeležence pogovora motilo, da rezultati vloženega denarja niso vidni. Dijaki so se dotaknili še mnogih zanimivih tem; od problema kosova (nacionalizem in nataliteta) in teze o (vsaj gospodarski) osamosvojitvi Slovenije, pa do raznih političnih tem, nekateri so omenili celo Rankoviča in njegov odnos do Kosova. Iz tega pogovora sledi, da še zdaleč ne drži trditev, da mlade ne zanimajo aktualne gospodarske in politične zadeve, nasprotno, mladi radi sodelujejo v kakšnem pogovoru na to temo, res pa je, da so naveličani nad izražanjem svojih interesov prek mladinske organizacije, saj je očitno, da te organizacije nihče ne jemlje resno. Med mladimi prevladuje prepričanje, da je zadeve težko spremeniti, menijo pa tudi, da je (v današnji perspektivi) vsaj polovica njihovega življenja vprašljiva v pogledu zaposlitve, stanovanja, boljšega standarda itd. Tega vsekakor niso krivi mladi in nad tem bi se lahko zamislili današnji vodilni politiki v republiki in državi. ROK RAVNIKAR Delovni čas: vsak dan od 14. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure. Ob večjih naročilih nudimo posebne popuste. Za obisk se priporočamo! OBVESTILO Starše predšolskih otrok v občini Kamnik obveščamo, da bo WO ANTON MEDVED tudi v letošnjem šolskem letu organizirala 80-urni program cicibanove urice za predšolske otroke, ki ne obiskujejo vrtca. Starši lahko otroke prijavijo vsak delovni dan od 6. do 14. ure na upravi VVO ANTON MEDVED Kamnik, Kidričeva 23 ali po telefonu 831-327. O pričetku programa bodo starši pismeno obveščeni. 3H3C5 Metalka n. sol. o., Ljubljana TOZD Trgovina n. sol. o., Blagovnica Kamnik SPOŠTOVANI KUPCI! V času od 20. 11. 1987 do 15. 12. 1987 je blagovnica METALKA KAMNIK V SODELOVANJU S PROIZVAJALCEM ISKRA KRANJ pripravila posebno ugodne pogoje za nakup električnega ročnega orodja Nudimo vam veliko izbiro: - kombi garnitur - vrtalni priključki hobi vibracijske vrtalke - kotni brusilni stroji - krožne žage - nadreskarjev - vibracijski brusilci V času akcije vam nudimo ugodnosti: - 10% popusta na tovarniško ceno - obročna plačila v 3 obrokih s polovičnimi obrestmi, oziroma na 6 obrokov z normalnimi obrestmi Ugodna prodaja sončnih kolektorjev SS - 87/1 - na 3 mesečno obročno odplačevanje brez obresti. AKCIJA »KUHINJA GORENJE« od 14.11. do 15.12. 1987 Ugodna prodaja kuhinjskega pohištva Gorenje - pri gotovinskem plačilu 25% popusta - obročna plačila na 6 mesecev s 35% pologom - brez obresti - cena zagotovljena na dan naročila ZA OBISK SE PRIPOROČA METALKA - BLAGOVNICA KAMNIK! 4 4 IMAŠ FOTOAPARAT? SLIKAŠ? ODLIČNO! ŽELIŠ USPETI? Pošlji svoje slike na naslov: Irena Kleindienst, Podgorje 1a, 61240 Kamnik. Še letos jih boš videl razstavljene na vidnem mestu v Kamniku! P. S.: Glede motiva, formata ali tehnike ni omejitve! MKD PEDENJMOŽIČ * ********************************* »ŠIVILJSTVO« Zofija Grmšek, Križ 54, Komenda (nasproti cerkve in gostilne) tel. 841-187 Hitro in kvalitetno šivam po meri iz prinesenega blaga ženska oblačila. Stranke sprejemam ob četrtkih od 9.30 do 11.30 in od 15.30 do 17.30. Za ostale dni pa se lahko naročite po telefonu. Oživitev kamnišk čitalnice Vsem, ki sle besedo čitalnica že slišali, pa ne veste, kaj pomeni, kratko pojasnilo. V 60 letih prejšnjega stoletja je znova oživelo kulturno delovanje Slovencev. V mestih in trgih se je nacionalno gibanje oprlo na organizacijo narodnih čitalnic, ki so se ukvarjale z različnimi oblikami kulturne dejavnosti. V njih se je zbiralo napredno meščanstvo in narodno zavedna inteligenca, z namenom, da z različnimi prireditvami, igrami, recitacijami, petjem, glasbo, predavanji in družabnim življenjem budi in utrjuje narodno zavest, pospešuje uporabo slovenskega jezika in ohranja domače običaje. Te prireditve so se imenovale - besede. Podobno besedo je bilo moč v Kamniku spet videti 13. oktobra ob 20. uri v veliki dvorani kina Dom. Pomenila je zaključek proslavljanja 105-letnice delovanja Lire in začetek proslavljanja 120-Ietnice ustanovitve Narodne čitalnice v Kamniku. Čeprav je bila Lira registrirana kot samostojno društvo, se je zavedala svojih korenin v Narodni čitalnici in je pogosto sodelovala z njo in Sokolom na koncertih orkestrov, pevskih zborov, na dramskih in gledaliških prireditvah. Zbrali smo se tudi mi na tej besedi, kot otroci kamniške čitalnice, ki je na mnogih področjih zaorala prve brazde pod geslom - Narodu in prosveti! Naj bo zaenkrat dovolj podatkov, posvetimo se prireditvi. Razgiban, kakovosten in zanimiv program so pripravili pevci solisti: Irena Vremšak - Bar, Rok Lap, Janez Majcenovič, Marjan Novak in Samo Vremšak ob klavirski spremljavi Sama in Borisa Vremšaka, recitatorji iz SEN-ŠRM: Katarina Malinger, Tanja Roje, Tomaž Klinar in Grega Škorjanc pod mentorskim vodstvom prof. Tine Romšak ter prvo slovensko pevsko društvo Lira. Pevske solo točke sopranist-ke, basista, tenorista in dveh ba-ritonistov, so ustvarile pravo kulturno vzdušje v dvorani, stopnjevali so ga recitatorji z recitacijami pesmi, ki so bile izbrane iz manj znanih, vendar za čase pred sto in več leti zelo značilnih poetskih snovanj, ko sta bila snov in motiv mnogih slovenskih pesnikov — narod in domovina. Zaključili so Liraši z narodno zgodovinskimi pesmimi, ki so pri marsikomu zbudile vsaj kanček nostalgije, če ne že prav odkrito potrebo po podobnih prireditvah. Ta je bila Jenko in rodoljub Janez Debevc, so pridobili več uglednih meščanov in uradnikov za osnovanje Narodne čitalnice. Priprave za ustanovitev so trajale skoraj dve leti, ko je Deželna vlada 1868. leta potrdila društvena pravila in dovolila ustanovitev. Ustanovni zbor »se je vršil« na prvi poletni dan