DOLENJSKI LIST y času, ko so po Evropi divjale čete Tretjega rajna in u-vajale fašistični »novi red«, je na njenem jugu vzplam-tela oborožena vstaja, prva na tem kontinentu, ki so ga tedaj imenovali Hit-ferjeva »evropska trdnjava«. Po sramotni kapitulaciji režima in vojske stare Jugoslavije in okupacije naše dežele po fašističnih napadalcih, je Komunistična partija Jugoslavije ostala edina politična sila v deželi. Partija je ohrani svojo enotnost in bila Centralni komite KPJ je na svojem majskem zasedanju 1941 pretehtal položaj v deželi in sprejel sklepe o nalogah, ki čakajo jugoslovanske komuniste. Osnovna naloga Partije, so tedaj sklenili, je strnitev vseh slojev ljudstva, ne glede na politične, verske, nacionalne in druge razlike, v enotno fronto borbe proti fašističnim okupatorjem. Za jugoslovanske komuniste in vse pripadnike revolucionarnega delavskega gibanja, vzgojene v duhu proletarskega internacionalizma in ljudske solidarnosti, je napad fašistične Nemčije na Sovjetsko zvezo, 22. junija 1941, bil Vstaja 1941 Pripravljena, da popelje jugoslovanske narode v odločilno bitko proti okupatorju in njegovim domačim hlapcem. Že četrti dan po napadu na Jugoslavijo je Politbi-ro CK KPJ 10. aprila 1941 leta na enem svojih zasedanj sprejel sklep, da se pri CK ustanovi Vojaški komite s tovarišem Titom na čelu. Nekaj dni kasneje, 15. aprila, je CK dal ljudstvu razglas: »Ne obupujte, čvrsto združite svoje vrste, z ?.^?nieno glavo sprejmite ™ 7 .n»Jhujše udarce! Komunisti hi ves delavski razred Jugoslavije bodo do končne zmage vztrajali v prvih vrstah borbe proti osvajalcem ...« In malo kasneje v drugem razglasu: »Strnimo se! V teh usodnih dneh je treba združiti vse naše sile v borbi za naš obstoj ... Vztrajajte v borbi, v katero vas poziva in jo vodi avantgarda delavskega razreda — komunistična partija Jugoslavije.« nova pobuda za odločno borbo proti mračnim silam, ko so ogrožale človeštvo. V razglasu, ki ga je CK KPJ objavil isti dan, ko je bila Sovjetska zveza napadena, je bilo rečeno: »Dragocena kri herojskega sovjetskega naroda se ne preliva samo zaradi obrambe dežele socializma, temveč tudi zaradi končnega socialnega in nacionalnega osvobdjenja vsega delavnega človeštva. Torej je to tudi naša bor ba, ki jo moramo podpreti z vsemi močmi, tudi s svojim življenjem ...« Tako je vstop Sovjetske zveze v vojno, v času, ko je KPJ izvršila vse priprave za oboroženo vstajo v Jugoslaviji, močno vplival na borbeno razpoloženje in revolucionarni polet vseh jugoslovanskih ljudskih množic. Politbiro CK KPJ je 27. junija 1941 ustanovil Glavni štab narodnoosvobodilnih in partizanskih odredov Jugoslavije, za ko- (Nadaljevanje na 4. str.) Franjo Kršinić: SPOMENIK ŽRTVAM FAŠIZMA V ZAGREBU V nedeljo vas vabi Lisca! Osrednja proslava dneva borca, 25-letnice vstaje in spomina na sejo poli t biroja CK KPJ bo za občini Sevnico in Laško v nedeljo 3. julija ob 10. uri na Lisci. Prireditelji so poskrbeli za brezplačen prevoz z avtobusi in kamioni. Ob 5. uri zjutraj se bodo lahko peljali do Krakovega tisti, ki želijo od tam peš nadaljevati hojo; ob 6. uri je prevoz za člane kolektivov, ob 8. uri pa za vse druge udeležence. Za obiskovalce iz območja Tržišča, Kr-melja in Šentjanža je organiziran prevoz izpred »Metalne« v Krmelju. Avtobusi in tovornjaki se bodo vračali po želji obiskovalcev. V soboto na Veselico! Ob letošnjem dnevu borca v metliški občini ne bo posebnih slovesnosti, pač pa pripravljajo 2. julija zvečer na Veselici prijetno rajanje, ob kresu in domači godbi. Na prireditev vabijo vse člane borčevskih organizacij, kakor ludi druge občane, ki želijo počastiti 4. julij. Prvi redni zbor Dolenjske banke in hranilnice V torek, 12. julija, bo v prostorih novomeškega sindikalnega doma 1. redni zbor Dolenjske banke in hranilnice, ki je bila ustanovljena 25-januarja 1966. O uspeh;h, doseženem razvoju ixi dosedanji šestmesečni dejavnosti banke bomo obširneje poročali prihodnji teden- Posvet v Ribnici in Sodražici Podružnica Slovenske izseljenske matice v Ribnici je priredila 29- junija v Ribnici in Sodražici posvetovanje z začasno zaposlenimi v tujini. Ob toj priložnosti so se pogovorili o težavah, s katerimi se srečujejo naši ljudje, ko odhajajo v tujino in si tam služijo vsakdanji kruh. —r Novo mesto za 24.500 prebivalcev! Kot predvidevajo, bo imelo Novo mesto čez 30 let okoli 24.500 prebivalcev, temu številu pa je prikrojen program urbanističnega razvoja mesta, ki ga je občinska skupščina na seji 28. junija sprejela kot osnutek programa s pripombo, da se razprava o njem zaključi ob koncu avgusta letos. Zatem so odborniki sprejeli več poročil in odlokov ter sklep o pristopu ribniške občine h komunalni skupnosti za zaposlovanje petih dolenjskih občin. Podrobneje bomo o seji poročali prihodnjič. KRŠKO ZI 25-LETHICO VMi-ž Tovariš Franc Leskošek-Luka, prvi komandant Glavnega štaba slovenskih partizanskih čet, med prvoborci, odborniki in gosti na slavnostni seji Ob S Krško - Dvojno odlikovanje in priznanje kiparju Vladimirju Štovičku, ki je svojemu mestu podaril kip J. V. Valvasorja — Odprta je nova galerija v Krškem v obnovljeni baročni kapeli Z nadvse dostojno vrsto proslav so v Krškem preteklo soboto začeli slaviti letošnji občinski praznik, dan borca in 25. obletnico vstaje. Visoka kulturna raven slavja in srečanje uglednih voditeljev revolucije, kulturnih in drugih javnih delavcev z odborniki ObS Krško ter prebivalci tega starodavnega mesta ob Savi, oboje je dajalo prvim prireditvam tisti žlahtni poudarek, kot ga visoki jubilej vstaje naših narodov zasluži. V polni dvorani doma Svobode na Vidmu je predsednik ObS Krško inž. France Dragan kmalu po 17. uri pozdravil zbrane odbornike in goste, med katerimi so bili: Franc Leskošek - Luka, predsednik Zveze združenj borcev NOV SRS, Franc Kimovec - 2iga, podpredsednik GO SZDL Slovenije, Beno Zupančič, podpredsednik IS Slovenije, zvezni ljudski poslanec Boris Zi-herl, Ivo Tavčar, predsednik kulturno - prosvetnega zbora skupščine SRS, Tomo Marte-lanc, republ. sekretar za presveto, Miloš Poljanšek iz Beograda, Alojz Žokalj, sekretar v IS Slovenije, akademik Gustav Krklec iz Zagreba, prof. Mirko šubic, rektor akademije likovnih umetnosti, generalni konzul češkoslovaške republike iz Zagreba Josip Pa-vliček s soprogo in sodelavci, predsednik ObS Novo mesto Sergij Thorževskij, predsednik ObS Sevnica Jože Knez, pa vrsta domačih prvoborcev, zaslužnih partizanov in aktivistov, ljudskih poslancev, oficirjev JLA in lepo število od- Za 4. julij, dan borca, iskreno čestitamo vsem borcem in aktivistom iz NOB in hkrati želimo prijeten oddih vsem naročnikom in bralcem! UREDNIŠTVO IN UPRAVA DOLENJSKEGA LISTA Zdraviliščem ss ©letajo boljši časi Kopališko in klimatsko zdravljenje naj postaneta enakovredna drugim oblikam zdravstvenega varstva, so sklenili predstavniki slovenskih zdravilišč na občnem zboru v Čateških Toplicah bornikov družbeno-političnega zbora krške občine. Član ljubljanske Drame Janez Rohaček je za uvod v slavnostno sejo recitiral Prešernovo Zdravico, pionirji pa so pozdravili predsednika inž. Dragana in Petra Markiviča, ki sta vodila skupno sejo zbo- (Nadaljevanje na 6. sir.) Za dan borca dve veliki prireditvi v Beli krajini Letošnji 4. julij bodo v črnomaljski občini praznovali že dan prej, da bi občanom vsaj eden od dveh praznikov ostal za zasebno rabo. Tako bo 3. julija veliko srečanje borcev in drugih občanov s črnomaljskega in semiškega konca na Mirni gori. Ob tej priložnosti bo tudi slavnostna otvoritev TV pretvornika. 3. julija bo tudi na Vinici veliko slavje, katerega se bodo udeležili zlasti prebivalci okoliških krajev, pričakujejo pa tudi udeležbo s hrvaške strani. Krajevna organizacija ZZB bo ob 14. uri razvila svoj prapor, kateremu bo botroval znani borec Matija Iv-šič, podpolkovnik LM iz Ljubljane. Dan pred praznovanjem bodo na vseh gričih med Mirno goro, 2ežljem in Plešivi-co zagoreli kresovi, ob katerih bodo borci pripovedovali mladim svoja doživetja. Mu, Kttgler: BRESTANICA 1941—194;' — Več o ^deljskem slavju ob 25. obletnici izseljeništva berite danes na 7. strani! Letošnji občni zbor Zveze naravnih zdravilišč in zdraviliških krajev Slovenije je bil 23. junija v Čateških Toplicah. Udeležence je v imenu občinske skupščine Brežice in družbeno političnih organizacij pozdravil tov. Janez Vo'čanšek. Dejal je, da za-trdno upa, da bo tako širok zbor predstavnikov zdravilišč, zdravstvenih in turističnih delavcev zagotovo nakazal pot iz krize, ki je nastopila za zdravilišča po gospodarski reformi. Delegatom in gostom je zaželel uspešno delo in čimprejšnjo normalizacijo stanja v vseh slovenskih zdraviliških ustanovah. Udeileženci VI. občnega zbora so že vnaprej prejeli obširno gradivo o zdraviliški problematiki in v razpravi z zdravstvenega, gospodarskega in turističnega vidika utemeljevali svoje poglede na nadaljnji razvoj slovenskih zdravilišč. (Nadaljevanje na 2. str.) OD 30. JUNIJA DO 10. JULIJA Prevladovalo bo lepo vreme, vendar vmes pogostne krajevne nevihte, zlasti okrog 1., 7. in 10. julija. Dr. V. M. Št. 25 (848) L. XVII NOVO MESTO, četrtek, 30. junija 1966 Z RAZŠIRJENE SEJE OBČINSKEGA ODBORA SZDL V BREŽICAH VARSTVO MESTNIM IN PODEŽELSKIM OTROKOM! Odločne, ostre in polemične besede po izboljšanju otroškega varstva v brežiški občini - Finančni viri za te namene naj bodo stalni - Denar za varstvo bi lahko pritekal iz občinskega proračuna, iz skladov za šolstvo in zdravstveno varstvo, iz delovnih organizacij, iz krajevnih samoprispevkov in prispevkov staršev šolsko varstvo izstopa že daljšo dobo kot osrednje vprašanje na mnogih konferencah in sestankih v občini Brežice. Te dobrine je, žal, deležen le majhen odstotek predšolskih otrok v mestu, še vedno ni rešeno varstvo šolarjev niti ne varstvo otrok s podeželja, zato je občinski odbor SZDL danes teden sklical razširjeno sejo o teh vprašanjih. Predsednica konference za družbeno aktivnost žena tov. Angelca Verstovškova je v uvodnem referatu obrazložila problematiko varstva v Sloveniji, nato pa je prikazala podrobno sliko varstvenih razmer v domači občini. Razprava, v kateri so sodelovali prosvetni delavci, otroške vzgojiteljice, socialna delavka in člani odbora konference za družbeno aktivnost žensk, je bila konkretna, ostra in polna nasprotujočih si mnenj. Prisotni so menili, da je treba reševati varstvo v vsej obdini, ne samo v mestu. Proračunska sredstva za te namene naj bi torej enako- Poslanci v Brežicah V soboto, 25. junija, je prispela v Brežice na obisk skupina poslancev socialno zdravstvenega zbora. S predstavniki zdravstvenega doma, bolnišnice, občinske skupščine in zavoda za socialno zavarovanje so se pogovarjali o oblikovanju in delitvi dohodka v zdravstvenih zavodih. V Sloveniji je namreč opaziti velika odstopanja in skupnost zdravstvenih zavodov toži, da ne more zbrati enotnih podatkov, ker vsak zavod storitve drugače pojmuje. V razgovoru v Brežicah so menili domači predstavniki, naj socialno zdravstveni zbor ob pomoči strokovnih služb uveljavi v zdravstvu racionalnejša sistem poslovanja, za kar ima vsa pooblastila. memo porazdelili za potrebe mesta in okoliških središč. Varstvo je najbolj pereče v mestu, kjer je sicer otroški vrtec, vendar dela v neprimernih in premajhnih prostorih. Vanj zahajajo le večji otroci od treh do šestih let, čeprav bi morali biti deležni varstveno-vzgojne skrbi tudi mlajši otroci in šolarji. Za vrtec bo nujno treba dobiti primernejšo. zgradbo, po možnosti do začetka novega šolskega leta. Komisija za otroško varstvo pri občinski skupščini bo predlagala nekaj rešitev, nato pa bo Socialistična zveza sklicala javno tribuno in s predlogi seznanila občane. Nekateri udeleženci so na seji menili, naj bi plačevanje za varstvo spremenili. Za otroke staršev z večjimi dohodki naj bi bila vzdrževalnina višja. O otroškem varstvu bodo v kratkem razpravljali tudi krajevni odbori SZDL v Dobo vi, na Bizeljskem, v Piše-cah, Cerkljah, Artičah in na Veliki Dolini. V teh krajih so popolne osemletke, kamor se vozijo učenci višjih razredov s podružničnih šol. Včasih imajo ti otroci uro hoda do avtobusne postaje in čakajo na prevoz v nezakurjenih čakalnicah ali pa celo vso zimo na prostem. Na centralni osnovni šoli pa običajno nimajo pravega prostora, kamor bi sedli po pouku, se okrepčah in napravili domačo nalogo. To slabo vpliva na njihovo zdravje in učni uspeh. Na seji v Brežicah so izjavili, da bi se z dobro voljo dalo pomagati tudi tem otrokom, ne bi pa jih seveda smel zapostaviti občinski proračun. Poudarili so, naj bi iskali vire za financiranje otroškega varstva še v skladu za šolstvo, v skladu za zdravstveno varstvo, pri delovnih organizacijah in pri starših. J. T. ZUNANJEPOLITIČNI TEDENSKI PREGLED V Kairu zasedajo predstavniki še fov arabskih držav. Na konferenci so predstavniki vseh arabskih držav razen Tunizije, ki je lani izstopila iz arabske lige. Pregledujejo sklepe treh dosedanjih »konferenc na vrhu«. Verjetno pa se bodo pogovarjali tudi o novem »arabskem vrhu«, ki bo septembra v Alžiru in na katerega se v Alžiriji že pripravljajo. Iz diplomatskih krogov se je izvedelo, da so vse članice arabske lige pristale na to konferenco, izjema je le Tunizija. Vnanji videz je torej tak, da med arabskimi državami ni resnejših nesoglasij. Poznavalci razmer pa pravijo drugače. Postavilo se je že vprašanje, ali je sploh pametno sklicevati šefe arabskih držav. Kritiki takih sestankov trdijo, da ni mogoče živeti v sožitju z reakcijo in zahodnimi agenti. V bistvu pa te kritike niso toliko naperjene zoper same konference na vrhu, temveč proti vladam, ki se javno sicer izrekajo zanje, delajo pa povsem drugače. Za ene so to zdaj Saudska Arabija in Tunizija, jutri pa utegnejo postati Libija, Jordanija, Maroko itd. Saudska Arabija je namreč pobornik islamskega pakta, ki je naravnost uperjen proti arabski zvezi, pri čemer uživa tudi bolj ali manj tiho podporo ZDA. Njen spor z Združeno arabsko republiko za-stran Jemena pa prav gotovo ni prispeval k arabski enotnosti. Lani je že kazalo, da bodo ta spor uredili. Dosegli so sicer sporazum v Džedi, ki ga pa saudska stran ni hotela uresničiti, ker noče priznati republikanske vlade v Jemenu. Libija, Tunizija in Maroko niso hotele pretrgati diplomatskih odno- sov z Zahodno Nemčijo, ko se je izkazalo, da leta na skrivaj zalaga Izrael z orožjem. Isto se je zgodilo ob sporu afriških držav z Veliko Britanijo zaradi Smithovega režima v Južni Rodeziji, ko spet te tri države niso pretrgale diplomatskih odnosov z Veliko Britanijo. Jordanijo pa obtožujejo, da ovira delo palestinske organizacije, da zapira njene voditelje, češ da so »komunistični agenti«. Vodja palestinske organizacije je na tem kairskem sestanku odkrito napadel jordanskega kralja Huseina, ker je govoril o tem, da je treba »okrepiti boj pro- Arabska nesoglasja ti komunističnim elementom«. Ugotovil je, da se Jordanija ne drži sklepov konferenc »na vrhu« glede Palestine in da jih celo bojkotira. Nesoglasja v arabskem svetu so torej kar precejšnja. Položaj pa je kaj nenavaden: «levi« so za arabsko enotnost, pa kritizirajo konference na vrhu, »desni« jo v besedah zagovarjajo, uporabijo pa sleherno priložnost, da bi jo razbili. Združena arabska republika je pobornik arabske enotnosti, ker sodi, da je treba arabski svet združiti, najti tiste stične točke, ki združujejo, in ne tistih, ki ga razdvaja- jo, ter na tej podlagi graditi trdnejše medarabsko sodelovanje. Zato tudi jasno zagovarja sestajanje šefov arabskih držav. Glede tega je dosledna in plod njenega prizadevanja bo tudi septembrski sestanek v Alžiru. Toda zadnje čase je opaziti tudi drugačne premike v arabskem svetu. Prav te dni so postali odnosi med ZAR in Sirijo prisrčnejši potem, ko so se zboljšali odnosi med Sirijo in Irakom. Pomen tega zbli" žanja je toliko večji, če vemo, da so zašli odnosi med Sirijo in ZAR v slepo ulico z odcepitvijo te države od ZAR leta 1961. Sirski predsednik vlade je bil te dni v ZAR na uradnem obisku, obe državi pa sta prav te dni podpisali trgovinski in plačilni sporazum. Čeprav državi še nimata rednih diplomatskih stikov in se pogovarjata v glavnem prek predstavništev v arabski ligi ali pa z neposrednimi stiki, je to zbliža-nje vsekakor velikega pomena. Kaže namreč, da je vladajoča stranka v Siriji Baas spremenila svoja stališča glede medarabskega sodelovanja in da se postavlja na realnejša tla. Zbližanje temelji na spoznanju, da je treba strniti vrste v boju proti imperializmu in domači reakciji, če naj arabski svet svobodno ureja svoje zadeve. Sirija sama se je namreč znašla med tema dvema kamnoma in so zadnje čase nanjo močno pritiskali. Odnose pa najbrž še vedno greni stališče stranke Baas, ki se še vedno ima za vsearabsko stranko in si jemlje pravico vmešavati se v notranje odnose arabskih držav prek svojih podružnic v teh državah. Zbližanje pa je vsekakor dobro znamenje. Zdraviliščem se obetajo boljši časi (Nadaljevanje s 1. str.) Predsednik Zveze dr. Rudolf Leskovar je med drugim dejal, da so bile široko zastavljene adaptacije in nove gradnje izraz nove miselnosti in le na videz v nasprotju z reformnimi prizadevanji, če reforma izraža težnjo p|o brezhibni strokovnosti in kakovosti vseh zdraviliških uslug ter mednarodni konkurenčnosti. Poudaril pa je tudi, da zdravilišča lahko še marsikaj izboljšajo brez večjih stroškov, toda z večjo mero duha. Nadalje je omenil potrebo po raziskovanju medicinskih uspehov in ekonomskih učinkov zdraviliškega zdravljenja. Tajnik zveze prof. Ludvik Rebeušek, mr. ekonomije, je v svoji razpravi podrobno razčlenil položaj zdravilišč po gospodarski reformi, ki so se zaradi preuranjenih odločitev zavodov za socialno zavarovanje znašla v veliki negotovosti. Poudaril je nujnost takojšnjega uresničevanja stališč, sprejetih 15. aprila 1966 na seji socialno zdravstvenega zbora skupščine SRS. Kopališko in klimatsko zdravljenje naj postane pomemben sestavni del celotnega zdravstvenega varstva, kajti zdravljenje v teh ustanovah je potreba, ne pa luksuz. Zdravilišča naj bi vzporedno krepila tudi turistično dejavnost in s primerno pro- pagando privabljala goste iz tujine in domače samoplačnike. "Udeleženci zbora v čate- ških Toplicah so soglasno sprejeli stališča socialno zdravstvenega zbora o pome nu kopališkega in klimatskega zdravljenja. Menili so, da je treba čimprej uresničiti sklep o sklicanju posvetovanja slovenskih zdravnikov o vlogi in pomenu kopališkega in klimatskega zdravljenja. Dolžnost skupščin komunalnih skupnosti socialnega zavarovanja pa je, da zagotovijo N tej zvrsti zdravljenja enakovredno mesto z drugimi oblikami zdravstvenega varstva. J. T. TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED ■ ODNOSI MED JUGOSLAVIJO IN VA TIKANOM. V soboto sta predstavnik Svete stolice msgr. Gasaroli in predstavnik ZIS Milutin Morata podpisala protokol o pogovorih med predstavniki jugoslovanske vlade in Vatikana. S tem so se po 14 letih normalizirali odnosi tudi s katoliško versko skupnostjo, katere vodstvo v Vatikanu doslej ni priznavalo naše ustavne in zakonodajne ure ditve tudi glede katoliške cerkve. V praksi se s protokolom dejansko nič ne spreminja, ker so bili z ustavo in drugimi predpisi že doslej zagotovljeni svoboda veroizpovedi, svoboda verskih in drugih čustev, enakopraven položaj verskih skupnosti ter svoboda njih verskega oziroma cerkvenega delovanja. Sprememba je samo v odnosih z Vatikanom, ki s protokolom priznava našo ustavno ureditev in način, kako smo pri nas rešili status verskih skupnosti. S tem se je Vatikan odrekel nekdanjim zahtevam po nekaterih privilegijih, po posebnem statusu katoliške verske skupnosti, proti oddvojeno-sti cerkve od države itd. Niso pa seveda rešeni vsi problemi, ki obstajajo med našo državo in Vatikanom. Protokol je solidna podlaga, na kateri bo mogoče naprej razčiščevati sporna oziroma nerešena vprašanja. Obenem sta vlada SFRJ in Sveta stolica sklenili izmenjati na pol uradne predstavnike — odposlance. To bo pripomoglo k zbolj-šanju medsebojnih odnosov in koristnemu sodelovanju v mednarodnem torišču, kakor je rečeno v uradnem sporočilu. V prdtokolu je med drugim rečeno, da Sveta stolica potrjuje načelno stališče, da se mora dejavnost katoliških duhovnikov pri opravljanju njihovih duhovniških dolžnosti odvijati v verskih in cerkvenih okvirih. Duhovniki ne smejo zlorabljati svoje verske in cerkvene funkcije v politične namene- če bo jugoslovanska vlada opozorila na take primere, jih je Sveta stolica pripravljena proučiti. Enako bo proučila tudi primer sodelo vanja duhovnikov v političnih oziroma tero- PROTOKOL rističnih in kriminalnih akcijah, naperjenih proti interesom SFR Jugoslavije, da bi proti njim storila potrebne ukrepe. ■ TEŽAK POLOŽAJ CARINSKE SLUŽBE. Posebna komisija CK ZKJ je temeljito proučila razmere in delo v carinski službi. Med drugim je ugotovila, da sistem nagrajevanja v carinski službi ni dovolj stimulativen. Praviloma so carinski uslužbenci slabše plačani od ljudi, s katerimi živijo v določenem kraju. Cariniki vztrajajo v službi v glavnem le zaradi svoje visoke zavesti Razmere v carinski službi bo treba vsekakor popraviti. ■ NOVE CENE SVINJSKEGA MESA. Ljubljanski zavod za cene je dal soglasje za cene, ki bodo znašale od 900 do 1700 sta rih din. Nove cene se bistveno ne razlikujejo od že odobrenih cen svinjskega mesa v Beogradu in Zagrebu. ■ HUDO NEURJE PO VSEJ DEŽELI. Huda neurja niso divjala samo na Dolenjskem, temveč tudi v mnogih drugih krajih države, na primer v Pomurju, Slovenskih goricah, Zagrebu, Posavini, Vojvodini itd. V Zagrebu je divjal pravi pravcati orkan in povzročil ogromno materialno škodo. ■ 55.000 STANOVANJ DO LETA 1970. Republiški sekretariat za urbanizem in Zavod SR Slovenije za planiranje sta predložila gradivo, ki obravnava razvoj stanovanjsko komunalnega gospodarstva v obdobju 1966 —1970. Gradivo predvideva, da bo zgrajeno do leta 1970 okrog 55.000 stanovanj in da se bo s tem zmanjšal primanjkljaj za približno 27 odstotkov. ■ 25. OBLETNICA USTANOVITVE GLA VNEGA POVELJSTVA SLOVENSKIH PAR TIZANSKIH ČET. Ob tej priložnosti je bila v dvorani Slovenske filharmonije slavnostna seja RO ZZB Slovenije. Na njej je govoril predsednik Franc Leskošek-Luka. Nato je sledil pester kulturni spored. — Tovariš Leskošek je med drugim poudaril, da smo ponosni na veliki zgodovinski in odločilni čas. Boj se nadaljuje, le da menja svoje oblike. To je boj za samoupravljanje. Ta boj postaja plamenica čedalje številnejšim narodom v svetu. H KNJIŽNI SEJEM. V Beogradu so pred dnevi odprli 11. mednarodni knjižni sejem, na katerem je razstavljenih skoraj 40 tisoč del z vsega sveta.Sejem je odprl predsednik zvezne skupščine Edvard Kardelj, ki je ob tej priložnosti med drugim dejal, da za uspešen razvoj samoupravljanja ni dovolj samo močna podlaga, temveč je potrebna tudi splošna družbena in osebna kultura. ■ »pohod proti strahu« V ZDA. Ameriški črnci so prireaiu velik pohod proti strahu« v državi Mississippi. Udeležilo se pa je okrog 30.000 ljudi, med njimi tudi znani filmski igralec Marlon Branilo ter predsednik sindikata avtomobilskih delavcev Walter Rcuther. Končal se je tako kot ves čas pohoda — z rožljanjem orožja, surovostmi policije in izzivajem belcev. Ob koncu so imeli voditelji pohoda posvetovanja, na katerem so ocenili rezultate. Med največjimi uspehi je vsekakor ta, da se je okrog 4000 črncev vpisalo na vo-livne sezname v najbolj rasističnih krajih te države. ■ DE GAULLOVA POT PO SOVJETSKI ZVEZI. Francoski predsednik de Ganile potuje zdaj po Sovjetski zvezi. Na sovjetskem kozmodromu si je ogledal izstrelitev umetnega zemeljskega satelita. Na to »prireditev« novinarjev seveda niso pustili. V eni izmed številnih zdravic je de Gaulle nazdravil »globokemu, trajnemu in plodnemu prijateljstvu med Francijo in Sovjetsko zvezo«. ■ KONGRES KP ZDA. V New Yorku je bil te dni 18. kongres KP ZDA. Za predsednika so izvolili Henrvja VVinstona, za generalnega sekretarja pa Gusa Halla-Kongres je izrekel solidarnost z vietnamskim ljudstvom, protestiral proti oboroženi intervenciji ZDA v Dominikanski republiki, nacionalnemu komiteju pa je naročil, naj dokončno oblikuje resolucijo o položaju farmarjev in kmetijskih delavcev v ZDA, o boju proti rasizmu in antisemitizmu ter o položaju ameriških Indijancev. ■ DEMONSTRACIJE PROTI SU-KARNU. V Djakarti zaseda začasni posvetovalni kongres, ki je najvišji ustavni organ indonezijske države. Na kongresu čedalje ostreje kritizirajo bivšo vlado in predsednika Sukarna. Pred poslopjem pa so bile demonstracije, na katerih so zahtevali, naj kongres razveljavi pred nekaj leti sprejet sklep o dosmrtnem predsedništvU Sukarna. ■ KY JE OSTAL SAM. Južno-vietnamski premier Nguycn C»o Ky je priredil v Saigonu zborovanje, potem ko so njegove čete zavzele še zadnje budistično oporišče. Ljudje so prišli, ko pa Je začel govoriti, so se tudi molče razšli. ■ SPLOŠNA STAVKA V TRSTU. V petek in v soboto je bil* v Trstu doslej najpopolnejša stavka v protest proti temu, da «5 ukinili tržaško ladjedelnico. Rim je odpotovala delegacija P0(| vodstvom predsednika deželne vi** de dr. Berzantija, ki jo je spre" jel predsednik osrednje vlade Aid«' Moro. Obljubil ji je, da se bo «** nimal za tržaške probleme. ■ KITAJSKA DELEGACIJA J TIRANI. Kitajski premier Cu Laj je iz Romunije odpotoval n* uradni obisk v Albanijo. NAŠ OBISK OB 3. JULIJU, PRAZNIKU RUDARJEV Spet pri črnih Belokranjcih V Kanižarici toliko novega, da rudnika od našega lanskega obiska skoraj ni več poznati — Zaloga premoga še najmanj za 80 let — Povprečni osebni dohodek rudarja-kopača 80 starih tisočakov »Daj skip!