GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE SVILANIT KAMNIK “ TOZD FROTIR IN TOZD SVILA GOSPODARSKI PLAN ZA LETO 1975 Planiranje zajema raznovrstna opravila tv čiliju skladnega gospodarskega razvoja TOZD in delovne organizacije ter, da se ta funkcija ne izaklljuiči s Isamlilm sprejetjem plana, ampak da predstavlja tudi stalno spremljanje planskih predvidevanj ter je zato planiranje tesno povezano z evidenco in analizo. Na osnovi dogajanj v preteklosti, podrobnih proučevanj in poznavanje ekonomskih zakonov — predvidevamo plan za naslednje leto, ki je sestavljeni iz več delnih planov. Z ustanovitvijo temeljnih organizacij -združenega dela se je spremenil tudi način potrjevanja plana in sicer -tako, da so delavski sveti temeljnih -organizacij združenega dela potrdili izhodišča, kot ismennice, ki bo nam služile za nadaljnje delo pri sestavi gospodarskega plana. Dokonlčno pa so gospodarski delovnih ljudi; s tem je vključena aktivnost proizvajalcev v združenem delu, ki se nanaša na poslovanje in oblikovanje poslovne politike. Delni plan gospodarskega plana je plan proizvodnje — oziroma fizični obseg proizvodnje, ki naj v letu 1975 -ostane na enakem nivoju kot v letu 1974, kar velja za TOZD frotir in TOZD svila. Pri planu prodaje se v letošnjem latu spremeni struktura tako, da povečujemo prodajo v izvoz in sii,cer od -lanskih 1-8'% na 25 % in to iz razloga, ker se situacija na -domačem trgu slabša, promet pada, zaloge pa naraščajo. Vrednostno je plan prodaje — netto fakturirana realizacija kot tudi ugotovitev in delitev celotnega dohodka po temeljnih organizacijah združenega dela in za delovno organizacijo razviden iz plan za leto 1975 sprejeli Zbori ncolednje tabele: Skupaj DO TOZD frotir TOZD svila SKUPAJ DSlSS Neto fakt. real. 198,143.643 162,350-184 20,343.871 15,449.5-88 Celotni dohodek 199,970-643 163,984.184 20,539.87-1 15,496.5-88 Porabljena sred. 146.189.750 123,06:6.417 14,377.90-6 8,745.427 Dohodek 43,780.893 40,867.768 6,161.964 6,751.161 Dohodek za delitev 42,i9i90.856 33,242.729 3,893.343 5,854.784 Osebni dohodki 36,0;1i3j6'82 27,007.560 3.126.089 5,880.033 Ost. doh. — skladi 6,977.174 6,2119.550 757:624 Celotni dohodek bo po predvi- Struktura dohodka je v ko- devamjih v TOZD frotir v letu 1975 dosegel 164 milj. dinarjev in bo v odnosu na plan 1974 večji za 15 %, stroški za .11 %, dohodek pa z a 25 %. Dohodek za delitev se povečuje za 20 1%. Ta je v večji meri namenjen za delitev osebnih dohodkov kot za sklade, saj se za osebne dohodke predvideva 24 % povečanje, za sklade pa le 8 P/o, Delitev dohodka je usmerjena 81,2 % za osebne dohodke in 18,8 % za -sklade. V temeljni organizaciji združenega dela — svila — pa se predvideva, -da bo celotni dohodek dosegel 20 milj. 500 tisoč dinarjev, kar je v primerjavi s planom 1974 za 8 % večji. Stroški so v večjem porastu in sicer naraščajo za 12 %. V enakem porastu je tudi dohodek za delitev. Za -osebne dohodke se predvideva 22 pr ocenimo povečanje, dočim bodo skladi za 20 °/o nižji od lanskega plana. riat -osebnih dohodkov in sicer 80 % na osebne dohodke in ,20 % m a sklade. Iz delitve dohodka vidimo, da je v obeh TOZD kakor tudi za delovno organizacijo kot celoto v večji meri namenjeno za delitev na 'Osebne dohodke; seveda bo pa možna takšna -delitev v primeru, da bomo dosegli planska predvidevanja pri ustvarjanju dohodka in pri prizadevanju vsakega posameznika, da prispeva svoj delež z večjo stoiriLnost-jo in škrbi, da je dosežen rezultat ustvarjen s čim mižjiimi stroški. Poleg tega pa je pri delitvi dohodka treba upoštevati politiko delitve dohodka, katero je sprejel delavski svat, ki pravi, da TOZD samostojno delijo dohodek na osebne dohodke in sklade v skladu z dogovorjenimi načeli delitve osebnih dohodkov, v skladu s samoupravnim sporazumom grupacije in v skladu s planiranimi proporci. Pri tem mora- jo upoštevati še naslednja dolo: čila: Sredstva za delitev se zmanjšajo za amortizacijo, ki ni bila realizirana v primerjavi z dvanajstinami letnega plana. Praviloma se sredstva za delitev zmanjšajo za sredstva ustvarjena iz nižjih nabavnih cen -mteriala v odnosu na planske cene. Ta sredstva se lahko uporabijo za nadomestitev izpada proizvodnje zaradi nekvalitetnih surovin, ižp-ada električne energije, za izravnavanje negativnih rezultatov poslovanja in kot obratna sredstva. TOZD ,morajo pri delitvi upoštevati dinamiko ustvarjenega dohodka tako, da v času ko je ustvarjeni dohodek večji, rezervirajo sredstva za obdobje, ko je ustvarjeni dohodek manjši. Pri delitvi dohodka morajo TOZD upoštevati tudi likvidnost podjetja. Če je posamezna TOZD povečala skupne zaloge plana likvidnosti in te zaloge nimajo kritja z dodatnimi krediti, lahko TOZD deli dohodek šele potem, ko pokrije zaloge s sredstvi nadplan-sIiEga dohodka. Mednarodno leto žensk Spoštovane tovarišice — delavke Svilanita, ta članek je namenjen vam. Kot prispevek našega glasila k mednarodnemu letu žensk. Morda ste tu in tam zasledile v časopisu, na televiziji ali kakšni ženski reviji! o tem jubilejne: mu letu. Zakaj in čemu v letu 1975 ženskemu vprašanju toliko skrbi. Združeni narodi še vedno u-gotavljajo, da je v raznlih deželah sveta še mnogo žensk, ki o-sebno- niso svobodne, ki nimajo enakih političnlih pravic in ki niso za enako delo enako plačane kot moški itd. Da je temu tako nam povedo podatki, da se ženska v vsakdanjem življenju v družbi ne more enako uveljaviti kot moški. Na tem področju je bil kljub temu storjen velik napredek od leta 1945 dalje, kajti mnoge dežele sveta so po svoji zakonodaji odpravile diskriminacijo žensk. Danes imajo ženske volilno pravico in pravico opravljanja javnih služb v 124 deželah, kar je v primerjavi z latom 1945, ko so združeni narodi ugotovili, da so dotlej po političnih pravicah lahko segle ženske iz 32 dežel, veliki napredek. Kljub vsemu pa so redke ženske v vrstah vlad posameznih držav in redke sodelujejo pri pomembnejših političnih, ekonomskih in družbenih odločitvah, čeprav imajo velik vpliv na njihovo vsakodnevno življenje, na življenje družine in skupnosti vse dežele. Za emancipacijo žensk se je -"iv-Ta generalna skupščina združenih narodov z deklaracijo o odpravi deskrimmacije žensk, ki proglaša, da je ta distoniimlnaCra skrajno nepravična in pomeni ža-1 liter'- človeškega dostojanstva, Ta deklaracij a je rezultat prizadevanj Združenih narodov im drugih organov, med njimi tudi nevladnih organizacij, da bi določili načela enakopravnosti žensk z moškimi. V preambuli in v 1,1. člev-ih deklaracija postavlja ta načela im se obrača na vlade, nevladne organizacije in posameznike, naj skrbe za njihovo uveljavljanje. Deklaracija tudi zahteva, naj se odpravijo