na vrtu gostilničarja Jerneja Graka, pod zgodovinsko hruško. Da je bilo delo Čitalnice zanimivo tudi za tisk tedanje dobe, kaže zapis v Jutru: »V soboto zvečer in v nedeljo popoldne je bila v tukajšnji Čitalnici otvoritvena predstava, Sestrična iz Varšave. Veseloigra je zelo dobro uspela, četvorica igralcev pod spretno režijo g. Kosa je medsebojno tekmovala, kdo bo bolje odigral svojo vlogo. Nabito polna dvorana je dala otvoritvi zelo slavnosten značaj. Sonjo Va-rilovno je podala nova zvezda kamniškega ansambla, gdč. Thea Ožekova. Prejela je v obeh dejanjih tri krasne šopke. Lucijo je gdč. Čižmekova odigrala res lepo in prikupljivo, tudi ona je zaslužila prejeto cvetje. Težko vlogo Burela je to pot absolviral g. Golob brezhibno, bil je mnogo boljši kakor v svojih prejšnjih medlih vlogah. Slikarja Huberta nam je podal zelo umirjeno in točno g. Kos. S Sonjo sta imela v drugru dejanju prav lepe momente. Režija je bila dobra in tempo predstave je popolnoma odgovarjal. Scenarija zelo posrečena - pavze kratke - zadovolj-rta publika - kaj želimo še? Sličnih komadov še več!« MATIC ROMŠAK Komunalno podjetje Kamnik, p. o., Kamnik, Cankarjeva 11 objavlja prosta dela in naloge voznika motornih vozil Poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje: - končana šola za voznike motornih vozil - 6 mesecev praktičnih izkušenj Prijave s potrebnimi dokazili pošljite v 8 dneh po objavi. Približajmo mladim poklic miličnika Z novim šolskim letom je spet postala aktualna, sicer celoletna akcija kadrovanja v kadetsko šolo za miličnike v Tacnu. Enote milice v delovnih načrtih planirajo vse naloge, kijih bodo delavci PM, kot so starešine, vodje varnostnih okolišev in miličniki opravili s kandidati. Obiskali bodo osnovne šole, jim predstavili svoje delo in predvajali video kasete s filmom »Miličnik — kadet«. Učence, ki jih ta poklic res zanima, je treba še spodbuditi. Torej akcija kadrovanja ne bo uspešna, če miličniki ob rednem lahko izveste iz izjave, ki jo je v zvezi s kadrovanjem dal komandir PM Franc Potočnik: »Naj najprej naštejem pogoje, ki jih morajo mladinci izpolnjevati za sprejem v kadetsko šolo. Morajo imeti končano osnovno šolo in to s solidnim uspehom, aktivno morajo obvladati slovenski jezik, biti morajo moralno politično primerni za delo v milici in pa pvosem zdravi. Zaradi zadnjega pogoja odpadejo vsi fantje, ki že nosijo očala. Seveda se morajo mladi pred vpisom posvetovati z učitelji, starši, pa tudi z nami, v knjigarni kupiti vpisni list, ga izoolniti in dostaviti na Postaio, >Jv ri-v, a-oj d, a-la in >d D9A Komisija za delovna razmerja IDEJA - Kamnik Ljubljanska c. 6, Kamnik razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge: prodajalko tekstilij 1 delavka krojilec tekstilij 1 delavec monter — ključavničar 1 delavec monter - karnis in markiz 2 delavca Pogoji: pod 1. - dokončana poklicna šola za prodajalce - smer prodajalec tekstilij pod 2. - KV krojilec tekstilij ali tapetnik pod 3. - KV ključavničar pod 4. - NK delavec (končana osnovna šola) Pod 1., 2., 3. in 4. zaželena praksa in preizkusna doba 3 mesece. Pisne ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 10 dneh po objavi na naslov: Ideja - Kamnik, Ljubljanska 6, 61240 Kamnik, Kadrovska služba. O izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po sklepu komisije za delovna razmerja. Lončarsko podjetje Komenda objavlja prosto delovno nalogo splošna vzdrževalna dela Od kandidata pričakujemo znanje varjenja, drobna mizarska in zidarska dela in manjša elektrikarska dela. Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, s pogojem, da kandidat uspešno opravi 3-mesečno poskusno delo. Prošnje naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov Lončarsko podjetje Komenda, Mlaka 4. Ker imam ravno priložnost, bi omenil še to, da smo se angažirali tudi pri pridobivanju kandidatov za sprejem v milico kot miličniki pripravniki. Vodstvo PM bo po seznamu vojških obveznikov, ki služijo vojaški rok in se bodo v ietu 1988 vrnili domov, skupaj z odgovornimi v posameznih krajevnih skupnostih pregledali sezname in primernim obveznikom pedlagali delo v organih za notranje zadeve. Potem jih bomo, prav tako kot kandidate za KŠM, preverili, saj ne smejo biti starješi od 25 let, morajo imeti uspešno končano poklicno šolo ali zaključene vsaj tri razrede srednje šole, obvladati slovenski jezik, biti moralno in politično neoporečni in ne smejo biti v kazenskem postopku. Vse sprejete vloge kandidatov bomo rešili v najkrajšem možnem času in jih odstopili pristojnim službam Organov za notranje zadeve. Kandidati si bodo po opravljenem šolanju lahko izbrali poklic, ki jih najbolj veseli. Lahko bodo delali na splošni postaji milice (PM Kamnik), na piometni PM (delo samo v prometi . na železniški PM, ki spadajo pod zaščitno enoto milice, na obmejni ali pa obmorski PM. Možna je tudi specializacija za vodnike službenih psov, za konjenike v konjeniški enoti itn. Predvsem je zanimivo delo s službenim psom, ki ga izurijo v Podutiku, v sklopu šole IČRM Tacen. Z njim miličnik opravlja naloge sledenja, kontrole raznih prireditev, vrši obrambo občanov in miličnika samega in še in še. Če uspešno končajo šolanje, se lahko po pripravniški dobi na splošni postaji odločijo za nadaljnji študij kriminalistike ob delu in redno. Če miličnik študira redno, mu teče delovna doba in lahko dve leti obiskuje Višjo upravno šolo. Če se te ugodnosti, ki sem jih omenil, že pritegnile kakšnega mladeniča, bomo veseli, če ne, se bomo pa še bolj potrudili na informativnih dnevih«. MATIC ROMŠAK Srednja ekonomska in naravoslovna šola Rudolfa Maistra - Kamnik objavlja po sklepu delavskega sveta JAVNO LICITACIJO za: 1. linijsko vodno kopel - (grelni pult) - nerabljeno dimenzije 190x70x84 cm - proizvajalec Kovinostroj, Grosuplje Izklicna cena: din 500.000 2. termos posode - proizvajalec Termos, Zrenjanin - 7 kosov - prostornine 30 litrov - 4 kose - prostornine 20 litrov Izklicna cena: kos 12.000 din (30 lit.) kos 10.000 din 20 (lit.). Licitacija bo 17. decembra 1987, ob 13. uri v prostorih SENŠRM - Kamnik, Novi trg 41/a. Ogled pulta in termos posod je možen vsak delavnik, razen sobote, od 13. do 15. ure. Oboje prodajamo po sistemu »videno-kupljeno«. Kupci lahko odpeljejo pult in termos posode takoj po plačilu izklicnih zneskov. V ceni ni računan prometni davek, ki ga bodo kupci morali plačati ob nakupu. 