« je naročil delavec pri vhodu v jašek po telefonu nekam v podzemlje. Jeklena vrv se je napela, zajokali so škripci in prej kot V minuti se je iz poševnega jaška prikazalo trebuhato dvigalo — železna mošnja za dviganje premoga. Tehnični me je povabil s široko kretnjo, kot da me vabi v cadil-lac:' »Izvolite!« Ni mi preostalo drugega — že prej so me preoblekli od pet do gat, dobil sem čelado na glavo in rudarsko svetilko v roko — ostalo je samo še tisto, zaradi česar sem pravzaprav prišel. .. Sedla sva na nekakšne stopnice v dvigalu in »adijo sonček . . .« Ta trenutek sem se tudi zavedel, da se nisem še nikoli prej spuščal v zaresen rudnik. O rudnikih in rudarjih sem že toliko slišal, da sem si življenje pod zemljo lahko prav živo predstavljal, občutke, ko ostajajo oblaki in ptiči in travniki tam nekje na oni strani svetlega okenca na zgornjem koncu jaška, pa je 'treba preizkusiti na lastni — kurji koži ■ . . Dvigalo se je ustavilo na »glavnem obzorju«, 212 metrov pod rušo, na kateri stoje rudniške naprave v Kanižarici. Približno 30 metrov globlje sva po labirintu hodnikov, jaškov in predorov v četrtem kanižarskem premogovnem sloju prišla do skupine, ki koplje na »čelu št. 9«. »Zakaj ne ,laufa?« »Pripravili smo, bo prec!« je rekel gospodar čela Anton Sterk. ■Fantje so se umaknili v glavni rov. -Kaj ne »laufa«? ■K.aj bo prec? »Pravkar miniramo. Zato tudi tale dvoverižni transporter miruje. Takoj po detonaciji bo spet stekel,« mi je mimogrede pojasnil moj vodič, tehnični vodja jame Miro Jevnišek. Hm, po detonaciji? Pa menda ja ne bodo streljali!? »Ste zmerili metan?« »Smo. Ni nevarnosti!« je sPoročil nadzornik Vlado Per-ko. Pocenil sem na grude premoga pod jekleni opornik, Potegnil k sebi fotografske Pripomočke in z enim očesom škilil na tehničnega, ki Je z ruskim interferometrom (r^pravo za ugotavljanje eksplozivnih plinov) še enkrat jskal metan, z drugim pa na kopače, ki so resnih obrazov Sedeli ob transporterju v glavnem etažnem rovu in pričakovali detonacije. Zaskrbljeno sem pogledal na strop, ki ga je držalo nekaj železnih Prečk . .. »Pazi!« je zavpil strelec Jo-86 Mržljak. BUM)' Varcuj in vlagaj pri DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI Lpre} Pok niti ni bil tako močan, vendar se je vse zamajalo. Premogovi drobci so se mi vsuli po čeladi, hrbtu, za vrat in v žepe. Ko sem pogledal okrog sebe, so kopači med prahom in smradom po razstrelivu že hiteli na delo. Transporter je stekel in pričel nositi s seboj kose premoga, čudovitega črnega zlata, ki ga Belokranjci iztrgajo iz Zemljinega naročja vsak dan okrog 350 ton. Zdaj delajo na dveh širokočelnih od-k< pih s podkopnim in nad-kopnim pridobivanjem. Po tej novi metodi in z dvoverižni-mi transporterji trboveljske strojne tovarne na širokem čelu so zvišali storilnost na 10 ton na kopača na dan. Skupni jamski učinek (razdeljen na vse može, ki so zaposleni v jami: kopače, strelce, nadzornike, strojnike, zidarje, tesarje, električarje in druge) je 2 toni in pol na dan, s čimer so dosegli učinek najproduktivnejših rudnikov v Sloveniji, jugoslovansko povprečje pa precej presegli. Predvidevajo razširitve, s katerimi se bo dnevni izkop povišal na 500 ton. S tehničnimi izpopolnitvami so znižali tudi visoko temperaturo v jami, ki je dosegla včasih celo 50 stopinj Celzija. Za rudarske pojme torej vse v najlepšem redu — za nas navadne zemljane pa še vedno pred soba — pekla! Res se ljudje po svetu ubadajo na vse načine za ljubi krukeh: na zemlji, na vodi in v zraku — vendar tako malo lepega, kot imajo rudarji pri svojem delu, najbrž nima nihče. Ena sama zlata nit, en sam žarek svetlobe Pa le sije skozi večno temo; mehkejši kot vsi udobni pisarniški nasloniači, bolj čist kot vse bele halje urejenih in svetlih laboratorijev, bolj osvežujoč kot naj-rahlejši vetrič zelenih polj in gozdov — tovarištvo je ta žarek, ki spodbuja človeka tam doli, tovarištvo mu vliva nove moči in ljubezen do življenja. Skupni naperi, uspehi in nevarnosti, skupen ozek, črn grob zbližajo srca bolj kot kjerkoli drugje. Ni me bilo več strah! ■ Crnim Belokranjcem, ■ njihovim tovarišem v Ko- ■ čevju in Globokem, rudar- ■ jem po vsej domovini za ■ njihov praznik trikrat: ■ SREČNO! M. MOSKON Izmena, ki je v četrtek, 23. junija dopoldne v Kanižarici kopala na čelu št. 9 Kmetijski nasveti Navzlic modernemu odkopu »na širokem čelu« je delo v rudniku (tudi brez metana, vode in drugih nevšečnosti) še vedno igra z življenjem. Spodmikanje jeklenih stojk za čelom, ki se pomika čedalje globlje v premogovo plast, potegne včasih za seboj cel plaz premoga in skal. Najmanjša neprevidnost — in nekaj družin je brez očetov... Novo mesto: cene enake kot zadnjič 27. junija so pripeljali kmetovalci na novomeški sejem za prašiče 538 pujskov, prodali pa so jih 492. Promet ni bil posebno dober in živinorejci niso hoteli s cenami prav nič popustiti. Za manjše pujske so zahtevali 13.000 d0 21.000 dinarjev,' za večje pa 22.000 do 32.000 dinarjev. V Brežicah malo pujskov OBVESTILO KMETOVALCEM! Zaradi državnega praznika 4. julija ne bo sejmice v Novem mestu. Sejmica in sejem za prašiče bosta v torek, 5. julija 1966. Veterinarska postaja Novo mesto Sejmi v Krškem in okolici Občinska skupščina v Krškem je določila datume za živinske sejme po vsej občini. Bralce obveščamo, da so v Krškem sejmski dnevi za plemensko in drugo živino štirikrat v letu: 18. marca, 6. julija, 5. septembra, 26. novembra. Razen tega bodo odslej sejmi tudi vsako prvo sredo v mesecu. V Leskovcu imajo sejem dvakrat na leto: 26. julija in 14 avgusta. V Brestanici pa so za sejme določeni tile dnevi: 29. januar, 10. april, 30. junij, 2(i. avgust in 10 oktober. Na Zdolah bodo prirejali sejme 15. marca 24 aprila, 15. julija in 15. septembra, na Drnovem pa 12. marca, 24. junija in 29. septembra. Odborniki so prepričani, da so s povečanjem sejmov v občini ustregli številnim kmetom, ki so tovrstne želje že neštetokrat izrekli na zborih volivcev. Pomen paše pri vzreji živine Večkrat smo v naših načrtih o razvoju kmetijstva premalo upoštevali zakone narave. Gradili smo velika pi-tališča, ki niso imela dovolj zemlje, ali pa so jo imata preveč oddaljeno. Računali smo, da bomo na področju proizvodnosti, ki nam jo omogoča večja zgostitev živine pridobili več, kot znesejo nekateri povečani stroški, uvideli smo, da stvari niso tako enostavne in vračati smo se začeli k nekaterim starim resnicam: hlev mora imeti zeleno krmo, travnike, njive in pašnike, če hočemo imeti poceni meso in mleko. |g Zelena sočna krma je za govedo najboljše in n ij-.cenejše krmilo. To velja še posebej za mesec do m< >o in pol staro krmo. če je zrastla na pravilno gnojenih tleh in če ob spravilu ali pripravi ne delamo nekaterih napak, je to najpopolnejše krmilo, ki vsebuje vse snovi za precejšnjo prirejo mesa ali mleka, zraven tega pa je še najceneje. Zato je treba ta dar narave čimbolj izkori > i. Kmetovalci bolje kot kemična analiza v laboratoriju ločijo med seboj dobre-sladke in slabe-kisle trave, ker se njihovih razlik dobro zavedajo. Med prvimi, ki so mnogo boljše, so primešali še detelje, ki vsebujejo veliko beljakovin ter zeli, ki imajo zdravilen učinek na žival. HI Paša je najugodnejši način prehrane, ker hkrati z mlado, tečno hrano omogoča živali še gibanje. Pomembno je to, da travnati ruši pravilna paša ne škoduje, temveč ji celo koristi. Med dobrimi travami, ki najbolje prenašajo pašo, so trpežna ljuljka, pasja trava, latovke, mačji rep in travniška bilnica; med deteljami pa bela in navadna detelja ter lucerna in nokota. Da se pri nas paša ni tako uveljavila kot drugod np svetu, je vzrok, da za pašnike ne znamo skrbeti, ker srno se navadili, da nege ne potrebujejo, če potujete skozi Bavarsko ali kako drugo kmetijsko razvitejšo deželo, vas bodo vso pot spremljali gosto pregrajeni pašniki, ki .jih imenujemo čredinke. Tu pri nas so se že ponekod uveljavili, zaslužijo pa še več pozornosti. Vemo, kaj bi naredila živina spomladi, če bi imela na voljo ves travnik ali pašnik. Zato ga je potrebno pregraditi na več oddelkov ali čredink, v katerih se nahaja živina samo nekaj dni, da jo popase, nakar gre v drugo čredinko. V času počitka se ruša opomore, lahko jo gnojimo in urejujemo. V svetu je prevladalo mnenje, da je paša v čredinkah najpreprostejša in najcenejša mehanizacija. Spomladi moramo del čredink pokositi, ker jih ne more živina tako hitro popasti. Takšno gospodarjenje na travinju imenujemo pašno-kosno gospodarstvo, ki je najsodobnejši način izkoriščanja travnatega sveta. Dokazano je, da lahko edino s pomočjo paše dobimo s travnika toliko hranilnih snovi na hektar, kot jo dajo krmne poljščine. Vrhu tega nam v naših razmerah ni treba do 170 dni v letu pola.gati klaje v hlev, ker si jo živina sama »nabere«. Seveda je pri čredenju potrebno načrtno delo. živali je treba pripraviti za začetek in konec paše, postaviti ograje in začasne strehe. Vendar se to delo obilo poplača in prej ali slej se bo uveljavilo tudi pri nas. Na sobotnem brežiškem sejmu je bilo naprodaj le 310 prašičkov, prodali pa so jih 222. Tokrat je bil promet bolj slab in tudi kupcev ni bilo veliko. Za manjše prašičke so zahtevali 950 din, za večje pa 600 din za kilogram žive teže. - T Stcll cl 1941 (Nadaljevanje s 1. str.) mandanta štaba pa je bil odrejen generalni sekretar KPJ Josip Broz Tito. Te den dni kasneje, 4. jutfja 1941, se je v Beogradu sestal Politbiro in sprejel zgodovinski sklep za začetek oborožene borbe. Kmalu nato se je partizanska borba razplamene-la po vsej Jugoslaviji. Komaj je bil končan razširjeni sestanek Politbiroja, že so 7. julija streli Žikice Jovanoviča - Španca objavili, da se je začela boriti Srbija. Črna gora je vzplamtela 13. julija, v Sloveniji so se začele oborožene akcije 22. julija, v Bosni, Hercegovini in na Hrvatskem 27. julija. Nekoliko kasneje, 11. oktobra, se je vstaja začela v Makedoniji. Iz dneva v dan in po vseh krajih dežele so drug za drugim vznikali partizanski odredi. Razen njih so v okupiranih mestih delovale ilegalne skupine, ki so pomenile strah in trepet za fašiste. »Počutim se, kakor da sem s padalom padel v sovražnikovo gnezdo... že dva meseca tukaj pokajo revolverji in gorijo naši kamioni,« je poleti 1941 pisal iz Beograda nacistični major Helmut svojemu sorodniku v Hamburg. Že v prvem naletu vstaje je bilo v deželi osvobojenih okrog 40 mest in ustvarjeno pomembno svobodno področje. Za močno Nemčijo, ki dotlej ni poznala porazov, je vstaja v Jugoslaviji pomenila nenadejan udarec. Namesto v vir surovin in baze za vodenje osvajalne vojne, se je Jugoslavija za sile Osi spremenila v novo bojišče, na katerega so morali z drugih front privlačiti svoje čete in vojno tehniko. Zaradi vsega tega je Hitler osebno ukazal j svojim generalom, da nemudoma zatro vstajo v Jugoslaviji in neusmiljeno kaznujejo njene »krivce«. Toda kljub hudim udarcem, ki jih je vstaja doživela v prvem naskoku močnega sovražnika, je takoj na začetku pokazala vso svojo živost in neunič-Ijivost. Nacistični policijski komisar Thurner je poročal v Berlin: »V tej deželi ljudstvo ne pozna avtoritete ... Imam vtis, da niti ob novici o kapitulaciji Sovjetske zveze ne bi kapitulirali ti banditi, ki so žilavi kot hudiči...« Beograjski dopisnik nemške časopisne agencije DNB pa je pisal: »Srbija še naprej vre ... Naše čete so neusmiljeno intervenirale in povsod sejale pravo uničenje in smrt... Ne vidim izhoda iz tega stanja. Na Srbe lahko udarimo vse močneje. Lahko jih večinoma uničimo. Lahko je prelito veliko krvi, toda tistega, kar se tukaj razvija in kar dozoreva, ni mogoče ustaviti. Nikakršen teror ne bo odvrnil Srbov s poti, na katero so šli...« Vstaja je torej izpričevala namero stalnega porasta in krepitve. Z ustanavljanjem večjih partizanskih enot, posebno pa z ustanovitvijo Prve pro-letarske brigade 22. decembra 1941 je bilo končano prvo razdobje vstaje. V njem so bili ustvarjeni pogoji za uspešno vodenje borbe . Najhujši gad je nekoč zlezel na smreko — Kadarkoli zagledam smreko, se spomnim, kako sem nekoč na njej ves dan pre-čepel z bombo, pripravljeno na vžig — je rekel znani metliški dovtipnež Božidar Flajš-man, ki je z 18 leti odšel v partizane in sodeloval na pohodu slavne 14. divizije. O dogodku na smreki je povedal še več: — Oktobra 1944 smo bili v hudih bojili. Primanjkovalo nam je streliva, zato smo dobili nalog za umik v planino. Vso noč smo hodili na Medvedjek, tam pa je komandant razdelil čete po hribčkih. Zapadlo je precej snega. Nismo še dolgo počivali; ko zagledamo kolono Nemcev, ki se je vzpenjala navkreber. Prišli so povsem blizu, ko smo začeli streljati. Imel sem lahki rninomet. Nekajkrat sem ga sprožil in tako izdal svoje bivališče. Tedaj sem bil hudo ranjen v nogo. Ko so Švabi začeli jurišati na nas, smo se začeli umikati, saj smo bili že pov- - VSE SMO ŽRTVOVALI, KOT V TEŽKIH DNEH VELELI STA DOLŽNOST NAM IN ZAVEST! - Če za koga, potem ti verzi veljajo za naše borce iz NOB. Letos mineva 25 let, odkar se je v žilah naših ljudi spet prebudila puntarska kri Matije Gub-ca. Domovina jim je dotlej po mačehovsko rezala kruh, toda na njen klic so šli takoj v boj zanjo, za svobodo ter za boljše in srečnejše dni. Pripovedovanje skromnih, skoraj neznanih junakov na teh straneh je samo majhen del velike epopeje našega ljudstva, majhen, toda kljub temu pomemben del! ke in zlezel nanjo. Bilo je okoli 8. ure zjutraj. Nisem se še dobro namestil, ko je prišla prav pod smreko kolona čerkezov. Pogovarjali so se, šalili, jaz pa sem imel v rokah odprto zadnjo bombo, pripravljeno, da se končam, če bi me odkrili. Vse do 17. ure sem tako negibno čepel s hudimi bolečinami in trepetal, če se bo kdo ozrl navzgor. Pa se ni! Ko so odšli, sem si pošteno oddahnil, saj nisem več verjel, da bom še kdaj živ zlezel na tla. Danes tovariš, Flajšman pripoveduje o partizanskih doživljajih z nekim, njemu lastnim humorjem, poudarja pa, da mu tedaj na smreki in še marsikdaj kasneje ni bilo prav nič do šale. Kdo bi si mislil, da je bil današnji vrhovni poveljnik metliške gad je zalege in prvovrstni šaljivec pred 22 leti eden najbolj neustrašnih borcev slavne štirinajste! In prav on je tisti najhujši gad, ki je nekoč zlezel tudi na smreko ... Težki trenutki partizanskega obveščevalca Če začne Božidar Flajšman pripovedovati o dogodkih med borbo, jih ni ne kraja ne konca FRANC ŠTURM iz Novega mesta se je udeležil srditih bojev za osvoboditev Primorske kot partizanski obveščevalec. Najtežje trenutke je doživel v aprilu 1945, ko je skrbel za zvezo med prehod-nico in glavnino. »Na tolminskem in idrijskem območju so dobro utrjeni branilci propadajočega tretjega rajha partizanskim enotam, ki so jih bile do sem potisnile, pripravili kar najmočnejši ogenj. Ogenj sovražnikovih strojnic, minome-talcev in topov je najbolj prizadel izčrpane enote pred- je bila precej grapasta in skalnata. Prišel sem do nekega grabna, okoli katerega je 20 naših pripravilo zasedo Nemcem. Nisem se jim še dobro približal, ko so že užgali po sovražnikovem oddelku. Pocenil sem za skalo, pa sklenil, da moram čimprej proč. Ko sem se odločil, da zavijem za bližnji hrib, se je ob meni znašla partizanka Marija. »Pohitiva,« sem rekel. Urnih korakov naju je neslo od ognja, ko je počilo in še enkrat, nato rafal. Marija je omahnila in se zgrabila za prsi. Naglo sem se obrnil in pokosil nemškega oficirja, ki nama je streljal v hrbet. Oprtal sem si Marijo in jo spravil tja, kamor niso več segle krogle. Položil sem jo na tla, da bi ji obvezal rane. Bilo je prepozno, ker je Marijo strel zadel v pljuča. Nekaj trenutkov zatem je izdihnila. Medtem so se boji nadaljevali. IV. armada, ki je naglo prodirala iz jugovzhoda, je dokončno pognala sovražnika proti Trstu.« Pet otrok je jokalo na pogorišču Zajčeva mama iz Dol. Pake pri Črnomlju zadnja leta boleha. Hodi po bolnicah, se zdravi doma, a sama pravi, da ni več »prava«. v — Ni čudno, da je tako — mi je rekla — veliko hudega sem morala prestati vse od 1942 dalje. — Se spominjate kakega dogodka, ki vas je posebno prizadel? — Takih dogodkov je bilo nič koliko, vendar se mi je 4. avgust najbolj vsedel na srce. Tistega dne sem nedaleč od vasi žela. Spominjam se, da je bilo Marija Zaje iz Dol. Pa- zelo vroče. Naenkrat je ke je zadnje čase bolehna, pritekla neka ženska in tudi od vsega hudega, kar povedala, da je v vasi je morala prestati med vse polno Italijanov. Te. vojno. kla sem domov, a gro- za! Na pogorišču naše hiše je jokalo mojih 5 majhnih otrok, živino so odgnali, kokoši postre-lili, moža in sina pa odpeljali. Bil je grozen pogled na požgano ime. tje, ki smo ga tako težko spravili skupaj, na lačne in gole otroke ob pogorišču. Ko sem se zavedela, da ostajam z njimi sama. brez vsega. . . Ne vem, če more žensko še kaj hujšega doleteti! — Vas je bolečina strla? — Z vsemi petimi otroki sem šla k sestri — Ali ste vojno vsi na Svibnik. preživeli? — Moža in sina sem izgubila, toda to je že spet drug boleč dogodek. Franc šturm (na sliki v vojaški uniformi): »Vedno se bom spominjal tistih dni, ko smo potiskali smrtno ranjenega sovražnika proti Trstu.« hodnic, ki so imele nalogo očistiti teren in se čim globlje zagozditi med nemške položaje. Nemci so krčevito branili vsako ped zemlje. Vzpetina pri zaselku Gačni-ku je bila zavzeta šele s četrtim jurišem. Čeprav so sovražnikove strojnice še tako kosile, so naše enote hitro napredovale. Boji so divjali od jutra do večera. Nemci so uporabljali topove, minometalce in kar največ strojnic, mi pa le lahko orožje in še municije je manjkalo Zato je razumljivo, da nekateri oddelki v predhodnici niso mogli vzdržati. To so izkoristili Nemci in jih začeli vklepati v obroč. Prišel je ukaz, naj varčujemo z naboji in streljamo na sovražnika takrat, ko je zadetek zanesljiv. Imeli smo malo nabojev in veliko žrtev, pa smo kljub temu vzdržali. Kmalu zatem sem dobil nalogo, naj najdem XIX. brigado, šel sem po planoti, ki Črni avgust 1944 Dva brata ustreljena, eden padel, sestra zastrupljena, mati z najmlajšim pa v internacijo. Ujeti obveščevalec Rudi Mazzoni pobegnil Nemcem — Najhujše trenutke sem doživel avgusta 1944, ko sem bil vodja obvešče-valno točke št. 9, stalno bivališče pa sem imel na Smuki, je začel pripovedovati Rudi Mazzoni iz Kočevja. — Moja naloga je bila, da kontroliram gibanje sovražnika na območju Dobre polje—Ribnica—Kočevje—Livold. Od javke v Klin ji vasi sem pešačil vso noč do Hinj, kamor sem prišel ob 7. uri. Tu je bila neka naša enota, menda šercerjeva brigada. Komandant enote me je prosil, da bi vodil bataljon na miniranje proge med Mlako in Kočevjem. Zvedeli smo namreč, da namerava neka sovražnikova topniška enota iz Kočevja. Komandantu sem obljubil, da bom vodil naše. Omenil sem mu tudi, da imam zanesljive podatke, da so v Kočevju Nemci, domobranci, čet-niki in ustaši in da gre vsak dan ob 3. uri zjutraj na obhod železniške proge sovražnikova enota, ki šteje okoli 300 mož. Naša enota bi morala na pot zgodaj, da bi pred sovražnikovim ob-hodom razrušila progo. Komandant je rekel, da je vse v redu, jaz pa sem šel počivat. Ob 16. uri sem se zbudil in vprašal za večerjo, ki pa še ni bila pripravljena, ker so naši kuhali staro kravo. Večerja se je zavlekla, zato smo potem morali korakati hitro. Ovirala nas je tema in ovire ha cesti. Na Malo goro smo prišli okoli polnoči, od tam pa je bilo do proge še dobro uro in pol. Koliko je točno ura, nismo vedeli, ker ni nihče imel ure. Na križišču cest pri Gorenju sem predlagal ko-mandantu bataljona, naj postavi zasedo, ki nam ho zaščitila umik. Komandant je res pustil v zasedi desetino. Bataljon sem potem pripeljal do proge, nato pa predlagal komandantu, da bom patruljiral med obema cestama (proti Gorenju in proti Kočevju), ker poznam zemljišče. Dogovorili smo se še, da bo znak za umik proti Mali gori po akciji svetleči izstrelek. Čez 20 minut sem zaslišal detonacijo in bil prepričan, da je akcija uspela. Prisluškoval sem še 10—15 minut in zaslišal med poljem pod Gorenjem veselo slovensko govorico, ki pa je bila precej nerazumljiva. Bila je tema, oblačna noč, le poredkoma je mesec pokukal izza oblakov. Prepričan sem bil, da je naš bataljon zgrešil pot, zato sem krenil proti križišču, kjer smo pustili zasedo. Spotoma sem še razmišljal, če ni morda v bližini sovražnik. Prepričan sem bil, da ga ni, ker bi drugače naša zaseda na križišču streljala. Na cesti v bližini križišča sem opazil 20 mož, ki jih zaradi teme nisem prepoznal. Priključil sem se jim in vprašal: »No kako je, tovariši? Je akcija uspela? Je vse v redu?