zakoni, običaji, pravila in postopki, ki diskriminirajo ženske, in naj se zagotovi ženskam enakopravnost v javnem življenju, civilnem pravu in na vseh stopnjah i-ztib-r-aževrinja. Glede na to, da splošna deklaracija o človekovih pravicah potrjuje načelo nediskriminacije in razglaša, da se vsi ljudje rodijo sovobodni in enaki v dostojanstvu in pravicah ter da vsakdo brez kakršnegakoli razlikovanja, posebno glede na spol, lahko uživa vse pravice in svoboščine, ki jih proglaša deklaracija. Upoštevanje resolucije, deklaracije, konvencije in priporočila Združenih narodov in specializiranih agencij, ki naj odpravijb Mednarodno leto žensk vse oblike diskriminacije in uveljavijo enakopravnost moških ,in žensk. Ob VEinemirljivi ugotovitvi, da kljub ustanovni listini Združenih narodov, splosnli deklaraciji o človekovih pravicah, mednarodnim paktom o človekovih pravicah in drugim instrumentom Združenih narodov in specializiranih agencij in kljub doseženemu razvoju na področju enakopravnosti, še vedno obstoja velika deskrimina-eija žensk. vajlv dajjtijslUfežeftske v kar tiaj-ve^iTn^i^^le^ntakor moški delujejo na vseh področjih družbenega življenja. Vse države članice Združenih narodov bodo v letu 1975 poverile vso skrb ženskemu vprašanju. V naši deželi je ustanovljen zvezni odbor enako tudi odbor v republikah. Zvezni odbor šteje 36 članov in članic s predsednico Vido Tomšič na čelu. Republiški odbor pa šteje 28 članov in članic s predsednikom Francem Šetincem na čelu in podpredsednico Vrbovšek Ivanko. Odobrili so sprejeli tudi svoj program deda in si zastavili da se tudi v naši Glede na to, da diskraminacijia žensk, ki je nezdružljiva s človekovim dostojanstvom in z blaginjo družine in družbe, preprečuje,da bi se ob istih pogojih, kot jih imajo moški, udeleževale političnega, družbenega, ekonomskega in kulturnega življenja v svojih deželah, in ker pomeni o-viro za popoln razmah zmožnosti žensk v prid lastni deželi in človeštvu se to še vedno dogaja. Priznati moramo pomembni prispevek žensk na področju družbenega političnega, ekonomskega in kulturnega življenja in njihovo vlogo v drUžinii in še posebej pri vzgojil otrok. Popoln in vsestranski razvoj dežele, blaginja svetla in stvar miru zahte- družbi vloga žene kot delavke in samoupravlj.alke še bolj uveljavi v vsakdanjem življenju. Zato bi bilo prav, da se k mednarodne-mu letu žensk pridružijo s svojim programom tudi družbeno politične organizadije Svilanita. Prav bi bilo, da se imeijuje komisija, ki bo analizirala delovne pogoje, socialne razmere in druga vprašanja. Brez dvoma j'e veliko problemov, ki skrb e posamezne delavke in če bi se zanje vsi zavzeli solidarno, bi marsikateri delavki lahko pomagali, ona pa tii se lažje uveljavila na vseh področjih družbeno političnega dela. A. K. GOSPODARSKI PLAN ZA LETO 1975 Delavski sveti TOZD ne smejo sprejemati sklepov o delitvi dohodka, ki niso v Skladu z naštetimi načeli. V kolikor pa delavski svet TOZD tak Sklep sprejme, je delavski svet delovne organizacije dolžan tak siki ep zadržati. Obračun stroškov skupnih služb se v skladu s spremembami zakona v vsebini posameznih bilanlčnih postavk spremeni tako, da se stroški skupnih služb prikažejo kot realizacija, ki bremeni stroške storitev TOZD v razmerju porabe delovnega časa posameznih delavcev za vsako TOZD. TOZD frotir krije 82 % stroškov, TOZD svila pa 18 % stroškov. Spremenjeni sistem povdča celotni dohodek za stroške skupnih služb in se za mak Znesek dvakrat zajamejo stroški. Trgovina na drobno pokriva svoje stroške z realizacijo. Pozitivno planirano ražliko 150.549 din pa se deli v dobro 92 % na TOZD frotir in 8 °/o na TOZD svila (v odnosu realizacije). Stroški počitniškega doma na Rabu -se pokrivajo delno z realizacijo, delno pa z dotacijo iz sklada skupne porabe. ■Z,a leto 1975 se predvideva 2,160.820 din sredstev za stanovanjsko izgradnjo, od tega je na razpolago za delovno organizacijo 1,080.410 din, 80 % ali 864.328 din je namenjeno za blokovsko gradnjo, 216.082 din pa za individualno gradnjo. Iz leta 1974 je na razpolago še 260.245 din in to 186.400 din za blokovsko gradnjo im 73.845 din za individualno gradnjo. Skupno je za blokovno gradnjo namenjenih 1,050.728 din, prostih je še 240.328, ostalo je angažirano po pogodbah za nakup stanovanj. Za individualno gradnjo je na razpolago Skupaj z vrnjenimi sredstvi 329.927 din. F. Z. Poslovanje v prvem tromesečju Ze več let zaporedoma se dogaja, da v prvi polovici leta dosegamo dosti boljše poslovne uspehe, kot v drugi polovici leta. To velja posebno za temeljno organizacijo združenega dela Frotir, medtem ko temeljna organizacija združenega dela Svila že v prvem tromesečju običajno u-stvari kar polovico letnega ostanka dohodka. Tudi letošnje lato verjetno, vsaj tako kažejo podatki, ni izjema. TOZD frotir je v treh mesecih ustvarila 43,7 milj. din celotnega dohodka, kar je 34% več kot lani v makem obdobju in 7 % več od plana. Doseženi dohodek znaša 13,1 milj. din, ostanek dohodka pa 4,9 milj. din. Skupni izplačani osebni dohodki znašajo 6,3 milj. din in so za 17 % višji od enakega obdobja lami in za 7% nižji od planiranih. Povprečni izplačani neto o-sebni dohodki na zaposlenega znašajo 2.609 din, skupaj z izplačilom po zaključnem računu pa 2.747 din. TOZD svila je ustvarila v istem obdobju 6,8 milj. celotnega dohodka, kar je le 6% več kot v enakem obdobju lani in 33 % več od plana. Doseženi dohodek znaša 2,1 milj. din, ostanek dohodka pa 939 tisoč dinarjev. Skupni izplačani osebni do- hodki znašajo 817 tisoč din. Pov-prdčni izplačani neto osebni dohodki na zaposlenega znašajo 2.698 din, skupaj z izplačilom po zaključnem računu pa 3489 din. Delovna organizacija kot celota je ustvarila 5;5 milj. din celotnega dohodka, 1,7 milj. din dohodka in 5,8 milj. din ostanka dohodka. Povprdoni osebni dohodki na zaposlenega znašajo 2.720 din, z izplačilom po zaključnem računu pa 2.903 din. Zanimiva je primerjava med uspehi TOZD frotir in TOZD svila. V odnosu na preteklo leto beleži frotir znatno boljše uspehe, svila pa slabše uspehe. V primerjavi s planom je slika obratna. Svila beleži večji preseg plana kot frotir. Glede na dinamiko prodaje v svili je to razumljivo, ker je obravnavano obdobje sezona za prodajo izdelkov svile. Da bi se lažje znašli v prikazanih podatkih, bo letos prvič izdelana dinamika plana dohodka. Zajemala bo predvideni dohodek g-letie na že znane zakonitosti, ki kažejo, v katerih obdobjih je treba ustvariti več dohodka. Ta dinamika bo osnova, po kateri se bodo izračunavala sredstva za delitev po penitidičnih obračunih. S. D. Sprejem novih članov v ZK Na podlagi sklepa OOZK TOZD svila in TOZD frotir je bila sklicana konferenca ZK Svilanit