8-14 /O ljubljanska banka Gospodarska banka Ljubljana, n. sub. o Poslovna enota Kamnik, Tomšičeva 1 Svet delovne skupnosti LB GB PE Kamnik objavlja prosta dela in naloge: vnašanje podatkov preko ekranskega terminala 1 delavca za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) s IV. stopnjo strokovne izobrazbe administrativne smeri, potrebno je znanje strojepisja 150 udarcev/min, 6 mesecev delovnih izkušenj kontroliranje knjigovodskih dokumentov 1 delavca za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) s V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri, z znanjem knjigovodstva in strojepisja 150 udarcev/min, 1 leto delovnih izkušenj kontroliranje dokumentov za porabo in odplačilo kreditov 1 delavca za nedoločen čas s V. stopnjo strokovne izobrazbe ekonomske smeri z znanjem knjigovodstva in strojepisja 150 udarcev/min, 1 leto delovnih izkušenj Kandidati naj vlogo pošljejo na naslov LB GB PE Kamnik, Tomšičeva 1 Kamnik. Vlogi naj priložijo dokazilo o izobrazbi. Rok prijave je 8 dni od dneva objave. .8-12 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše ljubljene želic, mamice, hčerke, sestre in tete MILENE VODLAN rojene PETF.LINKAR iz Suhadol se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in kolektivu Jata za izrečeno sožalje, darovane vence in cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala sosedom Martinjakovim, govorniku ing. Alojzu Matjanu za poslovilne besede, g. župniku za opravljeni obred in pevcem za zapete žalostinke. Vsem Se enkrat iskrena hvala! Žalujoči: mož Stane, sinovi Stanko, Blaž in Marko, mama Marjeta in sestra Vida z družino Suhadole, Bukovica, novembra 1987 ZAHVALA Dotrpela je naša draga in skrbna mama JULIJANA SMOLNIKAR Od nje smo se poslovili 5. oktobra 1987 na pokopališču v Komendi. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo obiskovali med boleznijo in jo pospremili k večnemu počitku. Hvala tudi osebju Kirurškega oddelka na Jesenicah, ZD Kamnik ter patronažnima sestrama Jani in Sandri. Posebna zahvala dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, pozornost in cvetje. Za vse tolažilne obiske in pogrebni obred sc zahvaljujemo tudi g. župniku Niku Pavlicu. Mihi Žnidarju in dekanu Viktorijami Demšarju. Hvala tudi pevcem za pesmi slovesa. Žalujoči: vsi njeni Komenda, oktobra 1987 ZAHVALA V 60. letu nas je zapustil dragi mož, oče, stari oče, orat in stric GREGOR OSOLNIK iz Špitaliča Iskreno sc zahvaljujemo vsem, ki ste nam v neizmerni žalosti pomagali, izrazili sožalje, darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Se posebej se zahvaljujemo dobrini sosedom, sorodnikom in prijateljem, ZB Špitalič in župniku za lep pogrebni obred. Lepo se zahvaljujemo tudi dr. Pre-mrlu za zdravljenje na Golniku. Žalujoči: vsi njegovi Špitalič, Tuhinj, Veliki hrib, Mali hrib, Motnik, Poljana, Godič, Gornji grad, oktobra 1987 Osnovna šola Frana Albrehta Kamnik Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. tajnica šole Pogoji: administrativni tehnik - V. stopnja izobrazbe z delovnimi izkušnjami Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. 2. kuharica pomoč v kuhinji Pogoji: zaželena III. stopnja izobrazbe ustrezne smeri Delo se združuje za nedoločen čas s skrajšanim delovnim časom 4 ure na .dan in 3-mesečnim poskusnim delom. 3. čistilka šolskih prostorov Pogoji: končana osnovna šola Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in 3-mesečnim poskusnim delom. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v petnajstih dneh po odločitvi. A DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE W LJUBLJANA Državna založba Slovenije obvešča vse Kamničane in okoličane, da je odprla novo knjigarno in papirnico v Kamniku, Kidričeva 34. Poslovalnica je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 13. ure. Vljudno vabljeni! ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše drage mamice in žene VERE KRAMŽER smo hvaležni vsem, ki ste nam v trenutkih brezmejne bolečine izrazili svoje sočustovanje. Iskreno se zahvaljujemo številnim prijateljem in znancem, sosedom s Kovinarske 1 a, b, c, sodelavcem DO Titan in OO RK Kamnik za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Še posebej hvala njenim dolgoletnim sodelavcem iz OŠ loma Brejca za nepozabne poslovilne besede, prineseno cvetje in nesebično pomoč. Ob tako številnem spremstvu k večnemu počitku, smo začutili, da vas je veliko, ki ste jo poznali in imeli radi. Žalujoči: mož Boris s hčerkama Barbaro in Katjo ler drugo sorodstvo Kamnik, Logatec, novembra 1987 ZAHVALA Ob boleči in nenadni izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta MATIJE , DEMŠARJA iz Mekinj, Molkova 14 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in sosedom za vso pomoč v težkih trenutkih. Prav tako se lepo zahvaljujemo tudi gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke, Društvu upokojencev Kamnik in našim sodelavcem