M.  Valjavec:  K četrtemu sešitku  VVolfovega slovarja.
757
K četrtemu sešitku VVolfovega slovarja.
(Konec.)
idom adv. sogleich. Krajačevič 255. — ileka, iloka f. ime" kravi. — inašič m. dim. inaš. Zagrebec 1.509. — izbrisanje n. das Auswischen Gašp. 1.942. — izbrisevati Matakovič 2.31. — izcicati Skvorec 247. — izcigiditi Habd. ad. 837. glej ciguliti. —- izčutiti herausfuhlen: »Ti si to mogel lehko izčiititi.« — izhukdvati: Koc. Filot. 3.117 srdce naše oduška vleče na vuha, i kakti goder svoje miseli izhukava z jezikom, tak odihava na vuha, čez koja tudže miseli prijemlje. — izkdzatije n. Gašp. 1.971. Matak. 2.2. — izkazevati = izkazovati, Zagrebec. — izkončati Habd. ad. 782, Gašp. 1.898. 925. — izkrdtiti denegare: Zagrebec 2 34 prosil je prijet biti vu s. red tak zažgano, da mu milošča ni mogla izkračena biti — izkrikdvati Matakovič 2.55 iter. izkriknuti. — izkriknuti izkriknem ausrufen. Gašp 1.912. 963 i. t. d. — izkrikovati iter. izkriknuti. Matak. 2.119. — izkupljenje n. das Loskaufen. Habd. ad. 210. — izlejati= iz-liti Habd. ad. 167. 766. 999. 1022. — izminiti izminem. Habd. ad. 520. gda jezero let izmine. — izmišljdvauje n. das Erdichten, excogitatio Koc. Fil.   —   ipjmisljenje  n. Erdichtung.   Zagrebec   1.215,   240   Koc.   Fil.  3.87.
M.   Valjavec.
LISTEK.
Družba sv. Cirila in  Metoda nam je poslala nastopni  poziv:
Slovenci! Družba sv. Cirila in Metoda nosi v sebi vesoljno Slovenstvo, a najmilejši so ji ta trenutek rojaki onostran Karavank
Zakaj?   Zato,  ker smo storili  zanje do  sedaj  najmenj.
Vender pa jim je materina beseda tako ljuba kot nam vsem drugim Slovencem in ohraniti jo žele" sebi in  svojim potomcem prav tako,  kot to želimo  mi  vsi.
Ze dolgo časa je iz navedenega vzroka v namenili podpisane družbe slovenska ljudska šola v Velikovci na Koroškem.
Vodstveni seje naše družbe sklep pa je bil te dni tak, da začnemo s prihodnjo pomladjo zidati v Velikovci slovensko šolo, ki bode štirirazredna in izročena čč. šolskim sestram iz materine hiše v Mariboru.
Že imamo prav blizu mesta za 1250 gld. nakupljen tej šoli prelep stavbinski prostor;  šola z bivališčem za sestre pa nas utegue stati okrog   15.000 gld.
Rojaki po vseh pokrajinah našega ozemlja ! Naša velikovška stvar Vam bodi, prosimo Vas,  pri srci tako,  kot so Vam pri srci Vaše najožje rodbinske stvari.
In Ti, rodoljubno ženstvo po Slovenskem! Ti si v naši družbi izpričalo požrtvovalnost, o kakeršni ni vedela praviti do danes slovenska zgodovina. V svesti smo si tega, da boš tudi ob tej naši koroški šoli našlo srečnih potov in onih uačinov — ki Ti je nareče Tvoja domoljubna iznajdljivost.
758
Listek.
Vsak  »Vodstvu družbe sv. Cirila in  Metoda«   prispeli   najmanjši   dar   nas je volja objaviti  v naših  časopisih.
Slovenci!   S tem označenim Vam činom stopimo pač z mogočnim korakom naprej v prospeh verskih teženj med nami ;  v prospeh d i n a s t i š k e m u čutu našega ljudstva ; v prospeh in brambo naše narodnosti   v ljubljeni  slovenski domovini. Vodstvo   družbe   sv.  Cirila   in   Metoda.
V Ljubljani, dne"   19. novembra  1894.