Kamnik. Na 'tej konferenci je bilo sprejetih v ZK 7 novih članov in to: — MiMaža Marija — robilka v šivalnici, — Pichler Milena — obratni tehnik v tkalnici, — Rijavec Zdenka — pomočnik ■Obr,ato vodje v konfekciji — Djurin Stanislava — vezalka v tkallnidi, — Dragoš Valerija — strojna ši-valka v SVili, — Stankovič Brane — vodje pro-izovdnje, — Zver Jože — študent štipendist. Sprejema se je udeležil tudi sekretar Občinskega komiteja ZK Kamnik in član predsedstva ZKS. Ob tej priliki je bila organizirana majhna svečanost, kajti to je bil prvi primer, da je bilo v naši delovni organizaciji naenkrat sprejetih tolikšno število novih članov. Pred sprejemom je bila orisana revolucionarna pot ZKJ povezana s 50-Mtnico jubilejnega glasila Komuništ, ki jo obhaja letos. Ob .sprejemu je novim članom sekretar OOZK tov. I foh Francka, pripela rdeče na- geljčke in jim izročila skromno darUce. Tudi sekretar občinskega komiteja ZK tov. Fišer Anton je na kratko povedal novim članom o nalogah in liku člana ZK. Dne 16. 5. 1975 je bila v KINO DOM svečanost na kateri je bilo sprejetih veliko število novih komunistov iz temeljnih organizacij občine Kamnik. Ob tej priliki so bile novosprejeltim članom ZK na siavnošten način podeljene nove izkaznice. Novim članom ZK želimo pri njihovem delu mnogo uspehov pri graditvi naše samoupravne socialistične družbe. A. K. Letos obhajamo 50 let pisane besede Komunsta novo transformatorsko Dobili smo postajo Iz gospodarnosti prenosa električne energije od izvora do porabnika uporabljamo visoko napetost. Vihoko napetost pa ne moremo uporabiti za pogon strojev in napajanje svetilk ali drugih aparatov, zato jo moramo transformirati na nižjo napetost. V mestih in nas elij ih imamo skupne transformatorske postaje v tovarnah, kjer pa je zelo velika poraba električne energije pa imamo lastne transformatorske postaje določene zmogljivosti. Tako smo imeli tudi v vaši tovarni skupno z živilsko iniduistrijo transformatorsko postajo zmogljivosti 1030 KVA. Ta moč pa je že sedaj pokrivala komaj 92% skupnih potreb obeh tovarn. Zato je bilo obratovanje obstoječe transformatorske postaje že nezanesljivo, posebno v poletnih mesecih, ko se temperatura ozračja poviša. Dodatni priklop novih porabnikov pa bi bil že nedovoljen. Tako obratovalno stanje v naši transformatorski postaji že obstoja dobrih par let. Zdčaismo smo rešili ta problem v letu 1971 z nabavo novega stroja in iga vgradili v transformatorsko postajo. S predvideno nabavo novih stro- jev v letošnjem letu pa bi naleteli na nepremagljiv problem — vprašanje obratovanja. V letu 1973 smo pripravili projekte za novo transformatorsko postajo im v letu 1974 pristopili k izgradnji. Splošno gradbeno podjetje Graditelj iz Kamnika nam je izgradilo št avbo, opremo pa nam je dobavilo podjetje Elehtranabava iz Ljubljane, izdelalo pa Industrijsko montažno podjetje IM'P liz Ljubljane. Montažo opreme so Izvršili delavci Elaktro-gradenj podjetja D ES. prenote odvodnih kablov iz Stare v novo transformatorsko postajo pa so izvršili domači elektrikarji. Vsa montažna dela so potekala med prvomajskimi prazniki tako, da je bil izpad proizvodnje samo dve uri. Trenutna zmogljivost nove transformatorske postaje znaša 1430 KVA samo za tovarno Svilanit, za Živilsko indlustrijo pa 250 KVA. Z dokupom novih strojev — transformatorjev pa lahko dosežemo zmogljivost 25020 KVA in za Živilsko industrijo v svoji ločeni celici še 630 KVA. Do dokupa novih strojev lahko povečamo priklop električnih strojev za približno 20 %. S kompletno opremo transformatorske postaje z novimi stroji pa še na-daljnih 75 %. Mislim, da smo pridobili z novo transformatorsko postajo možnost povečanja potrebe električne energije še za zelo dolgo obdobje ter je iz tega vidika zagotovljena možnost razvoja naše tovarne. Pridobili smo dovoljenje za poizkusno obratovanje nove transformatorske postaje do 30. oktobra li975. V tam času moramo izgraditi del kabelske mreže, torej položitev kabla od TP zdravstveni dom do TP Svilanit. V letu 1976 paše drugi del kabelske mreže TP Svilanit do TP Perovo. Investicijske stroške za izdelavo kabelskega omrežja si bomo delili z Živilsko industrijo v razmerju 1430 : 250. S. Z. Neposredna izvajalčeva učinkovitost Naj na začetku tega sestavka pojasnim v grobih obrisih naš sistem nagrajevanja. Sprejeli smo sistem nagrajevanja po metodi vrednotenja zahtevnosti dela. Ta sistem nagrajevanja ima dva dela in sicer: analitsko oceno DM; vsako DM je ovrednoteno glede na zahtevnost, ki se pojavlja in drugi del, to je izvajalčeva neposredna učinkovitost. Prvi del je v celolti izdelan in je tudi osnovni element pri izplačilu OD. Vsako DM smo ovrednotili, dobili določenb število točk vrednotenja zahtevnosti dela ter vsako DM razporedili v plačilne razrede in sicer od 1 do 21. Drugi del našega sistema nagrajevanja izvajalčeve neposredne učinkovitosti pa je oStal še vedno odprt. Po sistemu vrednotenja zahtevnosti dela smb sprejeli štiri ocenske kriterije za merjenje izvajalčeve neposredne učinkovitosti. Na delovnih mestih proizvodnega značaja smo skoraj povsod že izpeljali nagrajevanje kvalitete in količine. Pri tem .smo naletih na številne probleme, ki so se pojavljali pri merjenju teh dveh elementov. Za ostala dva kriterija pa še vedno nismo našli ustreiznih rešiterv. Za vsa ostala DM pa ismo sedaj storili še bore malo. V TOZD Svila so napravili velik korak naprej, saj so skoraj Vsa DM vezana na določene faktorje, medtem, ko se drugje tudi intenzivno dela na tem področju. Pri postavljanju posameznih kriterijev za izvajalčevo neposredno učinkovitost se vedno pojavljajo problemi ali se določen postavljen kriterij pojavlja ali ne na posameznem delovnem mestu. S pravilno stimulacijo vseh zaposlenih moramo doseči predvsem to, da bo produktivnost, rentabilnost pa tudi ekonomičnost poslovanja celotne delovne organizacije porasla in sicer vsaj v enaki meri kot se bodo dvigali OD. Vsak zaposleni mora prejemati tako nagrado za opravljeno delo, ki bo dejanski odraz njegovega vloženega dela. Pri ovrednotenju neposredne učinkovitosti se moramo vsi zavzemati za to da bomo vsako delovno mesto v delovni organizaciji pravilno in pravično ovrad-notili. Z nerealnimi in nepravilno postavljenimi kriteriji se samo poveča nezadovoljstvo s čemer se rušijo medsebojni odnosi med zaposlenimi v naši delovni organizaciji, kar ima sigurno posledico, da se poslovni uspeh delovne organizacije zniža. Edini vir za rast OD je sigurno boljše gospodarjenje celotne delovne 'organizacije. Za izpeljavo izvajalčeve neposredne učinkovitosti je potreb- na širša pomoč, zato bo vsaka ideja oz. sugestija dobrodošla. Upamo pa, da bomo s širšo pomočjo to čimprej izpeljali