« »Od kod greš pa ti?« me vpraša nekdo iz kolone. Zabrusil sem mu: »Kaj me sprašuješ! Saj veš!« Takrat je posijal malo tudi mesec. Oni, bili so domobranci, pa so me zgrabili, razorožili in odvzeli usnjeno torbo, v kateri sem imel nekatere partijske dokumente in literaturo. Bil sem namreč tudi namestnik komisarja čete. Med domobranci so bili tudi dom* čini iz Kočevja. Začeli so me nekaj spraševati, potem pa se je iz teme oglasil nemški oficir in jih vprašal, če so ujeli bandita. Nato me je prevzel on, me nekaj vpraševal in nato odpeljal proti zadnjemu delu kolone, kjer je sporočil komandantu: »Bandita smo ujeli.« Bil sem hladnokrven. Vedel seta, da me bodo ubili, zato sem poniisld sem brez nabojev. Hoditi ni- lo obvezala, nato sem ostal sem mogel, ker me je noga sam. neznansko bolela. Bolničarka S skrajnim naporom sem me je pod neko pečino za si- se zavlekel do bližnje smre- V boju proti f rankistom in nacistom Letos mineva trideset let, kar se je v Španiji vnela krvava revolucija. Boj malega in izkoriščanega človeka za osvoboditev. Bitka med nazaduj aki in naprednimi. Oklicana je bila proletar-ska republika. Nova Španija. Na madridskih ulicah so prepevali marseljeze. Bojišča so plamtela. žrtve so se množile. General Franco je prosil za pomoč italijanske fašiste in nemške naciste. »Uničiti moramo komuniste!« je bilo njegovo geslo. Svet je bil razdeljen: eni so bili za Franca, drugi za špansko ljudstvo, mnogi nevtralni. »Civilizacijo branijo asturij-ski rudarji! Bitka za mir se bije na madridskih ulicah! Boj proti nacizmu in faši- NAŠ PRVI „KANON" O kanonu, belih rjuhah in neljubem presenečenju pri »ajncu« pripoveduje prvoborec Jože Ja-kopin-Ježek iz Gorenje vasi pri Mirni »Bilo je dvainštiridesetega in K> let sem takrat štel,« pripoveduje Jože Jakopin iz Gorenje vasi pri Mirni. »Pripravljali sm0 se, da bomo napadli italijansko postojanko v Žužemberku. Nismo imeli nobenega težkega orožja, premogli pa smo nekaj italijanskih topovskih granat. Prav tedaj so delali v Am-brusu vodovod in našemu mehaniku Maksu je prišlo na misel, da bi bile tiste cevi za ta namen kar dobre. Dobro smo jo obvezali z močno Vrvjo in jo nabafe?ika se je vpisalo štirinajst kandidatov začetnikov. S predavanji smo pričeli 15. decembra lani. Poučevala je Bosiljka Zupančičeva, profesorica iz osnovne šole šmihel. Slušatelji so študirali po učbeniku Exkersly — Essential English. Na stoumem tečaju so predelali prvi del učbenika. 6. junija letos so z zavestjo, da so postavili solidne temelje svojemu znanju angleškega jezika, in z željo, da se jeseni snidejo v nadaljevalnem tečaju, zaključili tečaj. Za začetni tečaj nemškega jezika smo prejeli 18 prijav. Predaval je Janez Podboj, pedagoški svetovalec za tuje jezike pri Medobčinskem zavodu za prosvetno pedagoško službo. Slušateljem so kot učni pripomoček služili njihovi zapiski. 26. maja, to je ob zaključku tečaja, so slušatelji prejeli potrdila o obiskovanju tečaja. MARJANA AHLIN V slovenske ali hrvatske šole? Del osnovnošolskih otrok iz kočevske občine obiskuje hrvatski šoli v čabru in Pleš-cih. Predlagano je bilo, naj bi se ti otroci prešolali v slovenske šole, se pravi predvsem v Osilnico in Paro. Občinska skupščina pa je sklenila, naj starši šolarjev odločijo, kakšne šole bodo obiskovali njihovi otroci. Lepa razstava na Vinici Od 26. do 30. junija je bila v prostorih viniške osemletke lepo urejena razstava šolske in izvenšolske dejavnosti učencev. Prikazali so bogato zbirko tehničnih in likovnih izdelkov, fotografije ter pionirske zbirke. Posebne pozornosti obiskovalcev so bili deležni dokumenti in fotografije ii NOB, ki so jih učenci zbirali po hišah. Razstavo so si ogledali predvsem starši. Mnogi so bili presenečeni nad tem, kaj vse zmorejo njihovi otroci. Glasbeni nastop pred počitnicami V spored kulturnih prireditev v Novem mestu je glasbena šola že nekajkrat uspešno uvrstila samostojne nastope svojih najboljših učencev in učenk. Dober teden po večeru Kozinovih skladb v Dolenjski galeriji smo 23. junija zvečer mlade koncertante poslušali v Domu kulture. To je bil njihov zadnji nastop pred odhodom na poletne počitnice in hkrati prikaz dela in uspehov v šolskem letu, ki se je pred kratkim končalo. Prvi aplavz maloštevilnih poslušalcev, spet pretežno staršev nastopajočih in najožjih sodelavcev ter prijateljev glasbene šole, je veljal zboru cicibanov, ki je prisrčno zapel nekaj skladbic za otroke. Potem so se pri klavirju, harmoniki, violini in drugih instrumentih zvrstili učenci od prvega do sedmega razreda in izvajali skladbe, primerne njihovemu znanju in sposobnosti. Tako so z mehkozvenečimi akordi poslušalcem dokazali prav to, kar je v svojem uvodnem nagovora poudaril ravnatelj glasbene šole Ernest Jazbec: da korakoma in pogumno osvajajo glasbeni svet. Sto let slovenskega romana Ne pozabimo spomenikov! Ker se bliža 4. julij, praznik borcev, je prav, če opozorimo na mnoge spomenike, obeležja in spominske plošče, ki nas širom po naši domovini spominjajo na dogodke iz NOB. Vsi smo dolžni po-skrbeti, da bodo spomeniki za dan borca še posebno svečano urejeni in okrašeni! V nedeljo, 26. junija, je bila na Muljavi osrednja slovenska proslava ob 100-lefnici Jurčičevega Desetega brata, prvega slovenskega romana. Proslave so se udeležili zastopniki kulturnih institucij iz Ljubljane in Maribora, iz Novega mesta pa se je slavja udeležil podpredsednik podružnice Slavističnega društva prof. J. Sever, ravnatelj študijske knjižnice tov. Komelj, trije srednješolci in zastopnik tiska- Menam, da je vsak komentar k tako pičli udeležbi prazno besedovanje. Na predvečer proslave je muljavska igralska skupina na prostem uprizorila Dese- tega brata. Roman je za uprizoritev priredil član Mestnega gledališča in Muljavčan, igralec Janez Eržen. Muljavčani so govorili"v dialektu, kar je predstavo še bolj popestrilo. Med igralci sta bila tudi dva Jurčičeva pranečaka, Metod in Ciril Jurčič. V nedeljo ob pol enajstih je o Jurčiču s pronicljivo besedo spregovoril akademik in pisatelj dr. Bratko Kreft- Ker se je njegov govor nanašal v veliki meri tudi na sodobne probleme kulture in Dolenjske, bd bilo zanimivo ta govor prebrati tudi v Dolenjskem listu. Ravnatelj Slovenskega etnografskega muzeja dr- B. Kuhar je spregovoril o rekonstrukciji Jurčičevega doma in poudaril, da Jurčičeva domačija ni le literarni, ampak tudi pomemben etnografski spomenik na Dolenjskem. Skupaj z domačini je etnografski muzej začel ustvarjati mali rezervat ljudske arhitekture in umetnosti tega predela Dolenjske. V muljavski šoli je bila tega dne zadnji dan odprta razstava »Sto let slovenskega romana«, ki jo je pripravila Mariborska študijska knjižnica. Popoldne so si udeleženci proslave ogledali ostanke gradu Kravjek, Jurčičeve Slemenice. Peter Breščak Sida in Veronika v zaupnem pomenku VIDA TOMSIC: (XI) Vloga SZDL Slovenije v nadaljnjem razvoju družbenega samoupravljanja dice ekstenzivnosti, neizkoriščenih kapacitet, nemoderna industrija so potem hkrati vso družbo potiskale v smer zaostajanja tudi v šolstvu, znanosti itd. Napori, da bi zmanjšali ekstenzivne investicije, so naleteli na odpor nacionalističnih, šovinističnih, za obrambo državne skupnosti na eni in za obrambo republik na drugi potegujočih se sil- Očitno je prav sistem administrativnega zbiranja in alokacije akumulacije pogojeval tak etatističen in političen boj. ki ni nikogar zadovoljeval in ki je v najglobljem nasprotju s sistemom samoupravljanja in z delitvijo po delu. Ista logika je delovala tudi v Sloveniji Čeprav smo najteže občutili dezinve. st'ranje naše industrije, bi ne mogli trditi, da smo pred reformo tu kaj bistvenega spremenili. Prav v boju proti etatističnemu prisvajanju preseženem dela je podlaga enotnosti delavskega razreda in tudi izhodiščna točka za boj proti nacionalističnim pojavom Jugoslavije in pri nas. Centralizem in unitarizem imata v bistvu isto kvaliteto kot republiški etatizem. Boj z birokratskim centralizmom lahko dobimo le z odpravljanjem materialnih osnov in pogojev zanj. Z etatističnim bojem pa ga le krepimo in stalno reproduciramo. Pot iz vsega tega je samo ena, to je, da se še odločneje zavzamemo za izvedbo revolucionarnih idej reforme, da porušimo vse tisto, kar prikriva odnose v proizvodnji :n kar jih zakriva pred očmi proizvajalcev, in da dosežemo, da postane človek nosi. lec ne samo proizvodnje, ampak predvsem upravljanja presežnega dela. Le polna afirmacija človeka proizvajalca in občana vođi k popolni afirmaciji naroda- Prav VI. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije naj bi s teh stališč zgradil ofenzivno akcijo socialističnih sil naše republike, ki bo na osnovi utrjevanja v revoluciji in dvajsetletni graditvi preizkušenih socialističnih vezi med delovnimi ljudmi vseh narodov in 'narodnosti Jugoslavije, v boju proti nacionalizmu tako pri sebi kakor tudi v skupni hiši in med velikimi in malimi narodi odpravljala šovinistične, unitaristične in centralistične ter partikularistične težnje. Zdi se, da moramo poleg osnovnega, namreč doslednega uveljavljanja samoupravljanja nadaljevati v novem ekonomskem sistemu razvoj manj razvitih, in končno, da moramo prevzemati na svojo republiško in nacionalno skupnost zavestno mnogo večjo moralno politično odgovornost za svoje lastne zadeve. Delavski razred in delovni ljudje Slovenije so — lahko rečemo — v celoti že zdavnaj zavestno sprejeli in izvajali politiko hitrejšega razvoja manj razvitih republik in področij, tako iz solidarnosti kakor tudi iz preprostega spoznanja — na osnovi katerega se socialistična Jugoslavija bojuje tudi v svetu — da je namreč napredek skupnosti odvisen le od skupnega napora razvitih in manj razvitih v dviganju produktivnosti dela. Razviti je treba pospešeno delovanje sklada za razvoj nerazvitih, kar omogoča, da se vse delovne organizacije v Jugoslaviji zaradi delovanja enotnega gospodar- skega sistema vključijo v pospešen razvoj proizvajalnih sil tudi na manj razvitih področjih brez posebnih prednosti, skritih subvencij in podobno, po logiki svojih lastnih ekonomskih interesov — in samo to je pot zdravega razvoja za vse. Ko govorimo o mednacionalnih in medrepubliških odnosih, pa se pojavljajo še druga vprašanja, ki sicer niso videti predvsem ali sploh ne ekonomska, ki pa sq se nakopičila prav zaradi neiz-grajenosti osnovnih ekonomskih vprašanj pa tudi zaradi negotovosti, ki jo je zbujal etatistični boj za presežno delo. Sedaj se stvari postavljajo na pravo mesto in imenujejo s pravim imenom. Ob doslednem uveljavljanju samoupravljanja in delitvi po delu se bodo mnoga vprašanja, ki so žgoča posebno za majhen narod, pokazala v drugi luči Pokazalo se bo, da je predvsem naše vprašanje, kaj se dogaja pri nas npr. z jezikom, založništvom, kulturo, ' znanostjo, zdravstvom, šolstvom, otroškim in socialnim varstvom itd. in da bodo morali veliko več kakor doslej svojih sil obrniti ne v obrambo, ampak v ustvarjalno delo za njihovo smiselno ureditev. Ob tem bo treba urediti zadeve, ki jih ustava predvideva tudi glede odnosa med zvezno in republiško zakonodajo. Prostor graditve poseb. ne, na osnovi skupnega druž-beno-ekonomskega sistema sloneče ureditve življenjskih vprašanj mora biti izpolnjen z mnogo bolj živim ustvarjalnim delom nas samih. Treba bo končno izvesti načelo, da republika in komune same določajo višino svojih dohod, kov za svoje potrebe, da se bo vzpostavil naravni odnos znotraj vsake teh družbenih skupnosti. Občani, proizvajalci bodo sami preko samoupravnih organizmov v republiki, občinah in delovnih organizacijah varovali tako materialne osnove svojega dela, kakor tudi skrbno obračali lastna sredstva za svoje zadeve. Usoda S slovenskega naroda je torej resnično odvisna predvsem od ustvarjalne aktivnosti vseh njegovih članov, vsakogar od nas. Le tako s svojo socialistično kvaliteto lahko presežemo svojo majhnost, le tako smo lahko pionirji novih, človeka vrednih odnosov doma in v svetu. Ko na svojih tleh dejavno dokazujemo moč in neslute-ne možnosti demokratične socialistične prakse, ko se skupno z delovnimi ljudmi in narodi cele Titove Jugoslavije povezujemo v dejavni solidarnosti z vsemi socialističnimi silami sveta, stojmio v prvih vrstah boja za osvoboditev človeštva, boja proti razrednim sovražnikom delovnih ljudi, kolonializmu in imperializmu V nezadržnem in zmagovitem nastopanju teh sil na vseh frontah sveta postaja naš prispevek vse pomembnejši. Naš kongres naj bi bil torej manifestacija odločnosti ljudi, ki so svojo usodo že vze. li v lastne roke. Moč socializma naj izrazi prav s tem, da bo kritičen razgovor o lastnem delu in o doseženem ter delovni dogovor o prihodnjem. Prežet naj bo z zavestjo odgovornosti do vseh naših zadev in z zavestjo mednarodnega pomena vsakega napredka socialističnih odnosov. IZ TOVARNE CELULOZE V KRŠKEM Če je lesa preveč, tudi ni prav Tovarna celuloze v Krške slavije, Avstrije in Češke stroške - Odslej bo prva stalno oskrbo s m ima polna skladišča lesa - Dobiva ga iz Jugo-- Dovoz je zelo neenakomeren, to pa terja dodatne skrb podjetja, da s pogodbami zagotovi redno in surovinami - Koristi bodo obojestranske Lesno skladišče tovarne celuloze in papirja v Krškem je tako založeno, kot že dolgo ne pomnijo. Na površini desetih hektarov skoraj ni več praznega kotička, vse je zapolnjeno z velikimi skladi celuloznega lesa. Bralci se gotovo še spominjate, v kakšnih težavah je bila Celuloza lani, ko ji je celo za sproti primanjkovalo surovin. Prvi hip bo marsikdo pomislil, da je zdaj vse v najlepšem redu, toda tudi polna skladišča povzročajo skrbi. Dovoz lesa je zelo neenakomeren. Povprečno ga dobijo po 130 vagonov na dan, včasih pa je dnevna pošiljka tudi za 100 odstotkov- večja. Predzadnjo nedeljo je prispelo na železniško postajo na primer kar 240 vagonov lesa! Takšne količine povzročajo težave pri razkladanju in us-kladiščenju, ker je rok za izpraznitev vagonov običajno zelo kratek. Vrh vsega pa je Zastonj v Savudrtjo Občinska zveza prijateljev mladine v Brežicah je sporočila šolam, naj predlaga vsaka po enega učenca za brezplačno letovanje ob morju. Izbrale naj bi učence, ki živijo v težkih socialnih razmerah in nimajo možnosti za počitniško okrevanje. Ti učenci bodo letovali v prvi izmeni, nato pa bodo prišli na vrsto drugi šolarji. Prijav imajo za sedem izmen. skladiščni prostor zelo napolnjen. Nenormalno velike pošiljke povzročajo tovarni dodatne stroške in bilo bi veliko bolje, če bi si podjetje lahko zagotovilo enakomernejši dotok surovin. Trenutno dobiva Celuloza les tudi iz Avstrije in Čeho-slovaške. S kvaliteto uvoženega lesa je bolj zadovoljna kot s kakovostjo domačega lesa. Naša gozdna gospodarska podjetja poskušajo namreč ves boljši les prodati za tehnični les, slabšega pa oddajajo za predelavo v celulozo in papir. V Celulozi menijo, da se bodo morali zavzemati za dobavo kvalitetnejše lesne surovine, ker so tudi kupci njenih izdelkov čedalje zahtevnejši. Kot surovino uporablja tovarna smreko, bukev in topol. Povedali so, da je les iz topolovih nasadov izredno kakovosten. Podjetje nalaga precej denarja v topolove plantaže brežiškega in mariborskega gozdnega gospodarstva. 2e v nekaj letih pričakujejo v Celulozi večje količine kakovostnega lesa iz lastnih virov. V prihodnje bo tovarna prisiljena s pogodbami zagotoviti programsko oskrbovanje z lesom. Trenutno sicer sprejema vse pošiljke, čeprav prihajajo večkrat ob nepravem času. V podjetju namreč menijo, da je bolje tako, kot če bi bili sredi zime spet brez zalog. To ni smotrno, stroški za skladiščenje so nenormalno veliki, toda preblizu je še čas, ko surovin niso Mestna zemljišča imajo skrbnika V Brežicah so zaupali urejanje mestnih zemljišč Stanovanjskemu in komunalnemu podjetju. Podjetje je bilo ustanovljeno lani novembra in se je med tem časom že toliko utrdilo, da lahko prevzame tudi to odgovorno nalogo. Odgovorno zaradi tega, ker je prevzelo skrb za velike površine neurejenih zemljišč. Stanovalci naselja v Hra-stini komaj čakajo, da se bo načrtno lotil ureditve okolice novih blokov. Stanovanjsko podjetje bo seveda lahko na-* pravilo le toliko, kolikor bo imelo na razpolago denarja. Njegova skrb bo razen tega napeljava vode, elektrike, urejanje kanalizacije in poti. Na dejavnost tega podjetja se bo moralo vezati tudi Turistično društvo, v čigar interesu je, da bi dobilo mesto kar najlepšo podobo. ZAVOD ZA PROSVETNO PEDAGOŠKO SLUŽBO V KRŠKEM razpisuje DELOVNO MESTO PEDAGOŠKEGA SVETOVALCA za dokumentacijo in analitiku Nastop službe je 1. septembra 1966. Plača po pravilniku. Stanovanje ni na razpolago. Prošnje vložite do 15. julija 1966. mogli diobi ti. Kljub vsemu Pa bi se moralo stanje na lesnem tržišču normalizirati, saj bi imeli od tega koristi odjemalci in prodajalci lesa. J. T. Za C trakt kočevske osemletke ni denarja Poročali smo že, da so zagotovljena sredstva za dograditev A in B trakta nove osemletke v Kočevju, medtem ko bi za popolno dograditev C trakta potrebovali še 140 muijonov starih din. Samo za groba gradbena dela pri C traktu bi letos potrebovali 50 milijonov starih din. Občinska skupščina bo skušala pri banki ali podjetjih dobiti premostitveni kredit, da bi letos vsaj v grobem dokončali tudi C trakt. IMPERIAL tovarna čokolade in peciva KRŠKO priporoča potrošnikom svoje kvalitetne in cenene izdelke, hkrati pa vošči vsem prebivalcem domače občine za praznik Krškega in za 4. julij! ZA DAN RUDARJEV IN DAN BORCA PRISRČNO ČESTITAMO Z NAJLEPŠIMI ŽELJAMI! GLOBOKO »K ON U S« USNJARSKI KOMBINAT SLOVENSKE KONJICE bo 7. julija 1966 prodal na sedežu svojega obrata JUGOTANIN v Sevnici STRUŽNICO znamke Machine Utensili, delovne dolžine 2500 mm, delovnega premera 500 mm, brez vodila tudi 800 mm z električnim pogonom moči 1,1 kW Prodaja bo navedenega dne ob 9. uri za interesente družbenega sektorja, ob 10. uri istega dne pa bo za vse druge interesente javna dražba. Vsak, ki želi nastopati na javni dražbi ali pa pri prodaji, mora položiti 20 odst. izklicne vrednosti v gotovini ali čeku. Ogled je mogoč isti dan dve uri pred začetkom prodaje v obratu JUGOTANIN v Sevnica. DOLENJSKA BANKA8 podružnico v KRŠKEM in i/VLkiuji\n i/niii\n ekspoziturama v TREBNJEM ter IN HRANILNICA vMETLIKI VfcH^»#ir&! llTf Tli pozdravlja za DAN BORCA vse nekdanje aktiviste S^CJvLlUI I i naSe revoluciic' tcr borce NOV, kakor tudi vso sedanje pripadnike oboroženih sil Socialistične federativne republike Jugoslavije ■ VSEM SVOJIM POSLOVNIM SODELAVCEM, VSEM VARČEVALCEM IN VSEM ■ DELOVNIM LJUDEM SVOJEGA PODROČJA PRIPOROČA ŠE POSEBEJ NAMENSKO £j VARČEVANJE ZA NAKUP, GRADITEV IN OBNOVO STANOVANJ! Z RAZŠIRJENE SEJE OBČINSKEGA KOMITEJA ZKS V ČRNOMLJU aradi majavih planov težave v proizvodnji Črnomaljski komunisti so za čvrstejše planiranje v občini kot v republiki in zvezi - Menijo, da bi se moral bančni sistem hitreje prilagajati novim gospodarskim pogojem 22. junija so v Črnomlju na razširjeni seji občinskega komiteja ZKS, na kateri so bili prisotni tudi direktorji večjih kolektivov, razpravljali o družbenem planiranju in programu razvoja občine do leta 1970. Ugotavljali so pomanjkljivosti, ki jih čutijo gospodarske organizacije zaradi sedanjih planskih sistemov. Vsi so poudarjali, da so družbeni plani od zveznih navzdol vse preveč na majavih Prizadevni kolektiv Obrtnega servisa v Semiču, ki izdeluje električne pastirje in žetvene naprave za kosilnice Alpina, razen tega še vrsto drugih izdelkov, nima ugodnih delovnih pogojev. To stružnico so na Štajerskem že pred leti izločili iz uporabe, v Semiču pa dela jo na njej v dveh, včasih tudi v treh izmenah. (Foto: Franc Derganc) nogah, zato dolgoročnejši načrti posameznih kolektivov pravzaprav niso izvedljivi. Ob tem so Beltovci navedli primer: njihova livarna dela skoro s polovično zmogljivostjo, v Srbiji pa gradijo novo, še večjo. Menili so tudi, da so težnje, ki se porajajo zadnje čase proti administrativnim ukrepom pretirane in da se ne moremo povsem odreči nekaterim tovrstnim ukrepom. V razpravi o izvozu so zavzeli stališče, da ne bi smeli proizvajalce siliti v izvoz za vsako ceno, temveč spodbujati k temu samo one, ki imajo zares pogoje za vključitev v mednarodni trg. S tem v zvezi pa so vsi po vrsti kritizirali sedanji bančni sistem, zaradi katerega imajo izvozniki velike težave. Menili so, da so nujni ukrepi, s pomočjo katerih bi se bančni sistem hitreje prilagajal novim gospodarskih pogojem. Razen tega se proizvajalcem ne zdi pravično, da dobe tujo valuto izplačano šele čez dva meseca (v najboljšem primeru!), medtem pa banka njihov denar brezobrestno obrača. Ko so obravnavali usmerjanje gospodarstva v občini, so tudi tu omenjali težave, ker priporočila občine in družbeno političnih organizacij navadno ne zaležejo, ni pa nobenih možnosti za sankcije. Nedavni primer v kolektivu Belsad in Kovinar je tipičen primer za to trditev. VELETEKSTIL bo imel najlepšo trgovino Podjetje VELETEKSTIL iz Ljubljane proureja poslovalnico v Črnomlju -V prvem nadstropju bodo pridobili okoli 200 m2 prodajnega prostora - Do preprog in posteljnega perila bodo morale stranke po stopnicah — 2e leta 19G2, ko je ljubljansko podjetje Veletekstil uredilo v Črnomlju sodoben lokal s tekstilnim blagom, je bilo predvideno, da bomo v lokal še investirali,— je povedal poslovodja Janko Vra-nešič, nato pa razložil načrte kolektiva. — Pred kratkim smo odkupili od SGP bivšo Korenovo hišo ter začeli v prvem nadstropju stavbe urejati nov V soboto se je začela žetev Na področju črnomaljske zadruge se je v soboto začela žetev. Trije mali in en veliki kombajn kmetijske zadruge Pomagajo s polj pospravljati Pridelek žit. Da ne bi bilo zmešnjav in nepotrebnih ne všečnosti, žanjejo zadružni kombajni po sektorjih in po enotnih cenah. Strojna ura malega kombajna velja 12.000 dinarjev, velikega pa 23 tisočakov. Cene strojnih uslug so Bnake kot na sosednjem metliškem področju. prodajni prostor. Ker v Črnomlju primanjkuje šivilj in krojačev, nameravamo v pritličju močno povečati izbiro konfekcije in tudi metrskega blaga, v prvem nadstropju pa bomo prodajali preproge, posteljno perilo, odeje, prešite odeje in druge potrebščine za opremo stanovanj. Prodajni prostor med pritličjem in prvim nadstropjem bo povezovalo lepo stopnišče, ob katerem bodo urejene izložbe. Gradbena dela je prevzelo domače podjetje Begrad in bodo po predračunu veljala okoli 26 milijonov dinarjev, medtem ko bodo vsi stroški prenovitve lokala z nakupom stavbe in opreme znašali več kot 80 milijonov dinarjev. Razumljivo, da kolektiv poslovalnice v Črnomlju v štirih letih ni mogel ustvariti toliko lastnih sredstev za investicije, zato bo pretežni del potrebnih sredstev prispeval celotni kolektiv Veletekstila. Na centrali so pokazali za želje in potrebe črnomaljskih potrošnikov najlepše razume- ČRNOMALJSKI DROBIR ■ PRVE DNI JULIJA bo v Črnomlju posvetovanje s predsednici krajevnih odborov SZDL in z. vodstvi drugih družbenih organizacij in društev. Razpravljali °°C-o o razvoju občine do leta W0, O tem bodo v prihodnjih Mesecih tudi javne tribune po Vseh večjih središčih. S sprejemanjem srednjeročnega plana v Črnomlju ne bodo hiteli, pač pa Nameravajo plan potrditi šele ko-Jtec leta, po temeljitem preudarku vseh občanov. IV ČETRTEK je bil uradni Qan, na sodišču pa so bile vse Pisarne zaprte. Kaj 5e je neki zKodii0> so ugibali občani, eden Pa je le izvedel: vsi uslužbenci, ?. sodniki vred, so bili v kleti, £jRr so udarniško pospravili 100 "botrov drv. čestitamo! . ■ V LETOŠNJEM ŠOLSKEM VETU je bilo na osemletki v Čr- nomlju 972 učencev, izdelalo pa jih je 762 ali malo več kot 78 odstotkov. Učni uspeh je letos za okoli 4 odst. boljši kot lani, predvsem zato, ker so odprli on peti razred več. V osmih razredih je bilo letos 93 učencev, od teh jih je 65 izdelalo, 28 pa jih ima popravne izpite. ■ GLAVNI IDEJNI NAČRT za izdelavo mestne kanalizacije z naseljem Kočevje in Kanižarico vred je že izdelan in je v skladu z urbanističnim programom. Vendar je to šele prvi korak, kaj U ni sreditev, da bi začeli nujno potrebno kanalizacijo tudi graditi. Letos bodo skušali urediti kanalizacijo le od nove šole do izliva v Dobličico, medtem ko bodo morali občani z drugih predelov počakati ugodnejših finančnih razmer. vanje, zato smo jim iz srca hvaležni. — Kdaj bo trgovina odprta? — Računamo, da bodo gradbena dela končana septembra, nato bo potrebnih še dobrih 14 dni za notranja dela. Do konca oktobra mora biti trgovina odprta, da bi ujeli vsaj konec jesenske prodajne sezone. Danes seja občinske skupščine Danes, 30. junija, je v Črnomlju seja občinske skupščine, na kateri razpravljajo o osnutku srednjeročnega programa razvoja občine do leta 1970 ter o terciarnih dejavnostih in industriji. Sprejeli bodo tudi nekaj odlokov, med katerimi je najpomembnejši novi odlok o priznavalninah. 