Tomo Zupan, prvomestnik. Luka Svetec,                                                       Andrej Zamejic,
podpredsednik.                                                   ud družbinega vodstva.
Knjige ,,Družbe sv. Mohorja". Kakor vsako leto, razposlala je tudi letos »Družba sv. Mohorja« svojim članom po šestero knjig, namreč: 1. »Zgodbe svetega pisma.« Slovencem priredil in razložil dr. Frančišek Lampe. I. del: Zgodbe starega zakona; 1. snopič 2. »Krščansko devištvo« Nauki, vzgledi in molitve za dekleta. Spisal Anton Martin Slomšek, bivši knez in škof lavantinski. 3. »Umna živinoreja.« Slovenskim gospodarjem v pouk popisal Franjo Dular, okrožni živinozdravnik. I. knjiga: Kako se domača živina zdrava ohrani. 4. »Naše škodljive rastline v podobi in besedi.« Opisal Martin Cilenšek, profesor na dež. gimnaziji v Ptuju. III. snopič. 5. »Slovenske Večernice za pouk in kratek čas.k 48. zvezek. 6. »Koledar družbe sv. Mohorja« za navadno leto 1895.« — Prostor nam je pretesen, da bi natančneje poročali o vsaki teh knjig; zato bodi dovolj samo nekaj občih besed. Krasna je precej prva knjiga »Zgodbe svetega pisma«, in to po svoji notranji uredbi in po zunanji obliki. Uravnana je tako. da je besedilo Sv. pisma samega tiskano z večjimi, razlaganje pa z manjšimi črkami. Prestavljal je g. pisatelj naravnost iz vulgate, dobro pa mu je rabilo tudi slovensko Sv. pismo, katero je izšlo v Ljubljani ob troških škofa Antona Alojzija Wolfa. Beseda je povsod gladka, razlaganje lahko umevno, tak<5 da je naše ljudstvo lahko hvaležno takd g. pisatelju, ki se je trudoljubivo lotil velikanskega in težavnega posla, in družbinemu odboru, ki se ni ustrašil troškov za premnoge izborne slike in za elegantno obliko, s kakeršno se ne ponaša nobena dosedanjih družbinih knjig. ¦— »Krščansko devištvo« Slomškovo je učakalo že osem natiskov, kar je najboljši dokaz, kako priljubljen je ta molitvenik. Družbino novo izdajo p oskrbel č. g. M. Len-dovšek, župnik v Makolah, in jo pomnožil z nekaterimi prav koristuimi dodatki; tudi je ta izdaja po svoji zunanji obliki dosti priročnejša in čednejša, nego so bile prejšnje. — O »Umni živinoreji« DuMrjevi naj izpregovore" strokovnjaki. Očito je bilo treba take knjige, zakaj Bleivveisova knjiga o tej stroki je že davno pošla, in drugih tudi nismo imeli razven podobne Govekarjeve knjižice. Gospod Duldr je osnoval svoje delo po predavanjih, katere je poslušal na Dunaji, in po svojih izkušnjah, tako da prav nič ne dvojimo o veliki vrednosti te knjige, po kateri naj se le vestno ravnajo naši živinorejci. Pripovedovanje ni nikjer zamotano, nego povsod preprosto in zato lahko umevno. — Cilenškove »Naše škodljive živali v podobi in besedi« tudi v svojem letošnjem tretjem snopiči ne zaostajajo za prejšnjima snopičema. Na glas moramo pohvaliti g. pisatelja, čegar vrline so našim čitateljem itak znane iz njega spisov v našem listu, da tako skrbno spisuje delo, o katerem bode seveda šele potem izreči končno iu jasno besedo, kadar izide poslednji snopič. Posamične rastlinske vrste pojasnuje obilo slik, ki so vse pogojene prav dobro. — V »Slovenskih Večeru ica h« čitamo zbirko prav lepih in zanim-ljivih spisov, katere so objavili M. Slekovec, Fr. Kavčič, J. Štrukelj, Žaljski, f y. Freuens-feld in J. St.;  takisto prinaša   »Koledar«   dokaj izbranega  pripovednega  pesniškega   in