in še enkrat povdarjamo, da mora vsak V preteklem mesecu so bile izredne volitve v TOZD SVIILA in TOZD FROTIR, na katerih so delovni ljudje neposredno izvolili člane delavske kontrole. Po samoupravnem sporazumu o združevanju dela in sredstev smo imeli delavsko kontrolo na ravni delovne organizacije. S statuti TZOD pa je določano, da ima vsak TOZD tudi svojo delavsko kontrolo. Tako simo uresničili statutarne določbe in izvolili delavsko kontrolo na ravni delovne or- V TOZD FROTIR so izvoljeni v delavsko kontrolo naslednji: Grden Franc — predsednik Rijavec iZdenka — namestnik Balantič Marija, član Tušar Mile, član Kladnik Jože, član ZaVasnik Marija, član VViegele toka, Član V TOZD SVILA so bili izvoljeni v delavsko kontrolo naslednji: Jagodic Jvan, predsednik zaposleni v delovni organizaciji prejemati tak ekvivalent v obliki OD, kot mu glede na njegovo vloženo delo dejansko pripada. Luštrek Ivanka, član Spačal Magda, član Jeglič Jožica, člaln Krapež Nataša, član Na ravni delovne organizacije pa so v delavsko kotrolo izvoljeni naslednji: Marušak Zinka, predsednik Grabnar Darko, član Grden Franc, član Bernik Marija, član Jagodic Ivan, član Rozmanič Angela, član Delavsko kontrolo TOZD Frotir na ravni DO zastopa Grdeh Franc, TOZD Svile pa J algodic Ivan. Delavski svet DO je ugotovil, da so delovni ljudje v TOZD sprejeli tudi pravilnik o delavski kontroli. Tako smo se tudi na tem področju samoupravno organizirali. Novoizvoljenim članom delavske kontrole želimo, mnogo uspeha pri njenem nadaljnjem delu za uveljavitev In krepitev samoupravnih odnosov v detovrii organizaciji kot celoti in v TOZD. Izvolili smo delavsko kontrolo Srečanje s tovarišem litom-nepozabni trenutki V podjetje je prišlo sporočilo, rti iz našega proivodnjega programa izberemo primerne artikle ter ta material dostavimo na Brdo. Izbrali smo najprimernejše artikle iz frotirja -in kravat, tako da je bila kolekcija — ponudba primerna. Tako pripravljeni material isv.a iz tov. Genlko Matijem vzela is seboj, da bi .ga prodala ljudem, ki delajo na področju nabave in izbora. Ko sva prispela. na Bodo, maju je sprejeli vodja teh služb. Obvestil naju je, da žeti tovarišica sama precizirati naročila, oziroma izbrati najprimernejše artikle iza uporabo. Nisva dolgo čakala, ko sva bila obveščena, da j-e tov. Jovamka Broz mosta in da naju pričakuje v delovnem kabinetu, ves material sva vzela s seboj, bilo ga je kar precej. V spremstvu vodje sva se napotila do delovnega kabineta. Tu naju je zares prisrčno sprejela tovarišica Jovanka Broz. Takoj smo pričali z delom. Iz kovčka, paketov sva jemala artikel za artiklom ter z primerno razlago tako predstavila naše proizvode. Nad marsikaterim artiklom je bila navdušena. Ko smo prišli do kravat je dejala, da gre poklicati tov. Tita, ako ie prost, da sam izbere neka i kravat. In zares nisva -dolgo čakala, ko vstopil tovariš Tito. Lepo smo se pozdravili ter pred-ntavili. Tovarišica Jovanka Broz na je dodala: »To su drogovi iz Svilanita, iz tvoig Kamnika.« Ne mordse opisati vse radosti in zadovoljstva, kar človek čuti ob t-kem snidenju. Bilo je teplo pri srcu. Tudi v lica je udarila kri in v tem trenutku se me je pola- Upravni odbor DITTia Svilanit je imel dne 9. 5. 1975 razširjeno konferenco društva. Društvo šteje 70 članov, na tej konferenci pa je bilo sprejetih še 10 novih članov. Člani konferen- stila rahla trema. Niti v sanjah nisem upal, da bom deležen take sreče, da se enkrat v življenju :ahko pozdrr-ziim z našim dragim tovarišem Tlitom. Tov. Tito si je ogledali naše proizvede in nekaj kravat je bilo tudi primernih, katere je izbral. Kmalu smo se morali posloviti, a ne s praznim srcem, bil je poln sreče in ponosa. Bila sva zares srečna v tem trenutku, kajti poleg tako pristnega kontakta sva imela možnost pokazati tudi naše izdelke našemu dragemu tovarišu Titu. Vsi smo lahko ponosni na Svilanit, da je spoznal nas preko naših izdelkov, in nam podarili nekaj časa s pregledom na kolekcije. Po odhodu tovariša Tita smo se se tovarišico Jo-vamko Broz še -dolgo pogovarjali. Bi-lo je prijetno odgovarjati na zastaVljllena vprašanja. O mnogih stvareh pa je seznanjena kako posluje in deluje naše podjetje. Ob zaključku smo precizirali tudi naročilo za ,plašče in brisače, ki jih bo Svilanit izdelal. To je bilo samo nekaj besed o srečanju z našim dragim tovarišem Titom in tovarišico Jovan-ko Broz, kajti vsega se niti iz be-sednmi ne da opisati. Spomin na to -srečanje bo ostal trajno .globoko Vtisnjen. Tako kot midva, ki sva imela to možnost, da se srečava s tovarišem. Titom in tovarišico Jovanko Broz in jima predstavila naše izdelke, smo lahko vsi v Svilanitu srečni in ponosni, da bo naš dragi tovariš Tito nosil našo kravato, naš kopalni plašč in uporabljal naše brisače. ce so razpravljali o delu in aktivnosti društva. Ugotovljeno je. da je večina članov zelo pasivnih. Morda gre rahla graja tudi upravnemu odboru, ker ni znal članov spodbujati k delu. Tako močna organizacij-a kot je DITT. bi morala imno-go več dati od sebe kot daje. Na področju tekstila je še mnogo neznank od predenja, tkanja, oplemenitenja, -vzorčenja itd. Člani društva o vprašanjih premalo razmišljajo. Lahko ugotovimo, da je izumiteljstvo im radona!izatorStvo v naši delovni organizaciji skoraj popolnoma zamrlo. Pred leti so blile sicer vsaj spodbude na tem področju, medtem ko zadnja leta ni nobenega predloga za kakršnokoli racionalizacijo. Pestrost na tem področju j-e slaba. To je ugotovili tudi republiški plenum DITTia in resno pozval svoje članstvo k aktivnejšemu delu tudi na tem pddraaj-u. Na konferenci je tekla beseda tudi o integracijskih gibanjih na področju tehnike i-n o sred- Po V. kongresu ZSMS v Murski Soboti v lanskem letu je bilo preneseno na osnovne organizacije ZSMS načelo, da se hkrati TOZD-irainjem OZD po enakem principu izvede tudi reorganizacija ZS-M po OZD. Glede na to, je bila v 'Svil-amiitu izvedena reorganizacija mladine v TOZD Frotir, TOZD Svila 'in Skupnih službah. V predsedstvu, ki se po kongresu imenuje konferenca OO ZSMS, so izdaj avtomatično vključeni tudi -vsi predsedniki obeh TOZD in SS, ki so jtih skupaj z ostalim predsedstvom po posamezniih TOZD oziroma SS izvolili člani ZSMS posamezne osnovne organizacije. OO ZSMS Frotir predseduje predsedstvo v -sledeči sestavi: 1. Brem-šak Marija — predsednik 2. Zanoiškar Milena — član 3. Novak Miro — -Slan 4. Kuhar Helena — član 5. Pregl Andrej — član 6. Golob Miha — član Predsedstvo OO ZSMS TOZD Svila: 1. Beč Jana — predsednik 2. Lunder Nuška — član 3. Poljanšek Anica — član Predsedstvo OO ZSMS SS: 1. Fabjan Andreja — predsednik 2. Gams Majda — član 3. Sušnik Joži — član Ker so v skupnih -službah trenutno samo 3 