iz Svilanita in Utoka za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Žalujoči: vsi njegovi Mekinje, F.ssen. Strunjan, Preddvor, Žiri, Francija, Kanada, novembra 1987 ZAHVALA V 77. letu življenja nas je zapustil naš dragi mož, ata, stari a ta, brat in stric ANTON BALANTIČ iz Stahovice Hvala vam sorodniki, sosedje, prijatelji, lovci, gasilci, pevci in govorniki za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, spremstvo na njegovi zadnji poti, poslovilne besede in pesmi, zapete njemu v slovo. Iskrena hvala tudi duhovnikoma za tople besede slovesa in lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Stahovica, Srednja vas, Križ, Kamnik, novembra 1987 Komisija za delovna razmerja Zavoda za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku razpisuje prosta dela in naloge: negovalke 3 delavke, poln delovni čas, za določen delovni čas (nadomeščanje delavk, ki so na bolniškem in porodniškem dopustu) Pogoji: III. stopnja izobrazbe zdravstvene smeri - bolničar. kuharska pomočnica poln delovni čas, nedoločen delovni čas. Pogoji: Končana osnovna šola in tečaj higienskega minimuma. Vloge z dokazili o izobrazbi naj kandidati pošljejo 8 dni po objavi na naslov: Zavod za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku, Novi trg 43/a, 61240 Kamnik. 8-13 trgovsko podjetje K@cnan.oio kamnik Po darila in voščilnice v knjigarno »Kočna« ZAHVALA V 78. letu starosti nas je zapustila naša dobra teta TEREZIJA POTOČNIK p. d. Jureeva Rezka iz Godiča 21 Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za pomoč, izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Lepa hvala GD Kamniška Bistrica, osebju Doma upokojencev Kamnik, pevcem za ganljivo petje in g. Romanu za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala vsem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali v Domu upokojencev. Žalujoči: vsi njeni Godič, novembra 1987 ZAHVALA V 94. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra in teta MARIJA KLEMENC s Kovinarske 28 b mM BKmiSai^m^^^S Iskreno sc zahvaljujemo sorodni lllllilf^Hn^NHH kom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvaia tudi gospodu župniku za opravljen pogrebni obred. Žalujoči: otroci Danica z Mojco, Draga in Franc z družinama, sestra Cilka s sinom Zvonetom, nečakinji Dragica in Jožica ter nečak Branko z družinami Kamnik, Kranj, Grosuplje, Jesenice, novembra 1987 Donit Medvode TOZD Trival Kamnik, Žebljarska pot 5, Kamnik razpisuje po sklepu DS TOZD Trival javno licitacijo rabljenih osnovnih sredstev Inv. št.Izklicna -9 cena/din 1. elektromotor Rade Končar 2. elektromotor Rade Končar 3. elektromotor Rade Končar 4. elektromotor, uvoz 5. elektromotor, uvoz 6. elektromotor, uvoz 988 996 997 70.000 70.000 70.000 50.000 50.000 50.000 Javna licitacija osnovnih sredstev bo v torek, 15.12. 1987, ob 12. uri v sejni sobi TOZD Trival, Žebljarska pot 5, Kamnik. Ogled je možen na dan licitacije, 15.12. od 10. do 12. ure. Licitacija je po sistemu »videno-kupljeno«. Licitira se ustno. Prometni davek plača kupec. Udeleženci licitacije morajo vplačati kavcijo v višini 10% od izklicne cene na blagajni TOZD Trival. TOZD Usnjarna in DSSS objavljata prosta dela in naloge: v TOZD Usnjarna čiščenje prostorov (za določen čas) Pogoji: - končana osnovna šola « - poskusno delo 30 dni v DSSS pomožna dela v kuhinji Pogoji: - III. stopnja strokovne izobrazbe - kuharski pomočnik - 6 mesecev delovnih izkušenj - poskusno delo 30 dni Pisne prijave z dokazili pošljite na naslov: Tovarna usnja UTOK Kamnik, Usnjarska 8, Kamnik, tel. 831-922 v 8 dneh od objave. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 8 dneh po izbiri. Balinanje — končana občinska in sindikalna liga Smučarji pred novo sezono Septembra so se zbrale vse ekipe, ki so se uvrstile v zaključni del tekmovanja na igriščih BŠK-Virtus na Duplici. Deževna noč nas je spravila v slabo razpoloženje, saj je pustila na igriščih tudi do 5 cm vode. Po kratkem posvetu tekmovalne komisije smo se odločili, da pričetek tekmovanja preložimo za uro in da v tem času usposobimo igrišči za tekmovanje. Požrtvovalnim članom kluba je to tudi predčasno uspelo. Zaključni del tekmovanja smo pričeli ob 9. uri. z željo po lepem športnem tekmovanju. Vse ekipe so bile razpoložene in željne športnega balinanja, čeprav je med tekmovanjem včasih močno deževalo in smo ga za krajši čas trikrat prekinili. Rezultati jesenskega dela tekmovanja: »A« skupina 1. kolo: DO-Svilanit : KS-Duplica I 13:12; DO-KIK : DO-Titan 0:13; Z. obrtnikov : D. upokojencev 10:7; DO-Stol I : DO-Svilanit 9:6; 2. kolo: DO-Titan : KS-Duplica I 13 : 9; DO-Stol I : Z. obrtnikov 13:3; DO-Svilanit : DO-Titan 0:13; DO-KIK : Z. obrtnikov 13: 7; 3. kolo: D. upokojencev: DO-Stol I 4:13; Z. obrtnikov : KS-Duplica I 9:8; DO-Stol 1 : DO-KIK 13:2; D. upokojencev : DO-Svi- lanit 4:8; 4. kolo: DO-Titan : Z. obrtnikov 8:10; KS-Duplice I : DO-Stol I 8:6; DO-KIK : D. upokojencev 2:11; DO-Stol I : DO-Titan 12:7; 5. kolo: DO-KIK : DO-Svilanit 3:13; D. upokojencev : KS-Duplica 1 0:13; DO-Svilanit : Z. obrtnikov 4:8; DO-Titan : D. upokojencev 13:8; 6. kolo: KS-Duplica : DO-KIK 13:0 »B« skupina 1. kolo: KS-Duplica II: D. upokojencev II 2:11; D. upokojencev III : DO-Stol II 2:13; 2. kolo DO-Stol II : KS-Duplica II 7:4; D. upokojencev H : KS-Pcrovo 9:6: 3. kolo: KS-Perovo : DO-Stol II 3:13; KS-Dupilca II : D. upokojencev III 12:5; 4. kolo : D. upokojencev III : KS-Perovo 4:13; DO-Stol II : D. upokojencev II 3:11; 5. kolo: DO upokojencev II: D. upokojencev III 7:5; KS-Perovo : KS-Duplica II 7:9 Zaključni del tekmovanja: I. skupina: DO-Stol 1 : DO-Stol 2 9:3: Z. obrtnikov : DO-Stol 2 13:0; Z. obrtnikov : DO-Stol 1 4:7. II. skupina: KS-Duplica : TO-Titan 13:7; D. upokojencev 2: DO-Titan 0:13. D. upokojencev 2: KS-Duplica 3:9. FINALE: Za prvo mesto: DO-Stol t : KS-Duplica 6:4, za tretjo mesto: DO-Titan : Z. obrtnikov 10:0. Končni vrstni red občinske lige za leto 1987 1. DO-Stol, 2. KS-Duplica, 3. DO-Titan, 4. Z. obrtnikov, 5. DO-Stol 2, 6. D.upokojencev 2, 7. DO-Svilanit, 8. D. upokojencev 1, 9. DO-KIK, 10. KS-Pcrovo, 11. KS-Duplica. 