
GLASILO   .
I^^I^ISTICNE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
LETO XXVII. ŠT. 24
PTUJ, 27. junija 1974
CENA 1 DIN
ČAKOVEC
Svečano srečanje kovačev bratstva
v počastitev letos že trinajstega
leta srečanj bratstva in prijateljstva
hr\'atskih in slovenskih občin
Cakovec, Koprivnica, Krapina, Or-
mož, Ptuj, Slovenska Bistrica in
Varaždin je bila minulo soboto v
Cakovcu, ki je nosilec letošnjih
srečanj, -svečana seja. Poleg pred-
stavnikov občinskih sindikalnih
svetov sodelujočih občin so se
srečanja udeležili tudi predstavniki
drugih družbenopolitičnih in delov-
nih organizacij, društev in zavodov
ter občinskih skupščin navedenih
občin. Ivan Kerovec, predsednik
medobčinskega odbora ki je po
izvolitvi delovnega jsreosedstva po-
dal poročilo o letošnjih aktivnostih
na področju gospodarskega, poli-
tičnega in rekreacijskega sodelo-
vanja delovnih ljudi sodelujočih
občin, je med gosti svečane seje
pozdravil tudi predsednika repub-
liškega sveta zveze sindikatov
Hrvaške Milutina Baltiča in sekre-
tarja republiškega sveta zveze
sindikate^' Slovenije Humbija Gač-
nika.
Prisotni so po uvodnem delu seje
poslali pozdravno pismo tovarišu
Titu ter izvolili delegacijo za
polaganje venca.
Na sobotni slavnostni seji v
počastitev XIII. srečanja bratstva in
jrijateljstva so bile podeljene tudi
etošnje plakete bratstva in prijatelj-
stva. Dobilo jih je 19 posameznikov,
društev in organizacij. Iz občine
Cakovec: Mašan Sredanovič. Jakob
Fundak, Vinko Borlinič, Dragica
Crep, Se^ačka sloga Donja Dubrava,
OK saveza omladine Hrvatske,
Cakovec, Avto-moto društvo Cako-
vec in Sportsko ribolovno društvo
Cakovec. Iz občine Ptuj: Anton
Potočnik, Jože Skerlovnik, DPD
SVOBODA Kidričevo, Ribiška dru-
žina Ptuj in Združenje šoferjev in
avtom ehanikov Ptuj. Iz občine
Varaždin: Djuro Cohiarič, Vinko
Slatkovič, Božidar Ostoič, Božo
Vučetič, Branko Hraščanec in
Varaždinsko ribolovno društvo Va-
raždin. Medobčinski odbor je
navedenim s podelitvijo plakete
izrekel najvišje priznanje in zahvalo
za večletno aktivno sodelovanje v
uresničevanju skupno dogovorjenih
nalog. Plaketa je tudi spodbuda za
bodoče aktivno delo na vseh
področjih sodelovanja ter utrjevanja
prijateljskih odnosov in enotnosti
med delovnimi ljudmi ter občani
narodov in narodnosti Jugoslavije.
Ob   koncu   svečanosti   so   si
udeleženci seje ogledali kulturni del
programa. Nastopilo je kulturno
umetniško društvo .,Vinko Žganec"
iz Vratišinca v občini Cakovec, nato
so udeleženci obiskali muzej
.,Medžimurje'" in se v popoldanskih
urah zadržali na tovariškem sre-
čanju, jr
Udeleženci svečane seje minulo soboto v Cakovcu.
Foto: J.RAKUŠA
DRAGI TOVARIŠ nm
Udeleženci XIII. svečane seje medobčinskega odbora
občinskih sindikalnih svetov Cakovec, Koprivnica, Krapina,
Ormož . Ptuj, Slovenska Bistrica in Varaždin ti pošiljamo
svoje prisrčne pozdrave in iskrene izraze zaupanja, vdanosti
in priznanja, za vse ideje, napore in dosežke, ki si z njimi
zadolžil vse naše narode.
Posebej ti želimo povedati, da smo vsi prevzeti z idejo
bratstva in prijateljstva, ki je med našimi narodi bila že od
nekdaj, vendar se je šele na tvojo pobudo razvila v vsej svoji
polnosti in dobila svoj polni smisel. Ideja bratstva je delovne
ljudi teh krajev Hrvatske in Slovenije spodbudila, da združijo
vse svoje materialne in druge moči ter jim omogočila na
osnovi razumevanja in sloge doseči izredne uspehe na vseh
področjih dela in ustvarjanja.
Prepričan si lahko, tovariš Tito, da te ideje in občutkov
ne more nič omajati, še manj zbrisati iz naših src.
Nasprotno! To nam je spodbuda, da bomo tudi v bodoče šli
po tvojih stopinjah in sledili tvoje misli in tako združeni s
teboj ter vsemi delovnimi ljudmi naše dežele ustvarjali na
načelih samoupravnega socializma boljše življenje in lepšo
bodočnost sebi in generacijatn, ki bodo prišle za nami
Živi nam še dolgo in nas vodi!
Udeleženci svečane seje XIII.
srečanja bratstva in prijateljstva.
V Cakovcu, 22. junija 1974
do nedelje, 7. julija 1974.
Napoved: Lepo in vroče bo.
Nevihte so možne 30. junija in
plohe 1. julijain še te bodo
verjetno v planinskem svetu.
Alojz Cestnik
KADROVSKA
POLITIKA
Kadrovska politika nedvomno so-
di med bistvena vprašanja v razvoju
sleherne druž te. Vse revolucionarne
spremembe v razvoju samoupravnih
odnosov in družbenopohtičnega si-
stema naše socialistične družbe, še
posebno po sprejetju nove ustavfe
SFRJ in SRS, vplivajo na vsa
področja življenja in dela in tako
tudi na kadrovsko politiko. Ker je
kadrovska politika aktivna funkcija
družbenopohtičnega delovanja, je
stalna naloga, zato morajo razprave
pred kongresom' ZMS biti usmerjene
tudi na to področje. V samo-
upravnih interesnih skupnostih,
skupščini družbenopohtičmh skup-
nosti in družbenopolitičnih organi-
zacijah morajo biti zastopani mladi
in ženske.
Naše dosedanje izkušnje so poka-
zale, da mora biti kadrovska pohtika
dolgoročna in načrtovana. Ta ugo-
tovitev mora biti prisotna tudi v
Zvezi mladine. Cilj družbe je, da se
umske in delovne sposobnosti sle-
hernega delovnega človeka in ob-
čana razvijejo do najvišje možne
stopnje. Naša prizadevanja v Zvezi
mladine morajo biti usmerjena v
vsestransko usposabljanje mladega
človeka, da tako v kar najvep i rrieri
prispeva k temu, da bo mlad človek
postal aktiven in ustvarjalen član v
procesu proizvodnje in samo-
upravljanja. Ob obravnavanju ka-
drovske politike ne moremo mimo
sistema splošnega in družbeno-
pohtičnega izobraževanja.
Socialistična zveza. Zveze sin-
dikatov in Zveza komunistov si
morajo prizadevati za vključevanje
mladih povsod tam, kjer so že
organizirane oblike družbenega izo-
braževanja, to je v KS, organizaciji
združenega dela in kar je sedaj zelo
pomembno, v vse oblike usposab-
ljanja delegatov /V teh primerih
mora ZM skrbeti za sistematično in
kontinuirano pošiljanje mladih v
posamezne izobraževalne oblike, ki
jih omenjeni subjekti organizirajo.
V ZMS moramo zagotoviti najšir-
šemu krogu mladine dejanski vpliv
na kadrovske odločitve, saj je
pomemben element naše samo-
upravne prakse in družbenopo-
htičnega delovanja prav javnost in
demokratičnost kadrovske politike.
Seveda pa ne smemo dopuščati, da
se v imenu demokracije uveljavljajo
ozki in samoupravnemu sociahzmu
tuji interesi, ker tako prihaja več-
krat do nesprejemljivih kadrovskih
rešitev. Zavedati se moramo, da
demokratičnost kadrovske politike
nima nič skupnega s stihijo. Za
uspešno delo na področju kadrovske
politike moramo prav za to delo
usposobiti določen krog svojih ka-
drov in ustanoviti ustrezne organe
na nivoju republike in občine.
M. Gajzer
2 stran
tednik — Četrtek, 27. junija 1974
Ob krajevnem prazniku pridobili nov proizvodni obrat
v Poljčanah so že mnogo pred
krajevnim praznikom posvečali te-
mu dogodku veliko pozornost. V
osnovnih šolah in krajevnih organi-
zacijah je bil tokrat bolj kot pred
leti uveljavljen razlog, ki je navedel
prebivalce tega kraja pod Bočem,da
so si za svoj vsakoletni krajevni
praznik izbrali prav 15. junij. Pri
odločanju so bili zelo enotni, saj je
bil tega dne 1941. leta na Boču prvi
sestanek večjega števila simpatizer-
jev OF, ki je bil tudi osnova za
organizirano odporniško gibanje
skozi vse obdobje NOB na področju
Poljčan in širše okolice z Bočem.
Večina udeležencev prvega sestanka
simpatizerjev OF je padla, ne
uživajo tistega, za kar so se borili, a
vendar ostajajo v srcih preživelih in
tudi mlade generacije, ki so ji prav
oni s svojimi življenji postavih
temelje današnje samoupravne ure-
ditve. Postali so njihov vzor in
spodbuda v prizadevanjih za še
boljše in uspešnejše uresničevanje
cUjev. ki so j&i v času NOB postavili
borci za boljši jutri.
Letošnja osrednja svečanost je
bila za Poljčane še posebnega
pomena, saj so na dan krajevnega
praznika, 15. junija dopoldne, pre-
dali v prenovljeni stari osnovni šoli v
Zg. Poljčanah svojemu namenu
proizvodni obrat trboveljske Iskre.
Dogodek je še toliko pomembnejši,
ker je tu dobilo zaposhtev 40 žensk,
kar pomeni za kraj, v katerem je
veliko število nezaposlenih prav med
ženskami, neprecenljivo vrednost.
Ta pa bo še toliko večja, ker se jim
bo že v mesecu juliju priključilo 20
novih delavk. Podatki govorijo, da
bodo že v letu 1975 v tem obratu,
kjer proizvajajo polprevodnike za
trboveljsko Iskro, skupno zaposlili
okoli 150 žensk.
Adaptacija osnovne šole v Zg.
Poljčanah za namene proizvodnje
polprevodnikov je trboveljsko Iskro
veljala nad milijon dinarjev. Za ta
korak so se odločili predvsem zaradi
velikega števila nezaposlenih žena.
Ob otvoritvi tega pomembnega
dislociranega obrata v Zg. Poljča-
nah, je bilo na praznični dan tudi
Poljčanah zelo razgibano kulturno
življenje. Krajevna organizacija ZB
NOV in Krajevna skupnost Poljčane
sta ob tej priložnosti pripravili
program prireditev, izmed katerih je
treba omeniti svečanost pred spo-
menikom NOB v Poljčanah. Na tem
mestu so se zbrali številni družbeno-
politični delavci kraja predstavniki
gospodarskih organizacij in številni
občani, ki so se ob sodelovanju
predstavnikov družbenopolitičnega
življenja skupščine občine Slov.
Bistrica in njenih organizacij udele-
žili polaganja vencev.
Od spomenika do kinodvorane so
krajani v organizirani povorki, v
kateri so sodelovale delavne organi-
zacije, delavni kolektivi in občani
ter druge organizacije kraja, odšli v
kinodvorano, kjer so se udeležili
svečane akademiie.
Naslednji dan popoldne so člani
PGD Poljčane izvedli gasilsko vajo,
ki so jo dopolnih z bogatim
kulturnim programom. Osrednji do-
godek nedeljske svečanosti je bil
prevzem gasilskega avtomobila, ki so
ga nabavili s prispevki občanov,
članov PDG Poljčane in občinske
gasilske zveze Slov. Bistrica.
Foto m tekst: V. Horvat
Središče Poljčan z Bočem v ozadju.   •
Razpis pohoda
AVNOJ 74
Jugoslavija ima bogato zakladnico
revolucionarne preteklosti. Zato se
moramo truditi, dajo bomo čimbolj
približali mlademu človeku. Razvi-
janje in prenašanje revolucionarnih
tradicij na mlade predstavlja revo-
lucionarno akcijo in oživljanje tistih
idealov, ki jih je ustvarila naša
socialistična revolucija.
Dosedanji pohodi AVNOJ 71, 72
ki 73 predstavljajo neizčrpen vir
kadrov za družbenopolitično delo
nasploh. Akcija AVNOJ je kadrov-
skega značaja in ima naslednje cilje:
- priprava kadrov za politično
delo in pridobivanje določenih
veščin s področja življenja v naravi;
- poslanstvo bratstva in enotnosti
jugoslovanskih narodov in narod-
nosti;
- razvijanje, negovanje in prenaša-
nje širše jugoslovanske zgodovine na
mlade;
splošno družbenopolitično
izobraževanje, še posebej s področja
SLO (teoretično in praktično).
Letošnja pot „AVNOJ 74" bo
potekala iz Jajca proti Sloveniji, v
času od 20. julija do 5. avgusta.
GM
V NOVI ŠOLI ŽE LETOŠNJO JESEN
Februarja letos je gradbeno
podjetje Konstruktor, TOZD Granit
Slov. Bistrica pričelo z gradnjo nove
osnovne šole v vasi Kebelj na
bistriškem Pohorju. To je bil tudi
začetek uresničevanja dolgoletnih
želja in pričakovanj učencev in
učiteljev ene najbolj oddalejnih šol v
bistriški občini. Sedanja, stara šola,
je že povsem dotrajala, saj morajo
nekatere učilnice obvarovati pred
najhujšim s podpornimi tramovL
Osnovno šolo na Keblju obiskuje
letos 179 učencev od 1. do 8.
razreda. Vsako leto vpišejo popreč-
no 20 do 30 novih učencev. VeUko
število učencev ima do šole nad
4 km hribovske hoje in tako
uporabijo za pot v šolo, posebno še
v zimskem času, precejšnji del
svojega prostega časa.
Te dni bodo delavci MARLESA
pričeli z montiranjem zgornjega dela
šole, ki bo montažnega tipa. V novi
šoli bo 7 učilnic in knjižnica z
čitalnico,    medtem    ko    bo   v
spodnjem delu šole jedilnica,
telovadnica in sanitarije s prhami.
To bodo pomembne pridobitve šole,
katere učenci so bili do sedaj v
mnogo čem prikrajšani v primerjavi z
učenci v šolah bližje gospodarsko
razvitejših naselij.
V novi šoli, ki bo prve učence
sprejela v začetku letošnjega novea
šolskega leta, bo prostora za okoli
230 učencev. Potrebna finančna
srestva v višini 430 milijonov SD (po
predračunu) bodo zbrali s samopri-
spevkom, ki ga za razvoj šolstva in
otroškega varstva zbirajo prebivalci
občine Slov. Bfstrica, preostali del
sredstev pa je zagotovljen iz
republiških kreditov.
Foto in tekst:
V. Horvat
Še nekaj dni in na temeljih nove osnovne šole v Keblju bo mogoče
videti montažni nadzidek in zunanjo podobo nove šole.
tednik — Četrtek, 27. junija 1974
stran 3
MIKLAVŽ PRI ORMOŽU
Devetnajsti krajevni praznik
Jubilejno 30-letnico ustano^
vitve osvobodilne fronte v
^liklavžu pri Ormožu so delovni
ljudje te krajevne skupnosti
minulo nedeljo praznovali z
devetnajstim krajevnim prazni-
kom, Tako so počastili spomin
na tisti dan, ko so 24. junija
1944 neustrašni slovenski rodo-
ljubi in borci sredi okupiranega
Miklavža in od okupatorskih
vojakov zasedeni šoli v sosednji
hiši ustanovili odbor osvobo-
dilne fronte. Izjemno je, da so
vsi ustanovitelji tega odbora
preživeli vojno in se udeležili
nedeljske slovesnosti in 30-let-
nice.
V počastitev praznika so
krajevne organizacije, zavodi in
društva pripravila pester spored.
Zjutraj je najprej bil koncert
godbe na pihala iz Ormoža. Ob
9. uri je sledila svečanost pri
spomeniku. Tu je zbranim
spregovoril predsednik krajevne
organizacije ZB NOV Slavko
Štampar, nato pa so borci na
spomenik padUh položili venec.
Sledil je priložnostni kulturni
spored učencev osnovne šole
Miklavž / Predstavili so se z
recitacijami in pionirskim pev-
skim zborom.
Svečana seja, ki je sledila, je
bila v prostorih osnovne šole.
Tu je zbrane pozdravil pred-
sednik krajevne organizacije
SZDL nato pa je o delu in
prizadevanjih krajevne skup-
nosti Miklavž ter pomenu
krajevnega praznika spregovoril
Franček Mlinaric, predsednik
KS.
Po svečanostih se je pričel
tekmovalni del praznika. V
streljanju z polavtomatsko pu-
ško so se pomerile ekipe
osnovnih organizacij ZRVS
občine Ormož . člani strelskih
družin območja občine pa so
tekmovali v streljanju z zračno
puško. (O rezultatih poročamo
posebej).
Prijatelji gasilskih veščin so si
lahko ogledali nastop gasilcev
požarnega sektorja Miklavž .ki
zajema štiri gasilska društva.
Prikazali so trodelni napad.
Vaj a je uspela.
V popoldanskem času je bilo
še tekmovanje v malem nogo-
metu. Sodelovalo je osem ekip.
Pomembno je, da so se ekipe
pomerile na novem roko-
metnem igrišču, ki je bilo
asfaltirano pred kratkim,
V prostorih osnovne šole je
bila ves dan odprta skrbno
pripravljena razstava krajevne
dejavnosti in izdelkov učencev
tamkajšnje osnovne šole.
ir
Svečanosti pred spomenikom' padlih v Miklavžu pri Omiožu se je
udeležilo precej ljudi.