člani, je vprašanje upravičenosti samostojne OO ZSMS še -odprto oz. vsaj več ali manj formalno, saj vse tri osnovne organizacije delujemo skupaj pri vseh akcijah. Ž občine smo dobili podpisnice, ki vsebujejo pravice in dolžnosti člana OO ZSMS, ki jih leta s svojim podpisom tudi prizna im -spoštuje. Do sedaj imamo približno 50 podpisnikov, se pravi članov, in morda ibi bilo primerno, da na tam mestu objavimo najvažnejše pravice in dolžnosti člana ZSMS, da bi se delno lah-r njeročnem programu razvoja TOZD svile in frotir. V razpravi so se člani dotaknili marsikakšnih novih vprašanj in zelo kritično ocenili dosedanje delo društva. Razprava je bila tako bogata z raznimi novimi idejami in predlogi da gre tej konferenci vsa pohvala. Po končani razpravi so bili sprejeti konkretni sklepi in imenovane razne komisije, kot so komisija za vskladitev statuta DITT-a, ko-mlisija za vskladitev pravil za recionalizatorstvo in izumiteljstvo in komisij a za strokovno izobraževanje. Upravni odbor ima mnogo nalog pred seboj. Dobro moramo zastaviti plug v neizorano ledino, da bo društvo v resnici opravičilo svoj obšito j. ko že odločili za članstvo: 1. da aktivno dela v delu organizacije lin organih ZSMS in da aktivno sodeluje v kreiranju programa, vsebine dela in načina njihovega uresničevanja; 2. da aktivno in enakopravno sodeluje v razpravi in sprejemanju sklepov in stališč, ki so v pristojnosti njegove o-snovne organizacije in organov, katerih član je; 3. da predlaga, voli in je voljen v vse organe ZSMS lin da sod etuije v odločanju o kriterijih za -volitve v vse organe ZSMS; 4. da kritično razpravlja o delu članov organov ZSM ter o njihovem odpoklicu in menjavi; 5. da organizacijam in organom ZSMS daje predloge in -vprašanja, ki ise nanašajo na njihovo delo ter od njih dobiva tudi 'Odgovore; 6. da v skladu s svojimi željami 'in interesi sodeluje na področju kulture, športa in drugih oblikah interesnega organiziranja mladine ter se ta-fcot tudi angažira, 7. da odgovorno izvršuje svoje naloge, ki jih ima kot občan, proizvajalec in delovni človek; 8. da 'Sodeluje v reševanju vseh družbenih vprašanj z aktivnim vključevanjem v organih samoupravljanja v TOZD; 9. da deluje lin se angažira, da čim večje število mladine sprejme statut ZSMS in se včlanja v ZSMS; 10. da deluje in se bori za razvijanje lin krepitev ljudske obrambe, neodvisnosti in suverenosti socialistične samoupravne družbene skupnosti jugoslovanskih narodov in narodnosti. Naša organizacija bi hotela delovanti tako, da bi zadovoljevala interese svojih članov z njihovim samoorganiziranjem. S. Balantič Odločno od besed k dejanju A. K. Novo vodstvo v mladinski organizaciji Delovno predsedstvo plenuma DiTT, ki je bil maja v Lipici FA Vtisi s,sindikalnega dne' Smer Štajerska: V letošnjem latu je Osooivna organ izadija sindikata delovne organizadije spremenlila star način izletov in ekskurzij članov delovne skupnosti s tem, da je planirala za 24. 5. 1975. »SINDIKALNI DAN«, kar je bilo tudi povezano z DNEVOM MLADOSTI in rojstnim dnem našega dragega maršala Tita. Namen tega je bil, da .bi se člani: delovne organizacije udeležili skupinskih ekskurzij v čim-večjem številu, saj so im dl e vse izmene, ta dan, dela prost dan. N amen je bil delno dosežen, kljub temu, da se veliko število zaposlenih v delovni orgamlizatiji ni udeležilo skupnih ekskurzSj oz. izletov, s katerimi smo si želeli delavce v ddlovnli organiza-cijli zbližati vsaj 1 dan v letu, kajti tempo dela nam med letom zaradi dela in časa tega ne dopušča. Organizacijo izletov oz. ekskurzij in prevoz je prevzela tu-rrsitičma agencij a »Alpe Adria« iz Ljuibliaine, ki je dala na razpolago kar 4 smeri potovanja, izmed katerih je smer proti Gorenjski odpadla, zaradi majhnega šitevlila prijav. Tako so bila realizirana potovanja proti Jadra- nu z ogledom »Tomos-a«, v Kopru; proti Sežani z ogledom Lipice in tekstilne tkalnice; proti Štajerski, s predvidenlim ogledom delovne organizadije »Gorenje« Velenje, katero pa zaradi proste sobote v »Gorenju«, ni bilo izvedeno. Zjutraj smo se ižbrali pred našo tovarno in čakali na prihod avtobusa. Med čakanjem na avtobus so nas pozdravile že prve kaplje dežja, ki nas je spremljal do vrnitve v Kamnik. Napotili smo se proti Domžalam in Trojanam, kjer je bil prvi postanek, kar smo izkoristili za zajtrk ob aveDe pečenih kroflih. Kljub dežju smo z dobro voljo in pesmijo nadaljevali pot po dilini »zelenega zlata«, ki se je v tem času pričel ovtijati po žicah in bo že čez dobre 3 mesece vabil obiralce na svoje njive. Kmalu za tem smo zavili na levo v smeri Velenja, kamor smo dospeli ob 9. uri. Ker si na žalost delovne organizacije »Gorenja« nismo motili oigledati, smo 2-urim postanek izkoristili za ogled tega no-vozn modernega mesta, ki se je ratiuril in zaživel v pravi veličini. Marsikateri udeleženec oz. udeleženka izleta je izkoristila to potepanje za nakup raznih malenkosti in istočasno ugotovitvijo, da so njihove trgovine skoraj bolje zatožene, kot prli nas v Kamniku. Ogledali smo si tudi hotel »Paka«, za kratek čas posedeli v njem ter ugotovili, da imajo kar visok nivo, vsaj pri cenah. Bližala se je ura odhoda avtobusa na naš končen dilj GOLTE. Kljub čakanju v avtobusu, ene udeleženke nismo mogli pričakati, ker jo je mesto Velenje tako prevzelo, da si ga je morala ogledati še natančneje z obiskom pri prijateljici in klepetu ob kavici. Avtobus je odpeljali dalje, kljub temu, da je bil sedaj en sedež prazen. Po krajši vožnji smo prispeli do žičnice, ki nas je popeljala na Golte. Vožnja z gondolo je bila tudi za štrahopetnejše udeležence kar v redu, saj se globin pod mami in prepadov zaradi goste megle skoraj ni Videlo. Proti vrhu nas je tudi megla zapulstila in že smo si mislili, da bomo deležni morda še sonca. Želje glede tega se nam niso uresničile, videti je blilo kot da megla želi doseči tudi vrh in je bila kmalu za nami v spremstvu mirnega dežja, ki je neutrudno padal Vse popoldne. Zaradi tega smo se zadržali kar v hotelu samem, kjer se je članstvo te delovne skupnosti potrudilo za dobro počutje svojih gostov z okusno pripravljenim pogrinjkom, kvalitet no brano, pijačo in glasbo, ob kateri so, lahko rečem, vsakega zasrbele pete. Vzdušje je bilo res prijetno in je čas odhoda prišel kar prehitro. Se to naj zapišem, da je tudi izgubljena udeleženka prišla kakšno uro po našem prihodu na Golte in smo jo sprejeli medse s ploskanjem, saj smo bili tako sipet celotna družba. Tudi potovanje nazaj je minilo izredno hitro, morda zaradi bližnjic, ki smo se jlih poslužili, morda pa tudi zaradi izrednega razpoloženja. Kljub vsemu temu pa je udeležence le nekaj motilo. V svoji sredi niso zasledili niti enega vodilnega