14 otrok gre na Debeli rtič Občinski odbor RK v Črnomlju je prevzel organizacijo letovanj na Debelem rtiču, v Gozdu-Martuljku in na Rakitni, kamor bodo šli bolehal otroci, potrebni klimatskega zdravljenja. V sodelovanju z zdravstveno službo so določili že 14 otrok za letovanje na Debelem rtiču (zanje plača socialno zavarovanje), 15 otrok za počitnice v Go7£iu-Martuljku in 16 za Rakitno. Letovanja za socialno ogrožene in druge otroke bo letos organizirala * občinska skupščina, vendar v sodelovanju z občinskim odborom RK. Odslej predvsem za belokranjska vina V obnovljenih vinogradih na Vinomeru bo kmalu dozorel prvi pridelek, ki ga ne bo kje predelati in kam spraviti - Skrajni čas je, da se lastninski odnosi glede metliške vinske kleti uredijo in da bo klet služila belokranjskemu vinogradništvu Kmetijska zadruga Metlika je pred tremi leti začela obnavljati vinograde na Vinomeru in v Vidošičih. Na Vinomeru je obnovljenih 23 ha vinogradov, ki letos dobro kažejo. Nastavek je zelo lep in pričakujejo, da bodo letos pospravili na Vinomeru okoli 6 vagonov vinskega pridelka. Ko bo nasad v polni rodnosti, bodo pridelali 80 hI vina na hektar. 2e letos, ko bodo pridelali komaj 6 vagonov vina, bodo težave s predelavo grozdja in z ukletenjem vina, ker zadruga nima primerne in dovolj velike kleti. Prav zato hitijo s pogajanji o prenosu metliške vinske kleti, ki jo zdaj Za ugodnejši nakup kmetijskih strojev Svet za kmetijstvo in gozdarstvo občinske skupščine Metlika je 15. junija razpravljal o predlogu odloka o tu-berkulinizaciji govedi, o ravnanju s psi in njih obveznem cepljenju, o premijah za kravje mleko ter o spremembi odloka o občinskem prometnem davku. Menili so, naj bi bili plačila občinskega pro. metnega davka oproščeni vsi kmetijski stroji, s čimer bi pospešili mehanizacijo kmetijske proizvodnje. O odlokih bodo sklepali odborniki na prihodnji občinski seji. Svet za kmetijstvo je razen tega obravnaval organizacijo žetve in strojne usluge domače zadruge. upravlja SLOVENIJA VINO iz Ljubljane. Upajo, da bodo lastninski odnos kmalu uredili. Na Vinomeru imajo zasajene predvsem črne sorte grozdja, to grozdje pa mora vreti na tropu, da se izluži črna barva. Z belimi vini je nekoliko laže, ker jih lahko prodajo sproti kot mošt. Zadruga pripravlja kot zasilen izhod več manjših kleti: eno na Suhorju, eno na Vinomeru in eno v Metliki. Za letošnji pridelek je posoda zagotovljena, toda kaj bo prihodnje leto in v bodoče, ko bo pridelek precej večji? S SLOVENIJA VINOM se pogajajo o pogojih za prevzem kleti. Klet v Metliki je bila ob likvidaciji vredna 158 milijonov S din. Od tega je bilo 68 milijonov S din kreditov, ki so bili namensko odstopljeni kmetijski zadrugi Metlika že ob najetju; 74-mi-lijonski kredit je bil najet pri KB v Ljubljani za obratna sredstva, vendar pa je bil precejšen del teh obratnih sredstev porabljen za nakup inventarja in dograditev objekta. Ta kredit je bil najet na 25 let ob 6-odst. obrestni meri. 18 milijonov S din je vložilo v klet podjetje SLOVENIJA VINO. Na dosedanjih pogajanjih je SLOVENIJA VINO pristalo, da kmetijska zadruga Metlika odplačuje teh 18 milijonov S din postopoma, vendar namensko za obnovo vinogradov in povečanje vinogradniške proizvodnje. Razen tega mora zadruga pristati na poslovno tehnično sodelovanje s SLOVENIJA VINOM. KZ Metlika bi morala prevzeti vse prej naštete kredite in hkrati s tem obveznosti za odplačilo. To bi bilo 7 milijonov S din letnih odplačil. Poleg tega bi potrebovali še 70-mili jonski kredit za opremo predelovalnega dela kleti in 50 milijonov S din kot kredit za obratna sredstva. Letna odplačila za ta dva kredita bi znesla 8 milijonov na leto. Takšna obveznost bi bila za zadrugo precej huda v prihodnjih dveh do treh letih, dokler ne bodo vinogradi v polni rodnosti. Od metliške vinske kleti pa si veliko obetajo tudi zasebni vinogradniki, saj je vino pri večini kmetov edini presežek, s katerim se preživljajo. V Podzemlju ne manjka kopalcev Topla Kolpa in lepo urejeno kopališče v Podzemlju privablja vedno več ljudi. Vsako popoldne stoji ob grmovju več avtomobilov, ob nedeljah in praznikih pa že nastajajo s parkiranjem težave. Razen okoliških prebivalcev prihaja v Podzemelj vedno več čmo-maljčanov, Novomeščanov in celo Ljubljančanov. K tolika šnemu obisku gostov od drugod sta nedvomno pripomogla reklamna tabla ob cestnem križišču in razmeroma dobro založen bife. Malineani se bodo ukvarjali s turizmom Maline so mirna vas, nedaleč od znane Badovinčeve gostilne in blizu glavne ceste, ki se na vrhu gorjanskega klanca prevesi proti Beli krajini. V vasi živi le 15 družin, je pa precej več hiš, vendar v njih nihče ne prebiva. Ma-linčani menijo, da bi jih bilo možno urediti za miru željne turiste, ki bi lahko tu z družinami preživljali dopust. Tudi pri družinah v vasi imajo dovolj prostora in so voljni oddajati sobe, prav ta- ko nuditi gostom domačo kmečko hrano, samo če ... bi ljudje v mestih vedeli za ta kotiček. Turistično društvo Semič je pripravljeno" vaščanom pomagati z nasveti in tudi pri najetju posojil za urejanje turističnih sob, vendar bi morali hkrati s tem poskrbeti za primerno propagando. Mirna in čista hribovska vas sredi gorjanskih gozdov, polna sadja in zelenjave, bi bila za prenekatero družino iz večjega mesta zanimiv letoviški kraj. Malinčani imajo trden namen začeti s turizmom, a ker nimajo s tem še izkušenj, bi jim morali v začetku pomagati. METLIŠKI TEDNIK Dva meseca prod odhodi avtobusov iz Črnomlja ne bo več take gneče, ker imajo šolarji počitnice. Zadnji dan pouka, ko smo jih fotografirali, so bili že vsi nestrpni. Komaj so čakali, da bedo doma aktovke zagnali v kot (Foto: R. Bačer). 24. julija bo končana koša na Smuku Preteklo nedeljo je gradnja koče na Smuku dvignila ves semiški konec. Okoli 40 gospodarjev je s svojimi vozmi in konji vleklo na Smuk ves material in inventar, potreben za gradnjo. Dva dni zatem so začeli na betonski plošči že montirati kočo, tako da bo lahko 24. julija otvoritev. Za novi turistični objek na Smuku se zelo navdušujejo naši rojaki iz Amerike in Kanade, saj v pismih, naslov- ljenih na Turistično društvo in znance iz Semiča, vedno omenjajo to akcijo. Vsi sodijo, da je s Smuka veliko lepši razgled kakor z Mirne gore, in mnogi se že vesele na dopust v koči. Kako bo z oskrbovanjem koče, še m" določeno- Zaenkrat so vse sile Turističnega društva, lovcev in drugega prebivalstva usmerjene v gradnjo, ko bo koča gotova, pa bodo razpravljali o tem, kdo jo bo vzel v zakup. V interesu vseh Semičanov in gostov je, da bi bila koča odprta v sezonskih mesecih vsaj ob nedeljah, po možnosti pa že ob sobotah popoldne. D. F. NOVICE ČRNOMALJSKE KOMUNE Oddajnik na Mirni gori že dela Televizijski pretvornik na Mirni gori že skoraj tri tedne pošilja proti Črnomlju in Metliki signal ljubljanske televizijske postaje. Naprava IMP v stavem cerkvenem stolpu pretvarja signal s Kuma (3. kanal) na 12. kanal, antene pa izžarevajo 50 W moči, kar zadostuje tudi v Črnomlju in Metliki za sprejem brez zunanjih anten. Preurediti je treba le sprejemnike za sprejem na 12. kanalu. Strokovnjaki iz servisne delavnice v Črnomlju pridejo montirat dodatno napravo za 1500 S-din. Ta cena je enotna za vso Belo krajino. Pretvornik v cerkvenem stolpu je le začasen. Končni oddajnik na Mirni gori bo postavljen in urejen do leta 1970 na pravem vrhu pri tri-angulacijski točki. S sedanje lokacije oddajnik namreč ne bi mogel pokrivati Dolenjske, ki navzlic povečani moči oddajnika na Kumu, še nima najboljšega signala po vseh »sencah«. Stolp porušene cerkve so črnomaljski planinci že zdaj tako uredili, da bo potem lahko služil kot razgledni stolp. Nazobčani zgornji rob in line predstavljajo črnomaljski grb. Denar, potreben za ureditev pretvornika, so dobili iz depozita bivšega ljubljanskega okraja, ki je 18 milijonov starih dinarjev namenil izrecno za izgradnjo televizijske mreže po Dolenjski in Beli krajini. Za napravo ter elektri-ški in gradbeni material so porabili blizu 8 milijonov, ostalo pa so prispevala podjetja: RTV Ljubljana antenski sistem, BELT nosilno konstrukcijo anten, BEGRAD delovno silo, ELEKTRO montažo elektrike, Gozdno gospodarstvo les za odre in opremo, ZORA pa stopnice. Končna oddajna postaja Mirna gora bo po predračunu stala okrog 300 milijonov starih dinarjev. Dela na Mirni gori so se zavlekla zaradi motilnih signalov iz Italije in Hrvatske. Morali so počakati na pojačanje oddajnika na Kumu. — Sedanji pretvornik na Mirni gori je brez posadke. Ko prične oddajati Kum, se avtomatično prižge tudi pretvornik na Mirni gori, ob koncu oddaje pa spet avtomatično ugasne. V oskrbovani postojanki na Kumu tudi takoj vedo, če se oddajnik na Mirni gori pokvari, da lahko pošljejo tehnika na pomoč. Svečana otvoritev pretvornika na Mirni gori bo v nedeljo 3. julija, ko bo pri planinski koči na Mirni gori tudi tovar iško srečanje borcev in ljudsko rajanje. m. n/JtXt Cerkveni stolp na Mirni gori, nekdaj z zvonovi, danes pa s televizijskimi signali sega v domove Belokranjcev (Foto: M. Moškon) Pa po lojtrci gor...« Znana in priljubljena pianistka Dubravka Tomšič-Sre-bolnjakova, ki bo jutri zvečer ob otvoritvi obnovljenega Lamutovega razstavišča in otvoritvi razstave bratov šu-bicev v Kostanjevici na Krki imela svoj recital, je pretekli petek obiskala Kostanjevico. Rada bi si bila ogledala dvorano, v kateri bo jutri igrala, žal pa so prav ta dan popravljali stopnišče vhoda v Lamutovo razstavišče, ki je dobilo v veži tudi nov teraco tlak. Ves zaskrbljen je ravnatelj osnovne šole Lado Smrekar omenil edino možnost, da bi pianistka prišla v dvorano: po lestvi skozi okno . . . Saj se vsak dan sprehajam po ^skalah' gor in dol, zato bo šlo po lestvi še lažje!« je nasmejana odvrnila Dubravka in nato kar pogumno zares splezala po lestvi skozi okno v dvorano, nad katero je bila prav navdušena. Ko jo je tov. Smrekar zatem vprašal, kako je bila z ogledom zadovoljna, je njemu in družbi izjavila, da na tak način še nikdar v življenju ni prišla v kako dvorano. — Naporno telovadbo so nato pianistki Dubravki Tomšič, njenemu soprogu skladatelju Srebotnjaku in drugim članom družbe poplačali v Zajčkih nad Kostanjevico s pristnim cvičkom, ki je vsem vlil novih moči. . . Voda in arhitekti Na skupščini stanovalcev Podjetja za stanovanjsko go spodarstvo in urejanje naselij Novo mesto je predstavnik iz Brslina v razpravi takole opisal težave, ki jih imajo v njihovem bloku zaradi vode. »Pri nas je največji problem z vodo. Do prvega in drugega nadstropja še nekako pride, v tretjem in četrtem je ne poznajo, v petem nadstropju imamo pa — pralnico.« ^ bom travo žel? J'2°' * rujansko 3*2« možak £& »35"*v itaiij°in 8 e *°/ te*- Kmetom * eno- *a med... Mlade grafičarje peljejo na krst (Foto: Marica Jelenovič) Mladi grafičarji so šteli žabe v Rinži... 25. junija proti večeru so oče Gutenberg (Janko Novak, tehnični vodja v ČZP Kočevski tisk) s spremstvom odpeljali z vozom na krst 7 učencev, ki so uspešno končali grafično industrijsko šolo. Sprevod se je ustavil ob Rinži pri kločevski tažnici, kjer se je že nabralo okoli 800 gledalcev. V slavnostnem govoru so oče Gutenberg po. udarili, da morajo biti grafiki med najbolj izobraženimi delavci. Tako morajo na primer vedeti: dimenzije BB, kako nizke so cene v naših gostiščih, koliko je star Ade. nauer itd. Potem je bila preizkušnja bodočih grafičarjev in krst. Seveda golobradci niso pravilno odgovarjali na vpirašanja, zato so vseh 7 bodočih samoupravljavcev »na gobo djali« (oziroma v Rinžo zmetali), da se bodo naučili preplavati našo sedanjo gospodarsko reformo (in bodoče) ter ceniti novi dinar. Seveda so jim dali pred prvo službeno potjo še posebno nalogo: prešteti žabe v Rinži ... Živela tonkurenca! f?'tefc dopodiie je neki ftfč .fro&rjoZ na novome-.^/''Jsfcem trgu paradiž-^Kf din kg. Kmalu se ■ družila nova stoj-jrf ? "ouomešfce zadruge. ijfj' le sem, tu bo ce-novi prodaja-feCV^totfl ceno: 250 din. 'W* U mene!« ie pri' ti! '■ir »« spustil svoj pa-*a 200 din. fl?* daješ U po 200, ga j^JJ1 Pa po 180.'« je pri-Bi! il,gore Ost', ki je s tft>[ eaa takoj osvojil vsa Ž^lJCa na trgu. V gneči, 1 J h naredila kmalu o^Sa> je paradižnik lfir**A, čeprav je ceno f^.^naknii navzgor — w> Uln se ffa je hitro zne- J*st JE v angle- ški snaPadla skupino °: ;*je nt * terali na gmaj-"f i(Sta .001 so bih ranjeni 1 «» rokah. Mladi dolenjski atleti: zet dobro! To ni kozmonavt, ki je zapustil vesoljsko ladjo, ampak eden izmed mladih grafičarjev ČZP Kočevski tisk, ki odhaja na svoje prvo službeno potovanje v Rinžo z nalogo, da pre-štejc žabe v njej. (Foto: Marica Jelenovič) Na podlagi področnih prvenstev v atletiki (v Sloveniji jih je bilo skupno osem) je Atletska zveza Slovenije izdelala lestvice najboljših posameznikov in posameznic v tekih, metih in skokih. Iz vseh atletskih kolektivov Slovenije se je v finale, ki bo v nedeljo, 26. junija v Celju, uvrstilo preko 180 mladincev in 120 mladink, med njimi tudi nekateri iz Dolenjske. Skupno se je iz obeh dolenjskih atletskih organizacij (iz AK Novo mesto in TVD Partizan Kočevje) v finale uvrstilo 26 mladih atletov in atletinj ter 3 štafete. Novo mesto bo v Celju zastopalo 13 mladincev, 3 mladinke in ena štafeta, Kočevje pa 6 mladincev, 4 mladinke in dve štafeti- Med boljšimi, ki imajo upanje, da se uvrstijo med prve, so? Hočevar (Koč.), ki ima trenutno 3. mesto v SRS na 100 m, dalje Lampe (5. mesto na 1000 m), obe moški štafeti 4 krat 100 m, Penca in Slak (morda tudi Jerman iz Kočevja) v skoku v višino, Penca in Jerman v skoku v daljino, Slak in šlajkovec (oba Nm.) v troskoku, Velka-vrh v metu krogle, Pavlic v metu kopja in Usenik v metu kladiva. Slednji trenutno zavzema 4. mesto v SRS. Pri dekletih bosta na 400 metrov odločali o naslovu prvakinje sestri Močnik iz Novega mesta, v skoku v višino bo šercerjeva (Koč.) zelo nevarna najboljšim (trenutno je tretja), v metu krogle pa bi znala presenetiti Zagorjanova iz Kočevja. Za zaključek še omenimo, da se ne moremo strinjati z mnenjem poročevalca s področnega prvenstva, ki je zapisal, da so bili doseženi v glavnem povprečni rezultati. Upoštevati moramo, da so startali v glavnem mlajši mladinci in je njihova uvrstitev med najboljše v SRS najlep- g 5Jj "<* so bili rezultati fififi r/Penca 185 cm v vi-ši^|$ cm v daljino, Jer-rnrf&i- Crn> Šercerjeva 145 c7n^'n°, Slak 12,41 v tro-sK0[r°čevar 11,8 na 100 jn £celo nadpovprečni. r;p(fu te treba, da so t0 f°valci in tekmovalke, ki ? f°*m 17, 16 ali celo \ ■ Nnhova atletska k0%e je komaj začela, cf^ne330 še rezultate, ki se % hi sramoval marsi-več let star tek' tt?^' ' Franc MIKEC l1''Nramski kristal v»^»? v bližini zit0" ^\htuv kristal, težak l^V^i ,0v- To ie "aiveč" ji ^ *ar so jih doslej o^V.ni k Sovjetski zve#:i. 0* %Jmen, ki je njegovi., WSt neizračunljiva, U^nci^U javnosti v ne-*0vskem muzeju. CZ ULi N LU ce < O O CE tO 77. — Ustavila sta se in se spogledala. Veter je vztrajno zasipal njune stopinje s suhim snegom, tako da so bile nekaj metrov za njima že popolnoma zabrisane. Snežinke so padale neusmiljeno. Gosto in hitro. Marko je nastavil dlani k ustom in za teglo zavpil: »Hoooj!« Glas se je izgubil v gluho noč. Šibki, komaj zaznavni odmev je lahko prišeJ od vsepovsod in od nikoder. Imela sta občutek, da ju hoče narava s temo in neskončnim slojem snežink pritisniti ob tla in zadušiti. »Naprej morava,« je končno rekel Miha. »V tejle smeri mora biti koča.« Marko je prikimal. 78. — Molče so gazili sneg. Minila je ura. Minila je ura in pol. Kljub mrzli noči je obema pot kar kapljal s čela. Slutnja se je spremenila v neusmiljeno gotovost: zašli so! Izgubili so se v smrtonosni gmoti snega in teme, nekje pod zaledenelimi in s snegom pokritimi gorskimi vrhovi. Marku so se šibila kolena od utrujenosti in strašnega spoznanja. Bil je prvič pozimi v planinah. »Sediva in odpo-čijva si,« je predlagal. Miha je odkimal. Ne, ne smeta sesti. Če sedeta, ne bosta nikdar več vstala. Bil je izkušen alpinist in je poznal nevarnost. Utrujen človek se spusti v sneg in zjutraj ga najdejo v sntgu trdega. 79. — Miha je pogledal Činča. Pes je pomahal z repom in rahlo zacvilil. V njegovem pogledu ni bilo strahu; prej neka slepa upornost, s katero.se žival brani grozeče pogube. Nagonsko je čutil prestrašeno razbijanje dveh človeških src, ki sta vztrepetali v srečanju z brezobzirnim dahom narave. Spet je rahlo zacvilil in začel počasi hoditi pred utrujenima človekoma. Sneg je bil tu že dovolj trd, da je nosil psa. Mehko in pozorno je činč prestavljal svoje šape, kot da prisluškuje skozi debelo plast snega, pod katerim se je skrivala zametena gaz. Govorica paiefe ne pozna meja Nekaj neurejenih misli srečanja mladih novomeških slikarjev v Bihaću in nekaj najlepših vtisov ter spominov iz tega bosenskega kraja V Bihaću je bilo 4. in 5. junija srečanje mladih slikarjev. Prireditev ni bila tekmovanje, ampak je bil njen namen zbližati mladino sosednjih republik. Novomeški udeleženci smo se vrnili domov z najlepšimi vtisi. O manifestaciji, ki so se je udeležili dijaki iz Banjaluke, Bihaća, Siska in Novega mesta, ter o Bihaću samem, želim zbrati nekaj neurejenih misli, kot so se mi sproti porajale. Vsak si je izbral motiv po lastni presoji in ga risal ali slikal v poljubni slikarski teliniki. Nas tri — Mileno Dular, Janeza Pavlina in mene — je presenetila nasičena paleta povsem novih barv. Priložnost, da slikamo vzhodnjaške motive, je bila za nas nedvomno izjemna. Pritegnila nas je bosenska pokrajina, ki je še marsikje prvobitna. Mnogo udeležencev je našlo svoj kot .ob zaraslem bregu Une, ki je precej podobna naši Krki. Zabrzdana je z vencem lesenih mlinov, ki se tresejo na kolih. Umaknili smo se v stransko ulico, kjer kljubuje času nekaj starih turških hiš. Teh je v bližnji okolici dovolj, v mestu samem pa jih je le težko najti. Novi bloki so dali mestu sodobnejšo podobo, medse pa so tesno stisnili džamijo Fetijo, da je nismo mogli »izrezati« izmed njihovih sten. Fetijin vrh nas je spremljal tudi od daleč. (Ta in stolp porušene cerkve sta nekaj takega kot v Novem mestu kapitelj. Pridružuje se jima še dobro ohranjen stolp v obliki četverostranične prisekane piramide, »kula«, ki spominja na razpadajoči stolp v Mokronogu.) Bihać je ves v zelenih parkih platan. Lepo zelena je tudi okolica, ki smo jo gledali z visokih teras gradu Ostrož-ca. Grad je nenavadno velik, pokrajina pa še vsa divja. Vsaka vasica tod okrog ima svojo mošejo med drevjem. Ostrožec je dvignjen nad pokrajino, pa ga čas skoraj ne doseže. Počivali smo na pomolu stare turške države; hribovita, a umirjena pokrajina v soncu je zelo močno in prijetno delovala na nas. (človek sedi na robu skal, pa se mu zdi nemogoče, da bi padel v prepad, ker podzavestno dvomi o resničnosti trdnjave in zelenih kulis. V takih izjemnih trenutkih ne čuti več prisotnosti skrbi in se mu zdi blagodejna sapa le odmev Li-Tai-Pojeve »Večne pesmi«.) Tudi odtod se je bilo treba vrniti v mesto, kjer je bila razstava naših še svežih del že urejena v parku pred hotelom. Zal so nekatere barve temper odpadle pod vročim soncem, saj so zanj ne-zastekljene slike preobčutljive. (Vendar mi, na srečo, tempere nismo nobenkrat uporabili.) Razstavo si je lahko ogledal vsak, kdor je šel mimo, tako da jo je videl skoraj ves Bihać. Vsakdo je vsebino slik tudi razumel, saj smo slikali za ljudi, zanje, ki so nas tako prisrčno sprejeli. (Delček Bosne sem v slikah odnesel domov, še več pa mi je je ostalo v srcu. Novomeščani smo si nabrali dobrih vtisov o mestu in ljudeh, oni pa o nas.) Zdi se mi, da ljudje v Bihaću porabijo prosti čas za medsebojno spoznavanje. Na korzu, ki traja pozno v noč, se zbere vse mesto razen dojenčkov in onemoglih starčkov. Sklepajo se znanstva in prijateljstva. Precej ljudi — starcev z rdečimi fesi in žensk v turških hlačah, zakri-vajočih si obraze v gube rut — je še nepismenih, mladina pa pozna, kot sem ugotovil, celo Janeza Bleiweisa. Znova sem bil prijetno presenečen, ker so znale učiteljiščnice povedati na pamet Aškerčevega »Mejnika«, nekdo Kosovelovo »Slavček v grmovju se je zganil in zapel...«. Slovensko narodno pesem zna zapeti skoraj vsaka učenka. To srečanje, ki je bilo letos prvič, žele organizatorji še obogatiti. Vključili bodo pe- snike, glasbenike in druge. Popolnoma prav je, da je bila slika prvi korak v tej zamisli, saj je slikarstvo vsem narodom enako razumljiva govorica! BOGOMIL KOMELJ Bili smo nadvse zadovoljni! »V imenu članov sindikalne podružnice občine Velenje bi rad prebivalcem Dolenjske in Bele krajine izrazil toplo zahvalo in naše presenečenje nad lepotami pokrajine, nad dobro in ceneno postrežbo v gostinstvu in nad turistično prireditvijo »Jurjevanje«, ki s-mo si jo ogledali v Črnomlju!