GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK
Kamniški občan
ŠT. 6   LETO 18
26. MAREC 1979
CENA 3 DIN
OB 750-LETNICI
Dogovor o ureditvi Kamnika
V začetku marca so se v organizaciji odbora za proslavo 750-letnice Kamnika sestali predstavniki kamniške krajevne skupnosti, stanovanjske skupnosti, komunalne skupnosti, komunalnega podjetja, stanovanjsko komunalnega gospodarstva in komisije za varstvo okolja pri občinski skupščini in se dogovorili o usklajeni aktivnosti'pri komunalnem urejanju Kamnika v letošnjem letu. Bili so enotni, da je treba združiti vse sile in sredstva, če želimo vse akcije uspešno izpeljati.
Naj naštejemo nekaj nalog, ki jih bo treba opraviti vsaj do občinskega praznika. Na prvem mestu je gotovo obvozna cesta skozi Kamnik. Tu bosta poleg republiške skupnosti za ceste sodelovala tudi krajevna skupnost in komunalno podjetje. Čim bodo vremenske razmere ugodnejše, bodo lastniki hiš v starem delu mesta lahko nadaljevali z obnovo fasad. Poudarili pa so, da je nujno potrebno obnovo fasad končati do 15. julija, ker bodo osred-
nje prireditve ob jubileju v začetku septembra.
Posebno skrb bo krajevna skupnost namenila ureditvi pobočja Malega gradu in zelenicam po mestu. V tem smislu je že sklenjen dogovor z Arboretu-mom Volčji potok. V teku je tudi že akcija za postavitev novih koškov za smeti, za obnovo ograj, klopi v parkih itd.
Sedaj, ko je glavnina kamniške kanalizacije že priključena na čistilno napravo, bo veljala še posebna pozornost čiščenju obrežij Kamniške Bistrice. Za to naj bi vsaka delovna organizacija poskrbela na svojem območju, za ostale predele pa naj bi šolsko mladina in športniki organizirali čistilne akcije.
Tudi marsikako napisno tablo na trgovskih in drugih poslovnih prostorih bo treba zamenjati ali obnoviti.
Naša skupna skrb pa mora biti namenjena tudi urejanju spomenikov NOB. Posebne obnove je potreben spomenik - fontana na
Pogovori ob zaključnih računih
Te dni so predstavniki občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij obiskali vse večje delovne organizacije v občini in se z vodilnimi delavci, predstav-n,ki samoupravnih organov in družbenopolitičnih organizacij Pogovarjali o tem, kako tečejo
• OOZKSZaprice
Pred
novimi
nalogami
Osnovna organizacija ZKS Kamnik-Zaprice je na svoji zad-nJ' seji, ki je bila sredi marca, obravnavala in sprejela predlog Programa članov ZK za prihodnje obdobje.
Program vsebuje 15 konkretna nalog, ki jih bodo morali člani, tako posamezniki, kot celota, dosledno izpolnjevati ter si v- še vecji meri prizadevati za aktivno ln konkretno reševanje problemov širšega družbenega pomena. v Prihodnje bodo morali posvetiti več pozornosti tudi gospodar-
skemu
razvoju v občini, ga bu-
dno spremljati ter skupno in po ^v°jih zmogljivostih reševati do-točene pomanjkljivosti. To pa °°do dosegli člani ZK z nenehnim sodelovanjem z ostalimi ružbenopolitičnimi organizacijami v občini, v združenem delu ln krajevnih skupnostih.
Komunisti so kritično ocenili 'udi slabo udeležbo na sestankih, je v pretežni meri vzrok za neaktivnost članov, zato bodo v bodoče strožje obravnavali neupravičene izostanke.
priprave za obravnavo poročil o poslovanju v lanskem letu in o zaključnih računih za leto 1978.
Treba je reči, da so v večini delovnih organizacij ta poročila in sploh razprave dobro pripravili, in da je v tem pogledu tudi v naši občini opazen bistven napredek. Seveda so kljub temu marsikje še vedno dali večji poudarek številkam in delitvi ustvarjenega dohodka kot pa vsebinskim problemom in vzrokom, ki ovirajo proizvodnjo in gospodarjenje. Razen posplošenih pripomb, da so obremenitve gospodarstva previsoke, tudi ni bilo stvarnih razprav o gospodarjenju v posameznih samoupravnih interesnih skupnostih v lanskem letu. Svoja poročila so objavile v Kamniškem občanu le tri skupščine SIS (izobraževanje, otroško varstvo in socialno.skrbstvo). Kot kažejo zadnji podatki, O katerih je razpravljal izvršni svet. samoupravne interesne skupnosti v celoti lani niso imele bistvenih presežkov oz. se je največji del presežkov že upošteval pri določanju letošnjih potrebnih sredstev. Zato je predlog, da bi se-od 1. aprila dalje prispevna stopnja iz OD zmanjšala le za 0,19%, znašala naj bi torej 30,00%.
Vsekakor je treba ugotoviti, da se je število »izgubašev« v občini lani zmanjšalo. Poleg uto-ka, katerega poslovanje pa se letos bistveno izboljšuje, so lansko poslovno leto zaključili z izgubo v Viatorju. TOZD HoteH in žičnice Velika planina. Seveda pa s tem še ni rečeno, da so povsod drugod uspešno gospodarili. Se posebej to velja za rudnik kaoli-na v Črni, kjer že nekaj časa z dohodkom od kalcita pokrivajo izgubo v jami.
Nič preveč spodbudni rezultati niso bili doseženi na področju izvoza, kjer so naše delovne organizacije izvozile za 5% manj kot v prejšnjem letu. uvozile pa so za 13,2% več!
Čisti izplačani osebni dohodki na delavca so lani v občini porasli za 20.770. Na tem področju se srečujemo v občini z zelo različnim položajem v posameznih OZD, od takih, ki so v letu 1978 povečali OD za višji odstotek, kot se je dvignil dohodek, pa do takjh. ki z gibanjem osebnih dohodkov niso mogli slediti rastu življenjskih stroškov.
Tudi v naših OZD so močni pritiski, utemeljeni pa tudi neutemeljeni, da bi se dvignila cena izdelkom. Res je, da je bil zaradi zadržanih cen izdelkov ob istočasnem povišanji: cen surovin, re-
promateriala in energije marsikje krepko prirezan dohodek, res pa je tudi, da se premalo zavedamo tega, da z višjimi cenami nehotno razrešili vseh problemov in perspektive razvoja v neki organizaciji združenega dela. Povsod, kjer so aktivnost ob
sprejemanju zaključnih računov usmerili na vsebinska vprašanja, ugotavljajo, da sprejemanje zaključnega računa ni več samo formalnost, še več, prišli so do zaključka, da je treba v prihodnje rezultate in probleme v zvezi z gospodarjenjem sproti spremljati, jih analizirati in tudi takoj ukrepati. Potem sprejemanje zaključnih računov ne bo več kampanja. Delavec pa bo sproti seznanjen z vsemi poglavitnimi značilnostmi položaja svoje delovne organizacije in bo nanj tudi lahko vplival. F. S.
Trgu talcev, ki ga je letošnja zima krepko načela.
Odbor za proslavo 750-letnice Kamnika je tudi mnenja, da v jubilejnem letu ne moremo obiskovalcem Kamnika razkazovati takšnih razvalin kot je npr. znana hiša v Kidričevi 25 (bivša Eta) in nekdanji trgovski prostori Kočne in Emone ob spomeniku Rudolfa Maistra. Zato smo sprejeli stališče, da je treba čimprej sprejeti
odločitev o bodoči usodi omenjenih zgradb, oziroma jih vsaj za silo zavarovati oz. prekriti, da ne bosta kazili okolice.
Seveda pa tudi ob tej priložnosti ni izostal poziv vsem hišnim svetom in vsem stanovalcem v stanovanjskih blokih, da več kot doslej naredijo za ureditev svoje okolice, da zavarujejo zelenice in jih redno vzdržujejo.
F. Svetelj
Danes v Občanu:
- Razgovor z nosilcem Titove štafete
(stran 6)
- Kako smo počastili dan žena
(stran 4)
- Zakaj prazna ambulanta v Komendi
(stran 7)
l Izvoljeni kandidati
Na zadnji seji občinske kandidacijske konference, ki je bila 14. marca v mali dvorani kina Dom, so delegati družbenopolitičnih organizacij, OZD in krajevnih skupnosti izvolili predlagane možne kandidate za funkcije v predsedstvu SFRJ, SRS in občini.
Ker je bila že v prejšnji številki našega glasila podana širša obrazložitev kadrovskih sprememb in kandidacijskih postopkov za nove volitve, vam tokrat posredujemo le sklepe občinske kandidacijske konference v naši občini.
Delegati so na svoji seji enoglasno izvolili za člana predsedstva SFRJ predlaganega kandidata Sergeja Kraigherja, dosedanjega predsednika Predsedstva SRS, na njegovo mesto so izvolili kandidata Viktorja Avblja, za člana Predsedstva SRS Staneta Markiča, za delegata družbenopolitičnega zbora skupščine SRS pa Tilko Blaha in Petra Toša.
Hkrati so izvolili tudi kandidata Slavka Ribaša za novega predsednika občinske skupščine Kamnik, kandidat Kazimir Keržič pa je bil izvoljen za novega predsednika družbenopolitičnega zbora skupščine občine Kamnik.
************************
Kuri reko va pošta krenila
Letos je 17. marca ob 10. uri krenila iz petih večjih krajev Slovenije Kurirčkova pošta. Iz Kamnika je startala proga »G« (Gorenjska).
Učenci osnovne šole Toma Brejca so pred spominskim obeležjem tovarne Titan priredili pionirski miting..
Kurirjem je predala torbico tovarišica Bogica Mihelič, »pionir« Kurirčkove pošte v kamniški občini. Srečo na poti so jim zaželeli tudi predstavniki ZZB NOV tovariš Janez Prezelj, predsednik delavskega sveta tovarne Titan ter predstavnik republiške Zveze prijateljev mladine.
Nato so prvi trije kurirju Uroš Hubad, Peter Pirš in Sonja Plešnar krenili na pot. Torbico so srečno prinesli do šole. Tu so kurirji odprli torbico, se vpisali in opisali svojo pot v dnevnik. Natančno so pregledali tudi zemljevid. V torbico so dali čestitko za tovariša Tita ob njegovem 87. rojstnem dnevu. Z njo mu želijo, da bi še veliko let čil in zdrav vodil našo domovino po poti napredka, pravice in miru.
V ponedeljek, 19. 3. 1979, so torbico predali PO Zavoda za usposabljanje invalidne mladine pri spomeniku Mlakarja in Mi-klavčiča na Perovem.
Pionirji-kurirji so krenili na pot s pozdravi in čestitkami tovarišu .Titu.
V slovo
FRANCU
KOROŠCU-
GARIBALDIJU
19. marca je umrl Franc KOROŠEC-Garibaldi, prizadeven borec za delavske pravice in udeleženec NOV od poletja 1942.
Franc KOROŠEC je bil rojen 29. septembra 1907 v Dobcu pri Rakeku. Bil je sin srednjega kmeta. Po končani osnovni šoli se je izučil za poklic mizarja v domačem kraju, nato pa je delal v raznih krajih Slovenije, največ v Ljubljani.
Razpad kraljevine Jugoslavije je dočakal v bivši jugoslovanski vojski, od koder se je takoj po razsulu vrnil v domači kraj in se že leta 1941 vključil v OF.31. julija 1942 je postal borec NOTRANJSKEGA ODREDA, kmalu zatem pa se je junaško boril v enotah bataljona Ljube Šer-cerja: Pozneje je bil dodeljen glavnemu štabu NOV Slovenije. V partizanskih enotah je zaradi velike iniciative v borbi napredoval od borca do vodnika, komandirja čete in do komandanta bataljona, svobodo pa je dočakal s činom kapetana. Julija 1945 so ga demobilizirali in kot aktivnega političnega delavca ZKS napotili v Kamnik, v sedanjo OZD »STOL« KAMNIK. V tej delovni organizaciji je s prekinitvami zaradi družbenih zadolžitev delal vse do upokojitve maja 1962. Opravljal je zahtevna dela pri organizaciji proizvodnje, najraje pa se je vračal k delu v mizarskem poklicu.
Na Duplici pri Kamniku si je ustvaril družino ter bil v naši sredi tudi vsa leta po upokojitvi.
Franc Korošec je bil celo življenje borec za boljšo prihodnost delavskega razreda. Zelo požrtvovalno je opraljal zahtevne politične zadolžitve kot član komiteja ZKS za
okraj Kamnik, sodeloval je pri povojni organizaciji OF na kamniškem področju-ter istočasno zelo aktivno deloval v družbenih organizacijah v tovarni. Njegov posluh za ljudi in občutek za pravično reševanje vseh problemov, so mu prinesli velik ugled in spoštovanje pri vseh, ki so ga poznali.
Za uspešno delo, požrtvovalnost in napore, ki jih je vložil v graditev nove Jugoslavije, je bil odlikovan z zveznimi odlikovanji: z redom za hrabrost, z redom zaslug za narod III. stopnje in z redom bratstva in edinstva II. stopnje.
Praznino, ki je nastala s smrtjo Franca Korošca, bomo v naših vrstah še dolgo občutili.
BOGICI MIHELIČ
Rodila se je 16. marca 1912 v Ljubljani. Po končanem učiteljišču leta 1933 je najprej poučevala v Krki na Dolenjskem. Naglo so se oli-žala leta druge svetovne vojne, ki tudi rijej niso prizanesla. Leta 1942 so jo odvedli v zloglasno taborišče na Rab, od koder se je vrnila po odpustu žensk iz italijanskih taborišč. Na Kodeljevem v Ljubljani se je vključila v narodnoosvobodilno gibanje.
Po osvoboditvi, je spet vstopila v učiteljske vrste na šoli v Bevkah, Notranjih Goricah in v Šmartnem v Tuhinju, kamor sta z možem Ivom prišla poučevat 1952. leta. Pridno sta delala tudi v krajevnih in občinskih družbenopolitičnih organizacijah ter društvih. Vrsto let, vse do upokojitve pa je tovarišica Bogica poučevala na osnovni šoli Fran Albreht v Kamniku.