Foto: J. RAKUŠA
Zasedali so
vsi zbori SO Ptuj
Predsedniki vseh treh zborov
skupščine občine Ptuj so sklicali v
torek, 25, junija ob osmi uri zjutraj
n. skupno sejo. Skupno sejo je vodil
Maks Kampol, predsednik zbora
krajevnih skupnosti SO Ptuj.
Delegati so sprejeli besedilo
družbenega dogovora o uresniče-
vanju programa dolgoročnega raz-
voja kmetijstva v SR Sloveniji za
obdobje 1974 do 1980. To je
takozvani zeleni plan, ki bi naj
močno vplival na porast pridelave
mesa v naši občini, kot v SR
Sloveniji. Tako bi porasla vzreja
govejega mesa v SR Sloveniji za 20
milijonov kg, v ptujski občini pa za
2,5 milijonov kg; vzreja svinjskega
mesa bi porasla pred\idoma v
Sloveniji za 28 milijonov kg, v
ptujski občini pa za celih 5
milijonov g; vzreja piščančjega mesa
bi porasla v Sloveniji za 30
milijonov kg, od tega celih 13
mUijonov kg v ptujski občini. Tako
bi porasel pridelek mesa v naši
občini za celih 20 milijonov kg.
Velja omeniti tudi, da bodo letos
banke kreditirale kmetijstvo s 110
starimi milijardami, od tega polo-
vico za kooperante in polovico za
družbeni sektor.
Delegati so nadalje sprejeli odlok
o zaključnem računu proračuna in
rezervnega sklada občine Ptuj za
leto 1973, potrdili pa so tudi
zaključne račune vseh skladov
občine Ptuj za lansko leto. Sprejet
je bil tudi odlok o ukinitvi
zdravstvenega investicijskega sklada
občine Ptuj ter odlok o družbeni
pomoči občanom, Glasovah so tudi
o odločbi glede prenosa ustano-
viteljskih pravic do časopisnega
zavoda Ptujski TEDNIK na občin-
sko konferenco SZDL Ptuj. Delegati
so bili seznanjeni s sklepom zadnje
seje delovne skupnosti zavoda
Ptujski tednik, da postane hst
Tednik edicija TOZD Večer,
Maribor.
Na seji je bil sprejet odlok o
ustanovitvi sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu ter sklep
o imenovanju članov sveta. Delegati
so imenovali predsednike, podpred-
sednike in člane komisij v komisiji
za vlogeyin pritožbe, komisiji za
odlikovanja ter komisiji za verska
vprašanja. Glasovali so tudi o
ustnaovitvi iniciativnih odborov za
ustanovitev temeljne samoupravne
skupnosti za socialno varstvo in za
ustanovitev interesne požarne skup-
nosti občine Ptuj. Nadalje so iz
svoje srede izvoUli delegate v zbor
samojpravljalcev skupščine Slove-
nije, skupščino skupnosti slovenskih
občin, imenovali pa so' tudi člane
organov upravljanja samoupravnih
organizacij in skupnosti glasbene
šole Ptuj ter Ljudske in študijske
knjižnice Ptuj. SprejeU so besedilo
družbenega dogovora o meriUh za
določanje osebnih dohodkov in
drugih osebnih prejemkov voljenih
in imenovanih funkcionarjev v
pravosodju ter odlok o spremembi
odloka o sprejetju zazidalnega
načrta stanovanjske cone v Ptuju ter
programa razvoja in komunalne
ureditve industrijske cone v Ptuju.
M. O,
TGA KIDRIČEVO:
ZELO KORISTEN SEMINAR
v sodelovanju z Delavsko
univerzo Ptuj je vodstvo podjetja
TGA Kidričevo organiziralo na
gradu Bori tridnevni seminar za
(predvsem) nove in mlade samo-
upravljale tega del. kolektiva. Bilje
v dneh 20. 21. in 22. junija. Kljub
problemom v podjetju, kot so na
primer redni tetni dopusti, bolezni
in podobno, se ga je udeležilo
precejšnje število samoupravljalcev.
Podjetje je ukrenilo vse potrebno,
da je nemoteno tekla tudi
proizvodnja in da so člani -
udeleženci bih oskrbljeni z vsem,
kar je bilo potrebno za udeležbo na
seminarju. Predvsem pomembno je,
da so vsi udeleženci seminarja
odnesli precej koristnih napotkov,
nasvetov in predlogov za boljše
samoupravljanje, saj so imeli tudi
dobre predavatelje, ki so zares znaU
svoje tekme izpeljati tako, da ni bilo
nikogar, ki ne bi odnesel v kolektiv
vsaj nekaj koristnega, kar mu bo
dobro in koristno služilo pri
njegovem  vsakdanjem delu, pred-
vsem še sedaj v novem delegatskem
sistemu.
Teme na seminarju so bile res
skrbno izbrane in tudi podane, saj
so obsegale vse od osnovnih
značilnosti delegatskega sistema in
samoupravljanja, zaščite samouprav-
nih pravic in družbene lastnine,
vloge družbenopohtičnih organizacij
v družbenopolitičnem sistemu,
medsebojna razmerja delavcev v
združenem delu, sistema SLO v
TGA, informiranja delavcev v
TOZD-ih ter uresničitev ustavne
zasnove združevanja dela in sredstev
na temelju samoupravljanja in
podobno.
Po zaključnih razgovorih lahko
trdimo, da je seminar resnično
dosegel svoj namen in da bo jeseni
organiziran še en podoben seminar
za vse tiste, ki se sedaj niso mogli
udeležitil Vso priznanje DU Ptuj,
izobraževalnemu centru TGA ter
vsem predavateljem.
F. Meško,
Izšel je »Metalurg«
Letošnja peta številka glasila
METALURG posveča posebno po-
zornost številnim samoupravnim
dosežkom članov kolektiva podjetja
IMPOL Slov. Bistrica. Tako na
vidnem mestu označuje podpiso-
vanje osmih temeljnih organizacij
združenega dela, kolikor jih šteje ta
kolektiv. V nadaljevanju pa glasilo,
ki izhaja na 20 straneh in nakladi
2100 izvodov, odmerja prostor
izvolitvi predstavnikov v novih
samoupravnih organih občine in
kolektiva.
Pod naslovom »Centralni delavski
svet prvič zasedal" glasilo osvetljuje
naloge in prednosti nedavne zdru-
žitve IMPOL-a iz Slov. Bistrice in
tovarna ghnice in aluminija iz
Kidričevega, Glasilo je tudi okno v
svet tehničnih dosežkov na po-
dročju  aluminijske  industrije
V. Horvat
4 stran
TEDNIK — ČETRTEK. 27. junija 1974
DILEME PO NEURJU V OKOLICI ORMOŽA
Ali ne bi bilo bolje proti toči streljati pravočasneje?
Ko danes ljudje iz okolice Ormoža
in Velike Nedelje obupanih obrazov
hodijo ob svojih njivah in vinogradih
ter z veliko zaskrbljenostjo ocenju-
jejo ogromno škodo, ki jo je
prizadejalo sobotno neurje s točo,
kije posebno po nekaterih okoliških
vaseh uničila domala ves letošnji
pridelek, se upravičeno sprašujejo,
kaj sedaj? Koruza in pšenica sta
ponekod popolnoma uničeni. Prav
tako vsa povrtnina s krmilno peso
vred, da ne govorimo o vinogradih,
ki so uničeni za več let. Tudi s
krompirjem in ostalimi pridelki ni
veliko bolje. Iz pripovedovanja
starejših ljudi vemo, da je leta 1909
še debelejša toča prav tako uničila
vse, vendar s to razliko, da je padala
v juliju in so takrat vsaj nekaj žita
imeli ljudje že pod streho. Posejali
so potem ajdo, ki je baje kar dobro
obrodila, pa so se nekako tisto leto
le prebili. Kaj sedaj? Ajda se je
izrodila in ljudje je sploh ne sejejo
več, tako da tudi semena ni nikjer
dobiti. Ostane le še setev krmilne
repe in morda še pozne pese, kar pa
ne zadošča za prehrano ljudi.
Vsepovsod se sliši negodovanje
zaradi streljanja proti toči. Ljudje
vprašujejo, zakaj začnejo streljati
šele takrat, ko toča že uničuje
celoletni trud kmetov. Ali ne bi
lahko pričeli s streljanjem malo prej,
ko bi se morda to hudo stihijo dalo
še kako pregnati? Vse to govorenje
je tokrat seveda zaman. Vendar je to
letos že drugi primer, ko se je
zgodilo isto, s to razliko, da prvič_
toča ni naredila toUkšne škode, ker
je padala pač v milejši obUki.
Od kod naj sedaj kmetje vzamejo,
da si bodo kupili vsakdanji kruh in
krmila za živino, če jo bo sploh še
mogel obdržati. Cena pri živini pada
in bo ob takšnih katastrofah
verjetno še bolj padla, saj jo bo
kmet prisiljen prodajati zaradi
pomanjkanja krmil, kar bo v škodo
ne samo posamezniku temveč tudi
skupnosti.
Zato bi želeli prizadeti, da bi v
bodoče, če je to mogoče, streljali
proti toči bolj pravočasno, če se že
strelja in če to sploh kaj pomaga,
ker po toči streljati (in zvoniti) je
prepozno.
F. M.
AKCIJA ZBIRANJA POMOČI KONČALA V POTOKU BISTRICA
Nihče ni pričakoval, da bo akcija
zbiranja odpadnega papirja in oblek
na območju mesta Slov. Bistrica
tako žalostno končala, kot je
mogoče razbrati iz fotografije.
Prebivalci so v želji, da bi kar
najbolje pomagali v zbiranju odpad-
nega papirja in še uporabnih oblek,
poiskali tisto, kar niso več
uporabljali in pripravili na dogovor-
jenih mestih, na dogovorjen dan r-
14. junij. Naslednji dan so presene-
čeno ugotovili, da je ostalo vse prav
tam, kamor so po dogovoru -
pozivu prejšnji dan odložili.
Tisti občani, ki so bili prepričani,
da bodo akcijo ponovili, so nekoliko
nezadovoljni spravili „material" za
prihodnje, medtem ko drugi niso
več našli prostora za pripravljene
stvari, zato so iz dobro namerne
akcije prešli v negativno skrajnost.
Zbrani material, med katerim je bilo
mogoče videti lepo m uporabno
perilo, dele obleke in obuvala pa
tudi nekaj otroških igračk, so
zmetali v potok Bistrico v središču
mesta (ob mestnem parku). Posa-
mezni deli oblek so obviseli kar na
vejah grmovja ob potoku in tako še
vidneje opozarjajo na, iz kdo ve
kakšnih vzrokov, neuspelo humano
akcijo zbiranja oblačil. In vse to
prav v času velike skrbi družbe ča
čistočo okolja!
Foto in tekst: V. Horvat
Mladi Granita v novoustanovlienem
aktivu ZMS
Na pobudo osnovne sindikalne
organizacije Konstruktor Maribor,
TOZD Gradbeništvo Granit Slov.
Bistrica in večjega števila mladih so
pred kratkim v tej organizaciji
pripravili uspešni sestanek mladih. V
kolektivu Granit mladi niso že vrsto
let delovali organizirano v skupnih
interesnih področjih, zato so bili
tudi rezultati in njihova prisotnost v
dejavnostih kolektiva manjši, kot bi
bilo potrebno, glede na število
zaposlenih. Mnogi dobri predlogi in
prizadevanja mladih so ostajala
nerešena, veliko akcij pa je bilo
neizvedenih.
Večletno zatišje na področju
mladinske dejavnosti v tem kolekti-
vu, kjer je zaposlenih okoli 90
mladih, je sedaj prekinjeno. Kljub
temu. da je sestajanje mladih otež-
kočeno, ker delujejo na raznih
gradbiščih v bistriški občini ah tudi
izven nje, so sklenili svoja
prizadevanja in aktivnosti na
družbenopolitičnem, kulturnem in
športno-rekreacijskem področju
združiti v novoustanovljenem aktivu
ZMS TOZD f.ranit Slov Rktrira
Za najpomembnejša področja iz
programa dejavnosti ZMS so izbrali
prizadevanja za najdoslednejše ures-
ničevanje besedil ustave, strokovno
in družbenopolitično izobraževanje
mladih, njihovo večje uveljavljanje v
vseh oblikah samoupravljanja; priza-
devali si bodo za doseganje kar
najboljših delovnih uspehov na
gradbiščih in urejanje medsebojnih
odnosov, ki so sedaj oslabljeni
zaradi velike oddaljenosti gradbišč.
Posebno pozornost bodo morali v
prihodnje posvečati povezanosti z
vsemi samoupravnimi in družbeno-
političnimi organizacijami v kolek-
tivu in z njegovim vodstvom, z
občinsko konferenco ZMS in vsemi
mladinskimi aktivi v občini. Svojo
aktivnost bodo usmerjali tudi na
področje SLO, kulturo in šport.
Iz svoje sredine so izvolili
sedemčlanski sekretariat. Za pred-
sednika aktiva so soglasno izvolili
gradbenega tehnika TOZD Granit
Damjana Perka, že znanega družbe-
nopolitičnega delavca pri OK ZMS
in v Poljčanah, kjer prebiva.
V. Horvat
Dijakinje bodo
polepšale klub
mladih
Dijakinje drugega letnika ptujske
gimnazije Dušana Kvedra preživljajo
letošnje prve počitniške dneve na
nevsakdanji delovni akciji v ptuj-
skem klubu mladih. Tu opravljajo
brezplačno pripravljalna dela za
polepšanje klubskih prostorov, ki jih
bodo na novo prepleskali.
Dekliška brigada, kot svojo akcijo
same imenujejo, je vsekakor vredna
pohvale. Upravnik kluba Herman
Brglez ugotavlja, da so dekleta
odlične in marljive delavke. Klub bo
z njihovo pripravljenostjo za
brezplačno delo prištedil precej
denarja.
Osrednji klubski prostor bodo
tudi likovno opremili. Dijakinji
Liljana   Barič   in   Vesna   Krajnc,
članici gimnazijskega likovnega
krožka, bosta nashkali na eno izmed
sten figuralno kompozicijo ,,Ljud-
je".
Ta akcija ptujskih gimnazijk kaže,
da so mladi pripravljeni prijeti tudi
SLOVENSKA BISTRICA:
KAKO NA
LETOVANJE?
Kljub temu. da je vodstvo
Posebne osnovne šole v Slov. Bistrici
pričelo z organizirano akcijo
zbiranja potrebnih finančnih sred-
stev, namenjenih letovanju socialno
ogroženih otrok te šole, že ob
koncu preteklega leta, ostaja Je
sedaj, ko bi morah otroci že oditi na
morje, odprto vprašanje, kolikim
otrokom bodo z doslej zbranimi
sredstvi lahko omogočili morda
edino letovanje ob morju.
Od skupno 167 učencev Posebne
osnovne šole Slov. Bistrica se je za
letovanje prijavilo 60, od tega je
samo 25 učencev, ki jim bodo starši
ali delovne organizacije poravnale
stroške letovanja, ki letos znašajo
825 dinarjev za posameznika.
Delovne organizacije bistriške obči-
ne so za otroke svojih delavcev do
sedaj nakazale 9.840 din, medtem
ko sta skupščini občin Slov. Bistrica
in Maribor v ta namen dodelili
5.775 dinarjev.
Med prijavljenimi je kar 28 otrok
iz vrst socialno šibkih kmečkih
družin, ki potrebnega zneska za
letovanje nikakor ne bodo zmogle,
saj prejemajo minimalne osebne
dohodke ah so celo brez njih. Tako
še vedno ostaja odprto vprašanje,
kako in kje dobiti preostala
potrebna sredstva, s katerimi bi
lahko omogočili letovanje še 20
učencem te šole, ki lastnih sredstev
za letovanje nimajo, vendar so nujno
potrebni te posebne oblike družbe-
nega varstva.
V akcijo zbiranja sredstev za
letovanje učencev POS Slov. Bistrica
so vključili tudi obrtnike; razen treh
niso pokazaU nobenega razumevanja
ali pripravljenosti sodelovanja.
V. Horvat
za prostovoljno in brezplačno delo,
le organizacijske pobude zato
večkrat manjkajo.
GOSTINSKO PODJETJE
»BREG« Ptuj
sprejme
tri vajenke
za
natakarsko
stroko.
Pogoj: najm&nj 6 razredov
osnovne šole.
Interecentke se naj oglasijo
pri
Gost. podj. Breg Zadružni
trg 13 Ptuj.
TEDNIK — ČETRTEK, 27. junija 1974
stran 5
PGD Poljčane sprejelo novi gasilski
avtomobil, čoln in motorno brizgalno
Ob praznovanju krajevnega praz-
nika Poljčane je bila v nedeljo, 16.
junija, popoldne pred gasilskim
domom PGD Poljčane doslej
najpomembnejša svečanost tega
društva, ki sedaj šteje skupno 34
članov. Pri njih deluje še 11-članska
pionirska desetina. Na svečanosti, ki
so jo pripravili prizadevni člani
društva, so v prisotnosti številnih
predstavnikov delavnih in družbeno-
političnih organizacij kraja in
skupščine občine Slov. Bistrica,
krstili novi gasilski avtomobil,
reševalni čoln in 800 htrsko
motorno brizgalno Rosenbauer. S to
pridobitvijo se uvrščajo med najbolj
opremljena gasilska društva v
bistriški občini.
Sredstva za avtomobil in motorni
čobi so pridobili iz sklada za
požarno varnost pri občinski
skupščini Slov. Bistrica, denar Za
opremo avtomobila ter motorno
brizgalno Rosenbauer pa so zbrali
med krajani ter delovnimi organiza-
cijami Poljčan in okolice. Novi
avtomobil ima vgrajeno 1400-litrsko
črpalko, rezervoar za 2400 litrov
vode in najsodobnejši cevni materi-
al.
S to pridobitvijo se je poljčanskim
gasilcem in tudi krajanom izpolnila
večletna želja po sodobno opremlje-
nem društvu, ki bi bilo sposobno-
upreti se tudi najtežjim požarom ali
elementarnim nezgodam.