« Približno tako nam piše tov. Stane žula iz ObS Velenje, ki se je udeležil skupinskega izleta na Muljavo, na izvir Krke, v Žužemberk, Dolenjske Toplice, na Bazo 20 in v Črnomelj. Poslal nam je dolgo poročilo o vtisili in lepih doživetjih, toda zavoljo pomanjkanja prostora ga žal ne moremo objaviti v celoti. Dolenjska banka in hranilnica Novo mesto Trdinova 2 razpisuje nagradno žrebanje za vlagatelje, ki vlagajo pri Dolenjski banki in hranilnici Novo mesto in njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki in Trebnjem. 1. 15 denarnih nagrad po 100 ND prejmejo vlagatelji, ki bodo imeli na dan 30. 6. 1966 na svoji hranilni vlogi pri banki ali pri njeni poslovni enoti v Krškem, Metliki in Trebnjem 500 ND ali več. 2. 11 praktičnih nagrad prejmejo vlagatelji, ki bodo imeli na dan 30. 6. 1966 na svoji hranilni vlogi pri banki ali pri njeni poslovni enoti v Krškem, Metliki ali Trebnjem najmanj 1.500 ND, vlogo pa vezano na odpovedni rok 13 mesecev ali več. Praktične nagrade so: televizor »RR Niš« - šivalni stroj »MIRNA« ■ 2 radioaparata »RR 240« - in 7 transi-storjev »DELUX«. Vloge vseh vrst sprejema in izplačuje Dolenjska banka in hranilnica (prej Komunalna banka) Novo mesto, Trdinova 2 in njene poslovne enote v Krškem, Metliki in Trebnjem in jih obrestuje: — vloge na vpogled — avista: 5 odst. na leto, — vloge, vezane na odpovedni rok ali oročene od 3 do 24 mesecev: 6 odst. na leto, — vloge, vezane na odpovedni rok ali oročene nad 24 mesecev: 7 odst. na leto. Nagradno žrebanje bo 11. julija 1966. Vlagajte pri Dolenjski banki in hranilnici Novo mesto in njenih poslovnih enotah v Krškem, Metliki ter Trebnjem, kjer so vaši prihranki smotrno naloženi! DOLENJSKA BANKA IN HRANILNICA NOVO MESTO MLADI DOLENJSKI ATLETI SO SE V CELJU VISOKO UVRSTILI ŠTIRJE NASLOVI PRVAKOV DOLENJSKO Na to, da novomeška atletinja Katja Močnik osvaja naslove republiške prvakinje, smo bolj ali manj že na vajeni. Preteklo nedeljo, ko je bilo v Celju republiško mladinsko prvenstvo (finale »ATLETSKEGA POKALA SLO-VENIJE«), pa se ni proslavila samo ona. še trije iz Dolenjske — Jerman in Zagorjanova iz Kočevja ter Janez Penca iz Novega mesta so se vrnili domov z lentami republiških prvakov! Ti uspehi so nov dokaz, da se kvaliteta uspešno razvija tudi v manjših klubih — izven atletskih centrov z daljšo tradicijo, kjer sicer nekoliko v senci, toda zelo prizadevno delajo atletski trenerji, kot so prof. Glonar, Marijan špilar, Tone Adamič, Saša Bi/al itd. Celjsko tekmovanje, ki je v vseh pogledih uspelo (znova je pokazalo, da imamo v Sloveniji kvaliteten in obetajoč atletska naraščaj), je nov dokaz vzpona novomeške in kočevske atletike. V ekipni razvrstitvi sicer ni bilo višjih mest (Novomeščani so bili dalj časa na 3. mestu, toda kasneje so se morali zadovoljiti s G. mestom med 14 ekipami, ženska ekipa pa je bila deseta), to pa predvsem na račun številčno šibkih ekip. ■ Zato pa so uspehi posameznikov ■ iznad vseh pričakovanj. Skupno so ■ predstavniki Dolenjske osvojili 4 ■ prva mesta, dve drugi, pet tretjih ■ in dve četrti, kar je nedvomno H lep uspeh. Ce bi prihodnje leto kvalifikacijskemu tekmovanju (področnemu prvenstvu) posvetili več pozornosti, bi bilo v republiškem finalu še več zastopnikov Dolenjske in bi bil prav gotovo tudi ekipni plasman precej ugodnejši. Med posamezniki sta po dva naslova prvakov SRS odšla v Novo mesto in Kočevje. Nedvomno največji uspeh (tudi po rezultatih) sta dosegla Penca (Nm) in Jerman (Koč), pohvalo pa zaslužita tudi Močnikova in Zagorjanova. ■ Penca je dosegel največ: zno- ■ va je preskočil letvico na višini ■ 190 cm in premagal svojega naj ■ hujšega konkurenta Novaka iz No-B ve Gorice (letošnji rezultat že 105 N cm!), v skoku v daljavo pa je le ■ za l cm zaostal za prvakom Jer- ■ manom i/. Kočevju in dosegel nov ■ osebni rekord (641 cm). Tudi o Ki letnem Jermanu (Koč) lahko govorimo le pohvalno! Od tekmovanji do tekmovanja izboljšuje svoj osebni rekord v skoku v daljavo (sedaj se je s 648 cm že zelo približal meji 6 metrov in pol) in če bo tudi v prihodnje tako prizadevno treniral kot doslej, bi utegnil prihodnje leto skakati že zelo blizu 7 metrov! ženski par, ki se je vrnil z lentami prvakinj SRS, je prav tako kot moški iz obeh dolenjskih centrov. Zagorjanova iz Kočevja je novo ime, ki pa zaradi mladosti (ima komaj 15 let) veliko obeta. Močnikova je zmagala brez večjih težav, po rezultatu sodeč (400 m — 63,0) pa je padla v formi. Od ostalih velja pohvaliti novomeško štafeto 1 x 100 m (Slak, Penca. Šlajkovec in Verček), ki je bila z 48,0 druga. Novomešcan Zdravko Slak je bil dvakrat tretji (v skoku v višino — 170 cm, v troskoku — 12,18 m), po eno tretje mesto pa so osvojili še Ho-čevar (Koč) na 100 m (11,5 v polfina-lu), Novomešcan Pavlic v metu kopja (50,40 m) in Velkavrh (Nm) v metu krogle (12,33 m). četrti mesti sta osvojila Lainpe iz Kočevja (1000 m — 4:45,4) in Novomešcan Velkovrh (disk — 36,63 m), peto mesto Danica Močnik (400 m — 66,0), šesto pa šlajkovec (Nm) na 100 m (12,0) in Jenko (Nm) v skoku s palico (270 cm). Vsekakor pomeni nastop predstavnikov Dolenjske na mladinskem prvenstvu republike v Celju novo afirmacijo mlade atletske generacije U Novega mesta in Kočevja, ki bi se ob ugodnejših pogojih utegnila v prihodnje v republiškem in celo zveznem merilu še vidnc.je uveljaviti. Ob vedno pogostejših ugotovitvah o stagnaciji novomeškega športa bi se bilo treba odločiti za še večjo podporo perspektivni atletski generaciji (isto velja tudi za Kočevje), ki zaradi svojih vedno večjih uspehov to zasluži. H rez pomena je forsiranje onih športnih panog, ki nimajo osnovnih pogojev (premajhno zanimanje mladine, slab trenerski kader itd.) za razvoj v množičnem in kvalitetnem pogledu. Zato je skrajni čas, da se da atletiki prioriteten položaj in odgovorjajočo fi-načno podporo. H Le v tem primeru ■ bi utegnili v Novem.mestu ■ in Kočevju ponoviti ali celo ■ preseči uspehe iz leta 1960 in prej, ■ ko sta omenjena centra Dolenjske ■ dajala vrsto republiških in celo B državnih reprezentantov in repre- ■ aentantk. FRANC MIKEC Novomeško-kočevska dvojica (Penca levo, Jerman desno) je v Celju osvojila dva naslova republiških prvakov. Penca je v višino ponovno skočil 190 cm, Jerman pa je v skoku v daljavo dosegel nov osebni rekord (648 cm). Penca je bil odličen tudi v skoku v daljavo — drugi — 647 cm (Foto: F. Mikec) s r ve itstvo Ši o ve o i je V KOČEVJU OD 1.7, pO M, 7.1966 80. — Skozi lede ' H'^ Pomikala težko sopihajoča skup'' t>*\ Je hodil cinč in vodil na j^rn u*ril11ii^on ho- Potcm J« šel volčjak, za KjJ „i \, *l0 ^tekal izčrpani Marko. Psoma sn(rt<"Ki 1V ofla oba moža sta se globoko P^&o^atu hS' Miha .1e sP(!t pogledal na uro- -e v „VJbinila, šest ur že hodita; Marko >|S^ai. če ga ne bi močni volč jak »* S P bi bil verjetno že omahnil v S»£fe fL} V; slabotno zasopel. »Pojdiva 1J vCč. 5|J^«j ?° in počijva. Jaz ne moreni ^ jU (>0 oova pse med noge in se grel* Clb se je Marko sesedeL * Kdaj bo kino? Odbornika Rauh Peter iz Predgrađa in Drago Štimec iz Osilnice sta na predzadnji seji vprašala, zakaj ni kina v Predgrađu in Osil-nici. Odgovor: Možnosti za kino predstave v obeh krajih so, najprej pa je potrebno preurediti kinoprojektorje (za prikazovanje cinemaskopskih filmov) m izdelati ustrezna platna. To bo uredila Delavska univerza. Filme za oba kina bo nabavljal kino »Jadran« Kočevje, kar bo ceneje. O problemih kinematografije pa bo potrebno v kratkem še razpravljati (razdeljevanje filmov, združitev kino-podjetij in preimenovanje v Zavod itd.) Odbornik inženir Ciril Štrumbelj pa je na zadnji seji tudi vprašal, kdo je odgovoren za nabavo filmov in poudaril, da pri nabavi filmov ni treba gledati le na finančni uspeh, ampak tudi na vzgojno poslanstvo filma. Komercialnost pri izbiri filmov nam namreč več škodi kot koristi, saj so med drugim tudi neprimerni filmi vzrok, da mladinsko prestop-ništvo hitro narašča. Kmetijski izvoz slabši kot aozdarski Na seji DS Kmetijsko-go-zdarskega podjetja Kočevje so pred nedavnim razpravljali o uresničevanju proizvodnega načrta. Letos so gospodarski uspehi boljši kot pretekla leta. Gozdarstvo je do konca aprila doseglo letni plan z 38, kmetijstvo pa z 29,5 odstotki. Slabše je z izvozom, saj je kmetijstvo v istem času izpolnilo le 10,9 odstotka izvoznih nalog, medtem ko je v gozdarstvu boljše, ker so izpolnili 32,5 odstotka letnega izvoznega plana. Izvoz v kmetijstvu zaostaja zaradi visokih carin na italijanskem tržišču, ki so zavrle izvoz ži-vine in prašičev. Letos so se povečali tudi osebni dohodki, ki so znašali v kmetijstvu v prvem tromesečju povprečno 76.100 S-DIN na zaposlenega, v gozdarstvu pa 80.000 S-DIN. Najprej trgovina v Fari Občinska skupščina je na zadnji seji sklenila, da oprosti Trgopromet plačila 10 milijonov starih din najemnine za trgovino v Pari, vendar mora Trgopromet zato najprej urediti za to območje novo prodajalno. Z obnovo drugih trgovin (tudi v Kočev ju) naj počaka. Tako bo končno osemletka v Vas — Fari le dobila še en prostor, ki ga potrebuje za boljšo organizacijo pouka. V Dolenji vasi urejujejo park Spominska kapela je potrebna popravila - Bo šola dobila igrišče? Še enkrat: razglednic ni Hiše za rušenje Posebna komisija občinske skupščine Kočevje si je pred kratkim ogledala nekatere hiše na Trgu svobode v Kočevju, ki so predvidene za rušenje. Komisija je ugotovila, da bi bilo treba prej ali slej porušiti hiše številka 26, 7 in 8, medtem ko naj bi hiše številka 9, 10 in 11 ostale. Seveda pa bi bilo treba hiše, ki bodo ostale, temeljito popraviti in nato dobro vzdrževati. Za te hiše bi morali urediti tudi drvarnice, ki naj bi bile skupne (pod eno streho). DROBNE M KOČEVJA ■ AVTOBUSNA POSTAJA je brez sanitarij. Potniški promet je precejšen, v okoliških gostiščih pa so začeli sanitarije zaklepati. Potniki so zategadelj nemalokrat v neprijetnem položaju. Reči je treba, da so sanitarije in prostor za umivanje rok sestavni del kulturnega prevoza ljudi! Uredite torej sanitarije na avtobusni postaji! ■ PARKIRNE PROSTORE za motorna vozila so po mestu spet označili z belimi črtami in nekoliko povečali. Novo parkirišče je na Trgu svobode pred samskim domom. Do tu je vse v redu in prav, toda kdo bo poskrbel, da bodo avtomobilistd označena parkirišča uporabljali in spoštovali? Tudi do zdaj so bila parkirišča označena, vozniki pa so kljub temu parkirali, kakor jim je bilo najbolj priročno. ■ VOŽNJA PO NASADIH in sprehajališčih je nevarna reč. Prepovedana je z občinskem odlokom in tudi prometni znaki so nameščeni po vseh nasadih in sprehajališčih. Matere z otroki so zaradi vožnje mopedistov, kolesarjev in avtomobilistov, ki odloka in znakov ne spoštujejo, v nenehni nevarnosti, če kršitelja opozoriš, da ne dela prav, sd deležen plohe psovk ali pa ti celo zagrozi z udarci! Kje so varnostni organi, ki bi morali narediti red? Mar res čakamo na to, da se bo primerila večja nesreča? ■ LJUBLJANSKA CESTA bo veliko lepša, ko bodo preuredili nekdanjo stavbo sodnije oziroma otroškega vrtca, v katero se bo vselila Komunalna banka. Z deli že končujejo. Tudi dela na pročelju upravne stavbe TRGOPRO-META gredo h koncu. ■ FOTO KLUB KOČEVJE bo v sodelovanju s turističnim društvom priredil za občinski praznik razstavo fotografij »Naši kraji in ljudje«. Prireditelji vabijo vse fotoamaterje k čimvečji udeležbi. Vsakdo lahko prispeva neomenjeno število fotografij, tri najboljše fotografije z razstave pa bodo nagrajene. ■ SMETNJAKI OB STAVBAH so lahko leglo bolezni in okužb. V vročih, poletnih dneh se širi okoli njih neprijeten vonj, ker mečejo ljudje vanje vse mogoče odpadke. Marsikaj se prilepi ob stene teh pločevinastih posod in ostane na dnu in na stenah tudi po praznenju smeti. Smetnjake bi bilo zato treba večkrat temeljito očistiti in oprati. V tozadevnem občinskem odloku to ni predvideno, kljub temu pa tega ne bi smeli puščati vnemar. Po smetnjakih brskajo otroci in razne živali in kaj lahko pride do okužb. Prav bi bilo, ko bi o tem razmislila sanitarna inšpekcija. okoliških krajih turistična taksa malenkostna, pa se jo kljub temu večina turistov brani plačati, hkrati pa bi radi to in ono . . . Nova obremenitev občanov Na zadnji seji občinske skupščine Kočevje je bil sprejet odlok o upravi, uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini. Po tem odloku bodo uporabniki stanovanjskih hj poslovnih prostorov, ki so priključeni na javno kanalizacijo, plačevali poseben prispevek za vzdrževanje kanalizacije, ki bo znašal 20 odstotkov od vodarine. Ker doslej ni bilo zagotovljenih nikjer sredstev, tudi vzdrževanje kanalizacije ni bilo zadovoljivo. Zdaj bo kanalizacijo vzdrževala »Komunala«. Z dobro voljo dobra cesta Cesta skozi Faro je precej zanemarjena. Predlanskim je KGP pripeljalo za to cesto precej peska, vendar ga več tednov ni nihče razsul. Lanf, ko je bila proslava, so pesek s prostovoljnim delom hitreje razsuli. Cesta skozi Faro je res občinska, uporabljajo pa jo tudi KGP in občani, zato naj bi ljudje ne čakali vedno le na družbeno pomoč, kadar lahko sami kaj urede. Seveda pa bi bilo priporočljivo, da bi bili tudi stiki med krajevno skupnostjo in KGP boljši. Prihodnjič plan in proračun Prihodnja seja občinske skupščine Kočevje bo 18. julija. Na njej bodo razpravljali o gibanju proizvodnje v prvem polletju ter izpolnjevanju plana in proračuna. Razdeljena sredstva krajevnih skupnosti Na zadnji seji je občinska skupščina Kočevje razdelila 116.500 novih din kot dotacijo krajevnim skupnostim, razen tega pa je tudi KGP prispevalo za nekatere Krajevne skupnosti skupno 60.000 novih din. V rezervi je ostalo še 13.500 novih din, ki bodo razdeljena predvsem krajem, ki niso vključena v nobeno krajevno skupnost. Za elektrifikacijo naselij v okolici Osilnice bo prispevalo tudi Elek-tro 100.000 novih din. Del dotacije Krajevni skup/ nosti Predgrad (3.000 novih din) je namenjen za gradnjo vodovoda za Dol, del dotacije za Vas — Faro (okoli 3.500 novih din) pa za popravilo mostu v Slavskem lazu. 2e pred leti so Dolenjeva-ščani sklenili, da bodo uredili sredi vasi park. Pripravili so robnike, potem pa je delo zaspalo. Letos so se spomnili na stari sklep in spet začeli urejati park, ki bo predvidoma v dveh -mesecih dokončan V parku pa stoji tudi kapela s spominsko ploščo, na kateri so imena Dolenjevašča-nov in prebivalcev nekaterih sosednjih vasi, ki so padli v svetovni vojni. Kapela je začela že razpadati in bo kazi-la park. Prav bi bilo, da bi jo popravili ali pa odstranili. V Dolenji vasi imajo že več let lepo šolo. Po načrtu Nova podružnica S1M 9. junija so v Ribnici na ustanovnem občnem zboru ustanovili podružnico Slovenske izseljenske matice. V razpravi je sodelovala tudi predsednica SIM tov- Zima Vršča-jeva. Vsi prisotni so ugotavljali, da je veliko število izseljencev z ribniškega področja, ki so na delu po svetu. Potrebno je torej ustanoviti tudi na domačem koncu organizacijo, ki jih bo povezovala z domovino. V juniju in juliju bodo področna posvetovanja z izseljenci v Loškem potoku, Sodražici in Ribnici. Tam se bodo pogovorili s tistimi, ki delajo v Zahodni Nemčiji- Avgusta nameravajo prirediti tovariško srečanje izseljencev, ki živijo v Ameriki in drugih deželah- —r . Referendum o kmečkem zavarovanju 12. junija so se v Ribnici sestali kmečki zavarovanci in se pogovorili o referendumu, s katerim bodo odločali o razširjenem zdravstvenem zavarovanju, če bo »zmagalo« razširjeno zavarovanje, bodo kmetje-zavarovanci plačevali za 5 odst. večji prispevek. Se. veda pa bi imeli v razširjenem zavarovanju veliko večje ugodnosti in bi se jim to splačalo. Po razpoloženju kmetov je soditi, da se bodo odločili za razširjeno zavarovanje. Takega mišljenja so bili ttidi kmečki zavarovanci v Sodražici, ki so se sestali istega dne. -r pa bi moralo biti pri šoli tudi igrišče za nogomet in odbojko. Prav bi bilo, da bi šola to igrišče kmalu dobila. Do zadnjega zvesta poklicu Pred kratkim so pokopali na ljubljanskem pokopališču učiteljico Nežko Lesar, ki je 25 let poučevala v Loškem potoku. Kljub hudi bolezni je do zadnjega opravljala svoj poklic. Pri otrocih in odraslih Potočanih je bila zelo priljubljena, saj je veliko žrtvovala za vzgojo mladega rodu in delo v društvih. V velikem 'številu so se na zadnji poti poslovili od nje in ohranili jo bodo v lepem spominu. Sprejem rokometašev Predsednik občinske skupščine Ribnica tov. Franc lic, je pred nedavnim priredil sprejem za rokometaše ribniškega »Partizana«. Rokomet se je v zadnjem času v Ribnici zelo razvil, domači roko-metaši pa so osvojili prvo mesto v ljubljanski conski ligi. Sprejem je potekal v prisrčnem vzdušju. RTV je snemala Glasbena šola v Ribnici uspešno poučuje več gojencev in je z dosedanjim delom že upravičila obstoj. 16. junija je ekipa RTV iz Ljubljane snemala nastop gojencev, ki so izvajali skladbe. Vsekakor je obisk ljubljanske RTV za šolo veliko priznanje. Drugi o Ribnici in Ribničanih ■ Na zadnjem gostovanju Slovenskega okteta v Kanadi je ta zbor dobil veliko laskavih priznanj, tudi najstrožjih kritikov. Osrednji točki programa okteta pa sta: venček koroških narodnih in — Ribniška himna. ■ Za letošnji rojstni dan je predsedniku Josipu Brozu Titu poklonil Glavni odbor SZDL Slovenije kip Ribniča-na. Kip je delo akademskega kiparja Janeza Bolke iz Ljubljane. T E K S T I L A N A tovarna sukna KOČEVJE razpisuje sledeča prosta štipendijska mesta: 1 štipendijo za Tehnično tekstilno šolo - pletilski odsek Kranj 1 štipendijo za Tehnično tekstilno šolo - konfekcijski odsek Kranj 1 štipendijo za 4-letno administrativno šolo Ljubljana Prednost pri podelitvi štipendije imajo kandidati iz Kočevja. OBČINSKA SKUPŠČINA KOČEVJE VABI OBČANE, KI SO INTERESENTI ZA GRADNJO INDIVIDUALNE STANOVANJSKE HIŠE, DA SE UDELEŽE razprave o osnutku idejnega programa zazidalnega načrta Trate pri Kočevju. Razprava bo v sredo, 6. julija 1966, v sejni dvorani občinske skupščine Kočevje s pričetkom ob 14. uri. Zakaj pa ne turizem na Gori? Gora nad Sodražico je prijeten gorski kraj in obsega 5 naselij: Janeze, Betonovo, Kračale, Kržete in Petrince. V kraju imajo zelo lepo novo šolo, ki je lahko vsem prebivalcem v ponos, pa tudi elektriko in vodovod imajo napeljan. Na Gori se,je rodila Majda šile, heroj iz NOB, tam pa še vedno živi znana partizanska mamica Ivančičeva. Tu so lepi naravni pogoji za zimski in letni turizem, saj je zrak zelo čist, višina je 800 m nad morjem, v vsej okolici pa je veliko gozdov. Staro šolo v Petrincih bi lahko preuredili v gostišče z nekaj sobami za tujce. Gorniki naj se brez strahu lotijo turizma na svojem koncu. Ne bi bilo narobe, ko bi ustanovili turistično ali pa planinsko društvo. V. P. 140 otrok iz osnovne šole Letos bo končalo obvezni osnovnošolski pouk na ribniški osemletki 140 otrok. Nekaj jih bo nadaljevalo študij na gimnaziji, drugi pa se bodo morali znajti, kakor bodo vedeli in znali. Ribniška podjetja in zasebni obrtniki nameravajo vzeti v uk 47 vajencev in vajenk, Kovinsko podjetje jih bo zaposlilo 20, GRADBENIK 15 (10 zidarjev in 5 tesarjev), ŽIČNICA 3 itd. Gradbeni okoliš povečan Na nedavni seji sveta za družbeni plan in finance pri-ObS Ribnica so med drugim razpravljali tudi o predlogu za povečanje ožjega mestnega gradbenega okoliša. Zavoljo zelo živahne gradbene dejavnosti že močno primanjkuje primernih zemljišč za gradnjo. Svet je soglasno potrdil predlog o povečanju ožjega gradbenega okoliša. Na seji so razpravljali tudi o prošnjah kmetovalcev za znižanje prispevkov in davkov. -r Prva seja SIM v Ribnici Na prvi seji na novo izvoljenega odbora podružnice Slovenske izseljenske matice v Ribnici je bil izvoljen za predsednika Vinko Kersnič, za tajnika pa Karel Oražem. Pogovorili so se tudi o bodočem delu podružnice. Področna posvetovanja z začasno zaposlenimi v tujini bodo v Ribnici, Sodražici ter Loškem potoku konec junija in v začetku julija. -r j Razgovor o združitvi V podjetju Pletilnica žičnih mrež v Sodražici razpravljajo zadnje čase o kooperaciji s podjetjem TESNILKA iz Medvod pri Ljubljani. Podjetji se bosta morda pozneje tudi združili. O tem so že razpravljali v družbeno-poli-tičnih organizacijah in v svetu krajevne skupnosti v Sodražici. Našteti organi se s pobudo Pletilnice žičnih mrež strinjajo. Kolektiv resno razmišlja o združitvi tudi zategadelj, ker pokupi TESNILKA okoli 80 odst. njihovih izdelkov. Odločitev je brez dvoma v rokah kolektiva, zato pa mora ta, preden se odloči za tako pomemben korak, zadevo dobro pretehtati. -ro Ribniški upokojenci pojdejo v Trst Ribniški upokojenci bodo letos ob izletu svoje podružnice obiskali Trst. Odločili so se za obisk v času, ko bo v Trstu velesejem. Obiskali bodo tudi Miramar, grad Devin, ribji muzej, »Rdeči most«, pa tudi tržaške plaže. V jeseni kanijo na izlet v Belo krajino, na Otočec in morda še kam. V. P- KOČEVSKE NOVICE REŠETO V prejšnji številki Dolenjskega lista je bilo napisano, da primanjkuje razglednic z motivi Kostela, Banje Loke, Fare in predelov kolpske doline, ki jih ne morejo kupiti obiskovalci teh krajev. Turistično društvo in TRGOPROMET iz Kočevja sta že večkrat založila kolekcije razglednic, med katerimi so bili tudi motivi iz omenjenih krajev. Vendar so razglednice s slikami daljne okolice mesta težko prodajali, Razglednice Kočevja so že večkrat pošle, medtem ko je bilo okoliških še vedno veliko na zalogi. Ko pa je tudi teh zmanjkalo, jih niso več uvrstili v nove kolekcije, ker bi jim vezale precej denarja za dalj časa Tu ni bilo namernega zapostavljanja, temveč so bili pri tem drugi vzroki. Treba pa je pripomniti, da je ravno v teh SGP Zidar iz Kočevja gradi v Podgorski ulici v Kočevju za trg nov 26 stanovanjski blok. čez mesec dni bodo za tem blokom začeli graditi še enega, prav tako 26-stanovanjskega. Z gradnjami v Podgorski ulici (in drugod v Kočevju) pa Zidar odpravlja tudi močvirja, ld jih je v Kočevju precej. Zaradi močvirij so gradnje j v Kočevju tudi nekoliko dražje (Foto: J. Prime). Resno sindikalno delo v Brežicah Občinski odbor sindikata delavcev družbenih dejavnosti je zadovoljen s polletnim delovnim obračunom — Pomembne naloge ga čakajo tudi v drugem polletju V petek, 23. junija, se je sestal v Brežicah občinski odbor sindikata delvacev družbenih dejavnosti, da bi napravil obračun polletnega dela, člani so z zadovoljstvom Ugotovili, da so načrte za prvo polovico leta uresničili skoraj stoodstotno. V programu so imeli tudi zbor prosvetnih delavcev, ki so ga preložili na drugo polletje. Ta naj bi razpravljal o financiranju izobraževanja, vendar je razprava odložena, ker še ni pripravljen osnutek republiškega zakona. Odbor se je loteval nalog s politične strani, vendar so kljub temu uspehi njegovega dela že vidni. Dal je pobudo za ustanovitev podružnice zdravniškega društva v Po-savju in to je že izvršeno. Predlagal je več rešitev za zmanjšanje prostorske stiske v zdravstvenem domu. O teh problemih je nato razpravljal svet za zdravstvo pri obč. skupščini. Na pobudo tega odbora je svet imenoval dve komisiji. Prva bo poskušala uskladiti delo bolnice in zdravstvenega doma, druga pa bo proučila možnosti za pridobitev novih prostorov za zdravstveni dom. Pomembno delo, ki ga je odbor napravil, je tudi pomoč šolskim zavodom pri sestavljanju statutov. Delo je bilo torej zelo stvarno. Podoben bo program za drugo polletje. Med najpomembnejšimi nalogami je razprava o zdravstvenem zavarovanju, razprava o položaju družbenih dej avnosti v perspektivnem programu brežiške občine in razprava o sa- V gradu Orešje pri Bizeljskem se mudi na taborjenju skupina mladincev predvojaške vzgoje iz občine Brežice. Tu bodo preživeli čas od 17. junija do 2. julija. Nato bo ostala tam samo še ena četa, ki se pripravlja na sodelovanje na proslavi dneva borca v Dubravki na Hrvaškem, čas jim mineva ob pouku ter pestrem kulturnem, zabavnem in športnem življenju. 