Več kot četrt stoletja je delovala na Kamniškem. Ni bila samo učiteljica in vzgojiteljica, temveč tudi neutrudna delavka v številnih družbenopolitičnih organizacijah in društvih. Brez premora je poučevala kar 44 let in vedno je rada priskočila na pomoč tam, kjer so bili v težavah
zaradi pomanjkanja učiteljev. V času svojega učitelje-vanja je napolnila preko tisoč petsto ukaželjnih glavic šolarjev. Kljub temu je našla dovolj časa, da je učila in vzgajala tudi doraščajočo mladino in starejše na raznih tečajih. Poleg tega smo jo srečevali kot aktivno članico v najrazličnejših samoupravnih organih, občinskih odborih in konferencah, v skupščini temeljne izobraževalne skupnosti, v svetu otroškega varstva, več let v predsedstvu Občinskega sindikalnega sveta, kot predsednico Društva prijateljev mladine in članico v Občinski zvezi PM, dolgoletno članico v Občinskem odboru RK in še bi lahko naštevali.
Z veseljem in zadovoljstvom je vodila delo in
akcije komisije za delo s pionirji pri Občinski zvezi prijateljev mladine. Tistega dne, ko je pred spominskim obeležjem tovarne Titan izročila pionirjem-kurirjem kurirčko-vo torbo, je s ponosom povedala, da je 17. obletnica Ku-rirčkove pošte tudi njena obletnica, saj je 17 let zapored vodila organizacijo Ku-rirčkove pošte v kamniški občini. Pripovedovala nam je, kako vesela je bila Titovega pisma, v katerem ji je izrekel vso pohvalo za delo s pionirji.
Isti večer je Bogica Mihelič tragično preminila v prometni nesreči v Kamniku.
Tudi številna priznanja in odlikovanja, ki jih je prejela, dovolj zgovorno pričajo, da je delala veliko, požrtvovalno in uspešno, zato jo bomo v takem spominu tudi ohranili.
Ob njeni krsti na ljubljanskih Žalah-Navju so se od nje poslovili svojci, številni znanci, prijatelji in sodelavci. V slovo ji je zapel mladinski zbor, ob grobu pa so se poslovili učenka osnovne šole iz Stranj, Jože Juvančič, pomočnik ravnatelja osnovne šole Fran Albreht, dr. France Pucelj v imenu Občinskega odbora RK in Vinko Dobni-kar v imenu Občinske zveze prijateljev mladine.
V. Dobnikar.
ŠILCE GRENČICE
Viator versus Travolta
Sobotni večer je bil, pa ni nič spominjal na Vročico sobotne noči, ker je bilo presneto mraz. Ob 20.30 uri je z ljubljanske postaje odpeljal krpan v katerem so se peljali tudi štirje potniki iz Komende.
Skupaj z vozovnicami so dobili sprevodnikovo pojasnilo, da se lahko peljejo le do Most, ker je v Komendi nocoj disko. Kdor je le preveč debelo pogledal, je še izvedel, da je nocoj v Komendi parkiranih toliko avtomobilov, da krpan ne more skozi križišče. »Ampak drugi vozijo!« si je drznila ugovarjati potnica. Sprevodnik je postal hladen in odrezav: »Mi pa ne bomo!«
Na križišču v Mostah je stal Alpeturjev avtobus in Viatorjev sprevodnik je izstopil skupaj s Komendčani, češ, da bo prosil Kranjčana, naj »na naše stroške« (to je Viatorjeve) odpelje potni-
ke v Komendo. Ker voznika ni bilo v avtobusu, je sprevodnik zamrmral »ga ni« in skočil u Krpana, ki je odpeljal proti Kamniku.
Komendčani so nekaj časa zmrzovali na križišču in dočakali voznika kranjskega avtobusa, ki jih je kdo ve na čigave stroške res odpeljal v Komendo.
Dva potnika sta si po prihodu ogledala križišče pred diskom-Avtomobili/ plesalcev so bili rei parkirani na obeh straneh ceste, a vmes je bilo prostora še za poldrugega krpana .
Morda je cesta kako soboto res tako zasedena, da promet ne more normalno potekati. Kljub temu samovoljnemu spreminjanju voznega reda nikakor ne more biti ustrezna rešitev.
M. LUSTRF.K
• ODDELEK VEKŠ V KAMNIKU
Bliže
slušateljem
Precejšnje zanimanje občanov Kamnika pa tudi sosednje občine za izredni študij na Visoki ekonomsko komercialni šoli Maribor je vzpodbudilo k razmišljanju o približanju študija slušateljem. Prizadevanje izvršnega sveta in Delavske univerze je končno rodilo sadove.
Delavska univerza v Kamniku bo vpisovala izredne slušatelje v I. letnik v začetku aprila letos. Kandidatov za vpis je že precej in računamo, da bo delo oddelka
v sklopu ljubljanskega centra steklo v septembru. V kolikor se bo zadostno število slušateljev po končanem I. letniku odločilo za isto smer študija v II. letniku, se ponuja tudi priložnost vpisa v II. letnik v Kamniku.
Kandidati za vpis v I. letnik lahko dobijo vse informacije m, Delavski univerzi v Kamniku.
Tukaj bo možnost izobraževanja ob delu precej kilometrov bliže kot doslej.
maj
ODMEVI
Širša resnica o nekem propadanju
Ko so bili 1973. leta adaptirani stari prostori nasproti Gasilskega doma v okusno, starinsko opremljen hotel Malograjski dvor, se je večina Kamničanov resnično razveselila. Predvsem smo se tega razveselili gostinski delavci, ki do tedaj na območju občine Kamnik nismo imeli možnosti skleniti delovno razmerje v organizaciji združenega dela, v katero bi lahko vložili vse znanje, ki smo si ga pridobili med šolanjem.
Ambiciozni gostinski delavci so zares pričeli delati z vsem zagonom. Delo so si pravilno razdelili, saj jih je bilo natanko toliko, kot je določala takrat še sistematizacija delovnih mest. Za primerni osebni dohodek so se vrteli okrog gostov, ki so velikokrat samo prišli ogledat »ličen hotelček«, v katerem je bila ponudba velika in kakovostna. Že leto dni po tako ambicioznem začetku pa je delovni kolektiv spoznal, da je bila adaptacija hotela zelo draga. To je bilo jasno takoj, ko so se pričele odplačevati anuitete, ki so bile previsoke celo za tako lepe, sodobne, prijetne, žal pa v veliko primerih popolnoma nefunkcionalne na-
prave, ki so že od vsega začetka zgolj za dekoracijo, ne služijo pa svojemu namenu, saj do sedaj sploh še niso bile uporabljene, ker se sploh ne morejo uporabiti. »Sodobna« telefonska govorilnica v recepciji še ni bila priključena na omrežje, ker je nastavljena na popolnoma neprimernem mestu, »sodobne« klimatske naprave še niso delovale, ker so neuporabne. Tudi garderobnih omaric ni, ker v tako »sodobnem malem hotelčku« ni bil načrtovan prostor, kamor bi jih namestili. Ko je bilo spoznanje teh, v začetku tako ambicioznih in požrtvovalnih delavcev popolno, in ko so tudi ugotovili, da je bilanca temeljne organizacije združenega dela Hoteli in žičnice Kamnik vedno več ali manj negativna, kar je vplivalo tudi na delitev osebnih dohodkov, in da tega ne morejo spremeniti - kljub svoji delavnosti, so se drug za drugim odločali za odhod. In odhajali so zelo pogosto, saj se je v petih letih, kolikor hotel obstaja, zamenjalo že najmanj pet direktorjev tozda, šest poslovodij hotela, da o fluktuaciji ostalih kvalificiranih delavcev sploh ne govorimo.
»Kje pa smo sedaj?« Problem, ki ga avtor članka tov. V. Stroh-maier objavlja v Kamniškem občanu 29. januarja 1979, je širšega značaja in bolj pereč, kot je iz omenjenega članka razvidno in tudi bolj pereč, kot ga v tem članku opredeljujem sama. Sama bi ga opredelila kot poglobljen problem gostinstva in žičnic v Sloveniji nasploh, kajti sedaj so se poleg že opisanih okvar pojavile dodatne, za katere nismo tukaj zaposleni delavci niti najmanj krivi. Tako trenutno ne moremo oddajati petih sob, ker so zaradi nekvalitetnih adaptacij-skih del in materiala v kopalnicah odpadle keramične ploščice.
»Takih cvetk je še in še, žal jih vsi poznamo in je naštevanje že kar dolgočasno.«
Upam in želim, da se bo v nadaljnjem postopku lahko ugotovilo, koliko so posamezni izvajalci del adaptacije poskušali staro stavbo spremeniti v »čarobni grad iz pravljice«, pri čemer pa so pozabili na njegov namen in koliko so krivi, da se je v tako kratkem času spremenil v »gostilno podeželskega tipa«. Nadalje upam, da se bo v postopku ugotovilo tudi, kdo je sestavljal
komisijo, ki je neuporabne naprave prevzela, na podlagi česar je bilo izdano ustrezno obratovalno dovoljenje! Mar ti niso soodgovorni za stanje, kakršno je danes? Mar sanitarni inšpektor, ki mora ob prevzemu sodelovati, ni opazil, da klimatske naprave ne delajo (popravilo za še neuporabljene naprave bo po predračunu stalo nič manj kot 250.000 din - novih), in še vseh drugih pomanjkljivosti. Ironija je, da sem bila za omenjene napake s strani sanitarnega inšpektorja mandatno kaznovana kot odgovorna oseba! Večkrat sem se vprašala (za razliko od inšpektorja), koliko sem za napake; npr. klimatskih naprav res odgovorna, kajti že večkrat sem zahtevala, da se te napake odpravijo, kar pa ob naših finančnih izidih ni mogoče.
Tovarišu V. Strohmaierju se namenoma ne bom opravičila zaradi morebitnih resničnih spodrsljajev, od dela preutrujenih sodelavcev, ker je omenjeni članek napisal z namenom, da bi kolektivu hotela škodoval, saj je določene slabosti potenciral in s tem žalil celotno osebje Malograjske-ga dvora. Res je, da hotel ni več
takšen, kot je bil ob otvoritvi, največ zaradi že opisanih napak, toda upam trditi, da hodniki niso umazani, stene obtolčene in tapete tako raztrgane, da bi se omenjeni avtor lahko ob to spotaknil. Tudi stranišča je sanitarna inšpekcija večkrat pregledala, vendar do sedaj še ni bila ugotovljena takšna nečistoča oziroma »nedopustna sramota«, čeprav so zelo obremenjena, ker se v Kamniku že predolgo dogovarjamo o graditvi javnega stranišča. Neupravičen je tudi očitek glede »kamniških vinskih bratcev«, saj njihovo nedopustno ravnanje občuti prav hotelsko osebje, ko mora velikokrat nastopati tudi v vlogi, ki nima nič skupnega s poklicem natakarja. Skratka, očitek bi morda veljal socialni službi ali organom za notranje zadeve, nikakor pa ne osebju hotela.
Tudi zaposleni so poglavje zase. 58% odstotkov delavcev opravlja vse delo, ki so ga pred petimi leti za višje osebne dohodke opravljali »ambiciozni delavci« v polni zasedbi. Vsi zaposleni so tako »nonšalantni« da imajo že od 300 do 600 nadur, ki jim jih TOZD ne more izplačati,
še manj pa jih kompenzirati S prostim časom, saj se za dela in naloge kvalificiranega natakarja za približno 3500 din mesečno ne potegujejo novi kandidati. Večkrat je to osebje tudi tako »non-šalantno«, da s prostovoljnim, nočnim delom (potem, ko je hotel za goste že zaprt) prebeli hodnike in prelepi tapete, ne da bi za to prejeli plačilo.
Se še čudite, če se v Malograj-skem dvoru polži ne dobijo več, če je čakalna doba nekoliko daljša, če so medsebojni odnosi že razmajani, in jih občutijo včasih tudi gostje?
S tem člankom nisem hotela, opravičiti nepravilnega početja zaposlenih, temveč prikazati še drugo plat medalje »resnice o nekem propadanju«. Žal, nimamo toliko sredstev, da bi poslovne goste peljali na Bled ali kam drugam. Pretirano, potencirano in v veliki meri neosnovano kriti-ziranje tov. V. Strohmaierja if | drugih naše nezadovoljstvo samo poglablja.
Poslovodja hotela Malograjski dvor: Nada Leskošek
• IZ DELA OBČINSKE KONFERENCE ZKS KAMNIK
Usmerjeno izobraževanje
V zadnjih dveh mesecih je bila občinska konferenca zelo zaposlena z obravnavo nekaterih pomembnih vprašanj na področju družbenopolitičnega življenja v naši občini.
Med ta vprašanja nedvomno sodi nadaljnji razvoj usmerjenega izobraževanja v naši občini. Konferenca je vzela to vprašanje na svoj dnevni red predvsem zato, da prispeva svoj delež k oblikovanju programske usmeritve, sedanjega in bodočega izobraževanja v Kamniku. V okviru reforme šolstva bo predvidoma gimnazija doživela največje spremembe, poleg tega pa se z izgradnjo šolskega centra odpirajo naslednje možnosti razširitve učnih programov. Osnovna želja in namen je v tem, da bi imelo čimveč otrok, možnost nadaljnjega izobraževanja v Kamniku ali pa v Domžalah.
Konferenca jc ugotovila, da je osnovna zamisel programa, ki ga je izdelala posebna delovna skupina, povsem sprejemljiva in tudi izvedljiva.' Program obravnava celotno območje Kamnika in Domžal v okviru katerega naj bi po enoletnem programu izvajali čimvečje in čimbolj racionalno poklicno usposabljanje. Pri tem jc treba upoštevati tudi prostorske, tehnološke in druge možnosti, na področju obeh občin. Dogovori in stališča, ki sta jih že pred tem sprejela komiteja Zveze komunistov v obeh občinah, dajejo primerno in solidno politično platformo za skupno nastopanje in skupno oblikovanje programov. Izobraževalni center se mora kot izvajale - organizirati tako. da bo iniciator nadaljnjega usmerjanja in razvoja izobraževalnega sistema skupaj z občinsko Izobraževalno skupnostjo in s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi dosegel in izvajal za združeno delo in občane najzanimivejši program. Pri tem pa konferenca posebej poudarja, da je poklicno in usmerjeno izobraževanje v okviru občine pomemben družbenopolitični dejavnik in zato skrb nas vseh, da bo primerno in kvalitetno delovalo.