12. D. upokojencev. Končni vrsti red občinskih sindikalnih iger za leto 1987 1. DO-Stol 1,2. DO-Titan. 3. DO-Svilanit, 4. D. upokojencev 1, 5. DO-KIK, 6. DO-Stol 2, 7. D. upokojencev 2, 8. D. upokojencev 3. Na koncu bi se zahvalil vsem tekmovalcem in organizatorju BŠK-Virtus, ter občinskemu sindikalnemu svetu, ZTKO občin Kamnik, ter tekmovalni komisiji za pomoč pri izvedbi tega tekmovanja. Posebno pohvalo pa si zasluži Slavko Vrhovnik, predsednik komisije za šport, rekreacijo in oddih pri obč. sindikalnemu svetu Kamnik. Z željo, da se bomo tudi v bodoče srečali na raznih športnih prireditvah oz. tekmovanjih, želimo vsem ekipam obilo uspela v letu 1988. MARJAN PRELOVŠEK Rokometni klub Kamnik in Občinska konferenca ZSMS Kamnik organizirata tradicionalni novoletni rokometni turnir, ki bo v soboto, 26. decembra 1987 s pričetkom ob 9. uri v športni hali v Kamniku. Prijavijo se lahko ekipe delovnih organizacij, krajevnih skupnosti oziroma OO ZSMS v teh okoljih in druge organizirane skupine. Edini pogoj jc, da so vsi igralci (igralke) občani Kamnika. Prijave sprejemata OK ZSMS Kamnik, Gregorčičeva 2 ali Jože Jeglič, Japljeva 3, Kamnik, najkasneje do 21. decembra 1987. Žrebanja, ki bo v torek, 22. 12. 1987, ob 20. uri v športni hali v Kamniku, se morajo obvezno udeležiti predstavniki vseh ekip. Ob prijavi mora ekipa vplačati prijavnino v višini 8000 din. Vse ekipe prejmejo priznanja, prvouvrščena pa tudi pokal. Poleg tega bomo razdelili šc vrsto praktičnih nagrad. Lačni in žejni na turnirju ne boste, zato ste vabljeni v čim večjem številu! Pridite, nc bo vam žal! Prodam tomosovo vlečnico z vrvjo. Tel. 831-184. Instruiram fiziko za srednje šole. Tel. 831-974. Prodam zazidljivo parcelo z lokacijskim dovoljenjem v bližini Kamnika. Pisne ponudbe pod »Sončna lega« pošljite na uredništvo Kamniškega občana. Prodam veliko trisobno komfortno stanovanje (88 m2) z garažo. Pisne ponudbe pod »Sončna lega« pošljite na uredništvo Kamniškega občana. Prodam 70 rabljenih valovitk in TV anteno za 4 programe, malo rabljeno. Tone Plahut-nik, /duša 3. Študentka nudi instrukcije angleščine in nemščine za osnovno in srednjo šolo. Informacije vsak delovni dan po 18. uri. Helena Osterman, Steletova 11, Kamnik. Smučarski klub r Kamniku združuje pod svojim okriljem tekaško, skakalno, alpsko sekcijo za biatlon in sekcijo strokovnih kadrov. Vse sekcije delajo že vrsto let, najbol/ši posamezniki so ponesli ime Kamnika tudi te preko slovenskih meja in prav je, da pred pričetkom koledarske zime pregledamo, kako delajo pri alpski sekciji. Ker je smučanje v zadnjih letih postalo siovenski šport številka ena, je zanimanje za belo opojnost pripeljalo v klub množico mladih smučarjev, ki vadijo v cicibanskih, pionirskih in mladinskih vrstah, najmlajši pa začenjajo prve korake na smučeh v alpski šoli. In prav pri najmlajših je bil narejen letos pomemben korak naprej. ZTKO jc dala pobudo, da bi v kamniški občini vsi smučarji združili svoje moči in po enotnem programu pripravljali najmlajše v alpski šoli. Za nosilca programa je bil določen kamniški klub in razveseljivo je. da vodijo žc v Črni, Vrhpolju, Stranjah, ter v Kamniku po enotnem programu. Pozimi bodo v vseh okoliških krajih pregledne tekme in tako bo nastala selekcija, ki bo dejansko zajela čim širši krog otrok, vrh selekcije pa bodo predstavljali le najboljši, ne glede, od kod prihajajo. Tako bo oblikovana kakovostna cicibanska vrsta, ki bo tekmovala v ljubljanski regiji. Že vrsto let se kamniški smučarji ubadajo s kadrovskimi problemi, saj si uspešnega trenerskega dela ne moremo predstavljati brez poklicnega trenerja. Po dokaj dolgem premoru, ki je grozil uničiti že začeto delo, so Kam-ničani z veliko pomočjo ZTKO uspeli pridobiti v svoje vrste zagnanega smučarskega delavca Nika Schiffrerja, ki je v prejšnji sezoni treniral smučarje SK Slavko Slander iz Domžal. Pri tem klubu sta vadili tudi Kamničanki Saša Globočnik in Nives Sitar, prva članica A državne pionirske reprezentance, druga pa članica B mladinske reprezentance. Trener, starši in vodstvo kluba so se sporazumeli, da tekmovalke prestopijo h Kamniku, tako da v kamniškem klubu sedaj trenira 25 mlajših pionirjev in mladink, od tega 4 reprezentantke in 6 tekmovalcev iz republiške selekcije. Nikakor pa ne smemo pozabiti zelo uspešne vrste cicibanov s tekmovalcem, kije v samem vrhu republiške selekcije, ki jih zelo prizadevno vodi Rok Jarc. Poleg vse iepote in neposrednega stika z naravo velja smučanje tudi za izredno drag šport. Starši nosijo ogromen delež stroškov, ki za tekmovalca krepko presegajo milijon dinarjev le za treninge, ki so v pripravljalnem obdobju vezani predvsem na ledeniška smučišča v Avstriji. K temu je treba prišteti še stroške za opremo in za prevoze in jasno je, da s sredstvi, ki jih dobi klub za svoje delovanje, pokrivajo le majhen del stroškov. Poleg sredstev, ki jih prispevajo starši, si smučarski delavci s prirejanjem veselic, srečelovi in podobnih prireditev prizadevajo pridobiti sredstva. Smučarji so tudi letos prevzeli vso gostinsko ponudbo s strežbo vred ob dnevih narodnih noš na Trgu prijateljstva, kjer so opravili več kot 1000 prostovoljnih ur. Prav s