5. julija prispe na Orešje naslednja skupina, ki bo ostala tu do 20. julija (Foto: J. Kegovič). NOVO V BREŽICAH ■ LEPAKI TURISTIČNE POSLOVALNICE zaman vabijo meščane, naj se prijavijo Za opravljanje hitrih uslug turistom. SAP je nameraval s sodelovanjem domačinov urediti hitro popravljalnico čevljev, popravljalnico nogavic, umivalnico avtomobilov, pralnico perila, čistilnico obleke in še več podobnih dejavnosti. Zvedeli smo, da do sedaj še ni prejel nobene prijave. Najbrž tudi nobene ne bo. Meščani gotovo ne pričakujejo veliko turistov, ki bi potrebovali njihove hitre usluge. gj V NEDELJO SO MNOGI STARŠI PRISOSTVOVALI PROSLAVI ob zaključku šolskega leta na osnovni šoli »bratov Ribarjev«. Najboljše in najbolj vzorne učence so med slovesnostjo javno pohvalili. Po proslavi so se učenci zbrali okoli svojih razrednikov, nakar so jim ti razdelili izkaze o šolskem uspehu. B NA TRŽNICI V BREZI CAH gospodinje že več kot leto dni pogrešajo prodajo rib. Kdorkoli si jih hoče privoščiti, mora ponje v Zagreb, toda ali se to res ne bi dalo uredili drugače? Vsaj enkrat tedensko bi bile ribe lahko naprodaj. Morda bi se za to odločila kaka trgovska poslovalnica, kajti nekaj obetov je bilo že slišati, potem pa je tudi to utihnilo v pozabo. ■ ZAČELA SE JE SEZO-NA VKUHAVANJA, z njo vred pa tudi povpraševanje po patentnih kozarcih in gumenih obročkih za zapiranje. Z novimi kozarci sta se dobro založili obe trgovski poslovalnici z železnino in steklom, nobena pa nima naprodaj obročkov. Kozarcev so gospodinje precej pokupile. Naša trgovska mreža jih je uvozila s češkega. Uvoženi kozarci imajo to prednost, da se izredno dobro zapirajo. ■ ZA LJUBITELJE SONCA IN VODE so se letos oskrbele tudi brežiške trgovine. Prav vse pripomočke kopalci lahko kupijo doma. Pri OBUTVI imajo zračne blazine, plavalne obroče, torbice iz plastične snovi, v galanterijski poslovalnici slamnike vseh vrst, v prodajalnah s čevlji japonke, plavalne čepice, copate iz gume, v tekstilnih prodajalnah pa kopalne obleke in brisače iz frotirja vseh velikosti. moupravljanju v javni upravi ter nagrajevanju v družbenih službah. Nove tarife za katastrska opravila Katastrski urad v Brežicah zaračunava naročnikom za delo v pisarni in na terenu pavšalne stroške. Za pisarniško uro geometra predlaga 10 novih din, za terensko uro geometra 13 novih din, za pisarniško uro katastrskega referenta pa 7 novih din. Predlog bo potrdila še občinska skupščina. V terenske ure se šteje le čas, prebit na delu, ne pa tudi potovanje. Stroški so torej enaki za vse oddaljenosti. Naročnik mora plačati tudi prevoz delavca, tega pa prav tako zaračunava katastrski urad v skladu s predpisi. V Cerkljah imajo javno kopališče V prostorih zdravstvenega doma v Cerkljah so dokončali javne kopalnice. Na razpolago imajo 6 tušev in 2 kadi. Kopalnice so odprte vsako soboto od štirih popoldne do desetih zvečer, če bo dovolj interesentov za kopanje tudi med tednom, bodo urnik kopanja še dopolnili. Pristojbina za tuš je 1 novi dinar, za uporabo kadi pa 2 nova dinarja. Velika Dolina ima boljšo avtobusno zvezo V nedeljo, 5. junija, se je izpolnila velika želja prebivalcev Velike Doline, da bi imeli tudi ob nedeljah in praznikih avtobusno zvezo z Brežicami. Podjetje SAP iz Ljubljane je uvedlo redno avtobusno progo: avtobus bo odhajal iz Brežic ob 9.30 in 15. uri, iz Velike Doline pa bo vozil v obratni smeri ob 11. in 15.45 uri. Avtobus vozi preko čateških Toplic. D. V- Stroji na cesti 21. maja Priprave za ureditev trase na Cesti 21. maja v Brežicah so zelo živahne. Tam, kjer bo novi most povezoval stari del mesta z novim naseljem, so že porušili pol lesene stavbe, stranko pa preselili v prostore glasbene šole, od koder bo kasneje odšla v Trnje. Drugi del stavbe bodo porušili v naslednjih dneh in tudi za stanovalce so poskrbeli. Medtem so tudi na cesto Brežice—Bizeljsko, ki bo asfaltirana in navezana na Cesto l.maja, prispeli stroji. Delati bodo začeli, brž ko bo vse pripravljeno. Računajo, da bodo ob dobrih pogojih na cesti napredovali tudi do 500 metrov na dan. Cestišče bodo razširili za 80 cm. Komisija za razpis delovnega mesta direktorja t>snovne šole VELIKA DOLINA ponovno razpisuje delovno mesto DIREKTORJA osnovne šole Velika Dolina POGOJI: profesor ali predmetni učitelj z najmanj pet let učno-vzgojne prakse; učitelj z najmanj deset let učno-vzgojne prakse. Zagotovljeno je novo komfortno družinsko stanovanje. Ponudbe pošljite razpisni komisiji pri osnovni šoli Velika Dolina, p. Jesenice na Dolenjskem, v 8 dneh od dneva objave razpisa. Ponudbi priložite dokazila o izobrazbi in dosedanji praksi. NAČRTI ZA UREDITEV SREMTČA Gostišče z orjaško stiskalnico vabi Ves hrib bi radi spremenili v turistično privlačnost — Sčasoma bodo tam uredili prenočišča, otroško igrišče in športne objekte Gostišče na Sremiču se bo kmalu razvilo v prijeten rekreacijski center. Izredno lepo lego ima in to dobro stran, da je vsakomur dostopno tudi po pešpoti. Samo dobrih 15 minut hoda je do tja iz Krškega. Gostinski obrat na Sremiču pripada Agrokombinatu. Na prvi pogled je sicer težko uskladiti gostinsko dejavnost s kmetijstvom, vendar lahko kmalu uganemo, da je to dobra zamisel za neposredno prodajo vinskega pridelka. Sčasoma bo prinesla Agrokombinatu sloves odličnega pridelovalca vina in žlahtnega sadja. Razvoj turizma bo Odlikovane! s Senovega Poročali smo že o tem, da je predsednik republike Josip Broz-Tito odlikoval več zaslužnih članov rudarskega kolektiva s Senovega in več zaslužnih občanov. Z redom bralstva in enotnosti s srebrnim vencem je bil odlikovan dipl. rud. inž. Anton Koželj; z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Franc Jurečič; z medaljo zaslug za narod Jože Peterkoč, Jože Ko-strevc in Anton Plelerski; z redom dela s srebrnim vencem Ivan Brečko, Martin Če- šek, Anton Med vešek, Franc Škoberne, Jože Korinšek, Jože Radej, Vid Škoherne, Alojz Zupane, Alojz Rih-tar in Marija Šterban; z medaljo dela pa Štefan strok, Franc Kopina, Anton Moškon, Ivan Zakšek, Leopold Omerzu, Ivan ško-berne, Jože Pribožič, Anton Mlakar, Slavko Požar, Leopold Kozole, Franc Kovačič, Vili Fric in Ivo Božičnik. Vsem odlikovancem iskreno čestitamo! R. K. Načrti turističnega- društva Na nedavni seji odbora TD Krško so razpravljali o mnogih stvareh. Ugotovili so, da zavoljo pomanjkanja denarja ne bodo mogli dograditi turističnega ribnika. V Krškem je na voljo tujcem že 15 urejenih sob pri zasebnikih, ki so jih uredili s turističnimi krediti. Tudi dela pri urejanju starega rimskega savskega pristanišča na Drnovem so se ustavila zaradi pomanjkanja denarja. TD Krško bo Ni pogojev za skrajšan delovnik Načrt in program za uvedbo 42-urnega delovnika v se-nov.škem rudniku je delavski svet sprejel že 28. marca, na zadnji seji, 15. junija, pa so glede na pripombe občinske skupščine program spremenili. Poslovanje v zadnjih mesecih ni bilo tako, da bi lahko že avgusta prešli na skrajšan delovni čas, zato so sklenili s tem počakali, dokler ne bo kolektiv odpravil nekaterih pomanjkljivosti, ki zavirajo večjo in cenejšo proizvodnjo. Elaborat o skrajšanem delovniku bodo morali dopolniti ter predvidene spremembe prej preizkusiti. R. K. Boljša varnost pri delu v rudniku Senovo Delavski svet rudnika Senovo je pred kratkim potrdil program ukrepov, potrebnih za boljšo varnost pri delu, kakršnega zahteva temeljni zakon o rudarstvu. Od 3. julija letos dalje bo veljal novi pravilnik o varstvu pri delu, do 3. februarja 1967 pa bodo namestili merilne naprave pri glavnih jamskih ventilatorjih, rešilno moštvo pa bo dobilo nove električne svetilke. Vse zaposlene na nevarnih delovnih mestih bodo opremili s samoreševalci, izdelali bodo točna navodila za varno opravljanje dela na vseh delovnih mestih, v jami bodo zamenjali vse gumijaste kable z negorljivimi, vendar slednje šele v prihodnjih letih. R. K. Novo dvostezno kegljišče V okviru prireditev ob letošnjem občinskem prazniku v Krškem bo tudi otvoritev novega dvosteznega kegljišča, ki' ga bodo športniki začeli uporabljati v ponedeljek, 4. julija, ob 9- uri. skupaj z občinama Brežice in Sevnica izdala skupni turistični prospekt. Pomenili so se o dopisnicah s fotografijami turističnih krajev v občini in izdaji razglednic. Občinski skupščini bo društvo predlagalo, naj sprejme odlok o plakatiranju v mestu. Na seji je poročal odbor »Pustnih novic« o finančnem uspehu letošnje izdaje in o pripravah za prihodnjo številko. Sklenili so, da bo TD Krško prispevalo 500 N-DIN za preureditev cerkvice sv. Duha v štovičkovo galerijo. v. n. lahko veliko pomagal pri prodaji kmetijskih pridelkov. Agrokombinat namerava gostišče na Sremiču še naprej urejati. Kolamico, kjer je ena največjih stiskalnic vina v Posavju, bodo kmalu spremenili v privlačen gostinski prostor. Gostje bodo tam dobili sremiško vino naravnost iz soda. Sčasoma si bodo na Sremiču omislili tudi prenočišča, igrišče za otroke in športne objekte za mladino in odrasle. Morda bodo čez nekaj let zrasle tam okoli počitniške hišice, v katerih bodo gostje lahko preživeli prijeten dopust. Ves hrib se bo spremenil v turistično privlačnost. Za sedaj so to še načrti, toda uresničljivi, če jih bo razen Agrokomblnata pomagala uresničiti tudi kaka turistična organizacija. Taborniki, preberite! Taborniški odred »Matije Gubca« v Brežicah letos spet pripravlja taborjenje ob Bohinjskem jezeru- Taborniki bodo lahko preživljali oddih na Gorenjskem v dveh izmenah po 14 dni. Prva izmena bo taborila od 18. do 31. julija, druga izmena od 1. do 15. avgusta. Prijave sprejema do 30- junija vodstvo odreda in tov. Marija Senica, blagajnica rka odreda. Za aktivne člane taborniške organizacije je predvidena tabornina za izmeno 100 N din, za druge člane 140 N din, za prijatelje tabornikov pa bo prisroe-vek še nekoliko višji. Izkoristite priložnost za prijetne počitnice v Bohinju! KRŠKE NOVICE ■ ZAKADI POŠKODBE KABLA, ki dovaja električni tok iz omrežja visoke napetosti v tovarno papirja, so v soboto vsi obrati za eno uro prenehali z delom. Skoda Še ni ocenjena, je pa velika. Okvaro so povzročili gradbeni delavci, ki gradijo most čez Savo. ■ HOTEL SREMIČ, ki ima v najemu bife pri plavalnem bazenu, večkrat odpove pri oskrbi s pijačami. Izbira ni zadovoljiva, primanjkuje piva in bife je brez hladilnih naprav. Primanjkuje tudi strežnega osebja. ■ V SVET ZAVAROVANCEV pri komunalnem zavodu za socialno za var. Novo mesto je predsedstvo občinskega sindikalnega sveta imenovalo 3 člane: Toneta Gabri-ča iz KOVINARSKE. Avgusto Bizjak iz Zdravstvenega doma in Mirka Avsenka iz Splošnega obrtnega podjetja. ■ PREBIVALCI NASELJA V NOVI RESI in stanovanjskega naselja pri hotelu so vedno bolj razočarani nad tem, ker tovarna papirja še vedno ni začela asfaltirati cestišč v naselju. Težko se je braniti cestnega prahu, ki vdira v stanovanja ob vse večjem cestnem prometu. Hotelski gostje se čudijo, da lahko stanovalci prenesejo tako zanemarjeno in neurejeno okolje svojih bivališč. Kaže, da so podjetja brezbrižna do tega, v kakšnem okolju živijo njihovi delavca. H GRADBENO PODJETJE SA- VA končuje 24-stanovanjski stolpič na Starovaški cesti. Večina stanovanj je že prodanih in bodo po zagotovilih investitorja vseljiva do konca junija. ■ ODKAR JE IZDALA Dolenjska banka in hranilnica pravilnik o varčevanju za stanovanja, se je za varčevanje odločilo že precej ljudi. Samo v tovarni papirja bo 60 delavcev vplačevalo nad 1 milijon in pol Sdin na mesec. Kaže, da hranilnica ni pričakovala toliko varčevalcev, ker ji je celo zmanjkalo obrazcev za sklepanje pogodb. ■ DELAVCI, KI SO MED PRVIMI preživeli letni dopust v domu počitniške skupnosti v Materadi pri Poreču, so bili zelo zadovoljni s cenami v domu ter s prevozom tja in nazaj, pa tudi vreme jim je bilo naklonjeno. Oskrbni dan stane člana skupnosti 1800 Sdin (brez regresa). Več dohodka je upravi počitniškega doma uspelo dobiti pred začetkom sezone, ko je v domu letovalo precej inozemskih gostov. ■ OBČINSKI SINDIKALNI SVET je sklenil, da bodo s 1. julijem naročili Delavsko enotnost vsi člani predsedstva in sindikalnega plenuma. Hkrati je pozval vse podružnice, naj naročijo za člane organov samoupravljanja in za sindikalne voditelje ta tednik, ki jim bo po mnenju predsedstva dober svetovalec in obveščevalec. DROBNE S SENOVEGA P POČITNIŠKA SEZONA se je začela. Letos se je za letovanje v sindikalnem počitniškem domu v Vrsarju prijavilo toliko rudarskih družin, da je dom od 20. junija do 30. avgusta zaseden V prvi izmeni, ki je že odšla na počitnice, Muje šolska mladina, julija in avgusta pa se bo zvrstilo še G izmen rudarjev in njihovih družin. ■ V RUDNIŠKEM KOLEKTIVU so sprejeli pravilnik o nadomestilu za K-15 in regresu za letni dopust. Vsak član kolektiva dobi 6500 din, če je neprekinjeno zaposlen vsaj 11 mesecev. Enak znesek dobe tudi nezaposlene žene rudarjev in njihovi otroci, stari nad 10 let, medtem ko otroci od 4. do 10. leta dobe 3.250 dinarjev. ■ NA ZADNJI SEJI delavskega sveta Rudnika Senovo so sprejeli pravilnik o kreditiranju zasebnih gradenj enostanovanjskih hiš rudarjev. B CESTA SENOVO—BRESTANICA—KRŠKO postaja ob vedno večjem prometu kot zavesa prahu. Ob suhih dneh se prah na cesti sploh ne poleže več. Nujno bi bilo začeti z rekonstrukcijo te ceste, saj je zaradi nenehnega prahu manjša vidljivost, kolesarji in motoristi pa si kmalu ne bodo upali več voziti. R. K. VESTI IZ KRŠKE OBČINE Brežiške vesti SPORNE GARAŽE V SEVNICI. Ko so začeli postavljati kvadre na kvadre, so se oglasili nekateri domačini, češ da iz prometnih in estetskih ozirov tja garaže ne spadajo. Izhod imajo naravnost na cesto, mimo pa hiti vedno veliko ljudi na postajo. Na občini pravijo, da so garaže narejene po urbanističnem načrtu in da morajo biti v bližini bivališč. Ko bo okolica zopet urejena, se bodo po njihovem ljudje nanje privadili, zelenih površin pa ima Sevnica v neposredni bližini dovolj (Posnetek: M. Legan) Gospod Diego noče sevniških rib Prejšnji petek sta se ustavila v Sevnici Francoza Bervezo Diego in njegova žena. želela sta miren kotiček in ribolov. V gostinskem podjetju sta se dogovorila, da bosta ostala 7 dni. Toda, ko je gospod Diego slišal, da mora plačati za vsak lovni dan 3 dolarje in da sme ujeti 3 postrvi, se je lepo zahvalil za prijaznost, z ženo popil še kavo in odšel. Noben telefon ni več pomagal. Ribiči odločitve niso mogli spremeniti, ker je povsod določena enaka tarifa za en lovni dan. Pravimo, da moramo družno, tako rekoč z roko v roki, skrbeti za turizem. Gospod Diego ni mislil, da bo lovil zastonj, toda cena mu je bila previsoka. Raje je šel ribarit drugam, v bolj znane kraje, kjer bo imel razen ribolova še kaj drugega. Njegov odnos nas je začudil, ker ponavadi mislimo, da so vsi tujci boga- 3. julija pridite na Širiti sevniški vestni k Bogo Gorjan je predaval V Sevnici je bilo 22. junija v Gasilskem domu zanimivo politično predavanje. Priredila sta ga občinski komite ZKS in Delavska univerza. Republiški poslanec Bogo Gorjan je predaval o temi: »Aktualna gibanja v, mednarodnih odnosih in vloga Jugoslavije«- Predavanja se je udeležilo veliko poslušalcev, tov. Gorjan pa je ob koncu izčrpno odgovarjal tudi na vprašanja posameznikov. S. Sk. Območje krajevne organizacije Socialistične zveze na Bučki je precej odmaknjeno od prometnih in gospodarskih središč, vendar v njem zato ni nič manj živahno. Dolgo so imelf slaba pota, kar je /lasti oteževal0 prevoz kmetijskih pridelkov na tržišče. Lani in letos so te poti popravili. Pri urejevanju osrednje poti na Štrit so pomagali vsi vaščani. Pot hodo slovesno izročili namenu 3. julija. Na bližnjem jezeru bo ribiška družina priredila tekmovanje v ribolovu. Tekmovale bodo tričlanske ekipe, posamezniki pa bodo lovih izven konkurence. Prijavni-n0 3 Ndin za tekmovalca bo treba plačati pred žrebom lovnih mest na zbornem mestu ob 1. uri. Za vabo bodo Škode za 516, za preventivo pa le 13 milijonov Vsak zaposleni v sevniški občini je manjkal lani povprečno pol meseca na delovnemu mestu zaradi poškodb pri delu in bolezni. Največ nezgod je bilo med na novo zaposlenimi delavci. Skupno je bilo v treh letih 821 poškodb, 2 smrtni žrtvi in 516 milijonov gospodarske škode. Hkrati so vsa ta leta podjetja žrtvovala samo 13 milijonov din za varstvo pri delu. Najpogosteje so se zgodile nesreče v krmeljski METALNI, zatem v JUGOTANINU, Mizarski zadrugi, gozdnem obratu in KOPITARNI. Vodstva podijetij premalo skrbijo za varstvo pri delu. Eden izmed dokazov je tudi zmanjšanje števila toplih malic za 40 odst., kar tudi pripomore k manj varnemu delu. Komisija, ki je proučila stanje, je zahtevala, da morajo podjetja mnogo bolj skrbeti za sistematično varstveno vzgojo zaposlenih, za kar naj namenijo tudi več denarja. smeli tekmovalci uporabiti le kompostne črve in kruh. Tiste, ki hodo ujeli največ rib in največje rihe, čakajo pokal, diplome in nagrade. Tekmovali bodo »d 8. do 11.30 ure, od 14. do 15. ure pa bo plavalna tekma. Bojda bodo pripravljeni tudi čolni za vožnjo po .jezeru. Po tekmovanju bo vrtna veselica. Torej — 3. julija vsi na Strit! Cesta se odcepi v Vejerju, na križišču Sevnica—Raka— Bučka. Dobili smo vozne rede Avtobusno prevozniško podjetje IZLETNIK iz Celja je pred nedavnim opremilo vse avtobusne postaje ob avtobusni progi Celje—Sevnica— Loka—Radeče—Celje z voznimi redi. Vsak potnik je zdaj točno poučen o odhodu in prihodu avtobusov na tej, pa tudi na drugih prograh. S. Sk. Tudi svet proti cepitvi V sredo, 22. junija, je sevniški svet za kmetijstvo in gozdarstvo razpravljal med drugim tudi o notranjih trenjih v ribiški družini Mirna. Ni se strinjal s tem, da bi s ponovnim cepljenjem v manjše družine drobili njeno delo. Da bi imel svet vpogled v poslovanje in notranje odnose družine, je zahteval, da mu mora ribiška družina predložiti statut, urediti vodstvena razmerja v skladu z načeli samoupravljanja, predložiti širši program dejavnosti in o svojih nalogah obveščati svete za kmetijstvo in gozdarstvo. LOŠKI VESTI ■ OMARICO ZA PRVO POMOČ je poklonilo osnovni organizaciji RK v Loki Trgovsko podjetje Radeče. Omarico bodo namestili v novem gasilskem domu na Bregu in bo služila okolišu. ■ 15-LETNICO USTANOVITVE bo slavilo za dan borca gasilsko društvo Breg. Gasilci bodo tega dne razvili svoj društveni prapor. S. Sk. Namesto 26 le 12,5 milijonov Na seji sevniške skupščine so sprožili vprašanje o Božičevi gradnji blizu bencinske črpalke. Gostinsko podjetje je že tudi ugovarjalo, zakaj je bila gradnja dovoljena. Mizar Jože Božič je namreč začel graditi večjo stavbo. V prošnji za dovoljenje je navedel, da si bo preuredil delavnico, hkrati pa bi imel v stavbi tudi stanovanje in 7 tujskih sob. Prostor dovoljuje, da bi imel v delu stavbe tudi gostišče. Mnenja so različna. Zagovorniki pravijo, da je iniciativa na mestu, ker hodijo sedaj mnogi gostje, ki se mude v Sevnici, prenočevat v Krško, ker v Sevnici ni dovolj prenočišč. Drugi pravijo, da lastnik nima za to kvalifikacije in da ni prav, če mora imeti dimnikar mojstrski izpit za opravljanje obrti, gostilničar pa ne. Zadnjo besedo bodo imeli zakon in predpisi, ki spodbujajo uslužnostne dejavnosti, vendar v obsegu lastnikovega osebnega dela (Foto: M. Legan) Tudi letos trebanjska občina ne bo mogla izpolniti obvez do financiranja strokovnega šolstva V lanskem letu so občine — ustanoviteljice sklada za financiranje šolstva druge stopnje na področju nekdanjega ljubljanskega okraja svoje obveze do sklada tako slabo izpolnjevale, da so bile te šole v nenehni stiski Jutri praznuje Mokronog Jutri, 1. julija, bodo praznovali prebivalci Mokronoga in okolice praznik krajevne skupnosti, ki bo hkrati združen s praznovanjem dneva borca. Ob 15. uri bo svečana seja krajevne skupnosti in odbora ZB, ob 16. pa slavnostna akademija v domu Svobode ter polaganje vencev na grobnico padlih borcev. Nato bo zabava pred domom Svobode, če bo deževalo, pa v veliki dvorani doma. Za praznik so pismeno čestitali vsa- za denar. Trebanjska občina je bila zaradi znanih proračunskih težav med najslabšimi plačniki. Namesto 41,5 milijona, kolikor je bilo dogovorjeno, je prispevala vključno s prispevki podjetij le 16 milijonov din. S skladom niso imeli sklenjene pogodbe in je bilo plačilo bolj ali manj na prostovoljni osnovi. Letos namerava sklad skleniti pogodbe z vsemi 26 občinami — ustanoviteljicami, da si bo zagotovil redno pritekanje sredstev. Na občino Trebnje pride po ključu 42 milijonov. Manj imajo le občine Metlika, Črnomelj, Ribnica in Logatec. V občinskem proračunu je za te šo- • le zagotovljenih 16 milijonov, 26 milijonov pa so računali dobiti iz prispevka gospodarskih organizacij. Vendar je 8 podjetij odklonilo obveze, nekaj pa jih še koleba. Računajo, da bodo namesto 26 dobili pri podjetjih le 12,5 milijona dinarjev. Skupno bo torej trebanjska občina prispevala 28,5 milijona, vendar bo tudi to komaj šlo. Ker bo treba s skladom skleniti pogodbo, so bili odborniki s stanjem seznanjeni na zadnji seji občinske skup- ščine na Mirni. Pooblastili so predsednika skupščine, da sklene pogodbo le do višine, ki je predvidena v občinskem proračunu. M. LEGAN Danes seja skupščine Odborniki bodo na današnji seji trebanjske skupščine seznanjeni z vodnim gospodarstvom in ribištvom, s stanjem cest III. in IV. reda, s poslovanjem medobčinskega cestnega sklada in z izvajanjem odloka o redu i" miru. Odločali bodo o prenosu gospodarjenja z gozdovi, na katerih je lastninska pravica o razdelitvi čebelnih ajdovih pasišč ter še o nekaterih drugih vprašanjih. Vodstva proučujejo vsebino kongresa Da bi se člani vodstev organizacij bolj spoznali z mislimi VII. kongresa SZDL, namerava IO SZDL v Trebnjem na dveh razširjenih sejah proučiti gradivo. Na prvem shodu, ki je bil 21. maja, je zbranim članom izvršnega odbora in drugim druž-beno-političnim delavcem govoril o vtisih s kongresa sekretar občinskega komiteja ZK Roman Ogrin, ki ' je prisostvoval kongresu in bil izvoljen v zvezni nadzorni odbor. Za tem so udeleženci živahno razpravljali o odsevih kongresovih napotkov v vsakdanjem družbeno - političnem delu. Pokazalo se je, da bo potrebno še veliko strpnosti, da se bo samoupravljanje razvijalo tako, kot želimo. Posebno dolgo so se zadržali pri tem, kako doseči večji vpliv krajevnih organizacij Socialistične zveze na aktivnost odbornikov, ne da bi hkrati uvajali dvotirnost. Na prihodnji seji bodo govorili o določilih statuta organizacije ter o resoluciji, ki govori o nalogah SZDL pri uvajanju samoupravljanja. V avgustu nov kinoprojektor Upravi kina v Trebnjem je uspelo dohiti iz republiškega sklada za razvoj kinematografije 3 milijone starih dinarjev za nov kinoprojektor. Stari je nad 20 let drdral in čaral gibljive podobe na platno, zato je bil novi že zelo potreben. Vgradili ga bodo avgusta. Amerikanke v Temenici Prejšnjo soboto je ribiška družina Mirna prvič vložila večjo količino salmonidnih rib tudi v Temenico. V vodo so spustili okoli 1300 lepih mladic — amerikank, ki bodo kmalu dovolj velike za odlov. Trebanjski ribiči so zadovoljni s takim delom ribiške družine, ki skrbi za zrejo ribjega zaroda. Hkrati sami dobro . varujejo vode, ker po izkušnjah iz prejšnjih let vedo, kam pripelje slabo gospodarjenje. 