Prvi koraki v delovanju tega
društva so bili storjeni februarja
1887,    ko   so ■ se   na   predlog
gostilničarjev in trgovcev v kraju
zbraU ljubitelji požarne varnosti in
ustanovili Požarno brambo. Njihovo
delo se je pričelo z nekaj
primitivnega orodja. Bilo je potreb-
no večletno delovanje, da so uspeli
nabaviti prvi gasilski voz na konjsko
vprego za prevoz moštva in motorne
brizgalne. Počasen razvoj gasilstva v
teh letih je bil razumljiv, saj so vsa
sredstva društvu prispevali krajani.
Med obema vojnama je delovanje
'društva prenehalo. Kmalu po drugi
svetovni vojni pa je ponovno oživelo
na pobudo nekaterih prizadevnih
domačinov. Društvo je bilo potreb-
no ponovno opremiti, sredstev pa je
bilo malo. Njihova aktivnost je bila
močno prisotna na vseh področjih
. vse do leta 1958, ko jim je končno
zopet uspelo nabaviti lastno cisterno
TAM, ki jo še vedno uporabljajo, saj
mnoge hribovske domačije nimajo
potrebne koUčine vode. Letos so
slavili tudi jubilej in predali svojemu
namenu gasilski dom prav ob 80.
obletnici obstoja društva.
Nedeljska prireditev in nova
gasilska oprema pomeni za poljča-
nske gasilce doslej največji dosežek,
ki jih uvršča med najsodobneje
opremljena društva v občini.
Ob tej priložnosti so osvetlih tudi
nekatere delavne dosežke društva,
ter ob tem poudariU zasluge
poveljnika društva Karla Mastinška
in predsednika Antona Kolarja.
Svečanost so izkoristili tudi za
podelitev priznanj najzaslužnejšim
gasilcem v občini. Članu I^GD
Pragersko Lah Francu so podelili
repubhško gasilsko plamenico I.
stopnje za posebno lirabrost pri
reševanju človeškega življenja. Alojz
Mohorko je ob tej priložnosti sprejel
plamenico III. stopnje, medtem ko
je Anton Kolar iz Poljčan prejel
gasilsko odlikovanje III. stopnje.
Deset gasilcev je napredovalo v
gasilce I. stopnje, osem jih je dobilo
priznanja za 10-letno delovanje v
gasilskih vrstah, prav toliko priznanj
Je bilo podeljenih za 20-letno
delovanje v gasilstvu. Trije člani so
dobili priznanja za 30-letno delo-
vanje in prav toliko za 40-letno
aktivnost v gasilskih vrstah.
Prav zadnje obdobje si PGD
.Poljčane uspešno prizadeva vključiti
v svoje vrste večje število mladih, za
katere organizirajo tudi posebne
oblike izobraževanja, uspehe pa
dosegajo tudi v delovanju na
področju SLO.
Največje zasluge, da je društvo v
zadnjem obdobju tako uspešno
napredovalo, imajo dejavne organi-
zacije in občani Poljčan, ki
požrtvovalno in prizadevno sode-
lujejo v vseh akcijali društva. Ob
tem jih v veliki meri podpira tudi
občinska gasilska zveza Slov.
Bistrica. Foto in tekst:
V. Horvat
Avtomobil, čoln in motoma brizgalna — pomembne pridobitve
PGD Poljčane
IZKORIŠČEN
PROSTI ČAS
Na seminarju za samoupravljalce
iz TG.A Kidričevo so delavski sveti
nekaterih temeljnih organizacij
združenega dela v prostem času
sklicah svoje redne seje, na katerih
so najprej obravnavali in potrdili
poročilo o rezultatih glasovanja o
sprejemu sprememb in dopolnitev
ftavilnika o deUtvi osebnih dohod-
kov v TGA. Potem ko so ugotovili,
da je za sprejem Pravilnika glasovalo
1098 delavcev TGA ah 57,82 %, kar
je seveda več kot polovica vseh
delavcev, so to poročilo tudi v celoti
in brez pripomb potrdili. Nato so v
nadaljevanju izvoUli še pet delegatov
za Gospodarsko zbornico Slovenije,
ki bodo zastopali TGA, potem pa so
pričeU z razpravo o informaciji
samoupravnega sporazuma o ustano-
vitvi samoupravne interesne skupno-
sti elektrogospodarstva Slovenije.
Ker je prav TGA Kidričevo v
Sloveniji nedvomno eden največjih
potrošnikov električne energije, je
delovni kolektiv vsekakor za tak
sporazum še kako zainteresiran, da
je namreč enakopravno vključen v
samoupravno interesno skupnost
elektrogospodarstva. Sporazum je
bil v celoti objavljen v časopisih in
so se z njim lahko seznanili prav vsi
člani delavskih svetov TOZD in
delovne skupnosti skupnih služb.
Soglasno so izvolili podpisnika tega
sporazuma in to glavnega direktorja
TGA .Milana Krajnika dipl. oec. in
predsednika DS TGA Voja Vehko-
viča. Za pooblaščenega delegata, ki
bo zastopal TGA v skupščini samo-
upravne interesne skupnosti SRS je
bil imenovan Franček Krajnc. Ome-
njene seje DS TOZD so dokazale,
kako koristno se da izkoristiti prosti
čas tudi na seminarjih.      F. Meško
PODGORCI
PGD Podgorci ob 20-letnici
v nedeljo, 23. 6. 1974 je
proslavilo PGD Podgorci 20 letnico
obstoja in delovanja z razvitjem
prapora in s programom nadaljnjega
dela, na prireditvi, ki je bila pred
osnovno šolo v Podgorcih.
Prvi predsednik društva Janko
Hebar je govoril zbranim 1954. leta
ob ustanovitvi PG društva o
njegovih preventivnih in operativnih
humanih, pa tudi prosvetljevalnih
nalogah na svojem območju. V
kroniki društva, ki jo je v kratkem
prehstal na prireditvi 23. 6. sedanji
in že 16 letni predsednik Slavko
Sladnjak, je razvidno, da ima
društvo sedaj 6 podčastnikov, 26
aktivnih in 6 častnih članov ter 12
mladincev, da je najstarejši član
Štefan Bodnički, ki je sedaj častni
član društva, da ima društvo gasilski
kombi IMV, motorno brizgalno
Savico in TMZ letnika 1972 ter 460
m A-C cevi, vse lepo spravljeno v
svojem novem gasilskem domu. Po
zapiskih v kroniki je spomnil
predsednik Slavko Sladnjak zbrane
na 20-letno razvojno pot društva,
njegove ljudi in skrbi, težave ter
uspehe.
V čast in okras ter ponos k vsemu
že obstoječemu v društvu pa je sedaj
še novi gasilski prapor, izdelek
„Vezenine" Maribor, z 10 traki in
83 žebljički. Nabavili so ga z
društvenimi sredstvi in s prispevki.
prebivalstva. Po nagovoru botra
Konrada Prejaca ml. je prevzel
prapor praporščak Franček Krabo-
nja ob liimni in pozdravu stroja
gasilcev u Podgorc in Bresnice s
praporom.
Za jubilej je čestital društvu med
drugimi tudi predstavnik občinske
ga<:ilske zveze Ormož Franc Pucko
iz Ormoža, ko je pripel trak zveze
na novi prapor. Tega je pripel tudi
predsednik KS Podgorci, ki šteje
nad 100 hiš. V imenu Rdečega križa
je pripela trak Ehzabcta Horvat,
pred in za njo pa še drugi darovalci
trakov.
Predsednik društva Slavko Slad-
njak se je vsem prebivalcem in
delovnim organizacijam ter dru-
štvom zahvahl za vso naklonjenost
in pomoč društvu V času njegovega
obstoja.
Po slovesnosti je skrbel za dobro
voljo ansambel ,,Veseli slavčki" iz
Kidričevega.
J. V.,
Gasilsko društvo Podgorci in Bresnica po slovesnosti
6 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 27. junija 1974
Varstvo ostarelih
DOM dr. JOŽETA POTRČA
V POLJČANAH
(Nadaljevanje)
IZHODIŠČA RAZVOJA ZA-
VODA V LETIH 1974 DO
1976
I. DOGRADITEV NOVEGA
OBJEKTA
Novi objekt, ki bi ga dogradili
v vzhodnem delu stavbe, bi imel
60 postelj in 32 sob za bivanje
oskrbovancev. Sobe bodo opre-
mljene s kopalnicami in sani-
tarijami ter vgrajenimi garde-
robnimi omaricami, Objekt bi
bil zgrajen tako, da bi se po
zunanjosti skladal z obstoječo
stavbo. Spalnice bi bile dvo- in
enoposteljne. Stanovanjski del v
prizidku bi bil lociran v prvem
in drugem nadstropju, v pritli-
čju pa bi locirali prostor za
fizioterapijo, delovno terapijo,
dnevno bivanje, ambulanto in
morda še nekaj sob za invalide z
vozički.
Predračunska vrednost vla-
ganj v novi prizidek znaša
5,600.008,00 din.
Novi objekt bo zgrajen tako,
da bo povezan s starim delom v
vsakem nadstropju. Iz kuhinje,
ki je v pritličju, bo med starim
poslopjem in novim prizidkom
vgrajeno dvigalo za prevoz hra-
ne, tako da bo služilo obema
objektoma. Vsa okolica novo-
zgrajene stavbe pa bo seveda
urejena v sprehajahšče oskrbo-
vancev /
II. SANACIJA PROSTOROV V
STAREM POSLOPJU
Po dograditvi novega objekta
bodo obnovljeni in opremljeni
stanovanjski prostori v posame-
znih nadsuopjih. Nekatere pro-
store, kot sanitarije, kopalnice
in hodnike bodo začeh obnav-
ljati sporedno z novogradnjo.
Ostale prostore bodo obnovili
po izsehtvi oskrbovancev v novi
objekt. Taka sanacija prostorov
in novogradnja bo pogojila
reorganizacijo oddelkov tako,
da bo 6 negovalnih enot. Ločili
bi jih na dve negovalni enoti v
bolniškem oddelku, eno nego-
valno enoto za invalide in tri
negovalne enote za delno ne-
pokretne in pokretne oskrbo-
vance.
Predračunska vrednost sana-
cije obstoječega poslopja znaša
700.000,00 din.
III. OBNOVA PRALNICE
Nefunkcionalna ureditev pral-
nice bo preurejena tako, da
bodo njeni obstoječi prostori v
celoti prenovljeni, za likalnico
in depo perila pa bo preurejeno
stanovanje, ki je sedaj vezano z
obstoječo pralnico. Obnovo na-
rekuje obstoječi sistem pranja
perila, ki je poleg nefunkcional-
nosti tudi neekonomičen. Do-
slej so bUi vsi stroji montirani
na porabo elektrike. Nov si-
stem, ki bo funkcionalnejši in
ekonomičen pa bo deloval na
principu parnega ogrevanja. Si-
stem je mnogo cenejši in pri
neznatnem dodatnem vlaganju
povečuje kapaciteto pranja in
sušenja za 100 %. Dodatno k
obstoječemu bo treba kupiti le
en pralni stroj kapacitete 50 kg,
eno centrifugo in parni kotel.
Predračunska vreiinost adap-
tacije pralnice in potrebna opre-
ma znaša 231.000,00 din.
IV. PREUREDITEV OBSTO-
JEČIH HLEVOV
Ob sedaryi porabi odpadkov
živilskih ostankov (pomij) je
bilo ugotovljeno, da bi lahko
povečali vzrejo prašičev, za kar
pa primanjkuje hlevov, ker so
že sedaj preutesnjeni. Da bi
povečali kapaciteto vzreje od
sedanjih 15 na 25 bo usposob-
ljeno okoU 40 kvadratnih me-
trov prostorov ^ako bi lahko
ob neznatnem povečanju pri-
delka na zemljiščih zavoda in
ob občasnem nakupu krmil
krili do 30 % potreb po
svinjskem mesu v zavodu. Seve-
da pa je pri tem najvažnejše, da
so temeljito izkoriščena vsa
odpadla živila.
Predračunska vrednost pre-
ureditve hlevov znaša
33.000,00 din.
V. DOPOLNITEV OPREME
V vseh obnovljenih prostorih,
kjer je že dotrajano ali nefunk-
cionalno pohištvo, je potrebno
nabaviti nov inventar in pohiš-
tvo. Prednost novega pohištva
bo predvsem v tem, da bo
prostorsko prilagojeno sobam,
funkcionalno pa prirejeno pred-
pisanim tehničnim normativom
za opremo domov JL novim
pohištvom bodo pridobili tudi
precej na prostoru, predvsem pa
bodo izboljšali počutje oskrbo-
vancev. K novi opremi sodijo
tudi pregradni panoji v sredini
hodnikov, Ti bodo hodnike
zmanjšali, istočasno pa bodo
pridobljeni intimni kotički za
bivanje oskrbovancev y obdob-
ju dveh let bo obnovljenih vsaj
50 ležišč.
Predračunska vrednost vgraje-
nega pohištva in inventarja
znaša 250,000,00 din.
Za vsa ta našteta dela, ki
bodo predvidoma končana v
naslednjih dveh letih je potreb-
no po predračunski vrednosti
skupaj 6,814.000,00 din.
PTUJ
Varčevalci tudi
potrošniki
Po uredbi o splošnih pogojih za potrošniške kredite in skladno s
politiko banke je sklenil 26/4-1974 Izvršilni odbor KB Maribor, v
soglasju z Izvršibiim odborom podružnice Ptuj, da dobijo pri tej
banki in pri njenih podružnicah potrošniki kredite za nakup pohištva,
osebnih avtomobilov in drugega industrijskega blaga, za nakup
premoga, knjig, ter ozimnice in gotovinske kredite.
Najnižji znesek za tako odobrene kredite je 800.- din za nakup
knjig z rokom vračila 10 mesecev. Ta rok velja tudi za nakup
premoga. Za nakup ozimnice do zneska 2.000.- din (čas
odobravanja od 1.8. do 1. 12. v letu) je rok vračila 6 mesecev. Za
gotovinske kredite za namene po uredbi do 2.000.- din je rok vračila
12 mesecev. Za nakup drugega industrijskega blaga do zneska
10.000.- din je rok vračila do 24 mesecev. Za nakup pohištva do
20.000.- din je rok vračila do 24 mesecev. Za nakup posebnih
avtomobilov do zneska 20.000.- din je rok vračila do 30 mesecev.
Za nakup osebnih avtomobilov vojaškim invalidom je rok vračila do
60 mesecev. Pri vseh kreditih je 20 % polog in 12 % obrestna mera.
Ti pogoji so obvezni tudi za trgovske organizacije združenega
dela, ki jim banka odobrava kredite za kritje danih potrošniških
kreditov, za blago, ki so ga kupili pri njih.
V letošnjih prvih petih mesecih je odobrila komisija za
potrošniške kredite pri KB Maribor, podružnici Ptuj kredite 140
prosilcem, za nakup avtomobilov (84), za industrijsko blago (54) in
za druge nakupe (2), skupni znesek kreditov 1,763.350.- din.
Istočasno pa je odobrila trgovska mreža v Ptuju - Merkur, Izbira,
Mercator-Panonija in Les - 1.443 kreditov potrošnikom v skupnem
znesku 9,521.200.- din. V primerjavi z lanskimi krediti za
potrošnike je teh letos za 18 % več. Saldo potrošniških kreditov, ki
so v odplačilu na dan 31/5-1974 pa znašajo skupaj 30,028.734.-
din.
Viri za plasiranje potrošniških kreditov pri KB Maribor -
podružnici Ptuj so dinarske hranilne vloge, ki so znašale 31/5-1974
46,671.324.- din. To pomeni, da je bilo 64,5 % dinarskih hranilnih
vlog plasiranih v potrošniške kredite. Odstotek bi bil še višji, če bi bili
upoštevani in rešeni vsi vloženi zahtevki.
V KB Maribor - podružnici Ptuj je krog varčevalcev neprimerno
večji od posojilojemalcev, pa tudi njihovi dinarski privarčevani zneski
so višji od potrošniških kreditov. V velikem številu varčevalcev se
pojavljajo posojilojemalci najprej kot varčevalci z 20 % lastno
udeležbo, potem pa za vračanje obrokov in plačevanje obresti.
Od prvega julija 1974 dalje pa bo v praksi noviteta v zvezi z
določilom uredbe o spremembi uredbe o dosedanjih splošnih pogojih
za dajanje potrošniških kreditov. Ta sprememba dovoljuje bankam,
da lahko (neobvezno) dajejo potrošniške kredite za osebne
avtomobile ob najmanj 10 % lastne udeležbe in na odplačilo največ
36 mesecev ter da lahko sprejmejo za polog od posojilojemalca tudi
obveznice federacije.
Poslovne banke v Sloveniji so se dogovorile, da bodo še naprej
zahtevale pri kreditih za nabavo osebnih avtomobilov 20 % polog, da
bodo lahko plačah posojilojemalci kredit v 36 mesecih (sedaj 30) ter
da bodo daU lahko za polog obveznice federacije. J. V.
tednik — Četrtek, 27. junija 1974
stran 7
OSNOVNA ŠOLA ORMOŽ
Pestra dejavnost in uspehi krožkov
Naše pisanje o dejavnosti čebelar«
5kega krožka na osnovni šoli Ormož
je dalo povod, da spregovorimo tudi
o drugih izvenšokkih dejavnostih te
šole. Ko smo začeli „brskati", smo
ugotovili, da je tega dela dejansko
precej, zato smo se odločili o
vsakem posebej spregovoriti na
kratko.
DRAMSKI KROŽEK je v letoš-
njem šolskem letu redno delal in
pripravil dve igrici. Ob novem letu
so za svoje sošolce naštudirali
„Nalivno pero", ob koncu šolskega
leta pa „Cudežno srajco dopetajco".