delavca, pa naj si bo iz delovnih enot oz. TOZD-a ali iz delovne skupnosti skupnih služb (razen predsednika sindikata delovne organizacije in vodilnih iz TOZD-a Svila, ki so si izbrali v celoti svoio smer potovanja). S svojim izostankom so pokazali omalovažujoč odnos do »SINDI-KATOVEGA DNE« ter dali čutiti svojim podrejenim, da jim pač ni za njihovo družbo ter glede tega lahko ugotovimo, da »SINDIKALNI DAN« v tem smislu ni dosegel celovitega učinka. Na koncu naj zapišem še to, da naj postanejo po možnosti taki »SINDIKALNI DNEVI« tradicija, na katerih bi želeli doseči udeležbo in zadovoljstvo večine zaposlenih v delavni organizaciji M. H. Nova cesta do našega počitniškega doma na Rabu Ob gornjem naslovu si je prav gotovo marsikateri bralec oddahnil, ko se je spomnil, kako je lani ali pa morda predlanskim tovoril svojo počitniško prtljago od parkirnega prostora pa do našega počitniškega doma v Bar-batu. Ta novica pa je prav tako razveseljiva tudi za tiste, ki na Rabu še niso letovali, pa bodo morda v prihodnje, saj jim je z novo cesto, ki je speljana prav do počitniškega doma, prihranjeno precej znoja in slabe volje. Mislim, da je prav, da se napiše nekaj besed tudi okrog te ceste, na katero je bilo treba čakati za premnoge kar predolgo. Doslej je bil dostop do našega počitniškega doma možen samo z zahodne obalne strani in to po 80 do 90 cm široki peš poti. Razdalj a od parkirnega prostora do našega počitniškega doma pa je približno 300 m. Če temu dodamo še utrujenost po dolgi vožnji in pa poletno vročino, potem se prav gotovo ne bomo čudili sla- bi volji vsakogar, ki je del svojega dopusta preživel na Rabu. Tudi strežno osebje doma ni bilo ravno veselo, ko je moralo vsa živila in pijačo prenašati in prevažati ročno s samokolnico. Vsekakor je bil tudi v tem vzrok za prenekatero pikro, pa naj si bo s katerekoli strani. Nujnost izgradnje ceste se je pokazala že takoj, ko so na Rab prispeli prvi naši letoviščarji, vendar je moralo izhlapeti kar precej morja, predno nam je to uspelo. Najtežje, kar je bilo v celem postopku je bilo doseči z vsemi prizadetimi strankamli. V začeltbu meseca aprila nam je uspelol vzpostaviti pogoje za začetek gradnje ceste, vendar so nas pri vseh gradbenih pojetjih na Rabu zavrnili, češ da so pre- zasedeni. Tako je vse kazalo, da ceste letos še ne bo. Rešilna bilka je bila zamisel, da pristopimo k izgradnji ceste z udarniško akcijo. Tako smo organizirali dve akciji in sicer je v prvi akciji sodelovalo 10 prostovoljeov. Tako se imamo zahvaliti udarniški vnemi tako prve kakor tudi druge ekipe, da se bomo letos lahko z avtom pripeljali na dvorišče počitniškega doma. Vendar moram še dodati, da za sedaj parkirni prostor ob domu še ni urejen in bo avto še vedno treba puščati na starem parkirišču. Vse pa tako kaže, da bomo v prihodnjem letu lahko ne samo pripeljali do doma, pač pa tudi avto pustili na urejenem parkirišču v neposredni bližini našega doma. Pohvale in priznanja ko se je naše društvo zapet povečalo za nekaj novtih deklet). To pomeni, da se ženske le postopoma vključujejo v vse družbene strukture. Mladinke, ki so postale gasilke se zavedajo naporov pri vajah in drugih obvez-Tokrat naj gre priznanje na- nosti, vendar kot so to že poka-šim marljivim gasilkam in gasil- zalei jih n.;č ne mati. Žrtvujejo cem. Vsi jlih lahko vidimo, ko od- . ... - _ , . , , . . • j t it , , svoi prosto oas, mani za sebe, kot bajajo iz dela, kako ze dva me- J K J ’ ., „ za skupnost. S svojim javnim na- seca pridno vadijo. Gasilci se za- ^ j j vedajo, da vsako tekmovanje zahteva znanje in spretnost zato se morajo čim bolj usposobiti. Se posebno priznanje gre tov. V naše gasilsko društvo se je Balantič Andreju, ki je strokov-vključilo nekaj novih članic. (Ta- ni vodja ženske gasilske desetine. stopom pa želijo ponesti med ljudi tudi ime »Svilanit«. Prostovoljci pri gradnji dovozne poti do počitniškega doma na Rabu Tudi gasilci so dali svoj delež k novi cesti na Rabu zen del na cesti so bila opravljena še dela na presitarvitvi ograje in pa na povečanju vzhodnega dela dvorišča. S prestavitvijo ograje na samo mejo parcele pa smo po cbli širini parcele pridobili okrog 80 om širok pas, ki smo ga prav tako uredili. Kljub podaljšanju akcije gre tudi gasilski desetini vsa pohvala za njihovo prizadevanje in požrtvovalno delo. Tako ne smemo pozabiti , da so tudi tovarniški gasilci pripomogli k temu, da se bomo že letos lahko pripeljali prav do počitniškega doma. I. M. . .1 Naše gasilke pridno vadijo in nastopajo PRESENOVA družba L j ubij an® Opekarska — Borsetova 27 Knjigo v vsako hišo Izgradnja nove ceste k našemu počitniškemu domu na Rabu je potekala v več etapah. V prvi etapi so bila izvršena vsa zemeljska dela na trasi nove ceste, v drugi smo razširili obstoječo cesto, ki p bij e od lokalne pa do odcepa na našo novo cesto, v tretji, končni fazi pa je sledilo nasutje nove trase. Kakor prve smo se tudi druge etape lotili z udarniško akcijo. Tokrat se je za delo prijavila tovarniška gasilska desetina, tako da okrog prijav in udeležbe na akciji ni bilo težav, bile pa so druge, predvsem glede materiala. Skoraj nemogoče je na Rabu dobiti kakršenkoli gradbeni material. Za uspeh druge akcije se moramo zahvaliti tudi nekaterim domačinom, ki so nam v časovni sti&ki priskočili na pomoč in nam priskrbeli marujkajoče cevi in pesek. Delo druge etape je bilo precej napornejše od prve. Treba je bilo poglobiti in razširiti odtočni kanal, položiti cevi in jih vbetonirat. Izredna ovira pri našem delu pa je bila tudi izredna huda vročina, ki je pritisnila v času dela galsilske desetine na Rabu. Domačini so nas opozarjali, da je to sonce najbolj nevarno za človeka, vendar so bili fantje neugnani in so vlagali največje napore, da bi bila dela končana v predvidenem času. Kljub velikim naporom pa smo morali akcijo podaljšati za en dan. Ra- Prešemova družba ima kot družbena organizacija namen in nalogo razvijati socialistično zavest in dvigati politično in kulturno raven slovenskega ljudstva. To isvojo nalogo opravlja PD z izredno nizko ceno svojih publikacij, kar pa lahko delamo le ob izdatni podpori vseh družbenopolitičnih in gospodarskih faktorjev. Vkljub vsej pomolči pa bomo nizke cene lahko obdržali le oh čim večjem številu naroč-nlikov. Našo akcijo, da bi dobro in poceni knjigo lahko nudili čim večjemu številu bralcev so s svo-j;kni pismi že podprli SZDL Slovenije, ZS Slovenije in republiški sekretariat za kulturo in prosveto. Prosimo vas, da se naši akciji pridružite tudi vi, s tem, da v svojem glasilu objavite brezplačno, tako kot to delajo že nekateri drugi časopisi, program Prešernove družbe, ki Vam ga prilagamo. Ta obsega redno letno knjižno