O MALEM GOSPODARSTVU
Za konferenco je bilo pripravljeno obširno gradivo o stanju malega gospodarstva na področju naše občine. Izdelane so kvalitetne analize o izvajanju davčne politike na področju občine in pregled sedanjega stanja. Iz teh podatkov lahko ugotovimo, da kamniške obrtnike mučijo številna nerešena vprašanja. Čeprav se navadno največ razprav vrti okoli davščin, smo lahko ugotovili, da davki niso osnovni in največji problem ali največja ovira za razvoj obrtnih dejavnosti.
Nesporna je ugotovitev na vseh področjih, da s stanjem obrtnih dejavnosti v naši občini nikakor ne moremo biti zadovoljni, da so možnosti za razvoj te dejavnosti še velike in neizkoriščene m, da posebej primanjkuje nekaterih storitvenih obrti.
Ena temeljnih ugotovitev je v tem, da na področju Kamnika ni ugodna klima za obrtne dejavnosti, kar si je pravzaprav težko razlagati. Konferenca meni. da lahko s spremembami, ki Jih je predlagal Izvršni svet, to stanje znatno Popravimo in zainteresiramo občane za razvijanje obrtnih dejavnosti.
Za hitrejši razvoj malega gospodarstva pa so nujni tudi ekonomski premiki in sicer v smislu, 2avzemanja za ugodnejšo kreditno politiko pri vlaganju v obrtne dejavnosti, predvsem pa da se omogoči hitrejše reševanje prostorskih problemov. Ni sprejemljivo stališče, da se obrt pogojuje z individualnimi hišami, v katerih naj bi bili obrtni lokali. S tem se onemogoča tiste občane, ki sicer stanujejo v blokih in takih lokalov nima-
jo. Zato je ob izgradnji stanovanjskih sosesk nujna tudi gradnja prostorov, ki bi jih obrtniki jemali v najem. V tem smislu priporočamo Stanovanjski skupnosti, da prouči možnosti izgradnje lokalov predvsem v novih stanovanjskih soseskah.
Pod malim gospodarstvom ne smemo obravnavati samo ozke obrtne dejavnosti, ampak jc mednje treba vključiti tudi dejavnosti s področja gostinstva in turizma. Kot posebno zanimiva panoga pa se pojavlja industrijska kooperacija, ki je na našem področju še zelo slabo razvita, na drugi strani pa delovne organizacije iščejo obrtne storitve po vsej Sloveniji pa tudi po drugih republikah.
Zaradi nekaterih neurejenih vprašanj se močno razvija šušmarstvo. kar pa ni v skladu t. našo družbeno usmeritvijo - vsak namreč lahko poti enakimi pogoji opravlja dela, za katera je usposobljen.
Oh obravnavanju malega gospodarstva, od-nosno obrtnih dejavnosti, seveda ne mislimo samo na privatno obrt. ampak tudi na razvoj obrti v družbenem sektorju, ki prav tako ni ustrezno razvita. Konferenca ocenjuje, da so ukrepi, ki jih predlaga velik korak naprej pri popravljanju političi.c klime in prav tako tudi pri krepitvi osnove razvoja malega gospodarstva v občini. Zato je konferenca v celoti podprla ta prizadevanja in pričakuje v naslednjih letih pozitiven premik.
ODPIRANJE ALI ZAPIRANJE OBČINE
V januarju mesecu so vodstva vseh družbenopolitičnih organizacij obravnavala zelo zanimivo temo in sicer pod naslovom »Integracijski procesi« v občini Kamnik. Do te obravnave je prišlo zaradi nckatcih nejasnosti okoli integracijskih procesov, ki so v teku ali pa naj bi se šele razvili.
Dejstvo je, da na eni strani občani trdijo, da je Kamnik popolnoma zaprta občina in. da absolutno prevladujejo ozki lokalistični interesi. Na drugi strani pa obstojajo očitki, da se občina Kamnik razprodaja in da kmalu ne bomo imeli ničesar več svojega.
Družbenopolitične organizacije so analizirale stanje z vseh zornih kotov in ugotavljajo, da so takšne pavšalne ocene povsem zgrešene. Vse družbenopolitične organizacije in Skupščina občine ter Izvršni svet in tudi mnoge delovne organizacije so v svojih programskih izhodiščih izrecno poudarile nujnost tesnejšega povezovanja s celotnim slovenskim in jugoslovanskim prostorom. Imamo celo vrsto uspešnih povezav tako na področju družbene dejavnosti, kakor tudi na področju gospodarstva.
V okviru gospodarstva so prisotne prve naložbe podjetij izven občine v delovne enote ali obrate v Kamniku. Prav tako se pojavljajo prve naložbe kamniških podjetij na drugih področjih predvsem na področju zagotavljanja surovin, 'spešno se- povezuje gostinstvo, trgovina in promet.
Družbenopolitične organizacije ponovno ugotavljajo in poudarjajo, da je možnost hitrejšega razvoja Kamnika samo v njegovi vedno večji odprtosti navzven, in da je vsako zapiranje škodljivo za nadaljnji razvoj gospodarstva in ostalih dejavnosti. Zato bodo družbenopolitične organizacije. Skupščina občine in Izvršni svet tudi v bodoče brez pomislekov odločno vztrajale na konceptu čim večje vključitve naše občine v celoten slovenski in jugoslovanski gospodarski ter družbeni prostor.
• NA OBISKU PRI ANICI IVEC
Ljubite svojo domovino
Učenci OŠ Tomo Brejc smo s tovarišico Ogorevčevo obiskali Anico Ivec in ji čestitali ob dnevu žena.
Pred hišo nas je razprostrtih rok pričakala sivolasa žena 71. let, nekdanja borka in spomeni-čarka. V živahnem pogovoru se je tovarišica Ana preselila v preteklost, v zgodovino izpred več ko 30 let. Tako živo nam je pripovedovala, da smo se zlahka vživeli v težke dni in smo popolnoma pozabili na čas.
V družini je bilo pet otrok. Oče je umrl v ruskem ujetništvu, mati jih je preživljala sama. Toda kljub revščini so se vsi izučili obrti. Sama je postala šivilja, dva brata, tudi spomeničarja, pa čevljarja.
»Zgodaj sem začutila krivice in socialno razlikovanje. Zanimala sem se za dogodke v svetu, posebno so me vznemirjale ideje iz nove sovjetske republike. Čutila sem, da prihaja nov svet«, pove med smehom. »Ni se mi bilo treba šele vzgajati, tako so me že našli komunisti s svojimi ilegalnimi brošurami in revolucionarnimi načrti še pred I. 1941.«
V naprednem duhu je vzgajala svoje vajenke, med katerimi so bile kasneje najbolj zanesljive aktivistke in borke. Z njimi je začela zbirati hrano, obleke, zdravila za partizane v Črnomlju. Vse je bilo tajno. Razmnoževale so Slovenski poročevalec. Delale so v trojkah. Avgusta 1941 je bila sprejeta v KPJ. Novembra 1942 so padli prvi metliški partizani, ki jim je Ana izdelala zastavo in jih skupno s svojimi dekleti odpremila v gozdove. Istega leta je Ana odšla v ilegalo. Preživela je mnogo napetih trenutkov, ko je šlo za življenje.
»Nekega dne, ko smo v domači hiši razmnoževale časopise, smo dobile sporočilo, da Italijani preiskujejo hiše. Z vsem materialom smo zbežale v gozd. Potem smo ciklostil prenesli v bolj samotno hišo in nadaljevali delo. Moja mama je v naglici skrila Kardeljevo knjigo Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, ki sem jo prebirala. Sedaj čutim, da jo je brala tudi moja mama.« Ob tem spominu Ani zatrepeta glas. »Nekoč nam je štirinajstletna Vida rešila življenje. Prepovedali smo ji podnevi hoditi v skrivno hišo, kjer je delovala ciklostil-na tehnika, toda Vida je spet prišla in obstala na pragu, bleda in tiha. Povedala je, da so pravkar Italijani zaklali njihovega očeta, ostale pa odpeljali v taborišče. Ta dogodek nam je dal vedeti, da je tudi naše skrivališče v
nevarnosti. Z vso tiskarsko opremo eiklostilne tehnike smo se preselili v našo hišo, ki je ležala bolj na samoti.«
Pokazala nam je fotografijo spominske plošče, ki je bila odkrita na mestu, kjer je nekoč stala domača hiša. Na njej so napisani vsi člani Ivčeve družine kot zaslužni ljudje. En brat ji je padel v boju pri Starem trgu, drugi brat in sestra sta tudi spomeničarja. Mati jim je umrla v Gonar-su, kamor so jo odpeljali in se je s pesmijo poslavljala od rodne
Anica Ivec: »Že v rani mladosti sem občutila krivice in socialno razlikovanje«
dežele. Še danes se njeni rojaki spominjajo Ane in povedo, da je bila prva ženska, na katero so se lahko politično zanesli. Borila se je za pravice malega človeka. V partizane je odšla 2. julija 1942. Istega meseca se je začelo izseljevanje ljudi v Nemčijo.
Ana je organizirala mladinski politični odbor v Dragonji vasi. Po roški ofenzivi so se organizirali terenski in vaški odbori. Ana je bila bovsod prisotna s svojim živim, neuklonjenim duhom, vzpodbudno besedo, z vero v zmago in novo življenje.
Med pogovorom se Ana kar naprej pozorno obrača na nas in nam ponuja, zdaj slaščice zdaj narezek, pod mizo pa nas zvedavo opazuje ljubka psička Mikica. Ana je velika ljubiteljica narave: živali, cvetja, dela v društvu za zaščito živali. Njena kuhinja je prijetno topla, domača, zelo čista. Sonce nam skoz okno mežika v obraz. Vsi smo polni topline. Zdaj doživljamo zgodovino drugače kot v šoli. Doživljamo jo s srcem.
»Ob kapitulaciji Italije je bila Bela krajina že svobodna. 1944 so me pritegnili k narodni zaščiti. Tam se nisem dobro počutila, hotela sem nazaj k tehniki. Jeseni sem odšla k Centralnemu okrožnemu odboru in tam ostala do konca vojne.«
Čudili smo se njenemu brezhibnemu spominu. Kako natre-sa podrobne datume, koliko ljudi se natanko spominja! Preteklost je v njej vedno živa. Svoje spomine pa tudi zbira in je že nekaj napisala. Kadar obišče Belo krajino, preveri kak datum in vse zapiše.
»Kdaj ste prišli na Kamniško?« nas je zanimalo.
»Po vojni. Želela sem delati na državnem posestvu, šivanje meni več veselilo. Ponujali so mi mnoge funkcije, postala bi lahko tajnica okrožnega odbora RK. bila sem član Okrajnega komiteja. Toda funkcije me niso zanimale. Hotela sem ostati mali človek, biti povezana /. zemljo. Uživati svobodo v rasti na zemlji...»
Na Križu jo vsi pomajo kot pobudnico za mnoga napredna dejanja. Vedno zna vspodhujati, ne. da je razvoj potreben. Želeli smo videti spomenico. Ana je odprla škatlo in pred nami razgrnila kup medalj. Radovedni smo jih obračali v roki: Spomenica 1941 - za hrabrost, Orden zaslug za narod s srebrnimi žarki, Medalja zaslug za narod III. reda ter Orden bratstva i jedinstva.
Ana je ostala mlada po izgledu in po srcu. Rada ima mladino iu jo razume. Presenetila nas jc z besedami: »Ali radi telovadite? Veste, telovadba je zelo pomembna za zdravje in dolgo življenje.« Nato smo izvedeli, da je bila v mladosti navdušena telo-vadka na orodju, predvsem na bradlji, in je dosegla odlične rezultate. Prvič je nastopila 1939 na jugoslovanskem prvenstvu in dosegla 16. mesto v uvrstitvi. Bila je podnačelnica Sokola.
Poslovili smo se na vrtu, kjer že klijejo tulipani, marjetke, tro-bentice. Tu je sedaj Anino življenje. Kot zemlja, ki vedno znova daje, rodi in hrani.
Njene zadnje besede so bile: »Pridno se učite, radi imejte starše, takoj za njimi pa domovino!«
In komu se imamo zahvaliti za domovino, kakršno imamo mi? Takim ljudem, kot je Anica, prav gotovo...
Veronika Lisec Breda Jereb Zdravko Koželj
Stahoviški lovci o
svojem delu
^ Audi zimi vse °biskana.
sledi peljejo h krmilnici. Tudi tale nad Županjimi njivami je bila letošnjo zimi dobro
Še večjo skrb gospodarjenju z divjadjo, pozornost pripravam na ljudsko obrambo ter večja zavzetost za varstvo okolja v prihodnje, so bile poglavitne misli na letni konferenci lovske družine Stahovica.
Posebej so podčrtali potrebo, da v občini čim prej sprejmemo družbeni dogovor o skupnih interesih gospodarjenja z divjadjo, kot ga določa lovski zakon. Tak
dogovor bi morali sprejeti že sredi preteklega leta, vendar Lovska zveza Slovenije in območne zveze lovskih družin kasnijo z izdelavo osnutkov teh dogovorov.
Stahovški lovci so se skupaj z Zavodom za gojitev divjadi Kozorog dogovorili, da bodo odstrel muflonov odložili še za eno leto. Menijo namreč, da je treba muflonu omogočiti dosego ciljne starosti in kvalitetne trofeje, ne
pa posegati z odstrelom v 3-4 letno populacijo.
Tudi letošnje leto bodo lovci posvetili vso skrb gradnji novih naprav za krmljenje divjadi, urejanju gorskih poti in lovskih steza. V letošnji zimi so krmilnice. polne sena, rešile življenje marsikateri srni, muflonu, gamsu in ostali divjadi.
