išiJMP- mm. LETO IX. ZVEZEK . 12. v? - m*-- i« «y» «x» »j *■'*> »i* * Vsebina 12. zvezka: 1. A. Funtek: Bolnikova molitev.......... 705 2. Fr. Erjavec: Boiični večer na Kranjskem......70b 3 Dr. M. Murko: V provinciji na Ruskem. Potopis. (Konec.) . 709 4. L-j.: Na grobu nddej 10, II, 12......... 723 5. Dr. Ivan Tavčar: Grajski pisar. Zgodovinska podoba. (Konec.) 724 b. Jos. Cimperman: Satura 11, 12....... . . 734 7. S. Rutar: Narodne pesmi koroških Slovencev.....735 8. Janko Kersnik: „Rošlin in Vrjanko.1* Povest. (Konec) . 745 9. Književna poročila: XIX. A. Trstenjak: Strijc Tomova koča......754 P. Ladislav: Sie nekoliko opazk k Janeiič-Sketovi »Slovenski slovnici«. (Konec.)..........761 10. Listek: „Matica Slovenska— Erjavčev nagrobni spomenik v Gorici. — Kopitarjevo pismo. — Nova pesmarica, — Teoretično praktična klavirska šola. — Muzejsko društvo. — Martin Mulej f. — Letterature slave. — Poljska literatura. — Perchtenglaube bei den Slovenen......762 Listnica. » Umbra «, Berlin: Prejeli smo i4-58 gld. oddali D. P—ju 4O0 gld., Zg D. in dijaški kuhinji 4'38 gld. Lepa hvala! — Č.-g. J. Z—r Mich , Calumet: Od poslanega denarja smo izročili si. uredništvu «Vrtčevemu» 2 90 -f- 12" 10 = 15 gld. — Pri nas je ostalo na račun prihodnjega leta 1890. še 180 gld. Leposloven. in znanstven, list? Štev. 12. V Ljubljani i. decembra 1889. Leto IX. Bolnikova molitev. a gdro tone solncc moje, » Oh nični plove mrak temdn, Imč zahvaljam, Stvarnik, Tvoje, Mordk je bil poslednji dan! A žiti, ta svet mi jemlje vero, V sred mi lijc bridek strup, Zatira čustvo mnogotero, A ti, Gospod, krepiS moj up! Utrujeno oko ozira Poslednjič se v Tvoj živi svet, Mladost se davna mi odpira, Pozabljen čas se vzbuja spet . . Kak A od tod bi pač ločiti Vesel se mogel iu mirdu! Ne, ne, takd ne morem iti, Prebridek je slovdsa dan! Rrezkončni Hog, Ti meni piti V življenji dal si mnogo slast, Dal tudi mnogo bol užiti, Za vse, za vse Ti bodi čast! Slovdsa dan ? Res, dan slovdsa, Ti kličeš me, to vdm trpin. S seboj ne bodem vzel ničesa, S seboj naj vzamem vsaj — spomin Kakd sred trepeče moje, Kakovo moč ima spomin: Pomlajam se, veselo poje Pred mano deček raz planin. Spomin na zlate dnove svoje, A ne spomina na bridkost, Spomina ne na dušne boje. Spomin na mirno le radost! Pred mano zopet solnčni griči, Ves svet jedino svetel raj, Nad mano lehnokrili ptiči, Vse živo, lčjK> kot nekdaj! Kar m£ni svet je zlfcga storil, Pozabljeno je v uri tej, Kar jaz komd — Ti včš, pokoril, KesM sem se dovölj doslej! Zdaj stopam v svet, okd zavzeto Z njegovim krasom se poji, Za vse, kar lčpo, drago, sveto, Sreč mladostno mi gori". Gospod, Ti kličeš, in Očeta Poslušam Te in grem od tod, V višave solnčne grem iz svdta. Ves Tvoj, jedino Tvoj, Gospod ! A. Funtek. = »BtBBIBIIllBIIIIBIIII>;illlllllll«lllllllllllllBlltlBllltllllll»IIIIIIIIIIIIIBll1IBIBo jednega konja upreženega. Videl sem tudi tukaj navadno kočijo »pletenka« imenovano; nad štirimi kolesi je pod, na njem spredaj stolec za kočijaža, zadaj pa pleten (od tega imč) koš, v katerem sedita dve gospodičini. Dalje vidimo banjo (kdpelj), hvale vredno včlikorusko posebnost. V vsaki vdsi se nahajajo posebne stavbe, kjer se ljudje v sobote in pred prazniki parijo in mijejo. Trg ima dve cerkvi in jednorazredno šolo, ki se od drugih hramov odlikuje po lčpši zunanjosti. Temu se ne morete zadosti načuditi, posebno ko vidite, da imata vender navadno dva voza le jednega voznika in večkrat srečate dolgo vrsto vozov jednega za drugim, da še dolgo čez ulice aH ccsto nc morete. Zakaj to drobljenje in gubljenje konjskih sil na dva voza? To ima vender svoje dobre vzroke, kakor mi je objasnil v Moskvi žc omenjeni češki inženir. Na mehkih ruskih cestah namreč ni mogoče mnogo