Pri obeh igricah je sodelovalo
približno 40 učencev in več
učiteljev, saj so nekateri pripravili
sceno, drugi kostume, tretji so
poskrbeli za glasbo itd. Zadnjo
igrico^ s katero so se predstavili tudi
ormoški javnosti, so študirali polne
tri mesece. Režiser se je trudil, da bi
napravil učence čim bolj pristne in
treba je reči, da mu je to tudi
uspelo. Srajco dopetajco so igrali
trikrat.
UKOVNI, TEHNIČNI IN GO-
SPODINJSKI POUK je dal dve
razstavi. Obakrat so bih razstavljeni
izdelki, ki so jih učenci naredili med
poukom, pri krožkih in pri
neobveznih urah gospodinjstva.
Razstava, ki so jo pripravili ob
koncu šolskega leta, je bila
organizirana pod geslom „Varujmo
nase okolje". Potrebno je omeniti,
da so učenci 7. razredov dobili
priznanje za osnutek prospekta
Ormoža, ki so ga izdelali pri
likovnem pouku in z njim sodelovali
v jugoslovanskih pionirskih igrah.
UTERARNI KROŽEK je pri-
pravil proslavo slovenskega kul-
turnega praznika za mesto Ormož %
istim programom so sodelovali tudi
na tekmovanju „Naša beseda '74",
Uvrstih so se med prvih deset skupin
v mariborsko-murskosoboškem ob-
močju. V letošnjem šolskem letu je
literarni krožek izdal tudi dve
številki VITICE. glasila učencev
osnovne šole Ormož /
PROMETNI KROŽEK predvsem
skrbi, da se učenci seznanjajo s
prometnimi predpisi. Te vrste vzgoja
je predpisana tudi v okviru rednih
ur. Učenci tudi tekmujejo med
seboj in to med šolami vse Slovenije.
Letošnje šolsko, občinsko tekmo-
vanje je bilo v Ormožu. Učenec
osnovne šole Ormož se je uvrstil v
ekipo obdravske regije in na
republiškem tekmovanju kot posa-
meznik dosegel 16. mesto med 54
tekmovalci.
LUTKOVNI KROŽEK je letos
pripravil igrico »Dogodivščine zajč-
ka didldajčka" in z njo nastopil
štirikiat.
VESELA ŠOLA je v svojem
tekmovalnem delu prinesla osnovni
šoli Ormož razveseljive uspehe. Na
občinskem srečanju sta zmagali
učenki 7. in 8. razreda in potem
sodelovali na medobčinskem v
Mariboru. Učenka 7. razreda je bila
tudi tokrat uspešna in se uvrstila na
republiško tekmovanje in dosegla 3.
mesto. Učenka 8. razreda je bila na
medobčinskem tekmovanju tretja.
PIONIRSKA IN MLADINSKA
ORGANIZACIJA sta pripravili no-
voletni kviz znanja. Tekmovali so
učenci višje stopnje. Vprašanja so
zajela področje glasbe, zemljepisa,
prometne vzgoje, književnosti in
telesne vzgoje. Bistveno je, da so
učenci pri tem tekmovanju pokaza-
li, da zmorejo in znajo mnogo
napraviti sami in da njihove zamisli
niso od muh. Omenimo še, da je
pionirski odred OŠ Ormož dobil
znak JPI za sodelovanje v jugo-
slovanskih pionirskih igrah.
ORODJE IN AKROBATIKA je
krožek, ki v zimskem času deluje v
okviru telesne vzgoje. Zajema
dekleta in fante.
ROKOMETNI KROŽEK pri-
pravlja učence ba občinsko tekmo-
vanje šolskih reprezentanc, kjer sta
letos obe ekipi (moška in ženska)
OŠ Ormož dosegli 1. mesto. Ta
krožek nima samo tekmovalnega
cilja. Ko smo že pri športu naj
omenimo še, da so učenci te šole na
štafetnem teku po ulicah Ormoža
letos zasedli prvo mesto. Tekmovale
so ekipe vseh OŠ občine Ormož /
PODMLADEK RDECEGA KRI-
ŽA so vsi učenci osnovne šole.
Organiziran je bil 20-urni tečaj prve
pomoči, ki ga je vodila višja med.
sestra Mira Frangež / Tečaj je
obiskovalo 20 učencev, vsi so
opravili tudi ustrezne izpite. Bih sta
formirani dve 6-članski ekipi, ki sta
na občinskem tekmovanju dosegli 1.
in 2. mesto. Zmagovalci so
tekmovali tudi na republiškem
tekmovanju ter med 40 ekipami
osnovnih šol dosegli 3. mesto v SR
Sloveniji.
KLUB OZN vključuje učence, ki
jih zanima zunanja in notranja
politika. Krožek je v letošnjem
šolskem letu pripravil tudi dve
proslavi: šolsko 24. oktobra - ob
dnevu OZN in 8. marca v dvorani
DU za ormoške žene ter v šoli za
ostarele občanke.
ŠAHOVSKI KROŽEK deluje na
višji in nižji stopnji. Tudi tu je bilo
.občinsko tekmovanje med ekipami
OŠ. Osnovno šolo Ormož sta na tem
tekmovanju zastopali ekipi starejših
pionirjev in pionirk ter ekipi mlajših
pionirjev in pionirk. Vse ekipe,
razen mlajših pionirk, so zmagale in
se uvrstile na medobčinsko tekmo-
vanje, kije bilo v Mariboru.
KROŽEK P OKLICNEGA
USMERJANJA seznanja učence z
Vsemi poklici, predvsem z manj
znanimi, daje učencem informacije
o možnostih nadaljnjega izobraže-
vanja in možnostmi štipendiranja.
MATEMATIČNI KROŽEK vklju-
čuje mlade matematike, ki jim
številke in števila ne delajo
preglavic. Pripravili so tudi tekmo-
vanje med seboj in se borili za
Vegova priznanja. Sedem najboljših
učencev je tekmovalo na občinskem
tekmovanju, kjer so se potegovali za
srebrno Vegovo priznanje. Med
šestimi razredi je bil najboljši
Ormožan 4, .pri sedmih razredih je
učenka iz Ormož {losegla 2. mesto,
•pri osmih razredih pa so ormoški
učenci zasedli kar 1. 2. in 4. mesto.
Za osme razrede je bilo organizirano
tudi republiško tekmovanje, kjer je
sodeloval tudi učenec osnovne šole
Ormož /
Dolga je ta zgodba, bi morebiti
lahko dejaU ob koncu. Odločili smo
se zapisati o vsakem mekaj, pa je
naneslo kar precej. Vsega še niti
zajeli nismo. Tu je namreč še
tekmovanje za Meškovo bralno
značko in čebelarski krožek, o
čemer smo pred kratkim poročali
Prepričani smo, da je v tako pestri
dejavnosti šole in njenih učencev
skoraj nemogoče, da ne bi koga
pozabili, a že iz povedanega se da
razbrati - brez imen in priimkov
učencev in njihovih mentorjev - da
je šola v izvenšolski dejavnosti
dosegla pomembne uspehe.
Del razstave, ki so jo ob koncu letošnjega šolskega leta pripravili
učenci OŠ Ormož v avli svoje šole.
Foto: J. Rakuša
KIDRIČEVO:
POTRJENA VRSTA KORISTNIH
ZADEV
v zadnjem času so se člani sveta
krajevne skupnosti Kidričevo že
drugič sestaU na svoji redni seji ter
obravnavah predvsem gradivo, ki je
bilo pripravljeno za II. zbor delega-
tov Krajevne skupnosti Kidričevo,
ki je bil minuh četrtek v veliki
dvorani TGA. Udeležba je bila
dobra.
Člani sveta KS so po temeljiti
obravnavi v celoti sprejeli predložen
material in ga v neizpremenjeni
obliki predlagaU zboru delegatov v
potrditev. Zbor delegatov je najprej
razpravljal in tudi sprejel poslovnik
zbora delegatov ter organov krajev-
ne skupnosti v nadaljevanju pa je
tekla razprava okrog finančnega
načrta K S ter o programu dela
krajevne skupnosti za letošnje leto.
Ker je finančni načrt zelo temeljit,
obširen in zanimiv za vse občane,
predvsem iz KS Kidričevo, bomo o
njem obširneje poročah v eni
prihodnjih številk Tednika. Zbor
delegatov je imenoval tudi odbor za
ljudsko obrambo ter izvolil porav-
nalni svet. Na podlagi predloga
kadrovske komisije pri KS Kidriče-
vo so še obravnavali predloge za
vrsto komisij in odborov, ki bodo
delovaU pri krajevni skupnosti. Pred-
no so prešh na vprašanja in predloge
delegatov so verificirah člane inte-
resnih skupnosti v občini Ptuj. V
nadaljevanju zbora je bilo največ
zanimivih vprašanj, predlogov ter
mnenj delegatov, ki so dah slutiti,
da se postopoma vživljajo v delegat-
ski sistem in da ga nameravajo tudi v
celoti izvajati in seveda v bodoče
izpopolnjevati na konkretnih nalo-
gah.
F. MEŠKO
VZGOJNO VARSTVENI
ZAVOD PTUJ
Potrčeva 9a
objavlja
prosto delovno mesto
nekvalificirane
delavke za pomoč
V kuhinji,
za določen čas.
Pogoji za zasedbo delovnega
mesta:
— končana osemletka
— starost nad 18 let
Pismene prošnje za zasedbo
delovnega mesta je nasloviti
na Vzgojno varstveni zavod
Ptuj, Potrčeva 9a. Odbor za
medsebojna razmerja. Upo-
.števane bodo vse prošnje, ki
bodo prispele v zavod do 5.
julija 1974.
Nastop službe takoj.
Prijavljeni kandidati bodo
obveščeni o izbiri do 10. ju-
lija 1974.
8 stran
TEDNIK — ČETRTEK, 27. junija 1974
Dominik  GLUŠIČ
SPOMINI NA PTUISKE ZAPORE
24
VSTRNIŠCU
Ce primerjamo rogozniške zapore s strniškim taboriščem,
spoznamo da je bilo v Strnišču zaprtim mnogo huje, kakor v
Rogoznici. V delovnem taborišču, kjer je bil posebno ograjen prostor
za kaznjence, so ti prenašah strog taboriščni red nacistične uprave.
Boljše se je godilo seveda svobodnim delavcem, v barakah izven
ograjenega prostora, kjer so se znašli na delu iz skoro vseh okupiranih
evropskih dežel. Njihova svoboda pa je bila tudi omejena, saj so
morali po pogodbi tu obvezno delati. Zgodilo pa se je, da so zaradi
hudih delovnih pogojev, posebno od leta 1943 naprej, kar na veliko
in naskrivaj zapuščali delovno taborišče. Svobodni del taborišča je
zrasel že leta 1941, ko so se nemški gospodarski krogi odločili,
zgraditi v Strnišču tovarno glinice. Kakor vemo, je po vojni
socialistična Jugoslavija gradnjo tovarne glinice nadaljevala in zgradila
še tovarno aluminija, ki sta stekli leta 1954,
Svobodnim delavcem v Strnišču, so leta 1943 pridali „varovance",
to je tiste prebivalce Sp. Štajerske, ki so bih politično nezanesljivi in
nekatere politične kaznjence. Število varovancev in kaznjencev v
Strnišču se je spreminjalo. Kakor čitamo v članku prof. Peniča v
Ptujskem zborniku II, je bilo 23. septembra 1943 v Strnišču 542
varovancev na prisilnem dleu V Strnišču je prestalo prisilno delovno
obvezo od spomladi 1943 do osvoboditve okrog 1400 moških in
okrog 500 žensk. V taborišču varovancev in kaznjencev so bile tri
barake po tristo ležišč, vendar so v eno strpali tudi po šeststo.
Novembra 1943 so kaznjence in varovance oblekli v taboriščne
obleke, da bi jih na begu izdale. Ograjeno taborišče je stražilo do
dvajset vermanov ^teindl pa je kasneje ukazal, naj pošljejo v Strnišče
še 46-članski vod alarmne čete vermanov in mu priporočil, naj
brezobzirno strelja jetnike, če bi hoteli iz taborišča zbežati.
Taboriščniki so ob slabi hrani naporno delali. Vstajali so poleti ob
peti uri, pozimi pa kasneje, delali pa so poleti od 6. do 12, in od 13,
do 18. pozimi pa nekaj ur manj. Hrana je bila tako pomanjkljiva, da
je taboriščnike reševala pred poginom le hrana v paketih, ki so jih
pošiljali svojci. Redno hrano so jetniki dobivali iz kuhinje podjetja
Vereinigte Aluminiumwerke, ki pa jim je pošiljala znatno manjše
obroke, kakor svobodnim delavcem.
Jetnike so stražarji za majhne prestopke proti taboriščnemu redu
pretepali in jih psovali.
V Stinišče so odpremljali iz ptujskih zaporov le tiste, ki so jih
obsodili na več kakor dva meseca prisilnega dela. Kako so jetniki tam
žjveh, sem se prepričal tudi sara To je bilo takrat, ko sem kot
jetniški paznik spremljal v Strnišče transport sodnih kaznjencev iz
Ptuja na delo. Tedaj sem videl, kako z njimi surovo postopajo pri
delu njihovi preddelavci.
PISANA DRUŠČINA
Na Strnišču so delali Cehi, Poljaki, Romuni, Grki. Srbi, Hrvati,
Slovenci in še pripadniki nekaterih drugih narodnosti. Med Srbi sem
spoznal nekatere iz Vojvodine. To so bili tisti, ki so jih Nemci iz
Vojvodine pošiljali na delo v rajh, odkoder so pobegnili. V domovino
so potovali v skupinah, ki pa vse niso imele te sreče, da bi se varno
vrnile. Nekaj takih skupin, od okrog osem do dvanajst mož je nekoč
ujela nemška obmejna policija pri Središču, Privedli so jih v naše
zapore. Vsi so bili kmečki ljudje, do Nemcev, ki so jih oropali
svobode pa seveda sovražni, Ob neki priliki mi je dejal kmet iz te
skupine, doma iz okolice Novega Sada: ,J^ikada više neču, da radim
Svabamal" Povedal je, da so ga Nemci že tretjič prijeli na begu v
domovino, in da se bo kljub temu potrudil priti do puške in se boriti
proti sovražniku, proti Nemcem in ustašem. Ogorčeno je govoril o
ustaših, krvnikili srbskega naroda. Povedal mi je še, da je njegovo
skupino zaslišal policijski inšpektor pri deželnem uradu v Ptuju Dejal
je, da skupine ne bo več poslal v Nemčijo, ampak v Strnišče, kjer
bodo gradili tovarno glinice,
Obrazložil sem mu, kje leži Strnišče in dodal, daje od tam možno
zbežati. če se bo povezal z domačini pri Lovrencu ali v sosednjili
vaseh
Še pred tem, mishm da je bilo v jeseni 1941, so privedli orožniki v
zapore okrog pet srbskih kmetov iz Srema. Jerman jih je zaprl v
skupno cehco. Poleg teh sta bila v skupini še dva Dalmatinca in štirje
Bosanci, Vsi so bili srednjih let,
(Dalje prihodnjič)
Pisma bralcev
še: Zakaj tako
Dne 31. januarja 1974 je bil pod rubriko „Pisma bralcev" v Tedniku
objavljen članek mladinskega aktiva Ptujska gora z naslovom: „Zakaj tako."
V imenu celotnega mladinskega aktiva je članek objavil Zdravko
Jernejšek. Obveščamo UJV Majšperk, da je bil članek pod naslovom „Zakaj
tako" napisan v afektu in v nekoliko pretirani obliki.
Naš mladinski aktiv si prizadeva, da bi v bodoče imel dobre odnose v
UJV Majšperk in prav tako z družbenopolitičnimi organizacijami v našem
kraju. Vsi si žeUmo, da do takšnih nesporazumov v bodoče ne bi prišlo. To si
ne žeh samo vodstvo MA, pač pa je to tudi interes vseh mladih na območju
krajevne skupnosti Ptujska gora.
Miran Vinkler, Ptujska gora 10
Branko Novak, Podloče 126
Roman Roba, Podloče 125    .   .
Upravičeno negodovanje
Turisti in drugi obiskovalci našega zgodovinskega mesta se čudijo, da
razen gostiln v nedeljo ni odprta nobena trafika, kjer bi si lahko nabavili
razglednice in spominke, kot je bilo lani. Vemo, da se te reči dobe na gradu.
Vsi pa tja in v gostilne ne zahajajo.
Želeti bi bilo, da bi bil v dopoldanskih urah odprt turistični biro ali še
kaka trgovina, kjer bi si lahko gostje kaj nabavih. Ljudem bi bilo ustreženo
in podjetje gotovo ne bi imelo škode.
_ EDEN V IMENU MNOGIH...
Za Ingoličevo bralno značko
tekmovalo 2077 učencev
Letos so že šesto leto zapored
učenci osnovnih šol občine Slov.
Bistrica tekmovali za IngoUčevo
bralno značko. Tekmovanje je
potekalo ob finančni in tudi
strokovni pomoči Temeljnje kultur-
ne skupnosti in skupščine občine
Slov. Bistrica. Gotovo pa nosijo za
tako pomembne uspehe, dosežene v
tekmovanju za Ingoličevo bralno
značko prav učenci sami ter šolska
vodstva z mentorji, ki posvečajo tej
dodatni obliki izobraževanja učen-
cev posebno pozornost, saj so njihov
neločljiv del pomoči in svetovanja
pri izbiri knjig in drugi pomoči.
Takšno sodelovanje je pokazalo
pomembne rezultate, ki se po
dosežkih uvrščajo tudi med naj-
uspešnejše v Sloveniji. Letošnje
šolsko leto je tekmovalo v bistriški
občini za zlato, srebrno, bronasto in
cicibanovo bralno značko 2077
učencev iz vseh osnovnih šol te
občine, kar je tudi največje število v
dosedanjih šestih letih, kolikor traja
tekmovanje v občini.