K. S.
• TEKMOVANJA ZA POKAL OK ZSMS OB 750-LETNICI KAMNIKA
Mladi na startu
Ker je športna aktivnost med mladimi najbolj priljubljena, imajo športne prireditve med mladimi največji odziv. Zato občinska konferenca ZSMS že nekaj let ob mesecu mladosti prireja tekmovanja in na kocnn pode-
ljuje pokal osnovni organizaciji, ki se je v vseh tekmovanjih najbolje odrezala. Letos temu tekmovanju daje še poseben jubilejni ton praznovanje mladinskih in partijskih obletnic ter praznovanje 750-letnice našega mesta.
Letos se je tekmovanje pričelo z odbojkarskim turnirjem, ki je bil 17. in 18. marca. Med fanti je zmagala ekipa kluba študentov, pred ekipami Zapric in gimnazije, pri dekletih pa tudi študentke pred mladinkami Mekinj. Prav
Imamo skrbne pokrovitelje
Letošnja zima je otroke, zlasti šolarje, zelo razveselila. Že v decembru smo se lahko smučali in sankali. Zelo težko pa smo pričakovali konec leta, ko nas je obiskal dedek Mraz.
Tokrat sta nas prijetno presenetila tudi delegata tovarne Svilanit. Ta tovarna je namreč pokrovitelji-
ca naše mekinjske šole. Delegata sta se udeležila naše novoletne proslave in ob zaključku izročila tovarišici razredničarki bone za telovadne pripomočke. Prisrčno smo se jima zahvalili s šopkom rož.
Tako smo za pouk telovadbe pridobili dve blazini, dve gredi in štiri žoge. Naš telovadni prostor je
ob lepem vremenu dvorišče, ob slabem pa razred. Seveda bi bili učenci veseli, če bi imeli telovadnico, kjer bi lahko po mili volji uredili športne rekvizite.
Tovarni Svilanit, ki tako lepo skrbi za svoje varovance, se pionirji iz Mekinj najtopleje zahvaljujemo.
Mateja Koncilja
tako je bilo 24. in 25. marca tekmovanje v namiznem tenisu, nadaljevalo pa se bo s šahom (7. in 8. aprila), streljanjem (14. in 15. april), košarko (21. in 22. april), rokometom (5. in 6. maj), malim nogometom (12. in 13. maj), končalo pa se bo 19. in 20. maja s tekmovanjem v teku. Namen tekmovanja je čim širše vključevanje mladih v telesno-kulturno aktivnost in propagiranje le-te. V tekmovanjih sodeluje vseh 60 osnovnih organizacij ZSMS v kamniški občini, skupno pa se bo v tekmovanja vključilo preko 500 kamniških mladincev.
Kljub pomembnosti tekmovanja pa so se organizatorji že na prvem tekmovanju srečali s problemom, za katerega ne bi želeli, da bi se spet pojavil. Po dogovoru z sekretarjem TTKS in rezervaciji telovadnice OŠ Frana Albrehta, se je moralo 40 tkemo-valcev in organizatorjev umakniti tovarišu Prosenu in štirim cicibanom, ki so prišli na rekreacijo.
Srečno naključje je omogočilo tekmovanje v telovadnici OŠ Toma Brejca in se tovarišu ravnatelju zahvaljujemo, ker je kljub temu, da za tekmovanje ni vedel, dovolil uporabo telovadnice.
I. Kuret
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kamnik razpisuje na podlagi Zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj, sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o najnižjem odstotku združevanja sredstev za potrebe razširjene reprodukcije in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v občini Kamnik ter sklepa 3. seje Skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik z dne 27. II. 1979 naslednji
JAVNI RAZPIS
za zbiranje prosilcev za posojila za revitalizacijo stanovanjskega sklada na območju starega mestnega jedra Kamnika
Razpisuje se posojilo v višini 3,000.000 din pod naslednjimi pogoji: rok odplačila 15 (petnajst) let s 5% obrestno mero.
Javnega razpisa se lahko udeležijo vse družbeno pravne osebe ter občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:
- da obnavljajo stanovanjski sklad na območju starega me-stanega jedra mesta Kamnika,
- da predložijo dokazilo o lastništvu, navedejo opis del ter predvideno finančno konstrukcijo (predračuni izvajalcev del),
- da sodelujejo z najmanj 40% lastno udeležbo,
- da predložijo gradbeno dovoljenje oziroma odločbo o priglasitvi del.
Sredstva se morajo izkoristiti do 31. 12. 1979.
Prošnje za posojilo z zahtevanimi dokazili morajo prosilci vložiti do vključno 20. 4. 1979 na Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo SKG Kamnik, Cankarjeva 11, z oznako na ovojnici »posojila za revitalizacijo«.
Prosilci dobe obrazce za prošnje ter informacije na Stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu SKG p. o. Kamnik, Cankarjeva 11, od 1. IV. 1979 do zaključka razpisa.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST KAMNIK
KAKO SMQ POČASTILI MEDNARODNI PRAZNIK ZENA
Na osnovni šoli Tomo Brejc
Na dan žena smo imeli na šoli Toma Brejca dan samoupravljanja in tudi pouk je potekal nekoliko drugače.
Prvo šolsko uro je bila proslava ob dnevu žena po zvočniku, ki jo je pripravila mladinska organizacija. Nato je tovariš ravnatelj spregovoril o zgodovini in pomenu samoupravljanja.
Drugo šolsko uro so potekale po razredih razredne in oddelčne konference, na katerih so razredne skupnosti obravnavale deset točk dnevnega reda. Najprej smo pregledali delo razredne skupnosti v I. polletju in kritično ocenili učni uspeh in disciplino. Pogovarjali smo se o problemih vzgojnoizobraževalnega dela, kjer so učenci ocenjevali ure pri raznih predmetih. Razpravljali smo tudi o pomembnosti obrambne vzgoje in o obrambnem dnevu. Domenili smo se, kako bomo praznovali mesec mladosti in kako se bomo vključevali v praznovanj ob 750-letnici Kamnika. Tudi letos sodeluj no v jugoslovanskih pionirskih igrah. Prebrali pa smo tudi nekaj členov iz Statuta šole in ZSMS. Na koncu smo naredili načrt za nadaljnje delo in izglasovali predstavnika za sestanek šolske skupnosti, ki je potekal 3. učno uro.
Ta dan nam je bil všeč, toda še bolj nam je ugajal lanskoletni dan samoupravljanja, ko so učenci sedmih in osmih razredov poučevali- in prevzeli vsa vodilna mesta na šoli.
Sabina Bertoncelj
V Srednji vasi
Čeprav se veliko govori o enakopravnosti žena, je ta enakopravnost marsikje še neuresničena. Ob tem prazniku smo tudi v našem kulturnem domu pripravili proslavo, ki je bila namenjena vsem materam in ženam.
Ob začetku jim je spregovoril nekaj besed predsednik krajevne skupnosti, ki je orisal zgodovinski razvoj ženske enakopravnosti in poudaril pomembno vlogo žena v današnji družbi.
Učenci osnovne šole so za to priložnost pripravili recitacije in zaigrali nekaj krajših odrskih prizorov. Njihov nastop je bil tenkočuten in doživet, saj so ga namenili svojim materam. Mladinci naše organizacije pa so se predstavili z enodejanko »Kje je meja«. Zadovoljni obrazi mater in žen so dokazovali, da jim je spored zelo ugajal.
V naši krajevni skupnosti so predvsem delavske in kmečke žene, ki imajo veliko dela in skrbi. Ta dan pa so prav gotovo vsaj malo pozabile na njih. Tudi ostarele občanke so se udeležile proslave. Njim je veljala še posebna pozornost, saj so preživele vojno in doživele
mnogo hudega, zato je prav, da je sedaj njihovo življenje zadovoljno in srečno.
Po proslavi so bile vse žene povabljene na zakusko. Ob prijetni glasbi so tudi zaplesale, drugače pa se je med njimi razvil prijeten razgovor in klepet.
Za konec naj omenim še to, da bi morali ženam posvečati več pozornosti tudi med letom, ne pa samo ob njihovem prazniku. Marta
V Tuhinju
Že več let zapored organizacija Rdečega križa v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami in svetom KS Tuhinj pripravi ob praznovanju dneva žena proslavo s pogostitvijo vseh krajanov nad 65 let.
Tudi letos so pripravili proslavo v kulturnem domu na Lazah, ob sodelovanju s pionirji osnovne šole Tuhinj in ženskim pevskim zborom Solidarnost iz Kamnika.
Tovarišica Vida Drovenik je v pozdravnem govoru opisala namen srečanja in težko pot žene do enakopravnosti. Ženam je čestitala za njihov praznik v imenu DPO in KS. Nastop učencev je požel prisrčen aplavz.
Vrh prireditve je bil nastop odličnega ženskega pevskega zbora Solidarnost iz Kamnika pod vodstvom Viktorja Mihelčiča, ki so zapele splet narodnih, umetnih in partizanskih pesmi.
Po programu je sledila pogostitev ostarelih občanov, in seveda tudi vseh nastopajočih pionirjev in ženskega pevskega zbora. Pogovor z ostarelimi občani je bil prijeten in prisrčen. Veseli so, da se jih kdo spomni, saj se-le na takih srečanjih vsako leto sestanejo, se pogovorijo in tudi katero zapojejo.
Taka srečanja bi lahko pripravili v vseh KS in se na tak način oddolžili našim materam in očetom, dedkom in babicam za vse, kar so storili za nas. Hkrati pa imajo take prireditve poleg kulturnega tudi širši družbenopolitični pomen.
I. HRIBAR
V Volčjem potoku
Če so srečni starši, so srečni tudi otroci, če pa so srečni otroci, so srečni vsi ljudje.
Tako nekako je izzvenela proslava, ki jo je pripravila komisija za kulturo OOZSMS Volčji potok pod pokroviteljstvom KO SZDL, na kateri so nastopili predvsem pionirji. Po končanem kulturnem delu proslave, ki je mamice in žene prijetno razveselil, smo jim pripravili še skromno zakusko. Žene in matere so bile ganjene in zadovoljne, kar je zgovoren dokaz, da si ob svojem prazniku želijo drobnih pozornosti, in da jim pomeni prisrčna otroška beseda mnogo več kot obdaritve, zakuske in druga veselja-čenja.
N.Ž.
V soboto, 10. marca, je bila tudi dvorana v Smarci nabito polna. Poslušalci so nestrpno pričakovali začetek proslave v počastitev dneva žena.
V pozdravnem govoru je tovariš Šnabl, predsednik KS Šmarca, orisal vlogo ženske v svetu. Sledil je program, v katerem so tokrat nastopili najmlajši. Pri tem pa moramo omeniti aktivnost
mladincev in celotne mladinske organizacije, kateri gre največja zahvala. Ob denarni pomoči KS so pripravili pester in zanimiv večer. Tatjana Pečečnik
V Nevljah
Na predvečer DNEVA ŽENA so učenci podružnične šole po vodstvom upravitelja Štefana LUŠTREKA pripravili proslavo s pestrim programom, ki je lepo uspela kljub odsotnosti večjega števila obolelih učencev. Pred začetkom prireditve sta dva učenca z nageljčki čestitala ženam za njihov praznik. V imenu družbenopolitičnih organizacij je prisotne pozdravil Ivan D avlič, član odbora ZB NOV, organizacija SZDL pa se je svojih članic spomnila z lepo čestitko.
Prireditve se je udeležilo kar 70 žena, ki so z zadovoljstvom spremljale skrbno pripravljen kulturni spored.
ZSMS Soteska va praznovanje v soboto, 10. marca 1979, v kletnih prostorih hiše Štefke Vrankar. Mladinci so s šopkom prvih pomladanskih cvetic čestitali ženam. Sledil je enourni program z recitacijami in posebno igrico, ter skromna pogostitev.
Po programu so se žene z mladinci in možmi, razveselile ob glasbi. Brez posebnih stroškov, toda z veliko požrtvovalnostjo in iznajdljivostjo, so mladinci pripravili zares prisrčno srečanje žena vaške skupnosti.
Kultura za praznik v ZUIM
Sindikalna organizacija v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku je za praznik žena pripravila prijeten kulturni spored, povabila je prvake ljubljanske opere Sonjo Hoče-varjevo, Ladka Korošca in Rajka Koritnika ter harmonikarja Milana Stanteta, ki so se predstavili s pestrim sporedom in prisrčnim nastopom.
Ladko Korošec je s svojim značilnim humorjem in šarmom povezoval točke sporeda, pripovedoval zanimivosti o posameznih pesmih in
arijah ter o njihovih ustvarjalcih. Slišali smo slovenske partizanske in narodne pesmi, pesmi drugih narodov in operne arije. Poleg voščila dekletom in ženam so s svojim nastopom gostje želeli tudi spodbuditi poslušalce, da bi ljubili narodne pesmi in cenili glasbeno umetnost.
Ta koncert je bil prisrčno praznično voščilo in lepo kulturno doživetje. Gojenci in delavci zavoda smo se zahvalili nastopajočim, ki so se poslovili z željo, da bi še kdaj nastopali pri nas.
Mojca LUŠTREK
V Domu upokojencev
Učenci osnovne šole Frana Albrehta so pod vodstvom Ivanke Učakarjeve s kulturnim programom razveselili več kot 100 oskrbovank Doma upokojencev v Kamniku.
Ženam je najprej spregovoril Kladnik Peter, direktor Doma, ki je predstavil nastopajoče in v imenu sodelavcev čestital k prazniku.
Sledil je program z recitacijami in pesmimi, ki so bile razmišljajoče, živahne, igrive in občuteno izbrane za ta praznični dan. Več pesmi je bilo namenjeno materam, najmlajši pa so pripravili tudi razstavo, narisali sb kar pet mamic, kakor jih vidijo v svoji otroški domišljiji. Za razpoloženje med programom je poskrbel tudi harmonikar, kateri je prisotne navdušil z živahno in veselo pesmijo.
Mladina je razdelila navzočim ženam šopke cvetja, lutke - lastno delo in slaščice. Nepremične in bolne oskrbovanke so obiskali po sobah z darili in čestitkami. Vsepovsod so prinesli razvedrilo in veselje.
Franc Čebulj, delegat Doma, se je ob koncu zahvalil vsem prirediteljem, posebno tovarišici voditeljici in nastopajočim za prijetno doživetje.