nalagati, več nego 25 — 30 pudov se ne smč (i pud = 16 38 kg, 30 pudov je zatorej blizu 8 */2 centa), ker drugače se voz vreže do osi in ne spravi ga dalje tudi večkrat povečana konjska sila. Primerjajte svoje »parizarje«, na katere se lakko naloži zmuriškima konjema po 24 centov! In šc pri tej primerno mali teži ni mogoče voziti po ozki cesti, po bližnjih polumejah že celd ne, ampak nekatere ruske včlikc ceste merijo do 30 ali celd do 40 sežnje v (ne »falut« = čevljev !). V mnogih krajih, posebno v stepih, tudi ne moreje biti drugačne, ker po 100 vrst in še dlje nimate kamena blizu; v mnogih pa ga je celd zadosti in lahko si izračunjate, kakšne ceste bi se dale nadelati za denarje, ki bi se lahko dobivali od toliko nemarnosti izvoženih. Ali Rusom še ni pretesno v mnogih krajih, na druge pa ni treba misliti, in takd ostane vse pri starem in bržkone bodo potniki lahko še dolgo občudovali tudi v Petrogradu in Moskvi vozove s samcem, ker v najbližji okolici se drugi že ne bi mogli rabiti. Vender dačniki lehko zadoščajo v tem trgu vsem svojim kulturnim potrebam, ker imajo vedno zvezo s Kazanjo in Nižnim. Zivi pa se tukaj lehko prav dobro; izvrstnih rib in divjačine je na mestu obilo Ko se je večer večje društvo zbralo na čaj in je zašel razgovor na življenje v raznih krajih, tedaj vam pač razne misli prihajajo, ako vam zdravnik takd malo kulturne okolice pripoveduje, da je imel izvrstnega tovariša na vseučilišči, ki je užival štipendijo jednega iz večjih sibirskih zlatokdpnih društev in potem njemu služil za nemalo plačo. Zaradi nedostatka vsakega duševnega življenja brez knjig in časnikov, prijela se ga je strašna tožnost. Ko so ga vprašali, zakaj se po obči navadi ne udeležuje igre na kvarte, odgovoril je odkritosrčno, da mu njegova plača vender ne dovoljuje za razmerno visoke zneske igrati. In pridali so svojemu zdravniku — 2000 rubljev, da bi lehko ž njimi igral. Ali tudi takd ni iztrpel, ampak po odsluženih svojih letih jim je takoj pobegnil. Kakd srečni so ljudje zatorej v Sundyrji l Pot od Sundyrja do Nižnega sem imel ob jako slabem vremeni in takd imel priliko izkusiti tudi to prijetnost, posebno na takd sta-rodobnem parohodu, kakor je bil »Samolet«, morebiti jeden iz najslabših in tudi najstarejših društva jednakega imena. Ne morete na palubo, ker ni vsa pokrita, in še na pokritem delu ne morete biti, ker so ga delavci čisto napolnili, sicer pa tudi tam ni prave brambe pred dežjem. V strašno vlažnih kajitah čutite, kakd neumno je njih mesto hitro nad vodo. In tudi ljudje so zdajci vse drugačni, dolgčas in tožnost se jim vidita na lici. Tu bere jeden iz dolgočasnosti tudi vsa oznanila Časnikov, ki jih je po poti nakupil, drugi strmi prosto v svet, tretji vsaj občuduje velike valove in njih povečani šum. Dva mlada gimnazijca sta me zanimala, ko sem opazoval, kakd jc pri njima proveden princip starejšinstva. Podobna sta si jako in navidez se v starosti skoro nič ne razločujeta; ali le jeden, malo večji, ima čaj in sladkor s seboj in sevčda tudi vse prigotavlja, on ga toči in oddaje, on ima vse ključe od prtljage, katere ni malo, ker umevno tudi onadva vozita s seboj odeje, zglavnikc i. t. d.; mlajši le prejemlje vse iz njegovih rdk in gleda pohlevno nänj. Nosita še letno uniformo ali »formo«, kakor Rusi pravijo, od platna, bluza je opasana s širokim remenom. Kakor navadno mi tudi pri teh dečkih uniforma še ugaja, ali ne morem je trpeti pri večjih, posebno pri vseučiliških študentih. Sosed moj, končujoči moskovsko vseučilišče pravnik, le-tä je še na srečo nima, ker za poslednji letnik še novi vseučiliški ustav ni bil v vsem veljaven. V začetku tega leta pa more letopisec, če še živijo taki menihi po samostanih, mirno zapisati: »I büdet v'sja svjataja Rus odnä kazarma!