Ob tako pomembnih dosežkih se
vse pogosteje pojavlja vprašanje, kje
zagotoviti potrebna finančna sred-
stva, ki so povezana z nadaljnjim
delovanjem učencev za osvojitev
Ingoličeve bralne značke. Stroški
tekmovanja so vse večji, posebej še
ob dejstvu, da je tekmovalcev iz leta
'v leto več. Pomanjkanje finančnih
sredstev postavlja v negotovost
dobro uveljavljene neposredne stike
pisateljev z najmlajšimi bralci, ki se
ob zaključku vsakoletnega tekmova-
nja srečujejo ob podeljevanju
osvojenih bralnih značk.
.Med pisatelji, ki so bili največkrat
med bralci v bistriški občini sta
Janez Švajncer in Nada Gaborovič,
ki sta se doslej odzvala vsem šestim
vabilom. Na posameznih šolah pa so
pozdravili tudi enkrat aU dvakrat
nekatere druge pomembne pisatelje
in pesnike iz Slovenije pa tudi iz
drugih republik. V.Horvat
Trgovsko podjetje Merkur,
Ptuj
OBJAVLJA
prosto delovno mesto
delavca v prodajalni Volan
Pogoj: šoferski izpit kategorije B
Pro-šnje vložite osebno do 5. julija 1974, na TP »Mer-
kur« Ptuj, Murkova ul. 2 1
jEDNiK — Četrtek, 27. junija 1974
stran 9
ORMOŽ:
Obletnica 700-letnice Ormoža
Te dni je minila prva obletnica
^OOietnice Ormoža in mestece je
vstopilo v 702. leto starosti. Ne-
dvomno je prav, da se ob tem
^pomnimo Ormoža in njegove nove
podobe.
Poleg skoraj povsem nove obleke
v obliki urejenih ulic  in  večjih
Eovršin pred gradom in hotelom je
rmož in z njimi delovni ljudje te
občine dobil tudi nekaj drugih
objektov Ujgne vrednosti. Spomni-
mo se najprej nove avtobusne
postaje, ki se je kljub začetnim
negodovanjem kar lepo vključila v
življenja Ormoža.
Ptvega julija bo leto, odkar stoji v
Ormožu lep spomenik žrtvam NOV
in ljudski revoluciji. Ne daleč vstran
je spomenik Stanka Vraza - ne-
dvomni dve izjemni pridobitvi, ki
sta prej pust kraj izredno polepšali.
Omeniti velja arhitektne zamish z
edinstvenimi ograjami, ki pri turistih
dejansko zbujajo največ pozornosti,
saj dajejo vtis urejenosti in celovito-
sti.
Ob spominu na lanskoletne kul-
turne in druge prireditve je letos v
Ormožu nekam pusto. Dogajalo se
je toliko stvari, da je človek skoraj
pozabil na drugo. Spomnimo se na
literarni večer, posvečen Stanku
Vrazu in na takratno izjavo dr. Mar-
tina Slodnjaka, ki je govoril o
Vrazovem življenju in delu, da
namreč tako izbranega in lepega
recitiranja Vrazovih pesmi še ni
slišal, NastopaU so člani hterarnega
krožka OS Ormož }*Jajvečja kultur-
na prireditev je gotovo bil dramski
recital prof. Ignaca Kamenika „Spo-
ročilo stoletij" v katerem je avtor
strnil zgodovino občine Ormož v
dramsko pripoved in tako prikazal
trenutke človekove navezanosti na
zemljo, njegove vzpone in padce ter
končno zmago. Recital si je
ogledalo mnogo ljudi, saj je bila
dvorana TVT) Partizan Ormož kar
dvakrat nabito polna.
Ne nazadnje treba omeniti še eno
trajno kulturno pridobitev, to je
stalna razstava „Ormož'skozi stolet-
ja", ki jo je v dveh sobah ormoškega
gradu postavil Zgodovinski arhiv
Ptuj, Razstava je po izjavah pozna-
valcev najboljši možen prikaz zgodo-
vine Ormoža in lepa priložnost za
pouk zgodovine; ob tem pa moramo
zapisati žalostno dejstvo, da skoraj
nima obiskovalcev.
Naštevali bi lahko še in še. Tu so
bile tudi druge kulturne, politične,
kmetijske, športne, gasilske, in dru-
ge prireditve. Nekaj je ostalo trajnih,
oziroma vsakoletnih in to je bil tudi
eden izmed ciljev prireditev ob
700-letnici Ormoža.
Spomenik Stanku Vrazu v j
ormoškem parku.
Foto: J, Rakuša'
Delovna skupnost
TEMELJNE KULTURNE SKUPNOSTI  PTUJ
Krempljeva l/II,
takoj sprejme v delovno razmerje
sodelavko
Pogoji:
1. končana osemletna obvezna šola,
2. uspešno opravljeno poskusno delo,
3. moralna neoporečnost.
Kandidatke morajo k prošnji za sprejem priložiti doka-
zilo o opravljeni osnovni šoli in kratek življenjepis z na-
vedbo dosedanjih zaposlitev.
Objava prostega delovnega mesta velja do njegove za-
sedbe.
»KOMEDIJA
V KOMEDIJI«
Člani kulturno umetniškega druš-
tva in aktiva ZM Kebelj na bistriScem
Pohorju so po šestih letih dramskega
zatišja ponovno postavili na odrske
deske gledališko predstavo. Tokrat
so se odločili za izvedbo komedije
„KOMEDIJA O KOMEDIJI" Marja-
na Marinca. V režiji učitelja Stanka
Gradišnika so komedijo v štirih
dejanjih uspešno izvedli že štirikrat,
od tega dvakrat v domačem kraju in
po enkrat v Oplotnici ter na
odprtem odru v Kotu nad
Oplotnico.
Uprizoritev ne pomeni samo
novega uspeha in poživitve kulturne-
ga življenja kraja, temveč je tudi
nova vzpodbuda za še večje skupno
delovanje KUD Kebelj in aktiva ZM,
ki že skupno načrtujeta novo
gledahško predstavo, sočasno pa se
zavzemajo za poživitev dejavnosti
aktiva Z.M v tem kraju.
V. H.
Zaključek pri
»SVOBODI«
je bil v petek 21. 6. v NARODNEM
DOMU. Udeležila se ga je večina
'aktivnih članov in članic. Zbrane je
pozdravil predsednik „SVOBODE"
tov. Fekonja. V glavnih obrisih je
govoril o uspešnem delu štcvilnili
sekcij, ki zaslužijo priznanje in
polivalo. Omenil je tamburaše. Le-ti
so zaslužnemu bivšemu zborovodju
izročili spominsko darilo. Dobro so
se izkazale predvsenl gledališka,
lutkovna in likovna sekcija. Kulturni
program se je začel z nastopom
tamburašev, potem so sledile točke
ansamblov Lajoš, Kmetec, godbe na
pihala, zabavnega orkestra in drugih.
Posebno je ugajal in žel obilo
aplavza prikaz iz Cankarjevega
HLAPCA JERNEJA. Enako je bilo
z lutkovno igrico „RACkE", ki je
bilo prikazano v 40 krajih. Lepo je
bila izvedena tudi točka plesnega
para.
V zabavnem delu je kljub pozni
večerji trajalo prijetno razpoloženje
udeležencev pozno v noč.
j. d.
F.B.
VOJNA IN ZLOČINI
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
24
Vendar pa vsega le nisem smel zamolčati.
Povedal sem na kratko o pogovoru na policiji, da
sva se menila o prihodu pohcijskih oddelkov
gestapa in s tem v zvezi z možnostmi aretacij.
-Za Boga, kaj govoriš? " Je zaihtela in pogledala
na sinka. Tudi ona je iz narodno zavedne družine
in je čutila z menoj. TolažU sem jo: „Veš, na vse
moramo biti pripravljeni! To je brezobziren
pohodi Tudi na aretacijo, pa čeprav brez razloga.
Hitlerjanski pohodi se ne ravnajo po pravilih
mednarodnega prava. VeUka verjetnost je, da
bodo mene pograbih. a zelo verjetno je, da bodo
vaju začasno pustili".
Fantiček se je lepo in mirno igral in z
otroškim navdušenjem prestavljal figure. Srečen
otrok,  ki   še  ni   mogel  spoznati  nevarnosti
trenutka. Zajelo in prizadelo bi sicer tudi njega z
vso svojo krutostjo, a tako se ni zavedal globine
stiske ... Z ženo sva se še pomenila o nekaterih
podrobnostih in posameznih možnostih nadrob-
nejšega razvoja. Razmišljala sva, kako se naj
ravna, kaj naj ukrene v primeru, ko me bodo
iztrgaH iz doma. Kaj naj ukrene, ako se ne bi več
vrnil. In kaj, ako ju bodo izgnah iz dežele.
Materijalnih vrednosti sedaj ni bilo mogoče več
umikati, posebno še ne iz takega, tako
zastraženega javnega poslopja.
Pospravil sem nekatere stvari v ordinaciji.
Zaupne zadeve sem uničil. Rentgenski aparat
sem izklopil tako. da ga laik ne bi mogel spraviti
v pogon. Skril sem mikroskop in ostale
dragocenejše instrumente. A vse seveda le znotraj
stanovanja samega. Koristilo ni ne eno, ne drugo.
Le toliko, da sem bil z nečem zaposlen, da
zaskrbljenost vsaj neprenehoma ni razjedala
mish.
Zadnji dan skupnega bivanja z družino se je
hitro, skoraj neopazno nagnil v noč. Žena je
sama pripravila večerjo, gospodinjska pomočnica
nas je že ob izbruhu vojne brez odpovedi
zapustila. SedU smo k zadnji večerji. Naju z ženo
so razjedale skrbi, a tudi sinček, čeprav še
majčken, še ni dopolnil treh let, je občutil, da
nekaj ni v redu, da je drugače, kot je bilo
dotedaj. Vsi trije smo le malo razbrskali po
krožnikih brez večjega haska.
Dnevna soba je imela okna na glavni trg. Izza
zavese sem opazoval dogajanje. Pravkar je
prikorakala na trg večja skupina ijavosrajčnikov.
Razlegla so se zoprno odrezava povelja, katerim
so sledile kretnje in gibi, ki so uniformirance
spremenili v žive lutke. Vse je zbujalo videz
nekakšne brezdušnosti. Videti je bilo, da to niso
bitja z lastno voljo. Hitro so se porazdelih v
manjše skupine. K vsaki skupinici se je pridružil
po en civilist domačin s širokim trakom in
kljukastim križem. Odkorakah so v različne
smeri.
V kuhinji sta bila žena in sinček že v zadnjih
pripravah za njegov odhod k počitku. Ob tem
slovesu so mi zle slutnje stiskale srce. Tisti večer
sva z ženo obsedela kar v kuhinji... Z namenom
ostati čim dalje proč od veznih vrat. Četudi
utrujena, nisva upala k počitku. Nič kaj dosti se
nisva pogovarjala, a tudi citati nisva mogla.
Čeprav že nekaj noči ni bilo pravega spanja, sva
tja v en dan čemela pri mizi in čas je neplodno
potekal v pozno noč. Zdela sva v nekaki
brezupni zamaknjenosti, podobno kot človek, ki
se vrača od svežega groba svojega dragega. Na
magistratnem dvorišču je bila luč, ki je sicer
redno svetila, pogasnjena. Slišati je bilo nekakšno
pritajeno šušljanje in neobičajen nemir, ki ga ni
bilo mogoče razpoznati.
Dalje prihodnjič
10 stran;
TEDNIK — ČETRTEK, 27. junija 19,,
Dr. FRAN BRUMEN:
Krvne bolezni
3. nadaljevanje
Za njo so značilni predvsem
simptomi s področja prebavnih
organov in živčnega sestava. ŽEN-
SKE OBOLEVAJO POGOSTEJE
kot moški. Bolezen se pojavlja v
glavnem pri belcih in je najpogostej-
ša v severni Evropi in severni
Ameriki. Opažamo tudi neke vrste
DEDNO NAGNENJE, ki se odraža
predvsem v obolevanju za kronič-
nim atrofičnim katarjem želodčne
sluznice, ko želodčna sluznica okrni
v svoji obliki in funkciji. Ta pojav je
za to bolezen reden spremljevalec.
KLINIČNA SLIKA te oblike
anemije je lepo zaokrožena in
značilna. Začetek je počasen, sprva
komaj opazen z vidno otožno
pobitostjo, rahlo zadihanostjo, po-
manjkanjem teka, ZA VSE SLABO-
KRVNOSTI ZNAČILNIM OBČUT-
KOM PEKOČEGA JEZIKA in ne
preveč poudarjenimi prebavnimi
težavami. Le zelo potuhnjeno se
plazi na Uca v začetku rahla bledica,
ki se postopoma stopnjuje in v
mnogih primerih počasi navzame
ZNAČILNEGA UMAZANO SLAM-
NATORUMENKASTEGA TONA,
ki nalikuje na rahlo zlatenično
obarvanost. Da bi bila naraščajoča
potreba po kisiku v cehcah
organizma zadovoljena, si narava
skuša pomagati sama s povečanjem
krvnega obtoka, predvsem s pospe-
šenim delovanjem srca.
Ta mehanizem kompenzacije
SČASOMA BOLJ IN BOLJ OBRE-
MENJUJE SRCE, ki tako preobre-
menitev občuti tembolj, čimbolj je
bilo že predhodno okvarjeno. In
niso redki primeri, ko se pojavijo
stenokardične težave, to je že pri
manjšem telesnem naporu boleča
tesnobnost v prsih, posebno na
sredini za prsno kostjo. Kadar tako
stanje traja dalje časa, se izcimi
pešanje srčne mišice.
NEKAKO POLOVICA TAKIH
BOLNIKOV TRPI NA PRIZADE-
TOSTI ŽIVČEVJA, ki se v lažjih
primerih kaže v nenormalni občut-
ljivosti z nenormabiimi občutki. Ta .
prizadetost se stopnjuje do negoto-
vosti v hoji, posebno v temi. SUko
spremlja naraščajoča splošna oslabe-
lost in pešanje mišične moči. V
težjih primerih se pridružijo tudi še
PSIHIČNE MOTNJE, kakor pešanje
ostrine mišljenja, dobrohotna brez-
brižnost (euphoria), pa tudi onesve-
sčanja. Navedeni ZIVCNO-DUŠEV-
NI POJAVI VCASIH celo ZA
NEKAJ LET PREHITEVAJO ZNA-
čilne SPREMEMBE V KRVNI
sliki. Na to možnost je posebno
važno misUti zaradi zgodnje diagno-
ze. Pomembna značilnost je glad-
KA POVRŠINA jezika, kot da bi
bU ostrgan in polakiran (Hunter-jev
jezik). Včasih najdemo še nateče-
nost jeter in slezena.
DIAGNOZO najbolj zanesljivo
osvetljujejo in potrdijo specijalne
laboratorijske preiskave, katerih
podrobnosti so toliko kompUcirane,
da niso primerne za poljudno
opisovanje. Naj zaradi orijentacije
omenim le, da so potrebne
VEČKRATNE DIFERENCIJALNE
KRVNE SLIKE iz prstnih jagodic in
navrtanje kostnega mozga iz prsne
kosti. Preiskavo kostnega mozga je
treba opraviti preden začnemo z
zdravljenjem z vitaminom B-12, ker
isti sliko mozga hitro spremeni in
zabriše značilne sledove. POMANJ-
KANJE PROSTE SOLNE KISLINE
V ŽELODČNEM SOKU (achyUa
gastrica) je zelo značilno za to vrsto
slabokrvnosti, vendar ni absoluten
znak, ker je tudi pri slučajih, ko
nimamo ostalih znakov za Biermer-
jevo anemijo.
Sledi 4. nadaljevanje
Dr. Mirko Vengušt:
Alkoholni napoji
Učinek zaužitega alkohola je
individualno pogojen in je ob raznih
prihkah zelo razhčen. Včasih
prihaja do zelo abnormnih reakcij,
ki jih obravnavamo pod skupnim
imenom bolezenskega alkoholnega
opoja. Že manjša nagnjenost k
pretiranemu in rednemu uživanju
alkoholnih pijač ni povsem normal-
na, vendar tega pojava ne štejemo k
sliki alkoholnega opoja. Bolezenski
alkoholni opoji so namreč nenadni.
Za te so značilna razburjenja in
zmračitve, nepravilno presojanje
stvarnega stanja, iluzije (sanjski
svet), čustveni izbruhi, halucinacije
(čutne prevare in utvare), strah,
bojazen in bes do besnilal V
posameznih primerih se vse lahko
odigra v eni sami minuti, večinoma
pa traja tako stanje dalj časa, tudi
več ur.
Pri bolezenskem alkoholnem opo-
ju ima nad vse pomembno vlogo
dispozicija, to je določeno nagnjenje
k čemu. To dispozicijo obUkujejo
posamezni dejavniki, ki so bodisi
trajne narave, ali pa so čisto
slučajnostni. K prvim šTejemo vse
psihične, to je duševne motnje,
predvsem epileptičnega in shizo-
frenega kroga in poškodbe mo-
žganov. Tudi sam kronični alkoholi-
zem lahko povzroči akutni bolezen-
ski alkoholni opoj. Samo po sebi
razumljivo pa ne smemo te
dispozicije zamenjati z alkoholno
intoleranco (neodpornost proti
alkoholu pri človeku, ki sicer
alkohola ne prenaša), pri kateri že
najmanjše količine zaužitega alko-
hola zelo močno učinkujejo, pri
čemer pa tak opoj še zdaleč ni
kvaritativno abnormalen.
K slučajnostim, to je predhodnim
dispozicijam pa štejemo vse vplive,
ki človeški organizem slabijo. To so
recimo preutrujenost, živčna nape-
tost, nočno delo in bedenje,
vročina, mraz, jeza in drugi čustveni
izlivi kot žalost, pretirana veselost
itd., seksualna napetost in številni
dmgi momenti, kijih življenje v vsej
svoji pestrosti prinaša in daje.