M. Lavrič
obvestila
za delegate in delegacije občine kamnik
26. marec
1979
št. 5
Pred novim planskim obdobjem
PLANIRATI MORAMO SOČASNO
Na seji občinske skupščine, ki bo konec marca bodo delegati razpravljali o odlokih, s katerimi bomo pristopili k pripravam za izdelavo in sprejem srednjeročnega in dolgoročnega plana razvoja občine.
V prvem primeru gre za družbeni plan za obdobje 1981-1985, medtem ko bo dolgoročni plan razvoja veljal za obdobje 1986-1995, za ne katera področja pa tudi do leta 2000.
Izvršni svet je opozoril, da te pomembne dokumente moramo pripravljati in tudi sprejeti sočasno, zaradi čimvečje usklajenosti in tudi realnosti pri planiranju. V tej smeri naj bi vsi udeleženci sprejeli ustrezne sklepe.
V drugem četrtletju letos bo izvršni svet predložil skupščini predlog smernic za pripravo družbenega plana, v tretjem četrtletju pa predlog osnov za pripravo in sprejem dogovora o temeljih družbenega plana občine 1981-1986. Predlog dogovora o temeljih družbenega plana bo torej na seji skupščine ob koncu leta. Srednjeročni družbeni plan pa naj bi bil predložen Skupščini koncem naslednjega leta.
Osnutek dolgoročnega plana občine bo Izvršni svet predložil Skupščini v prvi polovici leta 1983, o predlogu pa bo Skupščina razpravljala konec istega leta.
' Kot smo že omenili, bodo morale vse samoupravne organizacije in skupnosti sprejeti sklepe o pripravi planskih dokumentov, programe dela za pripravo svojih planov. S tem bomo zagotovili, da bo aktivnost pri pripravi planov potekala časovno in vsebinsko v skladu s programom delal plani pa sprejeti v skladu z roki, ki so predvideni za pripravo in sprejem teh pomembnih razvojnih doku-, mentov.
Kadrovska politika
DOPOLNITVE DRUŽBENEGA DOGOVORA O URESNIČEVANJU KADROVSKE POLITIKE V SR SLOVENIJI
v skladu s stališči 8. seje predsedstva CK ZKS, 16. seje odbora £a spremljanje izvajanja družbenega dogovora o nalogah pri obli-j°^anJu in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji z dne 5. 1. '"'9 in stališči koordinacijskega odbora za kadrovska vprašanja Pr> Predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije na seji dne 24. 1. 1979 posredujemo v obravnavo in sprejem predlog dopolnitev »Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske po-htike v SR Sloveniji«, ki je bil objavljen v prilogi časopisa »Delavska enotnost«, dne 26. 2. 1979.
Predlog družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske poli-l'ke v SR Sloveniji pomeni celovito dopolnitev družbenega dogovora o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 24/74). Družbeni dogovor je bilo Potrebno uskladiti z zakonom o združenem delu in z drugimi zakoni oziroma dokumenti, ki so bili pogojeni s sprejemom nove ustave, dokumentov kongresov ZKJ in ZKS in ki podrobneje opredeljujejo posamezne sestavine kadrovske politike. Izpopolnjen je s stališči in predlogi, ki so jih podali sedanji in predlagani udeleženci družbenega dogovora, to je skupščine občin, na dosedanji predlog sprememb in dopolnitev družbenega dogovora o nalogah pri oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v SR Sloveniji, ki ga je odbor podpisnikov sprejel na seji dne 17. 4. '8.
Predlog uključuje tudi DVE NAKNADNI DOPOLNITVI, ki ^ta sestavni del celovito oblikovanega družbenega dogovora o kadrovski politiki in ki še nista bili v obravnavi pri udeležencih dogovora in sicer:
L dopolnitev družbenega dogovora glede uresničevanja kadrovske politike na področju mednarodnih odnosov in
2. dopolnitev družbenga dogovora v zvezi s poklicnim opravljanjem javnih družbenih funkcij in kadrovanjem na odgovorne dolžnosti delovnih ljudi in občanov, ki izpolnjujejo pogoje za uPokojitev ter glede zaposlovanje upokojencev.
Sedanji udeleženci in nekatere skupščine občin so predlog sprememb in dopolnitev družbenega dogovora že obravnavale in spre-le'e; med njimi tudi skupščina občine Kamnik zato bomo usmerili obravnavo predvsem na vsebino prej omenjenih dopolnitev.
Tako kot za druga področja naj bodo tudi za področje mednarodnih odnosov načela opredeljena v celovito oblikovanem družbe-
nem dogovoru o kadrovski politiki. Način uresničevanja temeljnih načel kadrovske politike na področju mednarodnih odnosov bo posebej konkretiziran na republiški ravni.
Glede na specifičnost mednarodnih odnosov je bila pri dopolnjevanju dogovora upoštevana opredelitev, da so v poglavju »Temeljne določbe« zajeta le načelna izhodišča za uresničevanje nalog na področju mednarodnih odnosov, naloge in način njihovega uresničevanja pa je opredeljen v samostojnem poglavju, ki sledi poglavju »Načela in merila kadrovanja za opravljanje najodgovornejših nalog in funkcij«. V tem poglavju so urejena vprašanja organiziranosti in medsebojnih odnosov udeležencev pri zadovoljevanju kadrovskih potreb v federaciji in republiki, področje evidentiranja kadrov, izdelava kadrovskih načrtov, postopek za izbiro kadrov ter usposabljanje in spremljanje razvoja kadrov na področju mednarodnih odnosov. Glede na to, da so udeleženke družbenega dogovora o kadrovski politiki tudi skupščine občin, so s tem ustvarjeni pogoji za poenotenje, usklajevanje in preverjanje uresničevanja nalog tudi na področju mednarodnih odnosov. V občinskih družbenih dogovorih o kadrovski politiki pa bodo konkretizirane specifične naloge in potrebe.
V skladu z mnenji in stališči, ki so bila oblikovana na sejah delovnih teles izvršnega sveta in na seji izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije ob obravnavi osnutkov zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o delovnih razmerjih in zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, so se v razpravah izoblikovali predlogi, naj družbeni dogovor opredeli načela, ki naj zagotavljajo smotrnost in družbeno opra-vičljivost zaposlovanja upokojencev ter načela in merila za nosilce vodilnih in vodstvenih dolžnosti v združenem delu in za nosilce javnih družbenih funkcij, ko izpolnijo pogoje za upokojitev. Ti predlogi so upoštevani v poglavjih: »Razvidi del oziroma nalog v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih« in »Načela in merila za kadrovanje na najodgovornejše naloge in funkcije«.
Predlog družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji je Skupščina občine Kamnik obravnavala na 3. seji družbenopolitičnega zbora, 26. 6.1978 in 3. seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, 29. 6. 1978.
K dogovoru smo pristopili, za podpisnika je skupščina pooblastila predsednika Izvršnega sveta, tovariša Toneta Pengova, v odbor za spremljanje izvajanja družbenega dogovora pa je kot delegat imenovan tovariš Ferdo Cvetko, predsednik komisije za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja, za namestnika pa tovariš Slavko Šuštar, član komisije.
Glede na to, da so novi udeleženci dogovora tudi skupščine občin, s čimer je zagotovljeno večje poenotenje in usklajevanje nalog na področju kadrovske politike, bo potrebno pri dograjevanju občinskih družbenih dogovorov o kadrovski politiki posvetiti največjo pozornost oblikovanju teh aktov v smislu konkretizacije nekaterih nalog, katere načelno opredeljuje »Družbeni dogovor o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji« in za katerih uresničitev so neposredno zavezane skupščine občin.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja je obravnavala predlog dopolnitev družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji za 7. seji dne 5. marca 1979 in nanj nima pripomb; tudi izvršni svet, ki je predlog dopolnitev obravnaval na 26. seji nanj nima pripomb.
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovska vprašanja zato predlaga zborom občinske skupščine, da sprejmejo predlog dopolnitev Družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji.
IMENOVAN SVET ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ
Za pripravo, spremljanje in usklajevanje pri izdelavi planskih razvojnih dokumentov je Izvršni svet imenoval svet za družbenoekonomski razvoj.
Predsednica sveta je Silva Drobnič, namestnik predsednika pa Jože Boncelj, oba člana Izvršnega sveta občinske skupščine.
VIŠJE CENE KINO VSTOPNIC
Izvršni svet je izdal soglasje za povečanje kino vstopnic Kinopo-djetju Kranj. Odslej bomo torej pri rednih predstavah plačevali za parter 15 (prej 12,50) in za balkon 17 (prej 14,50) dinarjev. Za premierske predstave bo cena sedeža v parterju 18 (prej 14,50) in na balkonu 20 (prej 16,50) dinarjev. Za otroške predstave bo cena vstopnic 11 dinarjev.
LONČARSKO
PODJETJE
KOMENDA
OBJAVA
Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta mesta in naloge:
1. RAČUNOVODJA
Pogoji: srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let prakse ali ustrezna kvalifikacija in 7 letna praksa v računovodstvu
2. VEČ DELAVCEV V LONČARSKI STROKI
Pogoj: nedokončana osnovna šola
Za navedena dela in naloge je določeno trimesečno poskusno delo. Kandidati naj pošljejo prijave in dokazila o izpolnjenih pogojih do 30. 3. 1979 na naslov:
LONČARSKO PODJETJE KOMENDA
ODBOR ZA DELOVNA RAZMERJA
DOMA UPOKOJENCEV KAMNIK,
vabi k sodelovanju naslednje delavce (delavke):
1. FIZIOTERAPEVT: 1 - za nedoločen čas za opravljanje del in nalog se zahteva:
- Višja šola za zdravstvene delavce - fizioterapevte
- opravljen strokovni izpit
Prednost imajo delavci s prakso na področju gerontologije
2. MEDICINSKE SESTRE: 2 - za nedoločen čas za opravljanje del in nalog se zahteva:
- Srednja šola za medicinske sestre
- Opravljen strokovni izpit
- Veselje do dela s starostniki
3. BOLNIŠKE STREŽNICE: 3 - za nedoločen čas za opravljanje del in nalog se zahteva:
- Končana osemletka
- Veselje do dela s starostniki
Delavkam delovna organizacija nudi strokovno izpopolnjevanje
4. KUHINJSKA POMOČNICA
2 - za
1 - za določen čas
I - za nedoločen čas
za opravljanje del in nalog se zahteva:
- končana osemletka
- Tečaj iz higienskega minimuma
5. DELAVKI V PRALNICI: 2 - za nedoločen čas za opravljanje del in nalog se zahteva:
- Končana osemletka
- Tečaj iz higienskega minimuma
Za razpisna dela in naloge je določena poskusna doba in sicer pod št.:
1. 3 mesece
2. 3 mesece
3. 2 meseca
4. 2 meseca
5. 1 mesec
Pismene ponudbe z opisom dosedanjih zaposlitev sprejema Odbor za delovna razmerja Doma upokojencev Kamnik. Kamnik. Neveljska pot 26.
Podrobnejše informacije o delovnih opravilih lahko interesenti (interesentke) do bijo v tajništvu Doma.
BOJAN KANCILJA - NOSILEC TITOVE ŠTAFETE
Mladi prevečkrat le športniki
Zvezna štafeta mladosti, pozdravi vseh nas tovarišu Titu so ta trenutek že na poti proti Hrvatski. Kamničani smo jo slovesno sprejeli 26. marca in jo pospremili na njeni dolgi poti po vsej Jugoslaviji. Najbolj častno nalogo, branje pozdravnega pisma Titu, je v imenu vseh občanov kamniške občine opravil Bojan Koncilja, delavec Stola. To je bil tudi razlog za pogovor z njim.
Star je 24 let, po poklicu je pohištveni mizar in dve leti dela v delovni organizaciji STOL, v novih obratih na Korenovi poti. Ko je še stanoval v Domžalah in se šolal, je deloval na področju mladinskega prostovoljnega dela in se udeleževal drugih akcij domžalske mladine. Ko je pričel delati v Stolu, je nadaljeval tudi delo v mladinski organizaciji. V osnovni organizaciji je postal referent za splošni ljudski odpor, kasneje pa predsednik osnovne organizacije v TOZD. In kaj pravi o delu mladih v svoji mladinski organizaciji?
»Najraje sodelujejo pri raznih športnih tekmovanjih, zato teh tudi največ organiziramo, na ravni TOZD, med TOZD, sodelujemo pa tudi z mladimi iz neštetih delovnih organizacij iz vse Slovenije. Mladi radi sodelujejo tudi na mladinskih delovnih akcijah,
za kaj več pa jih je težko zainteresirati. S tem imamo tudi največ problemov, kajti težko nam je vzbuditi pri mladih zanimanje še za kaj razen športa.« Bojan je poročen, oče dveh otrok, ob delu se šola za lesnega tehnika, v tem času pa je tudi uspel rešiti stanovanjski problem.
»Mlade družine lahko pri nas dokaj hitro rešijo stanovanjski problem, problematična je le soudeležba, ki jo morajo plačati pred prevzemom stanovanja. Sam sem to lahko naredil, nekatere mlade družine pa bodo najbrž imele kar precej materialnih problemov pri soudeležbi.«
Bojanu se zahvaljujemo za pogovor, za dobro opravljeno nalogo in mu želimo, da bi še naprej uspešno deloval v mladinski organizaciji in končal šolanje. Hkrati pa se zahvaljujemo tudi vsem, ki so kakorkoli pomagali k uspešni organizaciji sprejema Titove štafete. I. Kuret
Uspešna predstavitev Gola rje ve tragedije
Po dveletnem premoru je 24. in 25. februarja dramska sekcija Prosvetnega društva Tuhinj uspešno predstavila staro ljudsko tragedijo Cvetka dolarja DEKLE Z ROŽMARINOM.
Dvorana v kulturnem domu Laze je bila obakrat zasedena do zadnjega kotička.
Z vajami smo pričeli že v začetku novembra 1978. Največ težav nam je povzročalo izmensko delo igralcev, tako da smo samo nekajkrat vadili vsi skupaj, in še to največkrat v nedeljo popoldne. Končno je predstava dozorela za nastop na odrskih deskah. Gledalci, v glavnem doma-
Izvršilni odbor
Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kamnik
objavlja na podlagi Pravilnika o upravljanju in razpolaganju z družb nimi sredstvi za usmerjeno organizirano stanovanjsko gradnjo v občini Kamnik ter sklepa 3. seje skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti z dne 27. 2. 1979 naslednji
javni razpis
o zbiranju prosilcev za posojila za nakup stanovanj etažne lastnine in posojila za gradnjo, dograditev in adaptacijo individualnih stanovanjskih hiš. Na razpolago je znesek 7,500.000,00 din.