takšnim prizadevanjem pa si smučarski delavci zaslužijo širšo podporo vseh, posebej pa delovnih ljudi v naši občini. Le z združenimi močmi bo prizadevnim smučarskim delavcem uspelo uresničiti bogat delovni program, ki obeta veliko prijetnih novic ob koncu smučarske sezone. JOK Planinski kotiček ZIMSKE SOBE Kdor bo pozimi s kamniškega konca obiskoval Kamniške Alpe, ga prav gotovo zanima, kako je s planinskimi postojankami na Kamniškem in Kokr-škem sedlu ter na Korošici. Po trenutno dostopnih podatkih bodo vse te koče zaprte celo zimo in jih bodo odprli za redni obisk šele v juniju 1988. Zato pa imajo vse te tri koče zimske sobe, ki so dostopne brez ključa vsem obiskovalcem. Na Korbšici je vstop v zimsko sobo skozi okno na severni strani koče. nad poletno umivalnico. Soba ima okoli 20 ležišč in tudi približno toliko odej bolj slabe kakovosti. Nima pa ne peči ne kakšne druge možnosti kurjenja oziroma ogrevanja, saj nima niti dimnika in je zato pozimi precej hladna. Na Kamniškem sedlu je zimska soba v kleti, desno od stopnic, ki vodijo k glavnemu vhodu v kočo. Vhod je pogosto popolnoma zameden V sobi je okoli 20 ležišč in tudi približno toliko odej različne kakovosti. V njej je možno tudi zakuriti, ker ima štedilnik, vendar ni drv. Soba je tudi precej vlažna in hladna. Na Kokrškem sedlu je zimska soba šc neurejena. Ima okoli 5 ležišč in tudi toliko slabih odej. V njej stoji tudi mali »gašperček« in pa majhna skladovnica drv. Vhod je z južne strani v klet, približno tam, kjer bi bil tudi vhod v prejšnjo zimsko sobo. Poleg tega jc možno prespati tudi v bivaku pod Grintovcem, ki ima en pograd in sedem odej in pa v bivaku pod Skuto, ki ima okoli 12 ležišč in tudi toliko odej. Toda obisk bivakov odsvetujemo vsem, ki resnično ne obvladajo orientacije, hoje po brezpotju, hoje po snegu, poznavanja zimskih nevarnosti v gorah, uporabe cepina in derez. Oba bivaka nimata ne peči, nc dimnika, ne drv. Na koncu pa prosimo prav vse obiskovalce zimskih sob in bivakov, da se tudi tam primerno obnašajo: da pospravijo za seboj, zložijo odeje, pome-tejo smeti, odnesejo s seboj vse svoje odpadke, embalažo itd. nazaj v dolino, predvsem pa, da dobro zaprejo vsa okna in vrata, ko odidejo iz sobe. SPREJEM MED ALPINISTE Običajno je, da vsako leto nekje na prehodu jeseni v zimo, ko nekako ni ravno primernih razmer za plezanje po višjih gorah, alpinisti pomladijo svoje vrste z novimi člani. Pripravniki delajo izpite za naziv alpinista in nato se, seveda po uspešno opravljeni praktični in teoretični preizkušnji, ki ni lahka in kratka, na njih naredi šc alpinistični krst, oziroma kakor mu rečemo v žargonu: »sprejem«. To bo naredil tudi AO Kamnik, predvidoma 12. decembra, sobota zvečpr, v Kamniški Bis n.i v lovski koči. Zbrali se bomo že n 117. in 18. uro in najprej pregledali preteklo sezono s prikazovanjem barvnih diapozitivov. Nato se bo začel -pravi« sprejem, katerega naj bi letos uresničili nad tremi kandidati, seveda, če bodo prej naredili uspešno resni del izpita. Za tem naj bi sledilo še srečanje mlajših in starejših alpinistov, sedanjih in nekdanjih Članov kamniškega alpinističnega odseka. Zato naj bo ta vest istočasno tudi vabilo za vse sedanje in nekdanje člane AO Kamnik na to srečanje. 1 RIMSKI PLANINSKI POHODI AO PD Kamnik skupaj z ZTKO Kamnik že od leta 1979 organizira vsako leto trimske planinske pohode za ljubitelje zmerne hoje po gorah, za katere pa ni nujno, da so člani planinskega društva. Zato PD tudi ne vodi poimenske evidence o udeležencih teh pohodov. Ker pa pripada vsakemu, ki seje udeležil določenega števila teh pohodov posebna značka, naj vsakdo, ki ima za seboj vsaj 5 ali 10 ali 15 takih pohodov, pošlje ali prinese na PD Kamnik, Kidričeva 38, kartončke z žigi s teh pohodov in pa seveda svoj naslov, da bo lahko prejel zasluženo priznanje: bronasto, srebrno ali zlato značko. Bojč Ljudje in viharji na Lhotse Sharu 5. nadaljevanje Če hočemo, da nas svet opazi, moramo biti povsod. Drugi dan našega potepanja po Kathmanduju smo sredi mesta lahko občudovali rdečo diano z registracijo U. To je že drugo srečanje s Slovencem v teh daljnih deželah. Potihoma se mi jc porodila šaljiva misel: »Tretji, ki ga bomo ' srečali v Nepalu, bo jeti slovenske narodnosti.« Namche Bazar se je bleščal v popoldanskem soncu, po zraku pa je veter raznašal posamezne snežinke. Leži na višini 3500 m. Pravijo, da vas sodi med najlepše v Himalaji. Ima nekaj trgovin, banko, pošto in menda tudi policijo. Naš sirdar nam je bivanje rezerviral v lodgu Himalava. Zvečer smo vsi zbrani, tudi zvezni oficir s svojim nosačem. Tomo je ugotovil, da . vsa oprema še ni prispela. Moramo jo počakati. Naša prebavila se počasi privajajo na novo hrano. Zbolel ni nihče, le kdaj pa kdaj kakšen od nas bliskovito izgine, ker nima časa povedati, da je dobil drisko. Namche jc prestolnica domovine šerp. Zjutraj rahlo sneži, pa vseeno je primeren dan za ogled okolice. Sovražim brezdelje, zato se lotim zmešnjave v nahrbtniku in pisanja dnevnika. Ko pridem domov, bo vsaka beseda dobrodošla. Vsi so že odšli na potep po lepi okolici, samo Čeha je imel živce za moje mečkanje. Odideva na visoko planoto nad vasjo 3800 m visoko, kjer jc travnato letališče Svamboche. Iz bližnjega brinja prepodiva monala, najlepšo ptico Himalaje, nc da bi jo slikala. Kolneva, molila bova potem, če se vrne. Pa se ni in tudi molila nisva. Med košatimi bori vrh travnatih pobočij stoji hotel zanimive arhitekture. Lep, zapuščen, skoraj zanemarjen. Zgradili so ga pred leti Japonci za petične turiste v bližini letališča, z lepim razgledom na Everest. Zgrešena investicija. Le kako se to lahko zgodi