V takih okoliščinah in pogojih
povzročijo že najmanjše koHčine
zaužitega alkohola, recimo kozarec
dva piva. alkoholni opoj. Pri takem
človeku ne opazimo v začetku
ničesar. Naenkrat pa postane tak
človek razdražljiv ali plašljiv, da bi
za tem podivjal in razsajal, napadel
ljudi in uničeval stvari, ki so
dosegljive in ravno pri roki. Tako
reakcijo sproži že lahko čisto
nepomembna beseda, kratek vsako-
dnevni razgovor, kritičen pogled,
prijateljsko opozorilo, pogosto pa
tudi tako opit človek brez razloga
napade gosta, ki je pravkar, nič
hudega sluteč, stopil v lokal.
Posebno občutljivi so na uniformi
miličnika, ki skrbi za red in varnost
občanov. Miličniki so za voljo tega
.,hvaležen objekt" teh opitih
državljanov in če ni pravega
razumevanja pride kaj lahko do
neljubih scen in neprijetnih nespora-
zumov. Ja. zgodi se tudi, da ti ljudje
v gostilni za mizo najprej zadremajo
in ko se prebudijo, podivjajo, ali pa
če bi jih kdo zbudil, bi se čutili
ogroženega in bi v trenutku prijeli
za nož, da bi se branili. Zato velja
biti v teh primerih previden.
Pogled tako opitih ljudi je top
okrogel, brezizrazen. Zaradi svetj
iluzij in čutnih prevar ter utvar, v
katerem živijo, opiti ljudje svojegj
okolja ne ocenjujejo pravilno, niso
dovolj kritični, ali pa so večinoma
absolutno nekritični do sebe in do
bližnjih. To so torej nekje že skota.
prizadeti ljudje, bolniki, ki sj
dezorientirani in zapadejo kaj lahko
v stanje tako imenovane alkoholne
zamračenosti. V takem stanju lahko
zažgejo na primer hišo ali storijo
kako drugo kaznivo dejanje, ne da
bi se tega kasneje, ko bi ,,prišhk
sebi", zavedali ali spominjali. Pr,
navadnem alkoholnem opoju pa je
spomin lahko ohranjen. Znano je
tudi, da so prehodi v sliki med
navadnim in bolezenskim alko-
holnim opojem, kar se med drugim
odraža tudi na koordinacijskih mot-
njah, hoji, kretnjah, zapletajočeni
govoru in kot sem že omenil pn
spominu. Ce pa vemo, da je nekdo
zelo malo popil in če nam je znam
še dispozicija, potem lahko z veliko
verjetnostjo ocenimo, da gre za
bolezenski alkoholni opoj.
Nekateri ljudje se na tak načir
opijejo le enkrat v življenju, drugi
tudi večkrat, zelo redki pa so ljudje
ki kaj takega ali podobnega v
življenju ne bi nikdar doživeli. V
tem primeru gre pač za ljudi, ki so
bodisi tako bolni, da jim je zdravnik
zabranil vsako alkoholno pijačo, ali
pa za ljudi, ki so uživali zelo
asketsko ali strogo versko vzgojo, ki
jim že od vsega začetka prepo-
vedujejo alkohol. Vprašanje pa je.
če so sedaj ti ljudje po človeški plat;
kaj boljši od vseh drugih ljudi.
Vsekakor je prav, da smo sezna-
njeni z različnimi oblikami alko-
holnih opojev, ne zato, da bi ta
pojav v svoji abnormiteti zagovarjali
ampak da bi te pravilno in živ-
ljenjsko ocenjevali. To je pa že ena
oblika našega namena in hotenj v
borbi proti kroničnemu alko-
holizmu, ko preprečevalno in pre-
pričevalno razpravljamo o različnili
dispozicijah in nagnjenjih, ki k
takemu stanju vodija
Akutni alkoholni opoj, o katerem
smo sedaj govorili, pa še ne spada v
krog kroničnega alkoholizma, ven-
dar je vseeno primemo, prav in
koristno o tem razmišljati in ugO'
tavljati razloge, ki lahko vodijo v
daljšem obdobju v kroničen alko-
holizem. Te razloge je treba iskati v
nas samih, v družinskem okolju, na
družbenem področju in na delov-
nem mestu. Take razloge je koristno
analizirari, jih objektivno ocenjevati
in odstranjevati, kajti tako lahko)
veliki meri prispevamo k zmanjš-
evanju pojava kroničnega alkO'
holizma v naši družbi.
Predvsem je potrebno posvetit'
veliko pozornost dobrim in razuif-
nim medčloveškim tovariškim odno-
som tako na delovnem mestu ko'
doma in v okolju, v katerem živimo
Pri ustvarjanju takih odnosov je zel"
pomembna strpnost, zdravo razum«'
vanje in medsebojno zaupanje. Na-
petosti med ljudmi bodo tak"
popustile, s tem pa bomo tud'
preprečili vplrv peristatičnih dejav-
nikov, ki vodijo k ,,tolažbi" in ^
alkohol.
tednik — Četrtek, 27. junija 1974
stran 11
Fluorografska akcija na območju občine Ptuj
Množično fluorografsko slikanje
je do sedaj že šestkrat zajelo odraslo
prebivalstvo Slovenije.
Na našem območju je bilo zadnjič
v letu 1970., zajelo je vse, nad 25 let
stare občane.
Množična fluorografska akcija
nam daje predvsem sliko o
zdravstvenem stanju prsnih organov
prebivalstva. Njena najvažnejša
naloga pa je, da odkriva skrito
tuberkulozo, predvsem tisto, ki je
področnemu dispanzerju še neznana
in ki je še v začetnem stadiju. Taka
oblika tuberkuloze je lažje in hitreje
ozdravljiva,
Natoga fluorografske akcije pa je
odkrivati primere novotvorb na
organih prsnega koša. Ker se danes
zelo bojimo raka, je važno, da je to
obolenje odkrito' tako zgodaj, da je
še ozdravljivo, zato je naša želja, da
bi s fluorografiranjem take primere
čim prej odkrili.
Razen tuberkuloze in raka pa
odkriva fluorografija še več drugih
obolenj, kot so n. pr. razna
kronična vnetja, obolenje srca in
velikih žil, srčne napake itd. Tudi
srčna obolenja so v zadnjem
obdobju v številčnem porastu, zato
jim  moramo  posvečati čim več
pozornosti. Mnogo je ljudi, ki za
svoje srčno obolenje niti ne vedo in
tudi ne pričnejo s pravočasnim
zdravljenjem.
Vse tiste osebe, pri katerih bodo
fluorografske slike pokazale karkoli
sumljivega na organih prsnega koša,
bo ustrezni dispanzer za pljučne
bolezni in tuberkulozo khcal na
dodatne preiskave. Prva taka vabila
bodo poslana najverjetneje že dva
do tri tedne po fluorografiranju. Vsi
vabljeni se morajo zavedati, da so
kontrolni pregledi samo njim v
korist, da so nujno potrebni in da
morajo biti opravljeni čim prej. Prav
zaradi tega vabimo vse prebivalstvo,
ki je dopolnilo 25 let starosti, da se
vabilom na fluorografiranje in
vabilom na kasnejše kontrolne
preglede v dispanzerju za pljučne
bolezni in tuberkulozo odziva
disciplinirano in res množično.
Želimo, da bi tudi letošnja
fluorografska akcija zajela tiste, ki
pridejo v poštev 100 %, želimo da bi
ta akcija pokazala čim boljše
zdravstveno stanje našega prebival-
stva, prav tako pa želimo, da bi
obolenja odkrila v čim zgodnejšem
stadiju.
OBJAVA O FLUOROGRAFIRANJU
V času od 2, 7, do 9. 8. 1974 bo na območju občine Ptuj
flurografiranje prebivalstva.
Fluorograiiranje je po odloku o obveznem fluorografiranju občanov v
občini Ptuj (Ur. vestnik občin Ormož in Ptuj, št, 10-141/65) obvezno za vse
občane, ki so dopolnili 25. leto starosti.
Fluorografiranja se morajo udeležiti tudi tisti zavezanci, ki niso prejeli
posebnega vabila, stanujejo pa na območjih, navedenih v razporedu.
Občane prosimo, da upoštevajo na vabilih naveden dan in uro
fluorografiranja. V primeru, da je občan na določen dan za fluorografiranje
odsoten, lahko pride na katerikoli drugo bazo, ali zadnji dan tj. j. dne 9. 8.
1974 od 7. do 15. ure pri Kreditni banki v Ptuju.
Fluorografiranja so lahko oproščeni:
1. nosečnice, ki pa morajo na bazi predložiti potrdilo ginekološke
ambulante
2. osebe, ki so vezane na posteljo in predloži druga oseba pismeno
opravičUo lečečega zdravnika.
Bolnikom, ki se v času fluorografske akcije ne bodo mogli odzvati na
slikanje, bo opravičen izostanek le na podlagi zdravniškega potrdila.
Ustna in telefonična opravičila ne bodo upoštevana.
Vsak občan mora prinesti prejeto vabilo na fluorografiranje.
12 stran
tednik — Četrtek, 27. junija
POŠ Slovenska Bistrica zaključila
šolsko leto
Pretekli teden je bila na dvorišču
za internatom učencev Posebne
osnovne šole v Slov, Bistrici zaključ-
na svečanost Učenci POŠ so skup-
no s predstavniki družbeno-
političnih in delovnih organizacij, kj
so skozi vse leto sodelovale in tudi
finančno podpirale delovanje šole,
pregledali rezultate dela v sedaj že
preteklem šolskem letu.
Med podatki, ki so zbudili poseb-
no pozornost in ki zagotavljajo
bodoče delovanje te šole so gotovo
učni uspehi in vzgoja otrok. Od 166
pionirjev in pionirk POŠ Slov.
Bistrica samo 6 ni izdelalo razreda;
šol^i uspeh je dosežen z 96,4
odstotka, kar je doslej najuspešneje.
Razen šolskih obveznosti, ki so
bile za učence te šole osnovnega
pomena, fo le-ti aktivno delovali
tudi na mnogih drugih področjih in
dosegali pri svojem delu tudi po-
membne uspehe. Tako so veliko
svojih nalog reševali v okviru pionir-
skega odreda, kjer so se vključevali
kot mladi samoupravi)alci. Posebno
živahne so bile tudi interesne
dejavnosti v okviru krožkov. Zelo
uspešen je bil športni krožek. Prek
tega so se enakopravno vključevali z
vsemi rednim učenci bistriških
osnovnih šol v razna tekmovanja.
Učenci POŠ so sodelovah na
področnem tekmovanju športnih
iger in atletike POS za mariborsko
regijo in na repubhških igrah POŠ v
atletiki in športnih igrah v Ljubljani.
Skupina športnikov se je letos prvič
udeležila tudi pohoda po poti
spominov in tovarištva kot udele-
ženci slovensko-hrvatskih pionirjev
in zbora slovenskih na Graški gori.
Med priljubljenimi krožki so bili
skozi vse leto še kuharski, ročnodel-
ski, tehnični in literarni. Izdali so
tudi tri številke glasDa Pikapolonice.
Likovniki so s svojimi izdelki
popestrili skoraj vsak kotiček šole in
internata. Pionirji so uspešno zado-
stili potrebam JPI  ter uresničili
program na vseh razpisanih področ-
jih.
Posebno pohvalo so zaslužili letos
člani ekipe RK, ki so na letošnjem
n, občinskem tekmovanju ekip prve
pomoči, v konkurenci 11 pionirskih
ekip iz bistriške občine zasedli
odlično II. mesto. Tudi mladi pevci
te šole niso ostali zaprti za svojimi
vrati, saj so se uspešno predstavili
tudi širšemu krogu občinstva, pred-
vsem na reviji šolskih pevskih
zborov, kjer so letos prvič sodelo-
vali.
Program dejavnosti učencev POŠ
Slov. Bistrica je temeljil tudi na
delovnem usposabljanju, kjer so
dosegali pomembne rezultate, ki jih
kaže tudi organizirana razstava nji-
hovih risb in tehničnih izdelkov v
izložbi trgovine v središču Slov.
Bistrice. Posebno zahvalo so zaslu-
žil učenci, gojenci V. vzgojne
skupine, ki so ob sodelovanju z
mentorji vložili ves svoj prosti čas v
gradnjo domske tehnične delavnice
ter so na ta način prihranili okoli
15.000 din.
Dejavnost POŠ v Slov. Bistrici se
ne konča z zaključkom šolskega
leta. Tudi počitnice so del vzgoje
otrok. Tako v letošnjem letu organi-
zira šola za 60 pionirjev letovanje na
Debelem rtiču, medtem ko bo
najmanj 15 učencev te šole letovalo
po nalogu zdravstva. Pedagoški zbor
te šole zaključuje letošnjo šolsko
leto z akcijo zbiranja brezplačnih
učbenikov ter s poklicnim usmerja-
njem izstopajočih učencev.
Bogate naloge, ki so jih učenci
skupno s strokovnim in ostalim
pedagoškim kolektivom POŠ Slov.
Bistrica opravili v preteklem šol-
skem letu, bodo velika opora in tudi
osnova za nadaljnje uspešno delo-
vanje v vzgoji učencev POŠ, ki so in
še bodo postali njeni člani.
Foto in tekst
V. Horvat
Ob zaključku letošnjega leta s pesmijo in spričevali
POSLOVALNICA „GRAMAT" NA ROGOZNIŠKI 4
NOGOMETNI TURNIR V POČASTITEV
DNEVA BORCA
Društvi TVD Partizan Rogoznica
in TVD Partizan Gorišnica prirejata
dne 3. in 4. juUja nogometni turnir v
počastitev praznika dneva borca,
4. julija.
3. 7. s pričetkom ob 15. uri se
igrata dve tekmi med povabljenimi
ekipami.
4. 7. 1974 s pričetkom ob 9. uri
dopoldan se igra tekma med
premaganima ekipama za 3. odnos-
no 4. mesto. Po tej tekmi pa finabia
tekma za 1. odnosno 2. mesto.
Zmagovalec turnirja prejme lep
pokal v trajno last, ostale tri ekipe
pa spominske plakefe, pravtako v
trajno last.
Na turnirju bodo sodelovale ekipe
TVD Partizana Hajdina, člana
občinske nogometne lige vzhod,
TVD Partizan Videm pri Ptuju,
člana občinske nogometne lige
vzhod, TVD Partizana Rogoznica,
TVD Partizana Gorišnica, zadnji
ekipi pa člana občinske nogometne
hge zahod. Sodelovale bodo prvo in
drugoplasirane ekipe iz obeh hg na
lestvici zaključnega prvenstva iz
sezone 1973/74.
Namen turnirja je, da se športno
udeležimo proslave, oziroma prazni-
ka dneva borca. Prav tako pa bodo
prijatelji nogometa imeh priliko
videti lep kvalitet.;n nogomet.
Predstavnika Občinske zveze za
telesno kulturo v Ptuju prosimo za
sodelovanje na tem turnirju. Priča;;
kujemo pa tudi, da bodo ob svečani
otvoritvi in zaključni podelitvi
pokala in plaket sodelovah predstav;
niki krajevne skupnosti Gorišnica, ki
je gostitelj tega vehkega in
svečanega športnega dogodka.
Zelja obeh prijateljskih društev
Pariizana Gorišnica in Rogoznica je.
da bi turnir bil v bodoče vsakoletna
prireditev za ta vehki praznik s tem,
da bi se izmenjaval v Gorišnici oz^
Rogoznici.
Domačin ~ gostitelj tega turnirja
vljudno vabi vse krajane, da v čim
večjem številu sodelujejo na turnirju
in športno bodrijo tekmovalce.
Odbor obeh ekip TVD Partizan
Gorišnica in TVD Partizan
Rogoznica
rf-EDNiK — Četrtek, 27. junija 1974
stran 13
PISMA NAJMLAJŠIH
MOJ PRVI SPOMLADANSKI
DAN
Letošnji prvi spomladanski dan
sem preživela v Ljubljani. To je bil
dan. ko sem se z učenci ptujskih
srednjih šol odpeljala na ekskurzijo
v Ljubljano.
Namen našega obiska je bil
predvsem ogled Ljubljane. Kon-
kretno smo si šh ogledat svetovno
prvenstvo v hokeju na ledu. ki je
bilo v veliki dvorani ..TIVOLI".
Tekma se je pričela ob 17. uri, zato
smo imeli še dosti časa za ogled
marsikaterih zanimivosti v slovenski
prestolnici
Najprej smo si ogledah razstavo v
„MODERNI GALERIJI". Pred
galerijo stoji spomenik Primoža
Trubarja. Galerija je bila ustanovlje-
na 1945 leta in hrani zbirke
slovenskih likovnih umetnikov iz
20. stoletja. Je tudi pomembno
središče mednarodnih grafičnih
razstav.
Ogledali smo si slike Matije Jame.
Razstavlja svoja dela od 1910-1950
leta.
Mimogrede naj omenim, da sem si
ogledala tudi rojstno hišo tega
veUkega umetnika. Hiša leži pod
ljubljanskim gradom. Zelo zanimiva
so bila tudi razstavljena dela tujih
umetnikov.
V muzeju „LJUDSKE REVO-
LUCIJE SRS" sem si ogledala
bogato gradivo iz časov revolucio-
narnega obdobja in NOB.
Po ogledu muzeja smo odšU v
^ubljansko dramo, kjer smo z veliko
pozornostjo spremljah delo Bratka
Krefta „PUNTARIJA".
Se posebno sem bila vesela, ko sva
se z očkom povzpela na ljubljanski
grad, ki je bil v zgodovini omenjen
že leta 1144. Leta 1511 pa je bil
sezidan današnji grad, ki so ga
potem še večkrat obnavljaU.
Ko sem se napotila na stolp, visok
okrog 500 metrov nadmorske višine,
sem preštela do vrha 154 starih,
lesenih stopnic. Tukaj me je
pozdravil tudi stari zvon. Na vrhu
stolpa sem se počutila kot
prerojeno. Le rahU vetrič je mršil
moje lase.