Upravičenec do posojila je lahko vsak občan, ki izpolnjuje naslednje pogoje razpisa:
a) POSOJILO ZA NAKUP STANOVANJ ETAŽNE LASTNINE:
- da kupuje stanovanje, ki ga gradbena organizacija nudi za trg v občini Kamnik,
- da predloži predkupno pogodbo,
- da dobi od delovne organizacije, v kateri je zaposlen pristanek za najetje posojila,
- da sodeluje pri nakupu stanovanja z najmanj 40% lastno udeležbo,
- za lastno udeležbo se štejejo prosilčeva sredstva in krediti na privarčevana sredstva.
b) POSOJILA ZA GRADNJO, DOGRADITEV IN ADAPTACIJO STANOVANJSKIH HIŠ:
- da gradi na območju občine Kamnik,
- da je lastna udeležba prosilca s sredstvi najmanj do tretje faze ali dograjena in plačana tretja faza,
- da predloži dokazilo banke, da ima zagotovljena sredstva do tretje faze,
- da je za najetje posojila kreditno sposoben,
- da predloži gradbeno dovoljenje ter potrdilo o lastništvu,
- da se zaveže dokončati gradnjo stanovanjske hiše do pogodbeno dogovorjenega roka.
Prednost pri dodelitvi in višini posojila imajo občani, ki grade nadomestne stanovanjske objekte v Novem trgu ter občani, ki zasedajo družbeno stanovanje.
Kredit se mora izkoristiti v roku enega leta od odobritve. Prosilci morajo svoje prošnje vložiti do 30. 4. 1979, z zahtevanimi dokazili na Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kamnik,'Cankarjeva 11, pod oznako »posojila za nakup stanovanj« ali »posojila za gradnjo, dograditev in adaptacijo stanovanjskih hiš«.
Objava rezultatov bo v Kamniškem občanu.
Obrazce za prošnje je potrebno dvigniti na Stanovanjskem in komunalnem gospodarstvu Kamnik, Cankarjeva 11.
Predsednik izvršilnega odbora SSS občine Kamnik: Danica Vinšek
če občinstvo, so nas sprejeli z burnim ploskanjem ob zaključku vsakega dejanja. To nam je dalo še večje samozaupanje in prijeten občutek, za vloženi trud in ure. ki smo jih prebili na vajah niso bili zaman. S to predstavo sta se domačemu občinstvu prvič predstavila dva mlada igralca, ki sta odlično odigrala svoji vlogi. Posebno še mali Robert Hribar v vlogi irhca in Minka Kramar v vlogi Lenke, ki je bila obenem tudi glavna vloga.
To Golarjevo delo je dramska sekcija PD pripravila na razpis prireditev ob letošnji 750 letnici Kamnika. S tragedijo bomo na-
stopili po programu 75(1 letnice letošnjo jesen na odrskih deskah nekje v kamniški občini.
Z veseljem lahko trdimo, da občani na vasi ali podeželju zelo radi obiščejo odrske predstave, pa naj bo to veseloigra ali drama.
Ob vsem tem je treba razmisliti, kako bi pomagali Prosvetnim društvom, ki se še edina ukvarjajo s takimi deli prostovoljno in brezplačno žrtvujejo veliko število večerov in še več ur. da kulturno bogatijo občane, in ohranjajo izročilo ljudskih običajev in navad, ki jih v starih ljudskih igrah ne manjka.
I. HRIBAR
Emona
OBVESTILO		
O OBVEZNEM		
CEPLJENJU PSOV		
PROTI PASJI STEKLINI		
Na podlagi odredbe o preventivnih cepljenjih in diagnostič-		
nih ter drugih preiskavah v letu 1979 (ur. list SRS št. 1/79) in		
Zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS		
št. 18/77) morajo vsi lastniki psov v občini Kamnik privesti		
svoje pse od 4 mesecev starosti na cepljenje proti pasji steklini.		
Stroški cepljenja pri rednem cepljenju znašajo 150,00 din.		
	RAZPORED CEPLJENJA	
Dan	Zbirališče	Ura cepljenja
4. IV. 79	Motnik (Fleger)	8
	Štipalič (šola)	8.30
	Zg. Tuhinj (Kavsar)	9
	Laze (pošta)	10
	Šmartno (Hvaletu)	11
	Sred. vas (Ustank)	12
	Sela (pri Spruku št. 4)	14.30
	Vel. Lasna (Zalaznik)	15.30
	Vranja peč (šola)	16
	Sp. Palovče (Kladnik)	16.30
	Zg. Palovče (Rems)	17
5. IV. 79	Nevlje (Novak)	8-9
	Kamnik (na sejmišču)	9-11   in od
		15-16
6. IV. 79	Moste (Resnik)	8
	Komenda (Kramar)	9
	Križ (Čuber)	14-15
7. IV. 79	Šmarca (Jeran)	8
	Volčji potok	
	Rudnik (Arboretum)	9
	Tunjice (Jamove)	14-15
9. IV. 79	Sp. Stranje (Perne)	8
	Kregarjevo (Prodnik)	9
	Krivčevo (Jurček)	10
	Črnivec (Jernej)	11
	Godič (Hribar)	14-15
ZAMUDNIKI		
19. IV. 79	Motnik	8
	Laze	9
	Sr. vas	10
20. IV. 79	Komenda	8
	Šmarca	9
	Kregarjevo	10
21. IV. 79	Kamnik	8-9 in 15-16
	VETERINARSKI INŠPEKTOR	
	Poje	Janez, dipl. vet.
DO Kmetijska kooperacija p. o. Domžale, Kidričeva 14
Komisija za delovna razmerja razpisuje naslednja dela in naloge:
1. Prodajalca kmetijskega repromateriala
za poslovalnico Domžale
2. Prodajalca kmetijskega repromateriala za poslovalnico Črnuče
3. 2 molzna kontrolorja
za delovno enoto Domžale
4. Molznega kontrolorja
za delovno enoto Kamnik
5. Strojnega knjigovodje
Pogoji /a opravljanje del in nalog:
Pod I. in 2. - kvalificiran prodajalec in 2 leti delovnih izkušenj. Pod 3. in 4. - 2-letna kmetijska šola in dve leti delovnih izkušenj: posebej pogoj je lastno prevozno sredstvo. Pod 5. - 2-letna administrativna šola in I leto delovnih izkušenj.
Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja 2 meseca.
Ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi na naslov:
Emona DO Kmetijska kooperacija Domžale. Kidričeva 14.
kjer dobile tudi vse dodatne informacije osebno ali na telefon
721-179.
Zahvala
Ob boleči izgubi dragega moža in očeta
Jožeta Zavasnika
se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste mu lajšali trpljenje ob težki bolezni, mu poklonili cvetje, z nami sočustvovali in ga
spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo vsem sosedom za pomoč, sodelavcem Rudnika kaolina Črna. organizaciji ZB Srednja vas ter predsedniku KS Sela za poslovilne besede. Zahvaljujemo se tudi g. patru za lep pogrebni obred. Še enkrat iskrena hvala vsem.
Rožično, I 1. marca 1979
Žena Frančiška in hčerka Ani z družino
Zahvala
Ob smrti našega dragega ata. starega ata, brata, strica in tasta
Janeza Kladnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. darovali vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo članom Gasilskega društva Nevlje, govorniku tov. Osenarju in sosednjim GD. Društvu upokojencev
ter podjetjema KI Kamnik in IMP Ljubljana. Zahvala pevcem in župnikoma za pogrebno obred. Iskrena zahvala tudi družinama Novak in Golob ter Angeli Drolc. Vsem še enkrat lepa hvala.
Žalujoči: Vsi njegovi
Zahvala
Ob prezgodnji izgubi naše ljube mamice, žene, hčerke iri sestre
MARTE RESNIK
rojene Juvan
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za nesebično pomoč, darovano cvetje in
za pozornost, s katero ste nam lajšali bolečine. Zahvala celotnemu kolektivu osnovne šole Komenda-Mo-ste. Perutnini Duplica, Avto hiši Ljubljana, Gasilskemu društvu in mladinski organizaciji Moste, pevskemu zboru ter župniku za obred.
Vsi njeni
• KAMNIČANI SPREJELI REJCE MALIH ŽIVALI
Smernice za nadaljnje delo
V prostorih obrtnega združenja Kamnik je kamniško Društvo gojiteljev malih pasemskih živali v sklopu 750-letniee Kamnika gostilo vsa društva Slovenije, ki se ukvarjajo z rejo malih živali.
Zvezne seje so se udeležila društva iz Kranja, Vrhnike, Trbovelj, Ormoža, Novega mesta, Maribora, Celja, Ptuja ter kluba pismonoš iz Novega mesta in Kamnika.
Vabilu se ni odzvalo društvo pismonoš iz Ljubljane. Vsako leto je gostitelj drugo društvo, ob 750-letnici Kamnika pa smo se mi odločili za organizacijo srečanja. Na seji je bilo veliko govora o prostorskih problemih, saj tare vsa društva pomanjkanje prostorov za uradovanje in razstavo živali. Pogovorili so se tudi o razstavi, ki je bila letos v Mariboru. Kamniško društvo je bilo zastopano s številnimi primerki živali, njeni člani pa so prejeli tudi od-ličja za posamezne pasme, kar je lep uspeh v zveznem merilu. Pogovarjali so se tudi o problemih oddaljenosti društev, kar povzroča velike finančne težave. Rejci bi radi pospešili izhajanje časopisa v republiškem merilu, da bi lažje in hitreje obveščali posamezna društva o problemih slovenske zveze. Razstave lahko organizirajo vsa društva, tako si tudi Kamničani prizadevamo orga-
nizirati tako razstavo v republiškem merilu. Toda v Kamniku ni ustreznih prostorov, zato bomo še nekaj časa prikrajšani za tako veliko manifestacijo. Vsa društva v Sloveniji se trudijo, da vključijo v svoje vrste čim več mladih rejcev, katere bi navdušili za vzgojo čistopasemskih živali.
Zelo zanimiva panoga je gojitev golobov pismonoš, katera je razvita v vseh društvih. Kamniški golobi pismonoše so zelo dobri letači, ki tekmujejo v slovenskem in zveznem tekmovalnem razredu. Kamniško društvo gojiteljev pasemskih živali je ponosno na svoj renome in na priznano delovanje v republiškem merilu.
Naše društvo obstaja že 15 let in je eno najstarejših v republiki. Šteje 150 članov, ki želijo ob obletnici našega mesta organizirati v Kamniku 10 razstav malih živali.
Društvo se vzdržuje s članarino in dohodki od razstav. S tem denarjem skrbi za nakup novih pasemskih živali, katere razdeljuje med svoje mlade člane in jih poučuje o nadaljnji vzreji.
Na seji v Kamniku je bilo tudi" predlagano, da se ustanovi plaketa Antona Lehrmana, prvega ustanovitelja slovenskega društva Perutninar v Tržiču. Lehr-man je bil rojen 22. julija 1876
Cenjene občane obveščani, da hitro in solidno popravljam
VODOVODNE INSTALACIJE.
KOŽELJ ANTON, Podgorje 42 p. Kamnik
in je umrl v Ljubljani 29. avgusta 1910.
Ta plaketa bi se podeljevala najbolj zaslužnemu društvu ali posamezniku za organizacijo in vzrejo pasemskih malih živali.
Dogovorili smo se tudi, da bomo v zveznem merilu organizirali tečaj za sodnike-ocenjevalce in to za golobarje-kunejerejce in perutninarstvo. Sedaj imamo so-dnike-ocen jevalce iz drugih republik ali sosednje Avstrije. Seminar bo v Celju, udeležila ppa se ga bosta 2 člana n ašega društva.
Po štiriurnem razgovoru, na katerem smo oblikovali naloge in smernice za nadaljnje delo, smo se razšli z željo, da se v mesecu maju sestanemo na tretjem občnem zboru, in to znova v Kamniku.
Rudi
V KOMENDI
Zakaj prazna ambulanta
Na letošnjem rednem občnem zboru upokojencev krajevne skupnosti Komenda so obravnavali kočljivo vprašanje zdravstvene službe v tem kraju. V tej krajevni skupnosti živi približno tristo upokojencev in mnogi zaradi starosti ali bolezni težko hodijo k zdravniku v Kamnik. Marsikateri izmed njih je odvisen od avtobusnih zvez in prepuščen vremenskim neprilikam, ker pač nima drugačne možnosti prevoza.
V Domu v Komendi sta dva prostora, namenjena za ambulanto, v katero je včasih enkrat tedensko prihajal zdravnik iz Kamnika. Krajevna skupnost lahko zagotovi vzdrževanje in pospravljanje teh prostorov, zdaj pa obstaja tudi možnost centralnega ogrevanja.
Ne le upokojenci, tudi ostali občani želijo, da bi zdravnik zopet prihajal v Komendo, zato so prizadete krajevne skupnosti Komenda, Moste in Križ postavile delegatsko vprašanje na zboru krajevnih skupnosti občine Kamnik. V odgovoru piše, da za splošno zdravstveno službo ni dovolj le zdravnik, temveč je potreben tudi laboratorij, rentgen, centralna kartoteka, fizio-
terapija in še kaj, za kar pa v Komendi ni možnosti. Seveda ne, česa takega občani tudi ne pričakujejo. Vseeno pa menijo, da bi bilo dobro, če ne bi bilo potrebno po vsak recept, napotnico ali obvezo v Kamnik. Odgovor je utemeljen tudi s podatki, da kamniški zdravstveni dom skrbi za 25 tisoč prebivalcev v 1 15 naseljih na 298,27 km2. Kamnik je res naravno središče občine, toda omenjene številke dokazujejo trditev, da se tolikšna množica prebivalcev ne da ustrezno oskrbovati na enem samem mestu, ampak bi bila potrebna decentralizacija. Zadnja utemeljitev odklonilnega odgovora pa je neprimernost prostorov v Komendi. Zdravnik je tu delal tudi v slabših pogojih, kot s sedaj. To seveda ne sme biti vzrok, da bi se tako nadaljevalo, saj bi občani v primeru obnovljene zdravstvene službe zagotovili zdravniku boljše delovne pogoje.