Japoncem. Malo manj me jc pa le sram, čeprav smo najbrž prvi v teh podvigih, nismo čisto edini. Tretji dan zapustimo Namche Bazar. Pred odhodom smo še gostje družine našega sir-darja. Pijemo čaj in čang, mati pa nam je okrog vratu ovijala šale - kate iz 'bele tkanine, v znak prijateljstva in za srečo na gori. I litro dosežemo ravno jaso nad vasjo. Od tu je nanjo nepozaben pogled. Hiše so kot kocke prislonjene v strmi zatrep v obliki podkve. Pot se položi in v velikih lokih obira strmine proti Thvangbocheju, kraju na razglednem travnatem hribu, ki mu sedemtisočak Ama Dablam v ozadju, Himalajski Matterhorn, daje veličastno podobo. Do tja je še daleč, dan hoda. To je paradiž pod najvišjimi vrhovi sveta. Ko bo Everest ognjeno žarel od večerne zarje, bo moja pot za danes končana. Hodil sem počasi, lepote tega sveta so neizmerljive. Bele kate plapolajo v vetru, ko odhajamo novih krajem naproti. Hodim med čredo jakov, ki toplo sapo hrope-če izdihavajo v mrzel zrak zimskega jutra. Kot samoten pustolovec sem ostal sam na vijugasti stezi, ki položno vodi po pašnikih najlepše panorame na svetu, v nesluteno daljavo, po paradižu, nI hI Mnirn s srebrnimi sedem tisočaki: Thamscrku, Taboche, Kang-tega, Ama Dablam, daleč na severu pa najvišja gora sveta, ki z bleščečo belino snubi pogleda vsakogar, ki zaide v to pokrajino. Po rjavili pašnikih so še lise snega. Dolgodlaki jaki, ki to sezono še niso postali nosači odprav, smukajo že oglodano zimzeleno grmičevje. Trava je požrta že do zemlje. To je »jeklena« živina. Srečeval sem trekingerje, ki so hodili sami ali z nosači: mladi Nemki, črnolaso Španko, skupino Avstrijcev, mavrično oblečeno Američanko, Angleže . . . Došel me je Milan in ustaviva se v lodgu ob poti. »Bon jour!« naju veselo pozdravi francoski par. Po Himalaji hodita že mesec dni. Drugič sta že tu in še bosta prišla, ko zaslužita dovolj denarja - pravita. Tako ljudje živijo za gore. »Pozdravljena!« Na razpotju za Khumčung in Khun-de - vasici šerp domačini prodajajo spominke. Niso dragoceni, zanimivi so in njihovi, vsak je nepozabna posebnost Nepala. »Je kaj trden most,« sem se spomnil beseda otroške igre, ko sem v Himalaji prvič stopil na visok viseči most nad divjo reko, po nasprotni strani pa sem si odgovoril: »Trden, kakor kamen, kost!« Čezenj so šli tudi krepko natovorje-ni jaki. Medtem, ko sem na mostu razmišljal, kje je rojstvo te Mlečne reke, je Milan izginil kot kafra. »Če jc pade! v vodo, je to popolni bankrot odprave . . .« Grozljive tesnobe so me rešili nosači, s praznimi koši in krošnjami. Zamislil sem sc nad temi ljudmi. Lastno življenje jim visi na plečih. Živijo, da nosijo in nosijo, da živijo Žc od nekdaj in šc vedno. Zaslužek jc majhen za manj raztrgano obleko, za sol. Njiho vo bogastvo so - bolj kot vibram - trpežni goli podplati. Brez teh ljudi bi Himalajo šele odkrivali, zaslužili so za zmage. Slave so deležni samo tisti, ki jih plačujejo, njim ostane bore malo, gore, ki so že tako njihove. Marče-vo sonce krepko greje v prisojnem bregu borovcev in rodondendrona. Obidem samotni hišici vrh pečine nad reko Duth Kosi. Pretakam znoj in si v spodbudno zakolncm: »Porkaduš!« že nekaj ur hodim, pa sem še kar v grabnu in nižje, kot zjutraj« Hvala prijatelji doma, sedaj že verjamem vašim zgodbam, kako izgleda vandranje po Himalaji. Žeja mi je krepko načela voljo do hoje. Izvir studenca - žc visoko pod naseljem - me je skoraj omamil, notranji glas pa jc bil močnejši: »Ne pij vode pod naselji, ni čista, dobil boš drisko, bodi karakter . . .« Prevelika ubogljivost je že od nekdaj moja »slaba« lastnost, največkrat sem bil zato kako prikrajšan. Žejen hodim mimo vode, toda zdravje je v Himalaji vstopnica za na goro. Prestopim sveta vrata in sc ustavim ob čortenu. Zazrem se v najslavnejši samostan v Himalaji, ki stoji v naselju Thiangpoche, najvišje. To je kraj odtisa Budove noge. Vrh pozlačene konice je molilna zastava. Samostan vodijo lame, najbolji sinovi družin iz okoliških naselij. Ti nič nc delajo; premišljujejo in molijo. Zanje skrbijo domači in silno so nanje ponosni. Mrači se in vreme se kisa. Vsa okolica je že v oblakih in obeta se mrzel ples snežink. Nad samostanom se v večerni zarji, kot veličastni oltar odkriva snežna gmota Kangtegc. Očaran in zamaknjen strmim v ples oblakov, iz katerih vse bolj naletava sneg. Stopim v šerpovsko hišo, kjer so zbrani vsi naši možje, le Milana ni. Kje je? Moja razmišljanja so od neprestanih skrbi vse bolj nepovezana. Opazim, da tudi Benija ni, upam, da skupaj odgovorno pazita na denar. »Cene, čakala sva te, ti pa si izginil,« sta mi očitala, ko sta končno vstopila v polmračni prostor, sredi katerega je stala kitajska litoželezna peč. Naš Rado sc je mladi Tibetanki kmalu ponudil za kurjača, mi pa smo razumljivo zbadljivo jezikali, kje bo prej zagorelo, v peči, ali med njima. Lakoto smo potešili z velikimi por-cijami riža z jajci in ga zalili s tibetanskim čajem. Prostor so kmalu napolnili trekingerji z vseh koncev sveta, največ pa ic bilo Angležev. V naš prostor je nenadoma vstopila Angležinja žc zrelih let, v naročju pa jc božala mladega belega zajčka. Vsi smo od presenečenja skoraj nesramno buljili vanjo in Tomu so nenadoma oživeli spomini: »Madona, to babo s'm pa lansk' let' vidu u Karakorumu, ajše kar u Hima-laj?« Splezala je na zgornje ležišče za štiri ljudi in nas preventivno opozorila, da ne mara moških, da bo tam gori pač sama spala. Ta nepričakovani nauk o morali jc bil skoraj žaljiv za naše dostojanstvo. Ker smo hoteli ostati »gentlemeni«, se nismo zarežali, nekdo pa je moraj nekaj reči v lepi gorenščini: »A ni fletn zajček!