3. JULIJA NA MEDVEDJEK! Organizacija ZB vabi prebivalstvo na veliko slavnost, ki bo 3. julija na dan borca na Medved-jeku. 3. julija ob 10- uri se začne II- patrolni orientacijski pohod z Velike loke in Velikega Gabra na Med ved jek, kjer bo ob 10. uri sprejem patrol, nato pa slovesnost in po njej ljudsko rajanje. V četrtek, 23. junija, so bila v šoli na Mirni izročena odlikovanja predsednika republike zaslužnim prosve>t-nim delavcem. Red dela s srebrnim vencem so prejeli: Janez Šolmajer, prosvetni inšpektor in pedagoški svetovalec, učiteljica Darinka Japelj in Franc Režun, pomočnik ravnatelja osnovne šole Trebnje. Red dela z zlatim vencem je prejel Adolf Grum, ravnatelj osnovne šole v Trebnjem. Učiteljica Vida Dereani, ki poučuje že 54 let, je dobila red zaslug za narod s srebrnimi žarki. Osnovna šola Mirna je bila odlikovana z enakim odličjem. Na sliki so nagrajenci pred osnovno šolo na Mirni (Foto: V. Juvanc). KONČAN JE SPOMLADANSKI DEL TEKMOVANJA TREBNJE — ŽIROVNICA 3:0 V nedeljo se je končal spomladanski del republiškega odbojkarskega prvenstva. Ekipa Trebnjega je v zadnjem kolu po sila nezanimivi igri doma v pičli uri premagala odbojkarje Žirovnice z rezultatom 3:0 (15:5, 15:12, 15:5). Žirovnica: Vintgar, Klenica, Bergl, Mikina, Pristar in Kokolj. Trebnje: Mrvar, Štor, Opara, Mišmaš, Legan, Pavlin, Pandža in Glogov-šek. Niti igralci, niti gledalci niso imeli dosti od igre. Splošno mnenje je bilo, da tekma ni bila na običajni višini republiške lige. Sodnik Logar je sodil ostro, toda dobro. Gledalcev je bilo 100. Spomladanski del tekmovanja so odbojkarji TVD Partizan Trebnje končali s sedmimi zmagami in dvema porazoma, kar jim da 14 točk in drugo do tretje mesto. Izgubili so le srečanje z vodilnim Triglavom iz Kranja (3:2) in z Jelšanami (3:1). Na domačem igri- Razpisna komisija pri Okrožnem sodišču v Novem mestu razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Pogoji: srednja strokovna izobrazba z znanjem strojepisja. Prednost imajo kandidati s strokovnim izpitom za računovodjo in petimi leti delovnih izkušenj. Rok za priglasitev 20 dni po objavi. — Poskusna doba 1 mesec. — Osebni dohodki po pravilniku. — Prijave je poslati predsedstvend pisarni okrožnega sodišča. šču so bili nepremagljivi, čeprav je tam gostovalo tudi moštvo Kočevja. Na odmor odhajajo z uspehom, ki je plod načrtne in disciplinirane vadbe skozi vso zimo in pomlad. Jesenski del tekmovanja se bo začel proti koncu avgusta. Ko nam bo republiška zveza poslala končen razpored moštev, ga bomo objavili. Novi člani zadružnega sveta Na junijskih volitvah novih članov zadružnega sveta KZ Trebnje so bili izvoljeni naslednji kmetovalci: Pavel Gabriel iz Medvedjega sela, Slavko Bregar iz Čateža, Ignac Jarem iz Dol. Prapreč, Alojz Kastelic iz Pristavice in Cene Pekolj iz Artmanje vasi-Izmed članov kolektiva zadruge pa so bili izvoljeni: Janez Lazar, Tone Kožamelj, Barica Kostelec in Slavko Gričar. Skupno šteje zadružni svet 30 članov. Volilo Je 95 odstotkov volilnih upravičencev. TREBANJSKE NOVICE ZBOR USTANOVITELJEV IN ZBOR STANOVALCEV STA VOLILA Stanovanjsko podjetje dobilo samoupravljavce V razširjenem delavskem svetu Podjetja za stanovanjsko gospodarstvo v Novem mestu je po šest članov iz vrst ustanoviteljev in iz vrst stanovalcev, sedem pa jih bo še izvolila delovna skupnost stanovanjskega podjetja Dve tretjini razširjenega delavskega sveta Podjetja za stanovanjsko gospodarstvo in urejanje naselij v Novem mestu sta znani. Izvoljeni sta bili v soboto, 25. junija, na prvem zboru ustanoviteljev tega podjetja in prvem zboru stanovalcev, ki ju je sklical Predsednik občinske skupščine v Novem mestu Sergij Thorževskij. Zbor ustanoviteljev je v samoupravni organ podjetja izvolil Jožeta Go senco, Emo Muser, Mirka Lovka, Jožeta Pekolja, Marjeto Po- trč in inž. Antona Žerjala, zbor stanovalcev pa Tita Dobrška, Jureta Dragoviča, Toneta Kranjca, Nika Somraka, Mirka Vesela in Franca Kramplja. Razširjeni delavski svet bo štel 19 članov, od teh bo 7 članov še izvolila iz svoje vrste delovna skupnost stanovanjskega podjetja. Podjetje se bo dokončno oblikovalo, ko bo imel razširjeni delavski svet prvo zasedanje, to pa bo v kratkem. Zanimivo je, da se je zbora I KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJE 1 Zadnjih 14 dni so darovali kri na novomeški transfuzijski j g postaji: Pavel Golob, član kolektiva Iskra Novo mesto; Jožica §j g Klajder, članica kolektiva Center za socialno delo Novo me- * g g sto; Anton Hudoklin, član kolektiva Pionir Novo mesto; Alojz m g Zoran, član kolektiva Novoteks Novo mesto; Ana Majelič, g g gospodinja z Iglenka; Karlo Majetič, član kolektiva Komu- g g rtalno podjetje Novo mesto; Ana Vekič, Aiojz Hočevar, Alojz M |[ Šalehar, Jožica Šinkovec, Zofka Lindič in Jožefa Pavlic, člani M g kolektiva Industrije obutve Novo mesto; Adolf Kraševcc, = g član kolektiva IMV Novo mesto; Huso Hodžič, Lazar Nastav, g s Bora Snegič, Dragoslav Ostojič in Miroslav Krstič, vojaki J g Vojne pošte 1394/6 Novo mesto; Jože Bašelj, delavec iz Gor- m g njega Kamenja. H g . Jože Hočevar, Anton Petje, Janez Kren in Jože Se- S g nlčar, člani kolektiva Krka, Novo mesto; Franc Kastelic, Sj s dijak iz Biške vasi; Viktorija Košir, gospodinja iz Dolnje M m Straže; Tončka Košir, članica kolektiva ŽTP postaja Novo g g mesto; Jože Šurla, član kolektiva Cestno podjetje, Novo me- g g sto; Rafko Lindič in Jožefa Pahor, člana kolektiva Industrije g g obutve, Novo mesto; Sejfo Selimovski, Milivoj Obradovic, g §§ Slobodan Vekctski, Radislav Vuković, Lajoš Cirok, Ilija Pcji- g g čić, Jovan Marković, Svetomir Nikolić, Mišo Brahina, Živo- §§ S jin Pejak, Anton Ivšić, Fikret Trako in Vlado Jurič, vojaki g §§ VP 1394/2 Novo mesto; Mirko Beronja, Šečir Kalač, Slobo- g g da Vučkovič in Huso Hodžič, vojaki VP 1394/6 Novo me- M |§ sto; Slavko Kostić, vodnik VP 1394 Novo mesto. B!!lliHlillllillll![||!lilll!lll!ll!i!llll[n .....||I||||||M1» Jeseni v Škocjanu brez sprememb lo 336 otrok. Nad 30 učencev in učenk je končalo obvezno šolanje. Jeseni se bodo šolska vrata odprla za 38 prvošolcev. Pouk bo še nadalje samo v petih učilnicah in bo poučeval samo eden več. Po vsem tem škocjanska šola povečuje seznam šol v novomeški občini, ki se potegujejo za boljše prostore. Na novo stavbo ne gre računati, ker ni denarja. Morali pa bi najti sredstva za opremo, učila in popravilo sedanje stavbe kakor tudi sredstva za ureditev upravnih prostorov in kabinetov. IVAN ZORAN Škocjan: začetek kina s »Kubo 58« 4. julija ob 18. uri bodo v škocjanu — v počastitev dneva borca — svečano odprli stalni kino s predvajanjem celovečernega filma »Kuba 58«. Kinoprojektor je temu kraju, ki je bil do zdaj brez stalnih filmskih predstav, omogočil novomeški Zavod za kulturno dejavnost v sode. lovanju s krajevno skupnostjo, šolo in prosvetnim društvom v Škocjanu. »Vidite, šolo je treba popraviti! Vse učilnice so polne špranj, oprema pa je taka, da bi jo drugje že davno zavrgli. Pouk pa kljub temu imamo in še kar dobre uspehe,« je rekel ravnatelj osnovne šole v Škocjanu Roman čelesnik. V minulem šolskem letu je škocjansko šolo obiskova- NOVICI IZ KOLEKTIVA »KRKE« ■ Počitniška zveza je v Krki zelo delovna, saj je doslej organizirala že več izletov: na Bled, v Bohinj in še več krajših v bližnjo okolico. Razen tega bo počitniška zveza v Krki organizirala avgusta za svoje člane letovanje v Zadru. Prav tako bodo v bližnji prihodnosti obiskali še Postojno, Pohorje, Celje in Plitvička jezera. ■ Tudi mladinska organizacija je v tem kolektivu vredna pohvale, zlasti pa je pokazala precejšnjo aktivnost na športnem področju. Veliko število mladincev se ukvarja z nogometom, tenisom, z namiznim tenisom, s šahom in streljanjem, medtem ko mladinke kažejo največ zanimanja za tenis >n namizni tenis. Doslej so imeli največ uspehov igralci malega nogometa, ki so na raznih turnirjih že večkrat dosegli prvo mesto. Razen za šport se mladina iz Krke zelo zanima tudi za foto krožek, zato nameravajo urediti lastno temnico in oglasno desko, na kateri bodo amaterji razstavljali svoja dela. M. G. ustanoviteljev, ki je bil pred zborom stanovalcev, udeležilo bore malo odgovornih predstavnikov delovnih organizacij, zlasti tistih, ki so se odločile, da pre-neso stanovanjsko premoženje v upravljanje ustreznemu občinskemu podjetju, medtem ko zastopnikov iz drugih delovnih organizacij sploh ni bilo, čeprav so bili vabljeni. Iz tega je razviden tudi odnos nekaterih delovnih organizacij do stanovanjskega podjetja, saj je znano, da se jih več še ni odločilo podpisati pogodbe o prenosu stanovanjskega premoženja. Prav gotovo tudi razprava po poročilu odgovornega predstavnika stanovanjskega podjetja zavoljo tega mlademu podjetju ni začrtala poti za njegovo nadaljnje gospodarjenje s stanovanji v družbeni lastnini. Razpravljavci so se zlasti zavzemali za primerno gospodarjenje s starimi stavbami, saj jih je po prenosu na stanovanjsko podjetje v fondu kar 50 odstofkov. »Zdi se mi, da se pri nas načrtno borimo proti parkom,« je dejal delegat na skupščini stanovalcev novomeškega stanovanjskega podjetja, ko je kritiziral nepremišljeno gradnjo garaž v parku na nekdanjem stadionu. Zdaj ko so avtomobili dobili streho, se nihče več ne zmeni za ureditev okolice. Kaj še, saj se nekaterim lastnikom niti vrat ne ljubi zapreti! (Foto: M. Vesel) Od kod krajevna skupnost Prevole? 16. junija letos je bil v Dolenjskem listu objavljen sestavek »Se bo suhokranjski zobobol zmanjšal?«. V njem pisec govori o neurejeni zdravstveni službi in o krajevnem samoprispevku KS Za dan borca v Novem mestu $ 2. julija, na predvečer bo ob 20- uri v DLP svečana akademija, na kateri bodo sodelovali moški pevski zbor Svobode »Dušan Jereb«, gojenci Glasbene šole in pionirji osnovne šole »Katje Rupe-na«. ( ® 2. julija po akademiji bo pri gostišču na Loki, na prostem predvajan celovečerni film »Kuba 58«. ki prikazuje boj kubanskih revolucionarjev, v prostorih Doma JLA pa bo tovariško srečanje. % S. julija zvečer ob 20. uri bo na Marofu kresovanje s programom. Bencinska črpalka je potrebna tudi Šentjerneju V Šentjerneju je že precej mopedov, osebnih avtomobilov in motornih koles, kmetje kupujejo vedno več kmetijskih strojev na motorni pogon. Najbližja črpalka je na Otočcu, ki je oddaljen 14 km. Z nakupom bencina ter drugih goriv in maziv za stroje imajo lastniki precejšnje nevšečnosti. Zadnje čase vedno pogosteje ugibajo o tem, kako zadevo rešiti. Možnosti sta eamo dve: ali zgraditi manjšo bencinsko črpalko, ki bo vedno bolj potrebna tudi zaradi razvijajočega se turizma, ali pa urediti prodajo goriv in maziv v eni izmed trgovin. Prevole za opremo ambulante. Okoliški prebivalci se zdaj sprašujejo, od kdaj obstaja KS Prevole, ko je vsem znano, da imamo na našem koncu Suhe krajine samo krajevno skupnost Hinje. To so ustanovili občani na zborih volivcev 18. oktobra 1964, ObS Novo mesto pa je dala soglasje. Odlok o tem je bil objavljen v Uradnem vestni-ku Dolenjske 21. januarja 1965. K sestavku, o katerem govorim, bi torej veljalo dodati samo to pojasnilo, vsi prebivalci pa se strinjamo z ugotovitvijo, da je denar za zobno ambulanto, ki bi končno le zmanjšala Suhokranj-čanom zobobol, res nujno potreben! K. Š. Novomeška kronika Ali cesto ali novo šolo? Dne 22- junija so se na po-družnični šoli Sela — Hinje zbrali starši, ki so prisostvovali slovesnosti ob koncu pouka- Lep program učencev so nagrajevali z navdušenim ploskanjem. Nato se je razvil pogovor o usodi šole in pouka na tem koncu Suhe krajine. Starši so menili, da zakon o osnovni šoli zagotavlja vsem otrokom enake pravice do pouka- Njihovi otroci pa so s kombiniranim poukom, kakršen je na šoli Sela — Hinje, prikrajšani za svoje pravice. Temelje za novo šolo so zgradili že pred 10 leti. Kaj storiti? Ali zgraditi novo šolo ali pa popraviti cesto proti Prevolam in s tem omogočiti prevoz otrok? Pot bi se morda le dalo urediti s sodelovanjem občanov, s pomočjo predvo-jaške vzgoje, ki bo tam taborila in s pomočjo skupščine, tako so ugibali starša. C ■V TOREK OB 9. URI dopol-dne je imela gimnazijska mladina zaključno proslavo v Domu kulture, zatem pa so v šolskih razredih dijakom razdelili spričevala. V gimnaziji so v torek dopoldne odprli tudi razstavo likovnih in tehničnih izdelkov učencev. ■ NEMALO RAZBURJENJA je bilo med potrošniki v nedeljo dopoldne, ko so malo pred 8.30 zaprli pekarijo, češ da ni več kruha ter stranke napotili v samopostrežno trgovino. Dirka do trgovine pri mostu pa je bila zaman, ker so tudi tam izvedeli, da je kruha zmanjkalo. Taka preskrba res ni trgovcem v čast! ■ ODKAR JE VROČINA je pod kostanje na Prešernovem trgu preselil svoje vozilo marsikateri lastnik osebnega avtomobila, ki je prej parkiral na glavnem trgu. Tu čez dan ni več dosti vozil, ki bi po več ur stala, medtem ko jih je v senci tik tržnice vedno več. ■ KLJUB TEMU, DA PRODAJO na Glavnem trgu vsak dan kopice lučk, letos po tleh ni nastlano z vrečkami. Prodajalka vsako lučko sproti odvije in vrečko vrže v zaboj za smeti, zato pometači nimajo odvečnega dela kakor lani in prej. PODALJŠANA RAZSTAVA Obveščamo občane, da je razstava osnutka urbanističnega programa razvoja Novega mesta podaljšana do konca avgusta 1966. Elaborati so na vpogled v sejni sobi občinske skupščine (soba štev. 31 v I. nadstropju) na Ljubljanski cesti 2 vsak dan od 10. do 17. ure. ObS Novo mesto OB NOVOMEŠKO OSNOVNO SO-lO je letos obiskovalo 1486 učencev, od teh jih je okoli 89 odstotkov izdelalo. V osmih razredih je bilo 126 učencev, izdelalo pa jih je le 94, ostali imajo iz enega ali dveh predmetov popravne izpite. Učno obveznost so v petem razredu zaključili 3 učenci, v šestem 1 in v sedmem razredi: ■ ZA SINOČI JE NAPOVEDAL svoj obisk v Domu kulture Zvonko Vojaković, znani fenomen narave, kot so ga razglasili lepaki. Občinstvu se prikazuje v najtesnejšem prijateljstvu z najbolj strupenimi evropskimi in afriškimi kačami. Posebna točka njegovega programa, v kateri dovoli, da ga gad piči v roko, vedno razburi gledalce. H V PONEDELJEK TRŽNICA ni bila tako dobro založena kot pred tednom dni, verjetno zaradi žetve. Naprodaj pa je bilo precej češenj po 200 din kg, paradižnikov po 350 din kg, fižola po 150—250 din kg, solate po 150 din kg, mleka po 140 din, jajc po 60 din, pese v šopkih po 60 din in krompirja po 100 din kg ter breskev po 4O0 din kg. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA: rodili sta: Anica Kulovec z Mestnih njiv blok 5 — deklico in Marija Kastelic s Ceste herojev 51 — Poldeta. DVE OMARI IN KAVČ, vse iz javora, ugodno prodam zaradi preselitve v Novem mestu. Naslov v upravi lista. DROG ZA TV ANTENO prodam v Novem mestu. Naslov v upravi lista. OPREMLJENO SOBO išče študent za julij in avgust v Novem mestu. Ponudbe pošljite upravi Dolenjskega lista, Glavni trg 3, Novo mesto. Na gorjanski ognjem črti Sredi februarja 1944 zamenja Gubčevo brigado Cankarjeva, četrti bataljon zasede iste položaje kot Gubčev ba-. taljon. Iz njenih poročil vidimo, da je bataljon pošiljal proti Kostanjevici gibljive zasede, na Spilarjevo špico pa obhodne patrole. Sovražnik je spoznal,, da Je Javorovica izredno pomembna strateška postojanka, zato so njegovi napadi vedno močnejši. Iz Kostanjevice je odšla 20. februarja 1944 proti Šentjerneju kolona 3 tankov, 4 kamionov z dvema topičema in en motor. Sovražna pehota je prodirala proti postojankam na Javorovici iz dveh smeri: prva enota je odšla iz Kostanjevice proti Vodenicam, Rži-šču in Banu, druga enota iz Šentjerneja proti Šmarju. Tu se je razdelila v dve skupini: prva je prodirala prek Pleteri j in Drče na Ban, druga pa prek Vrhpolja na Ja- vorovico. Borbe so trajale 3 ure, toda četrti bataljon Cankarjeve je napade odbil. Po teh borbah sta prišla na pomoč še dva kamiona s 60 možmi, ki so v strelski črti napadali proti Banu in Javorovici. Bataljonske zasede so se morale zaradi premoči umakniti na položaje nad Javorovico in sovražnik je zasedel Ban, Javorovico in Ržišče. Boji so se nadalje- 4 Piše Jožo Z a unijo n-Drejce vali in z juriši je bataljon pregnal sovražnika. Ob 15. uri je bataljon zasedel svoje stare položaje. Prav ob teh borbah pa je enota, ki je hotela prodirati iz Vrhpolja proti Javorovici, naletela na tri obveščevalce. Zabarikadirali so se v Hudoklinovo hišo in sprejeli boj z močnejšim sovražnikom. Po večurni borbi, ko jim je zmanjkalo streliva, so si z zadnjim nabojem vzeli življenje Rudi Pir-kovič — Jaka, Srečko Uča-kar in Jože Hudoklin. Mogoče je ta boj preprečil uničenje javoroviške postojanke. Ko so belogardistični napadalci pri umiku šli skozi Veliki Ban, so tam ujeli odlično mladinko Nežko Kotarje-vo. Nečloveško so jo mučili in končno ubili. Z njo je Kotar jeva družina iz Velikega Bana izgubila svojega tretjega člana. Spopadi patrol so bili vsak dan, dokler ni prišel črni dan za Javorovico. V Kostanjevico je 15. marca prišla kolona 25 kamionov, 2 oklepnih avtomobilov in 2 tankov iz Novega mesta Ob polnoči je kolona krenila naprej proti Šentjerneju. Vojaška enota, sestavljena iz belogardistov in Nemcev, je štela okrog bOO mož, oboroženih z lahkim orožjem. Enota je nastopala v treh kolonah: prva kolona iz Kostanjevice preko Orehovca na spilarjevo špico, kjer je postavila zasedo ob 4. uri zjutraj; druga kolona iz Kostanjevice preko Velikih Vodenic in Rži-šča, ki se je ob 7. uri zjutraj spopadla z zasedo prve čete; tretja kolona iz Šentjerneja preko Velikega Bana na Javorovico. Ko je nekako ob 7. uri zjutraj zapel prvi mitraljez, je bil na Javorovici dan znak za nevarnost. Komandant bataljona je z ostalimi borci naredil izpad iz vasi in se hotel zakriti v bunkerjih nad vasjo. Toda v teh bunkerjih je že bil sovražnik, ki je začel po njih streljati. Izgube so bile velike, ker je bila čistina in je ponoči zapadel svež sneg. Komandant se je hotel umakniti nazaj v vas. toda tudi v njej so bili /e sovražniki Mer! borci je nastala zmeda posebno še za- to, ker so bili neprespani. Namestnik komandanta brigade, ki je bil prav ta dan na Javorovici, je poveljeval juriš skozi obroč, toda temu se je odzvalo le 15 borcev, od katerih se je srečno pre- SKICA NOVEGA -. OMENI-KA NA JAVOROVICI (J. ZAMEJEN) bilo le sedem. Mnogi mladi borci so se predali, nakar so jih beli postavili v vrste, sezuli in postrelili. Mala skupina se je v ruševinah stare kapelice borila do zadnjega naboja. Crni dan na Javorovici je terjal 126 borcev in celotno opremo bataljona. Ta strahotni poraz je izzval stroge naredbe zaradi discipline, zavarovanju in večje budnosti. Na Javorovici po tej nesreči ni bilo več postojanke, sem so prihajale le daljne patrole. S področja so se umaknili tudi vsi aktivisti razen nekaj mladincev, ki so z velikimi napori izvrševali svoje naloge. Temu predelu, trpljenju prebivalstva, junaštvu borcev in padlim partizanom, posebno pa še borcem IV. bataljona Cankarjeve brigade bo krajevna Zveza borcev Šentjernej postavila 4. julija, na dan borca, na Javorovici spomenik. Pridite in poklonite se spominu padlih borcev! KONEC BELT BELOKRANJSKA ŽELEZOLIVARNA IN STROJNA TOVARNA ČRNOMELJ pozdravlja vse svoje poslovale prijatelje in znance po vsej domovini, hkrati pa čestita belokranjskim borcem in aktivistom za letošnji 4. julij! Vsem delovnim kolektivom, občanom in članom ZZB voščimo za DAN BORCA! PEKARNA IN SLAŠČIČARNA NOVO MESTO TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO »DOLENJKA«, Novo mesto vošči za 4. julij in 25-letnico vstaje naših narodov, hkrati pa pozdravlja vse potrošnike, ki kupujejo v prodajalnah DOLENJKE! KMETIJSKA ZADRUGA KRKA NOVO MESTO se za sodelovanje priporoča vsem kmetovalcem ter pošilja prisrčne partizanske pozdrave za 4. julij! Vsem delovnim kolektivom v Spodnjem Posavju, na Dolenjskem in v Beli krajini voščimo za 4. julij! SGP PIONIR NOVO MESTO čestita za dan borca vsem investitorjem, poslovnim partnerjem, kooperantom in naročnikom. PIONIR ima v svojem sestavu gradbišče Novo mesto, Ljubljana in Brežice, lasten projektivni biro, centralne obrate in opravlja vse vrste nizkih in visokih gradenj. Usluge opravljamo kvalitetno, v določenih rokih in po konkurenčnih cenah. ZAUPANJE INVESTITORJEV JE NAŠE SPRIČEVALO! ZA BORČEVSKI PRAZNIK SE PRIPOROČAMO ZA OBISK IN ČESTITAMO! ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE Novomeška opekarna ZALOG čestita ob praznovanju letošnjega 4. julija in za 25-letnico vstaje vsem delovnim ljudem, zlasti pa nekdanjim partizanorril PODJETJE ZA POPRAVLJANJE VOZ DO BO VA TOVARNA ZDRAVIH NOVO MESTO Ustvarjajrno obilje dobrin za lepše in boljše življenje naših ljudi! To je nadaljevanje leta 1941 začete vseljudske revolucije in nadaljevanje borbenih tradicij iz NOV. Ob letošnjem praznovanju se tega še posebej spominjamo ter prisrčno čestitamo! Priporočamo se za obisk in voščimo vsem nekdanjim borcem za 4. julij! BOŽIDAR JAKAC: Partizanska bolnišnica Naši pozdravi in čestitke veljajo vsem našim strankam, posebno pa nekdanjim borcem NOV in pripadnikom JLA! TRGOVSKO PODJETJE KLJNIK NOVO MESTO DELOVNI KOLEKTIV KMETIJSKO GOZDARSKEGA PODJETJA BREŽICE pošilja prisrčne borbene pozdrave vsem delovnim ljudem naše domovine, ki so kakorkoli pripomogli k velikim uspehom v naši socialistični družbi! RESTAVRACIJA »NA GRIČU« ČATEŽ pri Brežicah TRGOVSKO PODJETJE NA DEBELO IN DROBNO BREŽICE se v imenu vseh svojih prodajaln pridružuje čestitkam za 4. julij in 25-letnico vstaje. Cenjenim strankam se kolektiv toplo priporoča tudi v prihodnje! TRGOVSKO PODJETJE »LJUDSKA POTROŠNJA« BREŽICE prisrčno pozdravlja vse člane borčevskih organizacij, poslovne prijatelje in potrošnike ter se priporoča tudi v prihodnje! OBČINSKA SKUPŠČINA NOVO MESTO OBČINSKI ODBOR SZDL - OBČINSKI KOMITE ZKS - OBČINSKI KOMITE ZMS - OBČINSKI SINDIKALNI SVET -OBČINSKI ODBOR ZZB se ob dvojnem prazniku: 25-letnici vstaje in 4. juliju spominjajo vseh tovarišev in tovarišic, ki so sodelovali v naši revoluciji in NOB ter jim iskreno čestitajo! Lesnopredelovalna industrija LEPIŠ SUHOR pri Metliki čestita za 4. julij — dan borca — belokranjskim partizanom in aktivistom, članom borčevskih organizacij ter drugim delovnim ljudem! Pozdravljamo vse člane borčevskih organizacij in jim voščimo za njihov praznik! KNJIGOVODSKI CENTER ČRNOMELJ VALJČNI MLIN ČRNOMELJ PARNA PEKARNA ČRNOMELJ BRIVSKO-FRIZER-SKO PODJETJE TAPETNIŠTVO IN DEKORATERSTVO DELOVNI KOLEKTIV OPEKARNE KANIŽARICA vošči in pozdravlja za letošnje praznovanje 4, julija, hkrati pa priporoča svojo kvalitetno opeko! MESTNA KLAVNICA METLIKA nudi v svojih mesnicah prvovrstno sveže meso in se priporoča! ZA DAN BORCA PRISRČNO ČESTITAMO! BELOKRANJSKA TRikOTa2\A INDUSTRIJA • "1 E T l I k a BELOKRANJSKA TRIKOTAŽNA INDUSTRIJ/ BETI Prisrčna voščila ob 25-letnici vstaje in za dan borca pošilja delovnim ljudem in kolektivom KOMUNALNO PODJETJE METLIKA METLIKA z obrati: ČRNOMELJ - MIRNA PEČ - DOBOVA - LJUBLJANA POZDRAVLJA 25-LETNICO VSTAJE Z MNOGIMI DELOVNIMI USPEHI. POZDRAV VSEM, KI SO SODELOVALI V NAŠI REVOLUCIJI IN NADALJUJEJO IZGRADNJO SOCIALISTIČNE DOMOVINE! BEGRAD « BELOKRANJSKO GRADBENO PODJETJE, ČRNOMELJ OPRAVLJA VSE VRSTE GRADENJ PO ZMERNIH CENAH IN V DOLOČENEM ROKU. OB DNEVU BORCA POZDRAVLJAMO BORCE NOV, GRADITELJE JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE SKUPNOSTI. TEKSTILAN A KOČEVJE Za dan borca iskrene pozdrave nekdanjim borcem in voditeljem naše partizanske vojske! Čestitamo tudi vsem delovnim ljudem ter priporočamo svoje kvalitetno sukno! ZORA Lesnopredelovalna industrija ČRNOMELJ z obrati mizarstvo, žaga, galanterija in obratom Semič pošilja delovnim ljudem prisrčne borbene pozdrave za 4. julij! V vseh dosedanjih gibanjih, v zavestnih socialističnih akcijah smo zmerom pogumno, z visoko dvignjeno glavo gledali v oči slehernemu položaju. Zato se s ponosom spominjamo prehojenih 25 let od vstaje jugoslovanskih narodov in pozdravljamo letošnji dan borca! OBČINSKA SKUPŠČINA METLIKA r Mog£on) ZGODBO »LOV ZA NACISTIČNIM ZAKLADOM« BOMO ZARADI TEHNIČNIH VZROKOV NADALJEVALI PRIHODNJIČ VSE DELOVNE LJUDI S PODROČJA DOMAČE OBČINE, SPODNJEGA POSAVJA, DOLENJSKE IN BELE KRAJINE PRISRČNO POZDRAVLJAMO IN JIM ČESTITAMO ZA DAN BORCA. OB TEJ PRILOŽNOSTI SE S POSEBNO HVALEŽNOSTJO SPOMINJAMO UDELEŽENCEV NOV IN JIH ŠE POSEBEJ PRAV LEPO POZDRAVLJAMO. KOPITARNA SEVNICA V TEM TEDNU VAS ZANIMA - ,___________________ Petek, 1 julija — Bogoslav Sobota, 2. julija — Marija Nedelja, 3 julija — Nada Ponedeljek, 4. julija — Dan borca Torek, 5. julija — Ciril Sreda, 6. julija — Dušica Četrtek, 7. julija — Vinko Mi Dragemu sinu Janezu Vovku, ki služi vojaški rok v Aleksincu* iskrene čestitkf za njegov praznik: mama, Marjan in Frenki. Dragi sestri Karliuci Ba.šelj za 18. rojstni dan želi vse najlepše, enako sestri Micki in Slavki brat Franci, ki služi vojaški rok v Kninu. Preljubemu možu oziroma atu Janezu Trdanu v Nemčiji, želijo za 50-letnico in god vse najboljše ter ga iskreno pozdravljajo žena Nežka, otroci Anica, Janez, Edi in Marija. Vse lepo tudi sinu Janeza. Ciril in Marta Plahutnik iz Malega Rigla 4, Dol. Toplice prepovedujeva pašo kokoši po najini njivi in vrtu v Malem Riglu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bova sodno preganjala, kokoši pa zastrupila. Ana Klajder, Mali Slatnik 18, opozarjam Antona Tekstorja in Tončko Gorenc, da prepovedujem pašo kokoši po mojem zemljišču. Če tega preklica ne bosta upoštevala, ju bom sodno preganjala, kokoši pa zastrupila. KM Ob bridki izgubi moža, očeta, strica in svaka ALOJZA BERUSA iz Cegelnlce pri Novem mestu se najtopleje zahvaljujemo varnostni službi, železnici, INISU, duhovščini, sosedom in vsem ostalim, ki so ga spremili na zadnji poti. Žena Jožefa in otroci Jožefa Kralj iz Gor. Kamene 23, p. Novo mesto, se najtopleje zahvaljujem dr. Vodniku za uspešno zdravljenje. Ob prerani izgubi drage žene in mame ANGELE VIDRIH iz Zihovega sela se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali v težkih trenutkih, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči mož Jože in otroci z družinami. Ob prerani in tragični izgubi našega ljubega očeta, sina in brata ter naše ljube mamice, hčerke, sestre in neveste SLAVKA IN ANGELE BUTALA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem ter kolektivu rjavega premoga Ka-nižarica in kolektivu Gozdnega obrata Črnomelj, ki so nam priskočili na pomoč ob nagli in tragični smrti in vsem, ki so darovali vence in ju spremili na njuni zadnji poti. Žalujoča otroka: Jožek in Majdica, mama Marija brat Jože. teta Frančiška, družina Žalec iz Za-pudja in drugo sorodstvo. Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka, tasta in strica MIHAELA GAČNIKA s Senovega — Keštanj se zahvaljujemo celotnemu osebju Zdravstvenega doma Senovo, predvsem pa dr. Malavašiču za njegove tako pogoste požrtvovalne obiske pri njegovi dolgotrajni in mučni bolezni. Lepa hvala g. župniku in godbi ter znancem, sorodnikom in sosedom za spremstvo na brestaniško pokopališče. Zahvaljujemo se govornikom tov. šibili in tov Zibertu — prijatelju pokojnika, za ganljive besede ob odprtem grobu. Gačnikovi Namesto venca na grob pokojnega skladatelja Marjana Kozine sta družini Dular iz Ljubljane in dr. Gros iz Novega mesta darovali 10.000 din za socialno ogrožene otroke. Najlepša hvala! MOI'EU GOOBR1 ugodno prodam. Stane Povše, Svržaki 5, Metlika. ODDAM V NAJEM garažo in sobo v Novem mestu. Naslov v upravi lista (690-66) PRODAM OSTREŠJE za hišo 5 krat 11 m. Jože Pipan, Brod 6, Novo mesto. PRODAM MOTOR NSU Maksi. Anton Cesar, Prečna, Novo mesto. PRODAM ŠTEDILNIK, desni, vzid-ljiv, s ploščicami. Paučič, Ljubljanska 4, Novo mesto. POCENI PRODAM kuhinjsko kredenco in divan. Marija Zore, Novo mesto, šolska 7. SAMEC SREDNJIH LET želi pra zno ali opremljeno sobo v Metliki ali neposredni okolici proti visoki nagradi. Naslov v upravi lista. CENIK: vsak oglas do 10 Desed — 9 novih din, vsaka nadaljnja beseda 1 novi dinar Za naslov v upravi lista: pribitek 1 novi dinar — Redni zasebni naročniki Dolenjskega lista imajo pri vseh malih oglasih, zahvalah, osmrtnicah, čestitkah, preklicih In pod objavah 20 odst popusta TAKOJ SPREJME fanta za priuči-tev pekovske stroke pekarna Omerzel v Krškem. Hrana in stanovanje brezplačno. Osemletka ni potrebna KMEČKO DEKLE, ki ima veselje do gospodinjstva, sprejme takoj Mira Gradnik, Bled, Ribenska 7. PEKOVSKEGA VAJENCA sprejme pekarna Slivnik. Brežice. Oskrba v hiši. SOBOSL1KARSKE in pleskarske pomočnike sprejme Alojz Fran-tar, Trojerjeva 16, Kranj. POROČNE PRSTANE po zadnji modi izdeluje zlatar v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). SLUŽBO DOBITA dva fanta, ki imata veselje do lesne galanterije, vojaščine prosta, stanovanje in hrana preskrbljena. Zlata žitnik, Visoko 71, pošta Šenčur pri Kranju. PRODAM kuhinjsko pohištvo in pralni stroj. Intihar, Bršlin 44, Novo mesto. AVSTRIJSKE in jugoslovanske srebrnike kupim. Loos, Ljubljana, Gregorčičeva 21. GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme takoj tričlanska draži-na. Služba stalna. Čez poletje na morju. Plača dobra. Ponudbe na naslov: Pavšič, Radovljica, Gradnikova 3. PRODAM STROJ za izdelavo cementne strešne opeke na voziček z modeli. Naslov v upravi lista (694-66). RADIO LJUBLJANA VSAK DAN: poročila ob 5.15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00 Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 1. JULIJA: 8.05 (Operna matineja. 10.15 Domače viže — domači ansambli. 10.55 Glasbena medigra. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Vrt v juliju. 12.40 Koroške narodne pesmi. 14,05 Koncert lahke glasbe. 15.20 Napotki za turiste. 15.45 V svetu znanosti. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.50 Kulturni globus. 20.00 Pojo inozemski pevski zbori. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 2. JULIJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Počitniški pozdravi. 10.15 Operni koncert. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Dr Ante Stefan-čič: Čuvanje živil živalskega izvora. 12.40 Ansambel Franca Korbar-ja in trio Slavka Avsenika. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. .15.30 Pesmi in plesi, iz Jugoslavije. 17.05 Gremo v kino. 18.50 S knjižnega trga. 20.00 Sobotni koncert lažje orkestralne glasbe. 22.10 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA, 3. JULIJA: 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Mladinska radijska igra — Ivo Zorman: Eno samo življenje. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 .Še pomnite, tovariši ... a) Vekoslav Spoja: Naloga za vsako ceno, b) Vladislav Grad-Kijev: Ognjeni krst. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00—11.15 Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Nedeljska reportaža. 16.00—18.00 Nedeljsko športno popoldne. 18.00 Radijska igra — Branko čopič — M. Medic: Doživljaji Nikoletine Bursača — I. del. 20.00 »Svobodi nasproti«. 21.00 Kličemo letovišče. 22.10 VII. jugoslovanski festival jazza — Bled 66 IV. oddaja. PONEDELIEK, 4. JULIJA: 6.00 do 8.00 V praznično jutro! 8.05 Mladinska radijska igra — Aleksander Marodič: Njen prvi ples. 9.05 Mladina poje o svobodi. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 S pesmijo in plesom po naši domovini. 13.30 Govore naši Španci. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.05 »Pokaži kaj znaš«. 17.05 Ples popoldne ob petih. 18.00 Radijska igra — Branko čopič-M. Dedič: Doživljaji Nikoletine Bursača — II. del. 18.43 Ljudski motivi v naši umetni glasbi. 20.00 Misli ob novih slovenskih ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca, jeter, žolča, ali ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri trgovskem podjetju HMEUNIK — telefon 21-129. in STANDARD — telefon 21-158. Brežice: 1. in 2. 7. francoski barvni film »Sreča«. 3. in 4. 7. ameriški barvni film »Goli in mrtvi«. 5. in 6. 7. italijanski film »Možje na kongresu«. Kočevje »Jadran«. 1.—3. 7. nemški barvni, film »Pesem prerije«. 4. 7. češki film »Vrtinec«. 5. in 6. 7. jugoslovanski film »Druga stran medalje«. 7. in 8. 7. ameriški barvni film »Dvoboj na soncu«. Metlika: 2. in 3. 7 nemški barvni film »Poslednje jahanje v Santa Cruz«. 6. in 7. 7. angleški film »Krog prikrivanja« Mokronog: 2. in 3. 7. ameriški barvni film »Gusar«. Novo mesto »Krka«: 1. do 4. 7. ameriški barvni film »Vzemi jo — moja je«. 2. 7. kubanski film »Kuba 58«. 5. in 6. 7 poljski film »Prikazni iz Zaragoze«. Ribnica: 2.—4. 7 jugoslovanski film »Nevarna pot« Sevnica: 2. in 3. 7. ameriški film »Ubiti ptico oponašavko«. Sodražica: 2. in 3. 7. ameriški barvni film »Vrnitev v mestece Pejton«. Šentjernej: 2. in 3. 7. barvni film »Razbitine ladje«. Trebnje: 2. in 3. 7. ameriški film »Od tod do večnosti«. 6. in 7. 7. francoski film »Usoda«. BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoči v brežiški bolnišnici: Ivan Gašperin, delavec iz Loč, si je pri delu v skladišču poškodoval levo nogo; Marija Urbane, hči kmeta iz Drnovega, je padla pod voz in si poškodovala glavo in levo nogo; Matija Jurečič, kmet iz Hrastja, je padel z voza in si poškodoval hrbet; Franjo Ratka-jec, kmet iz Tomaševca, je padel z voza in si poškodoval rebra; Rozalijo Turšič, delavko iz Krme-lja, je nekdo pretepel in ji poškodoval desno nogo; Marija Hotko, žena "kmeta iz Jereslavca, je padla z lestve in si poškodovala levo koleno; Ana Serbčič, delavka iz črešnjice, je padla v sobi in si poškodovala levo roko, OBVEŠČAM cenjene goste, da bo ob dnevu borcev, dne 3. hi 4. julija, igral v domu na Frati kvintet Gozdarji. Pijača in jedača preskrbljena Vabljeni! P0R0DN^NIC£^^ Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Terezija Saner iz Otoka — Marijo, Dragica Smrekar iz Vrhja — dečka, Frančiška Novak iz Hudega Brezja — Petra, Ljubica Smole s Senovega — Jožeta, Erika Revinšek z Gabernika — Alojza, Marija Lovšin iz Le-skovca — Kristino, Marija Glas iz Presladola — dečka, Brigita Len-daro iz Sevnice — Alenko, Ana Urek iz Mihalovca — Lidijo, Nada Krejan iz Brestanice — Nado,*Kri-stina Požun iz čanja — dečka, Nada Stipanič iz Mrzlave vasi — dečka, Ana Vahčič iz Mosteca — Metko, Frida Cizl iz Brezine — Tomaža, Barica Bortas iz Luga — Ivana, štefica Borošak iz Rada-kovega — Draga, Vida Motore iz Sevnice — Branko. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Milena Jereb iz Črnomlja — Marjetico, Milena Pušenjak iz Šentjerneja — Andrejo, Marija Babic iz Trebnjega — Staneta, Olga Glavan iz Prečne — Marjanco, Antonija Brunskole iz Hrastja — Slavka, Terezija Juršič z Dolža — Jožeta, Fanika Vidmar iz Garbijel — Bruna, Terezija Barbuč iz Zbur — Mirka, Jožica Malenšek iz Vrtače — Alojza, Fani Jagrič iz Pugleda — Fani, Jožica Pavlin iz Velikega Slatnika — Slavka, Marija Ogulin iz Semiča — Janeza, Viktorija Priselac iz Kloštra — Renato, Marija Krevs iz Čadraž — Branka, Marija Bro-darič iz Gribelj — Franca, Hedvika Zupan iz Ljubljane — Marka, Anica Tisovec iz Gornjega Polja — Boštjana, Katica Slonjšak iz Brestanice — Stanislava, Tinka Bie-nenfeld iz Metlike — dečka, Stoj-ka Grozdanovič iz Črnomlja — deklico, Nada Benigar iz Krškega — dečka, Marija Udovč iz Gornje Težke vode — deklico, Vida Rifelj iz Lešnice — deklico, Marija Bre-gar iz Bršljina — deklico. SUPE R AVTOMATIČNI PRALNI STROJI vseh znamk ZADNJI MODELI! Nudimo garancijo, uredimo vse izvozne listine. Plačilo v vseh valutah. Devizni račun pri Banca commerciale, Trieste, 10650/0 PEROTTI-EXPORT, S. Francesco 41, Trst Trgovsko podjetje PETRO L — Ljubljana poslovna enota NOVO MESTO razpisuje VEČ DELOVNIH MEST PRODAJALCEV na bencinskem servisu Trebnje na Dolenjskem Osebni prejemki po pravilniku. Nastop službe po dogovoru. Prošnje pošljite na PETROL, Novo mesto do 10. julija 1966. zabavnih melodijah. 22.50 Jugoslovanska partizanska lirika. TOREK, 5. JULIJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani. 10.15 Prizori iz Kogojevih »Črnih mask«. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Vilko Masten: Zatiranje sadnih škodljivcev v juliju. 12.40 štirje kovači in trio Jožeta Krežeta. 14.05 Med simfoničnimi pesnitvami. 15.40 V torek na svidenje. 18.15 Vrtimo globus zabavnih zvokov. 20.00 Mali koncert zbora »Slava Klavora« iz Maribora. 20.20 Radijska igra — Dr. Bratko Kreft—Fran Žižek: Velika puntarija. 2135 Iz fonofceke radia Koper SREDA, 6. JULIJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.15 Kaj so se naučili naši zbori med letom. 10.15 Prekmurske in medmurske za petje z umetno spremljavo. 10.45 človek in zdravje. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Adolf šauprl: Cepljenje sadnega drevja z okulacijo. 12.40 Narodne pesmi z juga. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Igra pihalna godba Rudolf Urbanec. 18.15 Iz naših studiov. 18.50 Naš razgovor. 20.00 »Dobra soseščina«. ČETRTEK, 7. JULIJA: 8.05 Glasbena matineja. 9.45 Glasbena pravljica. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Mi- hael Leonardi: Uporaba herbicidov v vinogradništvu. 12.40 Ansambel Miška Hočevarja in Tončkov ansambel. 14.05 Orkester RTV Ljubljana vam predstavlja. 15.30 Igra pihalna godba RTVL. 15.40 Literarni sprehod: E. Hemingway: Komu zvoni. 17.05 Turistična oddaja. 18.15 Paleta operetnih melodij. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. Izvajajo: Planinski oktet — Ansambel Dobri znanci — Trio Lojzeta Slaka — Ansambel Pleško in Trio Igorja Jamni-ka. — 21.00 Literarni večer: Prešernova beseda — II. RADIO BREŽICE ČETRTEK, 30. JULIJA: 19.00 do 19.30 — Mladinska oddaja. NEDELJA, 3. JULIJA: 8.00 — Voščila delovnih kolektivov ob dnevu borca in prazniku občine Krško — Prvi transport je iz Brestanice odpeljal v neznano — Pred dnevom borca — Anton Račič: Napad na Pišece. 10.25 — Poročila — Naš prispevek — Pokongres-na aktivnost v brežiški občini — Iz novinarjeve beležnice — Za naše kmetovalce — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s poslušalci — Obvestila in spored kinematografov. 13.05 — Občani čestitajo In pozdravljajo. TOREK, 5. JULIJA: 20.00—20.10 Obvestila in kratek pregled filmov. 20.10—20.20 športni pregled. 20.20—21.20 Glasbena oddaja Izbrali ste sami. Pavlovič v škarjah 19. junija zvečer je Franc Pavlovič z Rake na avtomobilski cesti pri Družinski vasi z osebnim avtom prehiteval VARTEKSOV avtobus iz Varaždina. V tem trenutku je naproti pripeljal tovornjak s prikolico Italijan Giustino Inter-bartolo. Pavlovič se je znašel v škarjah, zadel z levo stranjo svojega vozila tovornjak, z desno pa avtobus, škodo na vozilih cenijo na več kot 13.800 Ndin. Ranjen ni bil nihče. Dva padla s kolesa 19. junija je Marjan Malešič s Tanče gore v Loki pri Črnomlju s kolesom dohitel Reziko Birkei-bah iz Kanižarice in jo odpeljal proti Kanižarici. Med vožnjo je naglo zavrl, da sta padla. Rezika Birkelbah si je ranila glavo, Malešič pa si je zlomil levo roko. Osebni avto povozil kolesarja Huda prometna nesreča se je pripetila 20. junija popoldne v Ločni. Alojz Kuplenik z Vrha pri Pahi se je z osebnim avtom peljal iz Novega mesta mimo tovarne KRKA, ko se je pred njegovo vozilo nenadoma pripeljal od tovarne kolesar Rajko Rajer. Voznik avtomobila se je poskušal kolesarju umakniti, pa je bilo že prepozno. Kolesar je pred avtomobilom padel in ga je Kuplenik povozil* čez prsi in trebuh. Rajerja so s hudimi poškodbami odpeljali v bolnišnico. Gmotno škodo cenijo na 300 Ndin Mopedist podrl pešca 23. junija zvečer se je iz Potoka proti Jurki vasi peljal mopedist Franc Henigman. Pred Jurko vasjo mu je prišel naproti osebni avto. Mopedist je hip zatem trčil v Antonijo Počrvina, ki je šla pravilno po levi. Počrvinova si je pri padcu zlomila nogo in so jo odpe-jali v bolnišnico, mopedistu pa ni bilo nič. S cikcakom na njivo Srečko Egger iz Ljubljane se je 25. junija z osebnim avtom peljal iz Metlike proti Novemu mestu. Pri Vinji vasi je vozil po sredini ceste, ko mu je nenadoma pripeljalo naproti neko osebno vozilo. Egger je zavil na desno, pa na levo — in zgubil oblast nad krmilom. Zapeljal je po nasipu na njivo, kjer se je dvakrat prekucni! in obtičal na boku. Škodo cenijo na 3000 Ndin. Voznica razbila napisno tablo 27. junija popoldne se je z osebnim avtom po avtomobilski cesti iz Ljubljane proti Zagrebu peljala Alenka Berglez. Pri Biču je zapeljala na travno bankino, zadela napisno tablo, zdrsnila po nasipu, nakar je avto obtičal prevrnjen na travniku. Ranjeno voznico so odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Škodo cenijo na 10 000 Ndin. Rane pri trčenju v ovinku Vinko Pezdirc iz Ljubljane se je 27. junija popoldne peljal z osebnim avtom »major« skozi Rožni dol v Črnomelj. V nepreglednem ovinku je srečal Martina Vukšini-ča iz Vavpče vasi pri Semiču, ki se je tudi peljal v osebnem avtu. Na ozki cesti sta se vozili zaleteli. Voznika sta dobila hude poškodbe na prsnih koših, eden si je zlomil nogo, oba sta ranjena tudi na kolenih. Težje poškodbe na glavi je dobil Vukšiničev sopotnik Franc Petric iz Kašče. Gmotno škodo cenijo na 15.000 Ndin. Trčenje na cesti Pišece-Globoko 23. junija opoldan sta na cesti III. reda Pišece —Globoko trčila osebni avto Veterinarske postaje Brežice in tovorni avto Alojza Anica iz Zagreba. Pri trčenju ni bil nihče poškodovan, materialna škoda pa znaša 600 N din. Pri umikanju se je prevrnil 21. junija opoldan se je na cesti v zaselku Stara žaga pri Doropolju prevrnil v potok Sevnična tovorni avtomobil, naJožen z drvmi, ki ga je vozil Alojz BAN iz Globokega pri Brežicah. Do nesreče je prišlo, ko se je s tovornjakom umikal neznanemu motoristu na skrajno desno stran ceste in se mu je pod kolesi udrla zmehčana zemlja. Materialna škoda je precejšnja. Prevrnjeni tovornjak 23. junija ob 12 uri se je pri Mozlju prevrnil tovornjak, last podjetja »Istra avto« iz Umaga, ki ga je upravljal Dragulin Djilo. Malo pred tem se je nesrečni tovornjak pravilno srečal z nekim drugim tovornjakom, potem pa ga je začelo zanašati, dokler ni na blagem desnem ovinku, kjer je bilo na cesti orecej gramoza, zapeljal v 150 centimetrov globok jarek in se prevrnil, škode na tovomiaku in tovoru (vozil je cement, in se ga je 2O00 kilogramov razsulo) je za okoli 8000 nmnh din. Poškodovan ni bil nihče. H!ar.#» stresane, luč razbita, nes zdrav 25. junija ob 18. uri se je Jože Mlakar iz šalke vasi oe-lial z motorjem po Reški cesti v Kočevju. Nenadoma je skoči] predenj pes, zaradi česar se je motorist prevrnil, si strgal hlače in razbil luč na motorju. Motorist in pes sta ostala živa in zdrava. UBOJ IN SAMOMOR PR! SEVNICI 22.junija zjutraj se je Fanika PEĆNIK, tovarniška delavka, zaposlena v konfekciji »LISCA« v Sevnici, tako kot vsak delovni dan napotila na delo. Na samotni kolovozni poti med Gornjim Brezovim, kjer je stanovala, in Sevnico jo je pričakal Franc CIGLER, 23-letni delavec v tovarni celuloze in papirja v Krškem, s katerim sta se imela nekaj časa rada. Pozneje ga je PEČ-NIKOVA zavrnila, kar je CIGLERJA zelo prizadelo. Odločil se je za najhujše dejanje. Na poti jo je ustavil in po krajšem pogovoru z njo nenadoma potegnil pištolo in jo ustrelil v glavo, tako da je bila na mestu mrtva. Sam pa je s kraja dejanja takoj pobegnil v gozd nad potjo in se nekaj sto metrov od mesta uboja ustrelil. Otroci zažgali senik 24. junija okoli 17.50 je zgorel v Zajčjem polju pri Kočevju senik, ki je bil last KGP Kočevje. Zažgali so ga otroci, ki so se najprej igrali z ognjem pred senikom, nato pa ga zanesli še vanj. škode' je za okoli 10.000 N din. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: Občinski odbori SZDL Bre žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto. R;b niča, Sevnica in Trebnje UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnik i glavni m odgovorni urednik), Ria Bačer, Miloš Jakopec, Marjan Le-gan, Marjan Moškon. lože Prime, Jožica Teppey in Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 50 par (jO starih dinarjev — Letna naročnina 20 novih dinarjev (2000 starih dinarjev), polletna 10 novih dinarjev (1000 starih dinarjev); plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 37,50 novih dinarjev (3750 starih dinarjev) oziroma 3 ameriške dolarje — Tekoči račun pri pdr SDK v Novem mestu 521-8-9 - NA SLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg J — Poštni predal 33 - Telefon: 21-227 - Rokopisov In fotografij ne vračamo — TISKA: časopisno podjetje DELO v Ljubljani