Svet krajevne skupnosti Komenda si bo skupaj s Križem in Mostami še naprej prizadeval, da ambulanta v Komendi ne bi ostala prazna.
M.LUŠTREK
Pomlad prihaja
Čistili smo igrišče
Težko pričakovana pomlad je že pred durmi in prav je, da se pripravimo na njen prihod. Prebivalci našega kraja so že začeli z urejanjem hišne okolice, prekopavanjem vrtov in čiščenjem travnikov. Narava se je prebudila in po sončnih bregovih nas pozdravljajo trobentice, na močvirnatih tleh pa je vse polno zvončkov in plavic - prvih znanilk pomladi.
Tudi okrog športnih objektov, zlasti ob cesti pod SKALCO, so s
toplejšimi dnevi zacvetele številne raznobarvne »cvetice« - papirnati, polivinilasti, kartonski in drugi odpadki. Oba bregova Nevljice sta v »bujnem cvetju« ...
KDO BO POTRGAL TE CVETICE IN JIH ODNESEL NA SMETIŠČE???
V letošnjem letu praznujemo 750-letnico KAMNIKA, zato si prizadevajmo, da bosta KAMNIK in okolica vsaj do neke mere čisla in lepa.
S. P.
Prvo pomladansko sonce je že privabilo otroke na igrišča. Tudi otroško igrišče na Zapricah je v teh dneh oživelo. Na njem se radi igrajo vsi otroci, veliki in majhni. Žal pa nekateri ne znajo paziti na rčd in čistočo, pokvarjena so tudi vsa igrala.
V šoli smo na razrednem sestanku sklenili, da bomo naše igrišče očistili. Akcije smo se udeležili predvsem otroci, ki stanujemo v bližini igrišča. Pomagali so nam tudi nekateri cicibani, ki so se zelo izkazali. Starejši pio-
nirji, ki se prav tako radi igrajo na igrišču, pa nam niso hoteli pomagati, celo posmehovali so se nam.
Menim, da so to slabi pionirji, ker ne znajo ceniti lepote narave. Mlajši pionirji smo sklenili, da bomo postali še večji ljubitelji narave in jo tudi varovali.
Letos bomo praznovali 750-letnico našega mesta. Želimo, da bi vsi pazili na čistočo, da ne bi. metali odpadkov po tleh, da bi v čistem okolju praznovali obletnico. IVI. CEBEK
• ŠTIRINAJSTDNEVNA KRONIKA
Dolgi prsti
Prva polovica meseca marca je v Kamniku minila dokaj mirno. V primerjavi z drugo polovico februarja je bilo v tem obdobju zabeleženih manj prekrškov zoper javni red in mir - 12, nekaj manj kaznivih dejanj - 15 in kar je tudi razveseljivo - manj prometnih nesreč - 8. Težko je ugotavljati, kaj vpliva na zmanjšanje ali povečanje deliktov v danem
obdobju, želimo pa si, da bi bilo prekrškov vedno manj in življenje v vseh okoljih varnejše, prav tako pa tudi družbeno in zasebno premoženje.
JAVNI RED IN MIR
Na področju kršitev javnega reda in miru so bili od 12 prime-
Poroke
Stanislav ZEMLJEN, avtome-nanik iz Bistričice in Marija DO-LINŠEK, os. upokojenka iz Bistričice;
Marjan JUG, vodovodni insta-ater iz Ljubljane in Marija GROŠELJ, prodajalka iz Podgorja;
Anton KLEMEN, šofer iz Be-le in Stanka PISKAR, prodajalka iz Motnika;
Janko BURKELJCA, strojni delavec iz Gabrovice in Milena GERBEC, prodajalka iz Pšajno-vice;
Miran LAZAR, delavec iz Kamnika in Marija URŠIČ, delavka Pri stroju iz Kregarjevega;
Branko ŠTRAJHAR, zidar iz P°rebra in Marta POLJANŠEK, Prodajalka iz Markovega; . Stane LUNDER, transporter lz Kamnika in Ema SPRUK, in-dustr. šivilja iz Hriba;
Marjan ILI.IAŠ, pismonoša iz Kamnika in Ljudmila KOPČAR, delavka iz Kamnika;
Janez KEMPERL, ključavni-car iz Županjih njiv in Marija KLANŠEK,
prodajalka iz Tu-
njic;
Matjaž RAVNIKAR, iz Kamnika in Jelka JEGLIČ, iz Kamnika;
Andrej KOROŠEC, delavec tapetnik, prebivajoč v Hruševki 1 in Alojzija POLJANŠEK, delavka, prebivajoča v Žobejevo 5
Smrti
Marija PODPAC, druž. upokojenka iz Domžal, stara 85 let; Tomaž SEDUŠEK, osebni upokojenec iz Tunjic l/a star 68 let; Ivana SENOŽETNIK, soc. pod-piranka iz Krivčevega 11, stara 75 let; Julijana SUŠNIK, gospodinja iz Mekinj, Neveljska pot 26, stara 73 let; Karol ZA-FRED, osebni upokojenec iz Ljubljane, Miličinskega 12, star 79 let; Franc ZARNIK, upok. zidar iz Kosiš 7, star 65 let; Frančiška ŽURBI, os. upokojenka iz Mekinj, Neveljska pot 26, stara 87 let; Marija KERN, gospodinja iz Most 19, stara 75 let; Jože REMS, delavec iz Podboršta pri Komendi 23, star 44 let; Edvard KRIŽNIK, kmet prebivajoč v Špitaliču 40, star 51 let; Uršula LAZAR, prebivajoča v Zgornjem Motniku 19, stara 81 let.
14. 3. je ob 22.30 našel pribežališče v prostorih za pridržanje mladoletni V. Ž. z Molkove poti. Bil je v »rožicah« in je kar sam prišel razgrajat na PM, tako da ga ni bilo potrebno iskati.
rov zabeleženi 3 pretepi, 3 primeri nedostojnega vedenja, 2 primera razgrajanja in 4 drugi primeri. V dveh primerih so povzročili prekomeren hrup otroci. Enkrat je bilo to pred glasbeno šolo, ko so »navijali« kolesa z motorji, drugič pa so si za prekomerno hrupnost izbrali stanovanje.
Rajku D. iz Sp. Stranj so prostori v Zdravstvenem domu tako všeč, da je v njih kar dvakrat počakal na »prvo pomoč« miličnikov, ki so ga opozorili in ga napotili domov. Prvič je »zabaval« zdravstveno osebje 2. 3. ob 10.45, drugič pa 8. 3. ob 23.45. Morda pa je bila to posebne vrste čestitka za dan žena, zaradi alkohola izrečena nekoliko pozno. Predlog za račun je napisan.
7. 3. ob 20.10 stta dva mlajša gosta motila mirne obiskovalce v hotelu »Malograjski dvor«. Delavci postaje milice so ju odstranili, napotili proti domu in tako olajšali muke delavcem hotela.
11. 3. so morali miličniki pomiriti Hasa T. in Zumeirija A. na Cankarjevi, ki sta v Delavskem domu obračunavala obresti zaradi neporavnanega dolga (s pestmi seveda).
Tega dne je bilo ugotovljeno, da »ljubeči« sin Anton B. s Tu-njiške mlake že daljše obdobje pretepa svojo mater. V Kliničnem centru v Ljubljani so ugotovili hude telesne poškodbe, stare že dva meseca.
13. 3. sta ob 22. uri v kavarni »Veronika« merila moč Mesad Č. iz Bihača in Husein Š. s Cankarjeve. Seveda sta za prijateljsko prepričevanje uporabljala pesti, sodnik za prekrške pa bo uporabil »paragrafe«.
TATVINE IN VLOMI
2. 3. so v jutranjih urah opazili, da je bilo ponoči vlomljeno v trgovino na Duplici. Radiča niso odnesli, ker ga ni bilo, kave pa tako in tako ne primanjkuje več.
6. 3. je Anton B, iz Županjih njiv prijavil tatvino kokoši. Menda je kokošnjak in kokoši osku-bil domači sin in jih tudi takoj spekel. Krivolov na domačem dvorišču.
10. 3. so v nočnem času neznanci iskali rezervne del za avtomobile in pri tem Leopoldu D. iz Slatnarjeve Odnesli oba žarometa z nevoznega »fička«. Se bo pa samo podnevi vozil.
Tega dne so Marjanu K. iz avtomobila odnesli avtoradio. Avto je imel parkiran pred kinom »Dom« v Kamniku.
11. 3. je Stane E. iz Stahovice prijavil, da so mu v Črni pred gostilno iz avtomobila zmaknili
prometno dovoljenje, dve kaseti, nekaj fotografij in klobuk z značkami.
12. 3. so Stanetu S. na Cankarjevi ukradli žensko kolo, medtem ko je bil na tečaju za prvo pomoč. Če bo šofer, kolesa tako ne bo potreboval.
13. 3. je moral peš v Radomlje Jernej C, saj so mu nezaklenjeno kolo ukradli v večernih urah na Brejčevi ulici.
15. 3. so v ranih urah vlomili v osebni avtomobil lastnika Mira S. »Glasbeniki« so odnesli radio-kasetofon, dva zvočnika, denarnico s 700 din in siv ženski kostum. Za novo glasbo tudi nova obleka.
Tega dne so miličniki ob 01.15 izsledili voznika pony expresa, ki se je pripeljal iz Črne. Devad C. iz Ključa, brez. prebivališča v Kamniku, je kolo z motorjem »sunil« v Črni, pa mu je do Kamnika zmanjkalo goriva. Pravo smer mu bodo pokazali pristojni organi. Zanimivo, da so prej odkrili tatu, kot pa je lastnik pogrešal pony.
Istega dne so Olgi S. iz garderobne omare v Titanu odnesli kuverto s 1500 din. Modre kuverte na način samopostrežbe.
Razbitine »fička« po prometni nesreči pretekli mesec v Mostah.
KRIŽNICA
PROMETNE NESREČE
V navedenem obdobju se je na kamniških cestah pripetilo osem prometnih nesreč, v katerih so štiri osebe dobile lažje telesne poškodbe, pri ostalih pa je nastala le materialna škoda. Dva voznika sta po nesreči odpeljala dalje, štirje vozniki so vozili pod vplivom alkohola) eden pa brez vozniškega izpita. V nesrečah so bili udeleženi trije otroci.
DRUGI DOGODKI
1. 3. dopoldne je pri nesreči izgubila življenje Marta RE-SNIK iz Most. Ko je vključila stroj za krmljenje piščancev, so jo zobata kolesa zagrabila za spodnji rob delovne halje. Potegnilo jo je pod stroj in ji zlomilo vrat.
12. 3. je v zgodnjih jutranjih urah izbruhnil požar na gospo,-darskem poslopju Cvetke Sušnik v vasi Kališe. Vzrok požara še raziskujejo, materialna škoda pa znaša okoli 100.000 din.
Štirje občani s Klavčičeve ulice so prijavili tatvino bencina, o čemer smo pisali v prejšnji številki, le da je ponoči operiral Andrej P. in ne Anton P., kot je bilo pomotoma natisnjeno.
POHVALNO
Trije pošteni najditelji so se zglasili na PM in izročili najdene denarnice z denarjem in dokumenti. Franc Peterlin iz Zg. Stranj, Peter Skubic s Trdinove in Enes Alič z Bakovnika so dokazali, da le ni vse tako črno, kot včasih izgleda. Zgled vreden posnemanja.
maj
KAMNIK
KEGLJANJE VEDNO BOLJ ZANIMIVO
Najboljši tekmovalci Titana
Člani in vodstvo zmagovite ekipe Titana.
Kegljanje postaja med najbolj zanimivimi in množičnimi športi v Kamniku, po ustanovitvi kluba pred nekaj leti pa je postalo še bolj organizirano. Najbolj zanimivo pa je postalo redno tekmovanje posameznih kegljaških sekcij, ki jih sestavljajo tekmovalci iz kamniških delovnih organizacij. Te že vrsto let tekmujejo v A in B ligi, vsaka šteje po tO ekip.
V tekmovalni sezoni, ki se je začela oktobra lani in končala te dni, so tekmovali v dveh kolih. Tako se je vsaka ekipa pomerila s svojim nasprotnikom dvakrat. V skupini A so se najbolje odrezali tekmovalci iz Titana, ki so tudi organizatorji tekmovanja. Ekipi Svilanita in Stola B, ki sta zbrali najmanj točk, bosta pri-
hodnjo sezono nadaljevali tekmovanje v skupini B. Iz slabše skupine, torej B lige, pa se bosta najboljši ekipi, Donit in Skupščina občine Kamnik, preselili v ligo A. Prav ta prehod iz lige v ligo pa daje tekmovanju še posebno privlačnost.
V začetku tekmovanja je bil boj med ekipami zelo enakomeren. Po nekaj kolih se je že videlo, da bo boj za prvo mesto med ekipami Stol A, Graditelj in Titan. Te ekipe so bile posebno v 1. kolu zelo homogene in izenačene. Že vsak dvoboj med njimi je odločal o boljšem mestu. Tako je sicer zelo dobra ekipa Stola A izgubila neposreden dvoboj z ekipo Titana. Tekmovalci Titana pa so izgubili v 1. kolu z ekipo Graditelja. Boj za prvo mesto se je nadaljeval in tekmovanje je
postalo še bolj zanimivo in napeto.
Po končanem prvem delu tekmovanja so ostale ekipe Stola in Graditelja oslabljene. Pri Stolu je prenehal tekmovati eden najboljših, pri Graditelju pa je bolezen in manjša izbira dobrih keg-Ijačev naredila svoje. Zato sta obe ekipi izgubili nekaj srečanj, kar je zadostovalo, da je keglja-ška sekcija Titana, ki je zelo izenačena in ima veliko izbiro dobrih tekmovalcev, ob koncu slavila zmago. Zmagovalci so se upravičeno znašli na vrhu tekmovalne lestvice, saj so izgubili le eno srečanje (Graditelj) in dosegli 17 zmag.