« Zunaj jc snežilo. Nosači so si po hišah našli prenočišče, jake pa jc pobelil sneg, ker so počivali pod milim nebom, Z nosači nismo imeli problemov, vse tovore so prinesli do Thiang-poehena. Hišice okrog samostana so bile polne trekingerjev, jedli so, pili čang in rakši in zato postajali vse bolj zgovorni. Na odprtih ognjiščih iz velikih skal so šerpane kurile velike ognje, dim pa se je širil po prostoru in neopazno izginjal skozi reže skalnatih streh. Ljudje z vsega sveta tako rojevajo turizem med tem preprostim ljudstvom. Pred spanjem smo še poklepetali in obujali spomine na svoje domače. V Namcheju smo odposlali zadnja pisma, naslednja bomo lahko šele v bazi. Večeri so vedno najlepši čas za ljubezen in obujanje spominov, zato smo drug drugemu pripovedovali, kaj sedaj dela žena in kaj počno otroci. Lista! sem po slovenski reviji Mladina, ki jo jc nekdo prinesel s seboj in možem začel brati verze sodobne slovenske poezije. Utihnili so, potem pa se začeli režati, ne poeziji, grdobijam, vulgarnem besedilu brez smisla. Neham nas žaliti in tudi sam utihnem. »Zjutraj ob osmih imamo verski obred v samostanu,« sem za lahko noč obvestil može. Z lamo se je tako dogovoril Pasang Angču. Verskemu obredu mora prisostvovati vsaka odprava, ki gre mimo tega samostana. Ponoči je zapadlo nekaj snega in še je naletaval, zato so jaki stresali sneg s svojih kožuhov, ko smo se zbrali pred samostanom. Bilo je precej mraz. V dveri samostana smo sezuli čevlje in vstopili v teman, zatohel prostor. V sredini je bil nekakšen oder, na katerem so sedeli lame vseh starosti, oblečeni v vinsko rdeča oblačila iz groba tkanine. Stoje smo prezebali in čakali na začetek obreda. Stene so pokrivali številni leseni predali, v katerih so menda budistične molitve vernikov. Čutim neko skrivnostno tesnobo in skušani razumeti dogajanje okrog sebe. Molitve bodo opravljene za našo srečo in srečo šerp. ki bodo z nami hodili na goro. Najstarejši lama je začel glasno moliti in ponavljati nerazumljive besede, drugi so mu sledili, nekateri so trobili na preprosta pihala; obred je bil bučno glasen, dolg eno uro. V noge nas je tako zeblo, da so nas prsti kar boleli. »Z božjim bogoslovom bomo vsi staknili pljučnico,« sem v strahu razmišljal. Vsaka »vera« ima svoj smisel: molitev, turizem, atrakcija, ekonomija. Blagoslovljeni smo zapustili sveti prostor in plačali obred. Kdor plača več, je na gori bolj srečen. Zanesljiva logika! Ogledali smo si še knjižnico v prvem nadstropju samostana, kjer je bilo še bolj hladno. Peklenski mraz nas jc preko prezeblih nog napravil skoraj brezbrižne, pa vendar ni mogoče prezreti Bude, ki sc bojuje s hudičem v podobi gole ženske ali jetija, za katerega ljudska domišljija »pravi«, daje mešanica medveda, volka in opice. Na policah so knjige, bolje povedano - šopi popisanih listov, pritrjenih na deščice - na sredini knjižnice pa visi kraljeva zahvala šerpam, ki so sodelovali pri zmagovitem vzponu na Mount Everest 1953. leta. V knjižnici je tudi album odprav, v katerega smo zapisali: Slovensko-kamniška odprava na Lhotse Shar 1987 in se vsi podpisali. Tudi ta zapis bo nekoč košček zgodovine himalajskih ekspedicij. Obujemo zmrznjene čevlje na ledene noge, oprtamo nahrbtnike in odi-demo na našo četrto etapo. Odhajajo tudi zadnji nosači in jaki. Z menoj hodi Fu Dorži. Na zasneženem travniku pod samostanom se je valjala po snegu vaška otročad in vpila: »Ekspe-dišen, ekspedišen!« Dva fantiča sta sc smučala. To je bila atrakcija našega časa. Dve grobo obtesani deski z usnjeno zanko na sredini, so bile smuči. Kakšna radost je bila v njunem smehu, ko sta se valjala po snegu. Takšno smučanje sem videl zadnjič, ko sem še sam to počel; zavidal sem jima brez-skrbnost. V gozdu zasneženega rododendro-ma sem dohitel Milana in Petra, zdravnika naše odprave, drugi naši možje so žc odbezljali naprej, mogoče zaradi bojazni, da utegne biti vreme še slabše. Posamezne kamnite hišice samevajo po gozdnih jasah, vse bolj smo globoko v divjini himalajskega sveta. Med divjimi oblaki so se tu in tam kot bele prikazni odkrivali neznani vrhovi. Sneži, od strehe sveta sem pa je pihal ledeni veter Nepričakovan, pa vendar za nas dober trening za življenje na gori. Prišli smo do globokega kanjona reke Imdžc in čezenj pelje visok viseči most. Zadrževal sem dih, ko jc jak z dvema sodoma brez ritanja zakoračil na gugajoči most, pa se ni nič zgodilo. Dobil sem zaupanje v prave vole. Pokrajina jc vse bolj zasnežena in brez slutnje njene razsežnosti hodimo med nosači, ki z nerazumljivimi besedami priganjajo jake k hitrejši hoji. Hodimo z odprtimi »marelami«, ki niso več nikakršne atrakcije za te kraje, pač pa nepogrešljiv himalajski rekvizit. Sredi dneva smo prišli v vas Pang-poehe, kraj kamnitih hišic in številnih majhnih njivic v kamnitih ogradah. Vas je kot izumrla. Domačini so v hišicah iz zloženega kamenja, s kamnitimi strehami. V njih ni toplo, ker skozi stene lahko vidiš okolico, grejejo se pri velikih ognjiščih. V teh prostorih se rojevajo, živijo in umirajo. Jekleno je njihovo zdravje, le kmalu se postarajo zaradi trdega življenja. Zdravnik se je pridružil hitrejši skupini, z Milanom pa sva v eni od šer-povskih hišic popila čaj in hotela oditi, pa sva se hudo uštela. Nisva plačala samo čaja, za še večjo srečo na gori sva ponovno plačala nekaj sto rupij samostanu, ki stoji menda nad vasjo. Vsaka vera ima svojega boga in sreča svojo ceno. Kupili smo srečo, upamo da dovolj. CENE GRIUC nadaljevanje prihodnjič !Mj Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo, občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF -Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.