Topel dan, brez oblačkov na nebu
mi je nudil prekrasen pogled na
Ljubljano - „STARO EMONO".
Daleč naokrog sem občudovala
Triglav, Grintavec, Ojstrico in
Veliko Planino, ki so se še belili pod
snežnim plaščem. Ko sem se vračala
s stolpa, sem se pogovarjala s
prijaznim grajskim vodičem, ki to
dolžnost opravlja že 38 let. Razložil
mi je vse o starem gradu. Odgovarjal
je tudi na moja druga radovedna
vprašanja. Značkaki sem jo kupila,
mi bo ostala kot spomin na
„ LJUBLJANSKEGA ZMAJA" -
simbola mesta Ljubljane.
Ob odhodu z gradu, sem
prijaznemu vodiču v slovo stisnila
roko ter mu zaželela obilo uspeha v
njegovem delu. Povabila sem ga, naj
obišče Ptuj in naš stari grad.
Ko je sonce že zdavnaj zašlo in je
tema padla na mesto, sem končala
svoj obisk.
Vsa utrujena in polna lepih vtisov,
sem odšla na železniško postajo,
kjer nas je že čakal vlak, ki nas bo
zapeljal nazaj domov.
Iz drvečega vlaka sem še dolgo
opazovala razsvetljeno Ljubljano, na
katero so mi ostali lepi spomini.
Mislila sem si: .,Ljubljana, prvič sem
te videla. Lepa si. Kličem ti na
svidenje!"
Merlin Kolar, Ptuj
BILA SEM PRI
ZDRAVNIKU
Ko sem bila stara komaj en
mesec, me je morala mamica
peljati k zdravniku. Bolela so me
ušesa. Mama je pripovedovala, da
sem se vsakikrat jokala, ko sem
dobila injekcijo. Mami je bUo zelo
hudo, ker sem se jokala, ona pa ni
vedela kaj me boU. Sedaj ko sem
že večja se še vedno bojim
zdravnika.
Sonja Klemenčič, 2. c. r.,
OŠ ..Franc Belšak" Gorišnica
JABLANA PRIPOVEDUJE
Toplo pomladno sonce je
prebudilo tudi našo staro jablano
na vrtu. Vzradostili so jo brstiči,
ki že nekaj let niso hoteh pognati
nobenega cveta.
Toda. ker je sonce s tako
nežnostjo božalo staro jablano, so
se na njenih vejah odprli lepi
rožnati cvetovi. Zdjaj si je starka
zaželela lahne sapice in malih
prijateljic čebehc. Vsa radostna
jim je ponujala svoje rožnate
cvetove in rumeni prah. Želela je,
da bi dočakala jesen, vsa
obogatena z lepimi rdečimi
plodovi.
Vse te želje in želje za v naprej
je pripovedovala stara jablana
svojim krilatim prijateljem. Z
njimi je prisluhnilo njenemu
pripovedovanju tudi sonce in si
dejalo ,,da take stare dobrotnice,
ne sme razočarati". Ptički so ji
obljubili, da bodo uničili vse
škodljivce, ki jablani razjedajo
zdravje.
Sedaj upa stara jablana, da bo s
svojimi zdravimi sadovi razveselila
željna usta otrok. S svojo veliko
krošnjo bo delala veselje pticam in
s senco hladila vse, ki se bodo
utrujeni ustavih podnjo.
Vsemu njenemu pripovedovanju
sem tudi sama tiho prisluhnila. Saj
.se spomladi vedno razveselim
dišečega rožnatega cvetja, jeseni
pa sladkih rdečih sadov.
Vida Anžel, 5. d,
OŠ „Franc Osojnik, Ptuj.
NA POTOVANJE
Nekega dne smo se zbrali vsi
otroci na dvorišču v prijetni senci
košatega drevesa. Ko smo se tako
pogovarjali se nam je nenadoma
zahotelo nenavadnih doživetij in
pustolovščin, ki so opisane v
knjigah drznili pomorščakov iz
davnih  časov. Slclenili smo, da
f»ojdemo na potovanje v daljno
ndijo.
Zbrali smo vse prihranke, ki
smo jih imeli in kupili staro ladjo,
ki je bila potrebna manjših
popravU. Vsi smo pridno poprijeli
za delo in ladja je bila kmalu
nared za plovbo.
Urno smo se vkrcali in
pustolovščina se je pričela Toda
kaj kmalu smo doživeli ognjeni
krst. Na Jadranskem morju je
zapihala silna burja. Dvignili so se
visoki valovi in naša ladja se je
pozibavala kot orehova lupinica
Ko se je morje umirilo, smo se
hitro lotili krpanja jader. Komaj
smo delo opravili, že so se v
Gibraltarskih vradh vsule na nas
salve topovskih granat iz gusarskih
ladij. Ladja je nekajkrat vztre-
petala in pričela toniti Skozi
luknje, ki so jih v ladijski trup
izvrtale gusarske granate, je
pričela naglo vdirati voda, ladja pa
se je nagnila na bok in pričela
tonitL
V tem hipu je zazvonila budilka
in sanj o potovanju v Indijo je bilo
pri priči konec.
Igor Tumpej, 5. b
OŠ „F. OSOJNIK", Ptuj
NASVIDENJE JESENI
Nastopil je dolgo pričakovani
dan, ko je v torek zadnjikrat
pozvonil šolski zvonec v tem
šolskem letu in nam naznanil, da
je nastopil čas poletnih počitnic
V razredih je vse kar završalo in
zašumelo od veselja, vrstih so se
objemi in stiski rok. Ob slovesu je
marsikateremu polzela solza po
obrazu. Za nami so ostale prazne
klopi, ki nas bodo počakale do
jeseni.
Učilnice, šolski hodniki... vse
je tako pusto. Nikjer ni nobenega
živžava in brezbrižnega otroškega
smeha.
Učenci osmih razredov so za
vedno zapustili osnovno šolo in
odhajajo v novo sredino, kjer se
jim bodo odprla vrata ptujskih
srednjih šol. Mi, učenci niž^ in
višjih razredov jim želimo mnogo
lepih uspehov v drugem okolju.
V počitnicah se bomo naigrali,
se odpočih in se pripravih na
dober in lep začetek v jeseni.
Razšli smo se vsak na svojo stran,
vsak s svojimi skritimi željami.
Med mojimi željami je skrita tudi
največja. Ta pa je, da vsem
učencem zažehm lepe in sončne
počitnice ter da se vsem učiteljem
zahvalim za njihovo potrpljenje in
ves trud, ki so ga vložih za nas.
Zato tov. učitelji in tov. učiteljice,
v imenu vseh učencev naše šole,
prisrčna hvala in nasvidenje
jeseni. ,
MERLIN KOLAR,
predsednica PO
OŠ „T. Žnidarič" Ptuj
NAŠ IZLET
Jaz nisem šla na izlet. Meni je
zelo slabo med vožnjo z avtom.
Oni, ki so ŠU na izlet so bili na
Boču in v Rogaški Slatini. Jaz sem
se igrala doma z mlado muco in
psičkom. Tudi v gozd sem šla po
borovnice. Tu sem tudi našla
gobice. Ni mi bilo nič žal, ker
nisem bila na izletu.
.Marjetka Eberh, 1. r
Ptujska gora
MOJA NAJUUBŠA
ŽIVAL
Moja najljubša žival je psička
Pika. Pika je sive barve. Je zelo
debela. Ona je zelo huda. Včasih
se igram z njo. Stara je štiri
mesece. Zelo rada je. S kurami se
rada igra.
Jus Stanči, 1. r
Ptujska gora
NAŠA MUCA
Muca je domača žival. Naša muca
je bele barve. Na hrbtu ima dve črni
piki. Pozimi najraje leži pri
štedilniku. Rada se tudi igra in
pridno lovi miši. Imam jo zelo rad.
Boris Fakin 1. a,
OŠ Majšperk
ŠPORTNI DAN
Za        25.        maj     smo
imeli športni dan. Priredili smo ga
pod naslovom „Pionirji in splošni
ljudski odpor".
Zjutraj smo se zbrali pred šolo;
potem smo odšh v razrede, kjer si
je vsak razred izbral svojega
vodnika. Tov. učitelji so nas
poučili, kako naj se vedemo ob
morebitnem „letalskem napadu".
Daljše zvonenje šolskega zvonca je
pomenilo „alarm". Stekli smo iz
šole na igrišče, kjer smo' se
porazdehh po skupinah.
S pozdravom „Za domovino s
Titom naprej!" smo krenili na
pot. Skupine so krenile po
različnih poteh, cilj pa je bil isti.
Nekaj časa smo šh po cesti, ki še
je vila po dolini. PrišH smo do
določenega drevesa, kjer smo
morali poiskati naloge. V krošnji
šmo našU vrečko, v njej pa karton,
na katerem so bile naloge, poleg je
bil tudi svinčnik. OceniU smo
razdaljo od prvega do drugega
precej oddaljenega drevesa in to
vpisali na karton.
Povzpeh smo se v hribe. Ustavih
smo se na najvišjem vrhu Gradišč,
ki ga imenujemo „grad}§ki hum".
Od tu je bil lep pogled na valovito
pokrajino.
V karton smo vpisali imena
tekmovalcev. Tekmovati je moral
vsak. Odšh smo do bližnjega
gozda, kjer smo dobih nekaj
vprašanj iz NOB, nato smo se
maskirali. Natrgali smo zelenih vej
in si jih zatikali, kamor se je pač
dalo in kakor je bil kdo iznajdljiv.
Naredih smo tudi nosila, na
katerih smo morali prinesti na cilj
„ranjence", ki smo jim „nudih
prvo pomoč".
Cez nekaj časa smo prispeli na
cUj, kjer so se začela tekmovanja:
plezanje po vrvi, štafeta, pikado,
bombe, veza, ranjenci, streljanje z
zračno puško in zbor.
Tekmovala sem v igri veza. To je
igra, pri kateri se je eden od
tekmovalcev postavil v dohni k
določenemu drevesu in držal za
konec vrvi, dva pa sta tekla v hrib
in hkrati odvijala vrv, ko pa sta
prišla na cilj, sta jo spet zvijala.
Cim manj časa sta za to potre-
bovala, več točk je dobil razred.
Ko smo dobili malico, je dese-
tina „Gasilskega društva" izvedla
vajo v gašenju požara. Po tem smo
spuščali balone s slovenskimi
zastavicami. Preden smo se vrnili
domov, smo si ogledali razstavo
orožja pod vodstvom člana »Po-
veljstva teritorialnih enot" občine
Ptuj.
Naslednje dni smo zvedeli za
rezultate. Zmagal je tisti razred, ki
je skupaj zbral največje število
točk; to je bil 8. b. Naš razred je
bil na tretjem mestu.
Marija Milošič, 7. b.
OŠ „MAKSA BRACICA"
Cirkulane
jgpNiK — Četrtek, 27. junija 1974
stran 15
pober den fsen fkup no en lep
pozdrof!
' Drgoč moren frdamovati prek
la-ez sunčno uprovo, ki nan v
(oten cajti košje no spravila sena
_ neje čista nič naklujena no
nas skoro fsoki den nebeški
gasilci dej zalevlejo. Je pa ali
hujdič na toten sveti no še
posebno v kmetijstvi. ^ ki je
odvisno od fseh mogočih no
nemogočih vremenskih škando-
lof. Enkrat prosimo za dež,
drugič preklijamo dež no
prosimo za sunce, te pa lehko še
toča pride, ki fse doj poklesti.
Zaj so nas začeli se potresi
strasti. To ovokrot gdo je potres
Kozjansko prizadeja te smo tudi
v Prlekiji ge smo glih tak
srmački kak Kozjanci -
preštimali kak se je zemla trosla.
Vete v Prlekiji, glih tak ka na
Kozjanskem, neje potreben vejki
potres, da bi se nan fse store
bajte no šole fkup fsipale, saj že
malo boj hujdi veter pride pa
nan strehe razkrivle, ke nan
potli mesec no sunce gor na dile
svetita. To so seveda resne
stvari, ki hujdo prizadenejo lidi,
ki naenkrat ostonejo brez strehe
nad glavo kak se je to zgodlo
večin družiiian na Kozjansken.
Praf no pošteno je, da tudi v
toten primeri pokožemo vso
solidarnost no na kokršnikoli
način pomogamo prizadetin
liden, saj nesreča nikol ne
počivle no smo lehko gdo
drugič tudi mi potrebni pomoči.
PIŠE MI MARIČKA
Drgoč se mi je jovla Marička
iz okolice Desternička. Pa
preštejmo kaj je napisala:
DROGI LUJZEK, drgoč se ti
ogiošan no te lepo pozdrovlan.
Pičla sen se na enen rjoven
cveki, malo sen šajtrava, jezik pa
še lehko fseeno sučen. Hodla
sen na Ptuj k dohtari, dobla sen
injekcijo pa je zaj že kejko tejko
fse vredik.
Zodjič si pisa o načrtih za svoj
kmečki turizem. Tudi meni se
tvoja ideja dopodne, če glih ti je
v vodo pola. Pod enokimi pogoji
vobin jas tvojo familijo na moj
grunt. Tvoja Mica de jesti
kuhala, ti boš krave štrigla, deca
pa do piščance pasli, potli pa
mo šli na travnik seno sisit.
Lujzek, še to me veseli, da si
me to ovokrot na svojo zloto
gostuvaje povoba. Priden zagviš-
no. Že redin piceke, tudi enega
čuneka mo zaklola, če de
potrebno, samo, da te vidin
kokšni prafzapraf si. Zodjič si
me neke o mojen možeki
spitova. Veš strašno se rada
moma pa če glih je že precik
dugo na deli v Nemčiji. Pa kaj bi
ti se o ten pisala, saj veš kak je,
če je človik mlodi no do vuh
zalubleni.
Lepo te pozdrovla Marička iz
Desternička.
ZDRAVO MARIČKA!
Lepo je, da si se mi drgoč
jovla s pismom. Pjšeš, da si se na
rjoven cveki pičla. Joj boga
revica, saj ven kak to boli.
Škoda da nega možeka duma, da
bi ti malo gor pihna no še un
kokšno injekcijo da. S tvojin
predlogon za tisti kmečki
turizem nede nič, saj še duma
dela ne sfolgan en, da bi si ga ge
indi iska. Krave lehko duma
štriglon, dece pa tak ali tak
neman duma, da bi ti lehko
piščance pasli. Tistega piceka za
mojo zlotp gostuvaje le fejst
našopaj, če boš reskirala še
pujceka pa mo te še rajši meja.
Možeka, ki vama v tujini peneze
služi pa le še dale naprej tak
rada mej. To se tak lepo čuje, če
mi pišeš o medenih tjednih.
Samo pasko mej, da neta
prehitro meda polizala. Veš
zokon je kak rožica, ki jo moreš
stalno zalevati z lubeznijo no
medsebojnin razumevajon. Nič
mi nesi pisala, če že mota kaj
naraščoja? Saj ven kaj bo zaj
rekla — frdamani Lujs kaj si te
tak radoveden ali pa - kaj te to
briga. Veš jas sen pač strašno
radoveden. Zato mi tudi vtikaja
mojega nosa v tvojo družinsko
živleje ne smeš zameriti.
Te pa srečno Marička no mi
še kaj napiši pa moža v Nemčijo
lepo pozdravi. Seveda mu ne
treba jovno povedati, da si mjja
med jegovo odsotnostjo po
cajtngah dopisovlema, da nebi
fe še na mene lubosumen bija.
a kaj si č en Jas stori ded - prta
mlodemi mozi. Srečno vaš Lujs
ČETRTEK, 27. junija: 16.00
- Napoved sporeda; 16.05 —
Poročila in obvestila; 16.15 —
Za vas in vaš dom; 16.50 —
Gospodinjam v pomoč; 17.00 -
2 mikrofonom med mladimi;
17.30 - Kar ste izbrali,
predvajamo.
PETEK, 28. junija: 16.00 -
Melodija dneva; 16.05 -
Poročila in obvestila; 16.15 -
Ekonomsko-propagandna odda-
ja; 16.40 - Pionirski radijski
studio; 17.00 - Zgodovina
slovenskega gledališča, 2. nada-
ljevanje; 17.15 - Orkestralna
glasba; 17.30 - Na srednjem
valu 198,5 metra.
SOBOTA, 29. junija: 16.00 -
Napoved sporeda; 16.05 -
Poročila obvestila; 16.20 -
Rezerviran čas; 17.00 — Dan
perutninarjev - režortaža; 17.20
~ Za vas in vaš dom; 17.40 —
Spored v prihodnjem tednu;
17.45 - Glasba za konec tedna.
.    NEDELJA, 30. junija:  11.00
- Odmevi tedna; 11.15 -
Obvestila in reklame; 1.30 -
Samoupravna skupnost za soci-
alno varstvo; 1.40 — Interesna
požarna skupnost; 11.45 -
Milovan Zidar, rep. sekretar za
kmetijstvo v Ptuju; 12.00 -
Čestitke poslušalcev.
PONEDELJEK, 1. julija:
16.00 - Melodija dneva; 16.05
- Poročila in obvestila; 16.15 -
Šport in glasba iz naše fonoteke;
16.45 - Vedro v novi teden;
17.00 - Iz kolektiva PP „01ga
Meglic" Ptuj; 17.15 - Ekonom-
sko-propagandna oddaja; 17.40
- Novosti iz gramofonskih hiš.
TOREK,   2.  julija:   16.00 -
Napoved sporeda; 16.05 -
Poročila in obvestila; 16.15 -
Za vas in vaš dom; 17.00 - Na
obisku r pri krajevni skupnosti
Ptuj; 17.30 - Kar ste izbrali,
predvajamo.