zbirko >s Koledarjem, Ljudsko knjigo in Obzornik. Program, ki smo vam ga pripravili je prav kvaliteten, privlačen, pa naj gre za roman »Plat zvona« Bena Zupančiča ali za »Hišo umirajočih«, roman Milene Mohoriče ve. Slednje delo je avltorica napisala sicer že težko bolna, je pa venidar njeno najboljše delo. Ženskam pa bomo, o tem smo prepričani, zelo ustregli s Kozmetiko. Izbor za »Ljudsko knjigo« na pogled sicer ,nli atraktiven, je pa zanimiv in nam predstavlja širok del sveta. »Obzornik« pa nam spet spro- Marsikaj, kar smo na vozniškem izpitu odlično znali in tako tudi dokazovali postopoma pozabljamo. To lahko sklepamo "po ti odpira pogled v skrivnosti znanosti in druga dognanja. Se posebej opozarjamo na to. da bodo člani redne knjižne zbirke, ki bodo plačali naročnino do 30. junija 75, prejeli poleg zbirke še nagradno knjigo Miška Kranjca, »Povesit o dobrih ljudeh«. Po tej povesti je narejen barvni film, ki bo letos predvajan, knjiga pa bo ilustrirana s filmskimi posnetki in bo tako še bolj privlačna. Vse tiste, ki še niso naročniki te priljubljene zbirke, vabimo, da se obrnejo na našega zaupnika v vaši delovni organizaciji ali pa direktno na PD Ljubljana, Borse-tova 27, kjer boste dobili vse nadaljnje informacije. Za vaše razumevanje se vam že vnaprej naj lepše zahvaljujemo, zelo pa vam bomo hvaležni če nam pošljete izvod svojega glasila, v katerem boste objavili gornje obvestilo. PREŠERNOVA DRUŽBA tam, ker skoraj na vsakem koraku vidimo napako za napako, ki jih delajo avtomobilisti, motoristi, kolesarji in drugi. Prometne napake, ki postopoma prihajajo voznikom v navado pa so v določenih okoliščinah usodne. Danes si na kratko oglejmo kaj moramo vedeti in ne pozabiti iz poglavja o spremembi smeri vožnje. Ni vseeno, kako bomo ravnali pred tem, ko bomb z vozilom i(velja tudi za kolesarje in motoriste) želeli zapeljati na desno ali na levo. Pri tam je zelo pomembno to, da moramo vsak prometni manever oceniti, predvideti morebitne nevarnosti in z ustreznim znakom drugim naznaniti našo namero spremembe smeri vožnje. 'Pravila, iki veljajo za zavijanje z vozilom pravijo: Voznik, ki zavija z vozilom na desno, mora to storiti tako, da vozi po skrajnem prometnem pasu ob desnem robu vozišča. Voznik, ki zavija z vozilom na levo, mora to storiti tako, da vozi po skrajnem levem prometnem pasu ob srednji črti in ob zamišljenem ali zaznamovanem loku, ki veže dve srednji črti bočnih vozišč, oziroma po prometnem pasu ob levem robu ceste z enosmernim prometom, razen če ni s prometnimi znaki na cesti drugače določeno. Voznik mora na zadostni razdalji pred križiščem zavzeti z vozilom položaj na tistem prometnem pasu, po katerem mora voziti ob zavijanju. Če bi ravnali drugače od predpisanega, bi v celoti porušili določen prometni red in bi naše napačno ravnanje sprožilo nevar-nesituacije, ki jih drugi vozniki niso mogli predvideti. Med drugim je zelo važno tudi to, da če smo se napak razvrstili pred križiščem glede na našo nameravano smer vožnje, maramo isto vožnjo nadaljevati v smeri, kamor vodi prometni pas, na katerem smo se zvrstili. KAZNI: — Z denarno kaznijo od 200 do 1000 din ali z zaporom do dveh mesecev se kaznuje voznik, ki pri zavijanju ni zavzel z vozilom položaja na prometnem pasu, po katerem mora voziti ob zavijanju in je zaradi tega povzročil neposredno nevarnost za drugega Udeleženca v prometu. Vozniku se sme izreči tudi varstveni ukrep oduzema vozniškega dovoljenja za čas od 30 dni do 6 mesecev. — Z denarno kaznijo od 100 do 500 dinarjev ali z zaporom do 30 dni se kaznuje voznik, ki je s prekrškom nepravilne spremembe smeri vožnje povzročil neposredno nevarnost za drugega u-deleženca v prometu ali prometno nezgodo. Vozniku se sme izrdči tudi varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja za čas od 30 dni do 3 mesecev. — Z denarno kaznijo 100 dinarjev se takoj .na mestu kaznuje voznik, ki nepravilno zavzame položaj z vozilom pred križiščem glede na smer zavijanja. — Z denarno kaznijo 50 din se takoj na mestu kaznuje voznik, ki z vozilom nepravilno zavija skozi križišče. Prihodnjič: prednost vožnje na križišču. Marjan Metljak Novi cestnoprometni predpi si in prometna varnost VII. Udarniška akcija „1. maj" Neugoden odgovor pri gradbenih podjetij ih »Ceistar« in »Lučko komunalno« na našo vlogo za ponudbo za izgradnjo ceste do našega počitniškega doma na Rabu nam je vlil strah, da letos še ne bomo mogli z avtom do doma in se bo slaba vtilj a preteklih let povrnila med naše letoviščarje tudi Moš. V iskanju rešitve je padla ideja, da bi z izgradnjo ceste poskusili sami z Udarniško akcijo. Končna odločitev o tem je padla tik pred 1. majem, samo akcijo pa smo planirali med prvomajskimi prazniki. Akcija je bila zamišljena tako, da gre na dblo na Rab kompletna tovarniška gradbena ekipa, poleg pa vsaj še 16 prostovoljcev. Za akcijo se je prijavilo kar lepo število ljudi, žal pa jih je veliko ostalo samo prijavljenih, na Rabu pa jih je bilo komaj 10. Nihče ni pričakoval tako slabe udeležbe in Skoraj smo nameravali v Jablancu namesto na trajekt za Rab obrniti in se odpeljati proti Kamniku. Mislim, da za tako slabo udeležbo ni opravičila, čeprav je akcija potekala med prazniki, za katere smo že vsi imeli svoje načrte. Ugodnejši odmev je bilo pričakovati predvsem od tistih, ki so poznali razmere okrog počitniškega doma in pa od vodstev mladine in sindikata. Višem tem v odgovor naj ho samo podatek, da so bili vsi udeleženci prvomajske akcije na Rabu prvikrat. Pesimizem, ki je bil v nas celo noč po prihodu na Rab je pregnala jultranja pesem krampov in lopat. Ko so fantje videli, koliko nas vseh skupaj je in koliko dela je pred nami, se niso ustrašili, pač pa so krepko poprijeli za delo. Zvečer, ko je bilo pričakovati, da se bodo vsi razkropili vsak po svoje, pa se je oglasila harmonika, ob kateri smo kar pozabili na naporen dan, ki je bil za nami. Vse tri dni, kolikor je akcija n otekal a, smo bili ena sama velika družina, ki si je na vso moč prizadevala narediti tisto, kar je bilo planiramo ob veliko večji udeležbi. Vsem udeležencem udarniške akcije »1. MAJ« gre vsa pohvala za njihov trud in priza-devanje. Udeleženci prve majske akcije na Rabu Naši gasilci ostajajo vedno budni Tudi na udarniški akciji so naši gasilci pokazali, da so se v vsakem trenutku pripravljeni spoprijeti z ognjem. Zadnji dan akcije na Rabu, ko smo že pospravljali orodje in od sosedov izposojene pripomočke, se je pri enem od sosedov vžgala motorna škropilnica. Ravno v tistem trenutku sta se v neposredni bližini nahajala tovariša Lojze Golob in Andrej Balantič. Domačini, ki so bili okrog, so se og- nja ustrašili in zbežali proč, onadva pa se plamena, ki je bil kar