Tekmovanje traja kar pet mesecev in od dobre organiziranosti posamezne tekmovalne ekipe je odvisen končni uspeh. K temu pripomore tudi nekaj športne sreče, ki pa ob velikemu številu treningov sploh ni odločilna. Prihodnje leto bo boj prav gotovo zopet zanimiv in to velja za obe tekmovalni skupini.
Urškin memorial
Tekmovanje za Urškin memorial je bilo letos razpisano šele drugič, čeprav je bilo prvo tekmovanje izvedeno že v letu 1976. Takrat je bilo vabljenih 14 najboljših ekip iz cele Jugoslavije. Prehodni pokal je tistega leta osvojila SD Ei Niš, ki se je tudi obvezala, da bo v naslednjem letu organizator in pokrovitelj memoriala. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev tekmovanja na žalost niso izpeljali. Prav to je glavni vzrok, da smo letos tekmovanje omejili le na slovenske predstavnike.
Za dan tekmovanja smo določili 11. februar, razumljivo pa je, da smo v času, ko je ves jugoslovanski narod nemo sklanjal glave ob nenadomestljivi izgubi velikega revolucionarja, borca in arhitekta naše družbe tovariša Edvarda Kardelja, tudi strelci odložili orožje in prestavili prvotni rok tekmovanja na 4. marec.
V trenutku, ko smo skušali s tekmovanjem skromno počastiti spomin na Urško Kozjek, nam je misel nehote ušla na človekovo mladost, na čas prebujanja, sanjarjenja, hotenj, želja in nenehenga iskanja. Res, ni lahko to večno iskanje - pušča nam trajne posledice. Današnji čas je s svojim hitrim tempom življenja velikokrat boleč za mladega človeka. Dan za dnem živimo le za preživetje naslednjega dne. Nenadoma se
zavemo, da v življenju hodimo po ozki stezi, ki loči kruto resničnost od pijane zasanjanosti. Naenkrat spoznamo, da je v življenju še nekaj več, da nismo mi zaradi življenja, ampak je življenje zaradi nas.
Urška je že v mladosti znala uresničiti svoja hotenja. Tako kot večina nas, je tudi ona našla svoj smisel v strelstvu. Še kot pionirka se je z vso mladostno zagnanostjo spoprijela z veščinami in skrivnostmi strelstva. V zelo kratkem času je nizala uspeh za uspehom. S svojim večkratnim republiškim in dvakratnim državnim naslovom je prinesla kamniškemu strelstvu velik ugled. Upravičeno smo ponosni nanjo.
Delegacija kamniških strelcev je pred pričet-kom tekmovanja položila venec na grob mlade Urške. i
Na tekmovanje je bilo vabljenih 13 ekip, zaradi prenapolnjenega strelskega koledarja pa so se ga udeležile le tri ekipe. Vzrok za to je delno tudi prestavljen termin.
Med posamezniki je zmagal Roman Radej -378 kr., drugi je Bojan Burja - 370 kr., tretji Jure Frelih (Kranj) - 369 krogov.
Ekipno je prvo mesto zasedla ekipa Kranja, drugo ekipa Kamnika in tretje ekipa Velenja.
Irena Vidmar
Veleslalom ŠD Komenda
ZNAČKE »EVEREST 79«
Vsi, ki bi želeli kupiti značke VII. JAHO (jugoslovanske alpinistične himalajske odprave), se lahko Zglasite v pisarni PD Kamnik ob ponedeljkih od 9. do 12. ure, ob sredah od 14. do 17. ure in ob petkih med 9. in 12. uro. Cena značke je 22 dinarjev, na razpolago pa so tudi kompleti.
Končna tekmovalna tablica skupine A
Ekipa	št. kegljev	št. točk	poprečje kegl. na tekmo
1. Titan	44870	34	2492
2, Stol A	44513	28	2472
3. Graditelj	44021	24	2445
4. Utok	43685	20	2426
5. Kočna	43113	18	2395
6. KIK	43649	14	2424
7. Alprem	43273	12	2404
8. Zarja	42806	12	2378
9. Svilanit	42811	10	2378
10. Stol B	42484	8	2360
V nedeljo, 11. marca, je ŠD Komenda organiziralo veleslalom za krajane krajevnih skupnosti Komenda, Moste in Križ. 56 tekmovalcev in tekmovalk je bilo razdeljenih v tri kategorije.
Med 19 pionirji in pionirkami OŠ Komenda-Moste je prvo mesto osvojil Florjan CIBAŠEK (Moste). Za njim so se uvrstili: Roman PERNE (Komenda), Igor OGORELC (Križ), Jožko BREMŠAK (Komenda), Sanda CIBAŠEK (Moste) itd. Sodelovalo je tudi 10 tekmovalk, ki so se borile za čimboljšo uvrstitev na isti progi, kjer so tekmovali pionirji in pionirke. Vrstni red je bil naslednji:
1. Milena BREMŠAK (Komenda),  2.  Saša PETERLIN
(Komenda), 3. Joži URŠIČ (Komenda), 4. Joži STREHOVEC (Komenda), 5. Meta PETERLIN (Moste),
Najštevilnejša je bila katergo-rija moških, ki so vozili na daljši progi. Sodelovalo je 27 tekmovalcev, ki so se uvrstili takole: 1. Franc STREHOVEC (Moste), 2. Vinko ŠTELE (Komenda), 3. Vito PETERLIN (Komenda), 4. Janez URŠIČ (Komenda), 5. Miro JAGODIC (Križ) Sledili so Peter POGAČAR, Brane MA-REN, Bojan ŠVIGEU, Marko LAH, Peter POGAČAR (vsi iz Komende), in drugi.
Pobudnika in glavna organizatorja tekmovanja sta s pomočjo smučarjev iz Trzina veleslalom odlično izpeljala. Po končanem
tekmovanju so vsi udeleženci izrazili željo po podobnih tekmovanjih tudi v naslednjih sezonah, organizatorji pa so jim obljubili tekmovanje v slalomu še v letošnji sezoni. Tekmovanje v veleslalomu je tudi dokaz, kako popularno je smučanje kot rekreacija v Komendi in okolici. Večina udeležencev je prvič sodelovala na tekmovanju.
Prvih pet v vsaki kategoriji je prejelo priznanja ŠD Komende.
Po tekmovanju so udeleženci med drugim ugotovili, da je veleslalom krajanov iz Komende, Most in Križa lep primer sodelovanja krajevnih skupnosti kar pri drugih, nešportnih organizacijah, ni v navadi.
Srečo Lah
PLANINSKI KOTIČEK - PLANINSKI KOTIČEK - PLANINSKI
JAMA DERZAJ-TA VZHER
Na Dleskovški planoti
ŠTUPARJEV MEMORIAL
Smučanje na Kamniškem sedlu za Štuparjev memorial šteje za slovensko alpinistično prvenstvo. Zato bo tudi letos poudarek predvsem na tekmovanju alpinistov in gorskih reševalcev. To pa seveda ne pomeni, da ostali nimajo pravice sodelovati na tem tradicionalnem tekmovanju. Vsi, ki se bodo pravočasno prijavili, in ki imajo plačano članarino za tekoče leto, se tekme lahko ude-
Na Dleskovški planoti, ki leži med Korošico, Veliko planino in Logarsko dolino, je mnogo kraških pojavov. Tu najdemo vrtače, žlebiče, suhe doline ter kraške votline, ki nas jamarje seveda najbolj zanimajo. Planota jo bila dosedaj dokaj slabo raziskana, kljub temu da visoka nadmorska višina (1700 m) in obilica kraških pojavov obetata tudi večje globine jam.
Zato smo kamniški jamarji lepo vreme lanske jeseni izkoristili za raziskovanje noviii objektov na planoti. V kotlinah je že ostajala megla po ves dan, planota pa se je kopala v toplem jesenskem soncu, ko smo hodili križem po njej ter iskali vhode jam. Bili smo presenečeni, saj je bilo jam še več, kot smo pričakovali.
V eni vodoravnih jam, ki so na planoti redkejše kot brezna, smo našli posebno zanimivost, podpisa Karleta Tavzherja in Eda Deržaja iz leta 1920.
Jama je po velikosti in obliki podobna ostalim jamam na Dleskovški planoti.
Spustili smo se po strmem dvajset-metrskem snežišču, ki na koncu preide v gladko ledeno ploskev. Jama je v principu ledenica, v kateri se hladen zrak zadržuje celo leto. Z ledu prestopimo na grušč, s katerim so posuta tla vodoravnega rova. Prav zaradi raztapljanja vode je močno razjeden, iz sten štrle ostri kamniti noži, kapnikov pa tu ni.
Rov se je postopoma dvigal, in ko se je zopet zravnal, smo bili na koncu jame. Tu smo na končni steni naleteli na podpisa Deržaja in Tavzherja. Ravna in suha stena je ohranila njuna podpisa celih 60 let, čeprav sta pisala z navadnim svinčnikom. Petnajstletna mladeniča sta jamo obiskala verjetno spotoma, ob planinarjenju. Iz teua
sklepamo, da je bila verjetno še marsikatera neregistrirana alpska votlina že obiskana, toda na žalost o tem ni nobenih zapisov.
Jami smo po prvostopnikih dali ime jama Deržaj-Tavzher. Poglejmo na kratko njuno poznejšo življenjsko pot.
Karleto Tavzher se je pridružil Tu-ristovskemu klubu Skala, kjer se je izuril v plezanju v Turncu pod Grmado.
V začetku poletja 1921 je Karleoz Vladimirjem Kajzljem plezal prvenstveno smer v severni steni Turške gore. V severnem ostenju Turške gore je bila tedaj potegnjena le Tschadova smer, vse drugo je bilo za tedanje alpiniste neprehodno, le nekaj 10 metrov pod vrhom težke nove smeri je Tavzher omahnil v smrt, star komaj 16 let. Njegova smrt je za nekaj časa zavrla razvoj slovenskega alpinizma in kluba Skala.
Tudi Edo Deržaj se je že v svoji mladosti zapisal goram in stenam. Pripadal je plezalni druščini, ki je okoli leta 1930 utrla v stenah nove smeri in je mejo nemogočega pomaknila precej navzgor. Gore pa je doživljal tudi kot slikar in njegove slike, polne drznih potez in razgibanih barv, so imele velik uspeh na razstavah doma in v tujini. V času okupacije je delal v ilegali in leta 1943 je izšla njegova knjiga in mapa linorezov »Podobe -gore in ljudje« pri založbi Viharnik.
Edo Deržaj je tudi ploden pisatelj. Napisal je precej del za otroke: »Ho, ho, ho«, »Rjavček«, »Žareči kamen«, »Razposajenci«, odraslim pa so namenjene knjige: »Gruh«, »Pod Špiki« in »Gore in ljudje«. Uspešni alpinist, slikar in pisatelj živi v Ljubljani in letos praznuje svojo 75-letnico.
.Iunko Urbane
Le koga ne očarajo lepote kraških jam
ležijo. Prednost pri startu pa bodo imeli alpinisti, za kar sem že prej omenila vzroke, da ne bi prihajalo do nesporazumov.
Letos bo tekmovanje v nedeljo, 8. aprila. Prosimo tekmovalce, da pridejo na Kamniško sedlo v nedeljo in ne že v soboto, čeprav bo koča na sedlu odprta, saj vsi vemo, da naša koča že dolgo časa ne ustreza več vedno večji množici ljudi, ki jo obiskujejo.
Vsi, ki želijo nastopati, naj se prijavijo v pisarni PD ali pa kar na Alpinistični odsek, in sicer v četrtek, 29. III., najkasneje pa do 5. IV. od 19. do 21. ure. Tu boste dobili tudi podrobnejše informacije o samem poteku in organizaciji tekmovanja.
PLANINSKA ŠOLA
Mladinski odsek je, kot smo že poročali, organiziral planinsko šolo, da bi pridobil v svoje vrste nove planince, ki bi nadaljevali dolgoletno tradicijo planinstva v Kamniku (lani je bila 85-letnica PD Kamnik). Letos obiskuje to šolo 16 mladih planincev, ki so jim njihovi starejši prijatelji planin z desetimi zanimivimi predavanji predstavili življenje v gorah. Vendar to še ni vse! Mlade še čakajo nova predavanja, nove teme, seveda pa se bodo sedaj, na pomlad in poletje, začela tudi prva srečanja z gorami. Tako bo približno vsakih 14 dni izlet, kjer bodo otroci uporabljali znanje, pridobljeno v planinski šoli.
Prva tura bo manj zahtevna in bo vodila na Kamniški vrh, ki ga bodo otroci obiskali v spremstvu mladinskih vodnikov PD Ka-rnnik.
ZA RAZŠIRITEV DOMA NA KAMNIŠKEM SEDLU
V zadnjem času so zelo razširjene akcije za zbiranje obveznic
v najrazličnejše namene. Akcije j so na prostovoljni bazi. Posamezniku obveznica ne pomeni veliko, če pa gre za širšo akcijo, je to zelo human in solidarni prispevek, zlasti pri objektih, ki jih uporablja širša .družba. Tako se sedaj zbirajo obveznice za pomoč pri gradnji doma na Kredarici in doma v Kumravcu. Na seji Izvršnega odbora pri PD Kamnik so se tudi odločili za tovrstno zbiranje, saj vsi vemo, kako drage so danes gradnje.
Planinska koča na Kamniškem sedlu je še iz časov, ko obiski naših planin niso bili tako pogo-. sti, zato dejanskim potrebam njene kapacitete več ne ustrezajo.
Menimo, da se bo naše prizadevanje zlasti dotaknilo tistih, ki najbolj občutijo stisko planin-j skega doma na Kamniškem sed--lu, torej planincev.
Nočemo nobenih kritičnih pripomb, da je takih akcij že preveč. Akcija je prostovoljna: daj, ali obdrži.
Za pomoč iskrena hvala v upanju, da bo začel dom s polno paro delovati že letos - tudi z vašo pomočjo.
KAMNIŠKI OBČAN glasilo SZDL občine KAMNIK -Ureja uredniški odbor -glavni in odgovorni urednik MIRA JANČAR - tehnični urednik FRANC MIHEVC -Izhaja enkrat mesečno -Uredništvo in uprava - Kamnik, Japljeva 6, telefon 831-124 - tekoči račun 50140-678-57156 - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.
796^1564