V   ostalem   času   prenašamo
prvi program radia Ljubljana.      y
NEDELJA, 30. JUNIJA: 4.30 -
8.00 Dobro jutro! poročila - vmes
ob 5.00 PoročUa; 5.30 Poročila;
5.45 EP; 6.00 Jutranja kronika;
6.30 Poročila; 6.50 Danes za vas;
7.00 Poročila; 7.20 PoročUa; 7.30
Za kmetijske proizvajalce; 7.5 0 EP;
8.00 Poročila - Današnji radijski in
TV spored; 8.07 Veseli tobogan;
9.00 Poročila; 9.05 Še pomnite,
tova riši...; 9.5 5 EP; 10.00
Poročila; 10.05 Koncert iz naših
krajev; 11.00 Poročila;
11.20-14.00 Poslušalci čestitajo -
vmes ob 12,00-12.15 V nedeljo
opoldne; 13.00 Poročila - posebna
obvestila; 13.15-13.30 Obvestila;
14.00 Poročila; 14.05 Humoreska
tedna; 14.25 Ob lahki glasbi; 14.50
EP; 15.00 V nedeljo popoldne;
15.10 Reportaža; 15.30 Popularne
operne melodije; 16.00 Radijska
igra; 16.50 Glasbena medigra; 17.00
PoročUa; 17.05-19.00 Športno
popoldne - vmes ob 18.00 - 18.03
PoročUa; 19.00 Lahko noč, otroci;
19.10 ObvestUa; 19.15 Glasbene
razglednice; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 V nedeljo
zvečer; 22.00 PoročUa; 23.05
Literarni nokturno; 23.15 Serenadni
večer; 24.00 PoročUa.
PONEDELJEK, 1. JULIJA: 14.00
PoročUa; 14.10 Zborovske skladbe;
14.30 Poslušalci čestitajo; 14.5 5 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni intermezzo; 15.40 Zvoki in
barve; 16.00 VrtUjak; 17.00 Poroči-
la - posebna obvestUa; 17.10^ Po
željah poslušalcev; 18.00 PoročUa;
18.15 List iz pop albumov; 18.45
Kulturni vodnik; 19.00 Lahko noč,
otroci!; 19.10 Obvestila; 19.15 S
Fanti treh dolin; 19.25 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Operni
koncert; 21.30 Zvočne kaskade;
22.00 PoročUa; 22.15 Popevke;
23.00 PoročUa; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Jazz; 24.00
PoročUa.
TOREK, 2. JULIJA: 14.00
PoročUa; 14.10 Skladbe za mladino;
14.10 „Na poti s kitaro"; 14.55 EP;
15.00 Dogodki in odmevi; 15.30
Glasbeni in termezzo; 15.40 Iz
filmov in glasbenih revij; 16.00
„Vrtiljak"; 16.40 Podlistek; 17.00
PoročUa - posebna obvestila; 17.10
Zveneča imena; 18.00 PoročUa;
18.15 Z majhnimi ansambli; 18.30
Nasvidenje!; 19.00 Lahko noč,
otroci!; 19.10 Obvestila; 19.15 Z
ansamblom Ottavia Brajka; 19.25
EP; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00
Lahka glasba; 20.30 Radijska i^ra;
21.40 Melodije; 22.00 PorocUa;
22.15 Popevke; 23.00 PoročUa;
23.05 Literarni nokturno; 23.15 Iz
oper,^ ki jih redko slišimo; 24.00
PoročUa.
SREDA, 3. JULIJA: 14.00
PoročUa; 14.10 Slovenske narodne
pesmi; 14.30 Poslušalci čestitajo;
14.55 EP; 15.00 Dogodki in
odmevi; 15.30 Glasbeni intermezzo;
15.40 Glasbeni drobiž; 16.00 „Loto
vrtiljak"; 17.00 Novice — posebna
obvestUa; 17.10 Operni koncert;
18.00 POročUa; 18.20 Zvoki; 18.45
Naš eost; 19.00 Lahko noč, otroci!;
19.10 ObvestUa; 19.15 Glasbene
razglednice; 19.25- EP; 19.30
Radijski dnevnU^; 20.00 Simfonični
orkester RTV Ljubljana; 22.00
PoročUa; 22.15 Jazz; 23.00 Poroči-
la; 23.05 Literarni nokturno; 23.15
Pevci zabavne glasbe; 24.00 Poro-
ČETRTEK, 4.        JULIJA:
4.30-8.00 Dobro jutro! poročila -
vmes^ ob 5.00 PorocUa; 5.30
PoročUa; 6.00 Jutranja kronika;
6.30 PoročUa; 6.50 Danes za vas;
7.00 PoročUa; 7.20 PoročUa; 8.00
PoročUa; 8.07 Praznična otroška
reportaža; 8.20 Pesmi za praznik;
8.40 „Svobodi naproti"; 9.00
PoročUa; 9.05 M. Lipovšek: Na gori
jurišev; 9.30 Poje invalidski pevski
zbor; 10.00 Skupna proslava leta
1944. v Beli krajini ustanovljenih
organizacij; 11.00 PoročUa; 11.20
Nadaljevanje prenosa; 12.00 Poroči-
la; 12.10 Z lahko glasbo doma in po
svetu; 13.00 PoročUa - posebna
obvestila; 13.15 ObvestUa; 14.00
PoročUa; 14.05 Po domače; 15.00
PoročUa; 15.15 Jugoslovanski oper-
ni pevci; 16.00 „VrtUjak"; 16.40
Partizanski smeh; 17.00 PoročUa;
17.05 Radijska igra; 18.50 Tipke in
godala; 19.00 Lahko noč, otroci!;
19.10 ObvestUa; 19.15 EP; 19.30
Radijski dnevnik; 20.00 Četrtkov
. večer; 21.00 Mladen Oljača:
Kozara; 21.40 Glasbeni nokturno;
22.00 PoročUa; 22.15 Popevke;
23.00 PoročUa; 23.05 Literarni
nokturno; 23.15 Novejši posnetki
orkestra Slovenske filharmonije;
24.00 PoročUa.
PETEK, 5. JULIJA: 14.00
PoročUa; 14.10 Mladina poje; 14.30
Poslušalci čestitajo; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Napotki
za turiste; 15.35 Glasbeni intermez-
zo; 15.40 Z orkestrom Londonskih
fUharmonikov; 16.00 „Vrtiljak -
vmes ob 16.05 Kam in kako na
oddih? ; 17.00 PoročUa - posebna
obvestUa; 17.10 SoUsti z opernih in
koncertnih odrov; 18.00 PoročUa;
18.15 „Signali"; 18.50, Ogledalo
časa; 19.00 Lahko noč, otroci!;
19.10 Obvestila; 19.15 Z veselimi
hmeljarji; 19.25 EP; 19.30 Radijski
dnevnik; 20.00 Stop-pops 15; 21.15
O morju in pomorščakih; 22.00
PoročUa; 22.15 Besede in zvoki iz
logov domačih; 23.00 PoročUa;
23.05 Literarni nokturno; 23.05
Nočni koncert; 24.00 PoročUa.
SOBOTA, 6. JULIJA: 14.00
PoročUa; 14.10 S pesmijo in besedo
po Jugoslaviji; 14.55 EP; 15.00
Dogodki in odmevi; 15.30 Glasbeni
intermezzo; 15.40 Paleta melodij;
16.00 VrtUjak; 16.40 Iz studia 14;
17.00 PorocUa - posebna obvestila;
17.10 Instrumenti v ritmu; 17.20
Gremo v kino; 18.00 PoročUa;
18.15 Ob isti uri; 18.45 S knjižnega
trga; 19.00 Lahko noč, otroci!;
19.10 Obvestila; 19^15 Z ansamb-
lom Borisa Kovačiča; 19.25 EP;
19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Tuji
gosti na Slovenski popevki; 20.45 S
Plesnim orkestrom RTV Ljubljana;
21.15 Radijska igra; 22.00 PoročUa;
22.20 Za naše izseljence; 23.00
PoročUa; 23.05 V novi teden; 24.00
PoročUa.
16 strani
TEDNIK — ČETRTEK. 27. junija
TV PROGRAM
NEDELJA, 30. junija: 9.20
Reymont: Kmetje; 10.15 Ljudje in
zemlja; 11.15 Mozaik; 11.20 Otro-
ška matineja; 12.15 Poročila (do
12.20) Nedeljsko popoldne; 18.05
Propagandna oddaja; 18.10 Poro-
čila; 18.15 Toto v norišnici; 19.45
Barvna risanka; 19.50 Cikcak; 20.25
Tedenski zunanjepolitični komen-
tar;^ 20.30 3-2-1; 20.40 V gosteh pri
Nusiču; 21.30 Steze v temii 21.58
Propagandna oddaja; 22.00 Športni
predgled; 22.35 TV dnevnik.
PONEDELJEK, 1. julija: 15.20
Midžarski TVD; 16.50 Filmski
pregled s svetovnega nogometnega
prvenstva; 18.10 Obzornik; 18.25 V
deželi lotosov; 18.50 Pet minut za
boljši jezik; 18.55 Mozaik; 19.00
Mladi za mlade; 19.30 Kaj hočemo;
19.45 Barvna risanka; 19.50 Cikcak;
20.00 TV dnevnik; 20.25 3-2-1;
20.30 Sodobna oprema; 20.40 Rav-
barski cesar; 21.50 Kulturne diago-
nale; 22.20 TV dnevnik.
TOREK, 2. julija: 16.45 Madžar-
ski TVD; 18.10 Obzornik; 18.25
Veseli tobogan; 18.55 Mozaik;
19.00 Cesta in mi; 19.20 Naši zbori;
19.45 Barvna risanka; 19.50 Cikcak;
20.00 TV dnevnik; 20.25 Kam in
kako na oddih; 20.40 Pogovor o
stanovanjih; 22.10 Reymont: Kmet-
je; 22.05 TV dnevnik.
SREDA, 3. julija: 15.45 Propa-
gandna oddaja; 15.50 Nogomet;
17.50 Propagandna oddaja; 18.00
Obzornik; 18.15 Beli kamen; 18.45
Atletika; 19.10 Mozaik; 19.15 Od
zore do mraka; 19.45 Barvna
risanka; 19.50 Cikcak; 20.00 TV
dnevnik; 20.25 Propagandna repor-
taža; 19.50 Cikcak; 20.00 TV
dnevnik; 20.25 Propagandna repor-
taža; 20.30 3-2-1; 20.40 Krvava pot;
... TV dnevnik . . . Nogomet.
ČETRTEK, 4. julija: 9.55 Poštar-
ski pevski zbor iz Maribora; . . .
Poročila; 16.45 Nogomet; 18.05
Poročila; 18.10 Zdravo na gori
jurišev; 19.15 To je bila pesem
svetlega in vročega jedra; 19.45
Barvna risanka; 19.50 Cikcak; 20.00
TV dnevnik; 20.25 3-2-1; 20.35
Mavrica; 21.25 Četrtkovi razgledi;
22.10 Likovni nokturno; 22.25 TV
dnevnik.
PETEK, 5. julija: 16.45 Madžarski
TVD; 18.10 Obzornik; 18.25 Revija
mladinskih pevskih zborov v Zagor-
ju; 18.55 Mozaik; 19.00 Etnomuzi-
kologija; 19.25 TV kažipot; 19.45
Barvna risanka; 19.50 Cikcak; 20.00
TV dnevnik; 20.25 Tedenski gospo-
darski komentar; 20.30 3-2-1; 20.40
Sneg na Kilimandžaru; 22.30 TV
dnevnik.
SOBOTA, 6. julija: 15.45 Propa-
gandna oddaja; 15.50 Nogomet;
17.50 Propagandna oddaja; 17.55
Narodna glasba; 18.25 Obzornik;
18.40 Mozaik; 18.45 Legenda o
divjem lovcu; 19.45 Barvna risanka;
19.50 Cikcak; 20.00 TV dnevnik;
20.20 Tedenski notranjepolitični
komentar; 20.25 3-2-1; 20.30 Melo-
dije Jadrana Split 74; 22.00 TV
dnevnik; 22.15 Barvna propagandna
oddaja; 22.20 Colombo.
ROKOMETAŠI MAKOL OSVOJILI
OBČINSKI POKAL
V organizaciji TVD Partizan Slov. Bistrica je bil v nedeljo, 16. junija
1974 na igrišču pred novo osnovno šolo v Slov. Bistrici rokometni turnir.
Kljub temu, da so se tega turnirja, prvega te vrste v zadnjem obdobju,
udeležile samo tri ekipe, je prikazani rokomet navdušil številne gledalce, saj
je bil na dokaj visoki ravni. Največ uspeha so imeh rokometaši Makol, ki so
odpravili ekipo Slov. Bistrice z 12:11 in ekipo Oplotnice z 19:11. Bistričani
so v borbi za drugo mesto premagaU ekipo Oplotnice 18:17. Končni vrstni
red: Makole 4 točke; Slov. Bistrica 2 in Oplotnica O točk. Zmagovahia ekipa
je osvojila/prehodni pokal v trajno last.
Foto in tekst: V. Horvat
Zmagovalna ekipa iz Makol
STRELSTVO
Tekmovanja pri Miklavžu
v sklopu prireditev XIX. krajev-
nega praznika delovnih ljudi Mi-
klavža pri Ormožu so se pomerile
ekipe osnovnih organizacij Zveze
rezervnih vojaških starešin občine
Ormož v streljanju z polavtomatsko
puško, člani strelskih družin pa v
streljanju z mračno puško.
Pri rezervnih starešinah je bil
najboljši Miklavž, drugo je Središče,
tretja je osnovna organizacija Velika
Nedelja - Podgorci, sledita Ormož
in Ivanjkovci, Med posamezniki je
bil najboljši Aleksander Štampar,
Miklavž, sledijo Mirko Novak,
Ormož, Stanko Kukovec, Velika
Nedelj a-Podgorci, Anton Grabar,
Središče in Franc Lah, Velika
Nedelj a-Podgorci.
V streljanju z zračno puško se je
pomerilo 8 strelskih družia Ekipe
šo štele 5 članov, ki so lahko
dosegle maksimalno 1000 krogov.
Najboljša je bila skupina S D
Podgorci, ki je osvojila 799 krogov,
sledi Središče 1 - 763 krogov in
Središče II - 760 krogov. Omeniti
velja, da so na tem tekmovanju
pionirji SD Središče ob Dravi v
danski konkurenci ekipno zasedli
četrto mesto z 752 krogi.
Najboljši posamezniki so bili: t.
Franc Ciglarič, Miklavž - 168
krogov, sledijo Stanko in Mirko
Sladnjak ter Stanko Prejac iz
Podgorc - vsi 166 krogov.
tnali oglasi
L_--^
TRAKTOR ferguson s prikljugki
dobrem stanju prodam, Mirko Sirov
nik, Podlehnik 28.
3 HA POSESTVA s hišo in gospo
darskim poslopjem v Starem logu
22, p. Pragersko prodam, iva.
Vojsk.
POCENI prodam kompletno pohi.
štvo za dnevno sobo. Naslov ;
upravi.
ODLIČNO vino gamaj po 8din, od s
litrov naprej dobite na Cesti Ofe.
Meglic 47, Ptuj.
FREZO. nov stroj za okopavanjt
vinograda prodam, Jožko Tomažič
Vitan 1, Kog,
UGODNO PRODAM fiat šport kup«
850. Zdravko Veldin, Ptuj, Sloven.
ski trg 11.
POMOŽNO NATAKARICO sprej,
memo takoj. Hrana in stanovanje v
hiši. Plača dobra. Gostilna Kurež,
Šikole p, Pragersko.
ENOSOBNO STANOVANJE dam v
najem. Polenšak 8.
PRODAM betonske bloke
40 X 30 X 20 cm. Rudi Križanič,
Rogoznica 2.
NUJNO PRODAM osebni avto R -
6, letnik 1970. Zlatoličje 4.
PRODAM 25 arov gozda. Marija
Prešem, Koritno, p. Ms^jšperk.
VAJ EN KO za gostilno in vajenko za
kuhinjo sprejmem takoj. Gostilna
Anderlič, Za Kalvarijo 1, Maribor,
(Hrana in stanovanje v hiši.)
PRODAM domače rdeče vino. Ivan
Cvetko, Osluševci 33 (pri postaji),
PRODAM mlado, 8 mesecev brejo
kravo (z drugim teletom), rimental-
ko, Martin Majcen, Sp. Ključarovci
1, p. 6227 4 Velika Nedelja.
FIAT 750, letnik 1963, vozen
prodam, lahko tudi po delih. Prešer-
nova 27, Ptuj
NAJDITELJU LOVRENCU KUHA-
RICU se najlepše zahvaljujem za
vrnitev izgubljenih osebnih doku-
mentov, Ciril iz Lešnice.
PRODAM GRADBENO PARCELO
v bližini Pragerskega. Informacije na
tel. 250 - 43 ali na naslov Frangež,
Razlagova 24, Maribor,
V prodajnem skladišču ME-
TALKE v Ptuju, Rogozniška
cesta 7 je na razpolago
humusna zemlja.
Interesenti se naj oglasijo s
tem, da si sami organizirajo
nakladanje in prevoz.
Komisija za kadre pri Živinorejsko veterinarskem zavodu
v Ptuju vabi k sodelovanju
TRAKTORISTA
Pogoji: odsluženi vojaški rok.
Stanovanje ni na razpolago.
Razpis velja do zasedbe, vendar največ 14 dni.
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi dobre žene, matere
in stare matere
Marije Fridauer
(Matjašičeve)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in
znancem, ki so jo pospremili na njeni zadnji poti v njen prerani grob.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Franček, hči Marija, sin Lojzek,
hči Trezika in Anica z družinami
TEDNIK
izdaja časopisni zavod Ptujski ted-
nik, 62250 Ptuj. Vošnjakova 5. p- P
99. - Urejuje uredniški odbor
Izhaja vsak četrtek. Odgovorni ured-
nik - Anton Bauman. Telefon uredništva in uprave (062) 77-079. Celoletna
naročnina 50 din, za inozemstvo 100 din. - Žiro račun SDK P^''-'
52400-603-30458. - Tiska Mariborski tisk, 62000 Maribor. Svetozarevska
ul. 14.