visok nista ustrašilal, pač pa sta poiskala primerne krpe in ogenj v nekaj trenutkih zadušila. Čeprav ta dogodek ni bil ne vem kakšnega pomena pa vendar ob zaslužita pohvalo, saj sta dokazala, da gasilci nikoli ne pozabijo, da jim je vedno na vsakem koraku, pa naj si bo to kjerkoli največji sovražnik ogenj. I. M. Ali res nimamo časa brati knjig? Izgleda, da se Slovendi preveč pehamo za zaslužkom in standardom. Na stran smo dali kulturo in knjigo. Statistični podatki povedo, da v enem letu Slovenec skoraj ne prebere ene knjige. Na Slovenskem je dokaj razširjeno mnenje, da kaj dosti beremo, da je odnos do knjige dober, da imamo Slovenci že po izročilu spoštovanje in veselje do knjige. Izsledki ankete pa opozarjajo — ne da bi imeli nekaj dokončnega, da je na tem področju kar dosti vrzeli in precej neizorane ledine in da imamo o- pravirdi z ne preveč visoko stopnjo prebujenosti in branja. Po podatkih ankete je od anketiranih nad 18 let starosti le 52,4% prebralo eno ali več knjig, medtem ko preostalim 47,6 11 n knjiga ni potrebna. Zato dragi bralci razmislite tudi o tem vprašanju, kakor pravi pregovor »Knjiga je dober prijatelj človeka, kdor ne bere tava v temi.« Brez knjige ni mogoče napredovati, brez znanja ni mogoče biti upravljalec, ni mogoče rasti in se razvijati v popolno človeško osebnost. A. K. Iz zgodovine boja jugoslovanskih narodov Dne 2. maja 1945 je štab 4. operativne cone Slovenije ukazal 14. uradni divizij,1 JA, naj takoj zasede mostove na Dravi in prehode ob maji, nato pa začne razoroSevati nemško — ustaške enote na umiku po dolini Savinje proti Avstriji. Divizija je dobila tudi ukaz, naj z delom sil zavzame Celovec Beljak in Velikovec. Dne 4. maja je bila na seji S NOS postavljena in zaprisežena prva slovenska ljudska vlada. Seje se je udeležila večina članov SNOB, kot gostje pa so bili novzdči zastopniki AVNOJ, drugih republik, vojske, zavezniških misij itd. Zaprisegi vlade je sledilo v Ajdovščini na Glavnem trgu manlifasltedljisko zboro- vanje prebivalstva Primorske in Trsta. Dne 14. maja so oddelki 3. armade JA in 14 divizije 4. operativne cone po dveh dheh boja osvobodili Slovenj Gradec in GUštanj ter prisilMi na območju Celje — Šoštanj — Slovenj Gradec — Dravograd nemško — u-staško grupacijo, ki je štela okoli 30.000. vojakov, podoficirjev im oficirjev, k vdaji. Na proštom Podsreda — Pilštanj na Kozjanskem so enote 21 in 48. ugame divizije JA zajele poslednje ostanke sovražnih enot — ta dan se je zmagovito končala štiri leta trajajoča osvobodilna vojna in oborožena revolucija narodov Jugoslavije. Sodelujte z uredniškim odborom, da bo naše glasilo, izraz vaše volje in hotenja, ter bo tako kamniški tekstilec vaš resnični obveščevalec Mojster tov. Končnik nadzoruje delovanje statve Kadrovske vesti Sprejeti na delo: Husaj is o — v DE 13 Vidovič Janez — v DE 13 Gashi Baz — v DE 13 Mahič Ramiza — v DE 13 Knimipestar Veronika — v DE -13 Arklinič Ivan — v DE 13 Kermavner Drago — ,v. DE 13 Osolim Marija — v DE 13 - Lopar Vida — v DE 13 Berlec Alojzija — v DE 13 Kljajič Seida — v DE 13 Dacar Ana — v DE 14 Hribovšek Marija — v DE 14 Korošec Jiuisina — v DE 14 Skrij elj Amir — v DE 15 Kerin Janez — v DE 15 Petič Saija — v DE 15 B-ogojeviič Dušan — v DE 31 Bernjdt Avgust — v DE 35 Doplihar Alenka — v DE 35 (za določen čas) Pirc ing. Irena — v DE 36 Pavlih-Marinšek Marjana — v DE 43. Odhod delavcev iz delovne organizacije: sporazumna razrešitev, Šarc Marija — iz DE 10, lastna odpoved (preselitev), Bodlaj Blanka — iz DE 10, lastna odpoved '(preselitev), Kuhar Ivanka — iz DE 13, lastna odpoved, Nahtigal Marija — iz DE 13, sporazumna razrešitev, Osolnik Olga — iz DE 13, invalidska upokojitev, Gashi Baz — iz DE 13, med poizkusno dobo, Seafi, Vera — iz DE 14, lastna ■ odpoved; Tovornik Franc — iz DE 15, spo-• ij razumna razrešitev, '''Kladnik Franc — iz DE 15, sporazumna razrešitev, Ribič Bojanka — iz DE 41 lastna odpoved (preselitev), Plahuta Helena — iz DE 41, samovoljna zapustitev dela, Zlatnar Marija — iz DE 41, sporazumna razrešitev, Robežnik Nada — iz DE 43, sporazumna razrešitev. Poroke: Koprivc Dragica — iz DE 10, sporazumna razrešitev (preselitev), Žnidar Gabrijela — iz DE 10, Klobas Milena por. Šimunaci, Emeršič Marija par. Špenko Šarc Marija por. Prestor Bodlaj Blanka por. Jeler Prelesnik Anica por. Trobovšek Burkeljca Vera por. Mihelič. Na novi življenjski poti jim želimo mnogo skupne sreče in zadovoljstva. Rodili so se: Balantič Betki — sin Osenar Jožici — biči Šlebir Idi — hči Bergant Olgi in Andreju — sin Majdič Anici — hči Kožuh ing. Roziki — sin Pohar Liljani — hči Skamen Ivani — hči Jagodic Ivanu — hči Pirš Albinu — hči Matič Idi — hči Kuhar Mariji — hči Podgoršek Mariji — sim Berlec Cilki — sin Jerman Metki — hči Drolc Dragici — sin Strnad Mariji — hči. Mamicam in očkom čestitamo k srečnemu dogodku, otročičkom pa želimo mnogo zdravja in dobrega počhtjia. Nesreče: Borštnar Ivanka iz DE 13 — obratna nezgoda, Knavs Alojz iz DE 20 — na poti na delo, Orehek Janez iz DE 13 — obratna nezgoda. REŠITEV KRIŽANKE V zadnji številki Kamniškega tekstilca je bila objavljena nagradna križanka, za katero je uredniški odbor prejel 16 rešitev. Od tega je bilo pravilno rešenih samo 5. Izžrebani so bili naslednji: 1. nagrada Škerjanc Urška 2. nagrada Erzar Cilka 3. nagrada Vehar Anica Rešitve pošljite uredniškemu odboru v 8 dneh po izzidu Tekstilca. -KAMNIŠKI TEKSTILEC-GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TOVARNE »SVILANIT. KAMNIK UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK KONDA ALOJZ NAKLADA: 700 IZVODOV TISK: »PAPIRKONFEKCUA- KRŠKO Nagradna križanka NAJMAN. DEL SNOVI KI SENE DA LOČITI NA6AJI- VEC NAVIHA NEC TONA RTILOZ.. TETER 1079-1141 AVTO. OZN. TAJSKO ŠUŠTAR EMA KARLO-VAC VERDU. OPERA NAMIZNO TENISKI I6RAL. K0RPA ADMIRAL voj.mor- NARICE JOSIP ITALIJA JED IZ IKER LAT. PLESEN PRISTOJBINA RUSKI VLADAR OZN. .ZA CAKOVEC SANITET. MATERIAL I SLULLEV Potrebni za UPOKOJITEV TOV. V KAHNlKU VRSTA VRBE VSE V REDU STRAS- TEN KADILEC STOPNI- ČAST SLAP 63. ORAN ZADA LESK SIJ UČINEK USPEH LAT., 5EC IRIDIJ ŠEŠTEVA-NEC LAT. BLATI- NJAK P0UJ.DEL TOMŠIČ TISTI KI VOLI TELEFON. KLIC IT.T0UTIK MORO VZKLIK STARAVST DENAR STEVNIK Nada# .Enaki ČRKI M.V ZALIVU SAM FRANCISCA SHRV. ČASOPIS REVIJA KIN6 COLE IDOL DEBELE PALICE MOJSTER V TKALNICI PETER NAPAKE LAT. VARILEC ŠUBIC SL. FILM RDEČE SEMEN- CE VEZNIK IN TAKO NAPREJ 4. ČRKA KRAJ PRI LJUBLJANI ALOJZ KONDA IT.CA50PI5. A6ENCIJA GOLOB EDO— SL. ČAS0' PIS CIMOSOV AVTO N.K. IZ MILANA KUHAN0- LETOPIS ANTON JERIC KEM. SIMBOL ZA RADIJ LJUBK0V. M. IME LUKA V IZRAELU NAS ZDRAVNIK KIRN ŠTEVNIK RADIU6 KALIJ AR. ŽREBEC URUGVAJ JREDNIK iPORT. RE DAKCIJE STANE SL. SLIKAR BOŽIDAR ZDA