« Znanec je tudi še takd srečen, da mu ni treba delati novih državnih izpitov. Z drugimi preobrazovanji so se uveli namesto vsakoletnih izpitov namreč državni po okončanji vseučilišča po pruskem in avstrijskem primeru. Nam so sevčda taki izpiti prešli v kri in mesd, ali tukaj delajo strašen upor in če se bodo izpolnjevali po črki odredeb, prerokovati je že zdaj lehko nove »bunte«. Pre- kletstvo kakor povsod je tudi tukaj v tem, da se izbira, posnema in preveličuje vse, kar se kje na zapadu nahaja policajskega. In takö ruski državni izpiti nimajo kakih znanostnih ali pedagoških smotrov, ampak izmišljeni so samo zavoljo tega, da bi še bolj nego drugi propisi odtrgali študente od profesorjev, katere činovniki zmatrajo še za svoje hujše sovražnike, nego študente. In takö se je n. pr. iz odredbe, po kateri pri nas morejo biti v komisijah razven profesorjev tudi druge osebe, naredilo pravilo, da profesorji sploh ne pridejo vanje. Jaz vem, da so v Petrogradu profesorji, ki so bili zaslišani v ministerstvu narodnega prosvečenja, z vsemi silami dokazovali nezmisel tega pravila; činovniki so tudi takoj odjenjali in bil je napravljen kompromis med obemi mnenji, toda prišel je takrat še živi moskovski car Katkov in propal je tudi ta kompromis. Vender kje najti na Ruskem, posebno v provincijalnih mestih, ljudij za take komisije, vprašujete zastonj. Nekateri ljudje menijo, da bode vlada pošiljala jedno ali več komisij po vsi Rusiji in takö bodo morali vsi kandidatje zdajci prihajati k izpitu. *) In v takem duhu je mnogo drugega. Ravnokar na poti se je začelo tudi objavljenje »trebovanij« (zahtev) za državne izpite. Zopet vidite, kakö smešno in malenkostno jc vse in koliko različnega se kar najbrže zahteva, takö da moj znanec ne prosi zastonj: »Za te izpite se bodo morale ustvariti posebne glavice!« O znanostnem duhu pa ni sledu. Da je »istoriko-fiiologičeskij fakultet« postal le gimnazija, s tem razločkom, da v njem sploh drugih predmetov ni razven klasične filologije, dokazujejo tudi ta pravila. O ruski literaturi n. pr. napisal jim je nekdo takö natančen program, da so izpisana zaglavja iz treh šolskih knjig, ki se še citirajo po členih in straneh. Te je po takem treba znati in dobro bode! Med sopotniki se je našel zäme zanimiv učitelj godbe jednega kazanskih učiiišč. Bil je po obrazovanji sicer pravnik, ali ljubitelj godbe, posvetil se ji je napösled popolnoma, zanima se ž njo z znanostnega stališča in po takem čuti potrebo seznaniti se tudi z ') Vsa ta vprašanja so zdaj že rešena. V jan. 1. 1889 Zašli so slu h i, kaki profesorji se naznačujejo v predsedatelje komisijam v drugih vseučiliščih. Za vseobča preseljevanja profesorjev v dobi izpitov namreč finančni minister ni mogel dovoliti pomočkov. Ti bi zna>ali nekoliko stotin tisoč, ker na Ruskem uradniki na pot ne dobivajo samk vratam\ (prav: k vratom), }čutljej (prav: čut, čustvo, čutilo), spremeniti' (prav: iz-premeniti), ,spolniti' (prav: izpolniti), ,s svetločrnimi lasi' (prav: lasmi), ,ma-teme stiske' (prav: materine), ,vsaki' (prav: vsak), Jeh misel' prav: misli ali mislij), ,za njeni nakup' (prav: njen ali nje nakup), jsagromel* (prav: *) V dativu, dä! O lokalu pa nismo te misli. Ured. *) Naloga našega knjižnega jezika nikakor ni „približevati so Hrvatom", ampak pisati čisto in pravilno slovenščino. In ta se bodisi 2 zgodovinskega stališča, bodisi z ozirom na ndrodno govorico odločno protivi tistemu u v lokalu sing, subst m. et n. Ured. 48* zagrmel), ,oznanoval' (prav: oznanjal, oznaniti, oznanjati, a ne: oznanovati), ,prekoseval' (prav: prekašal), .poosebena surovost' (prav: poosebljena), ,voiil je* (prav: voščil), ,osupelal (prav: osupla, kakor: otrpel, otrpla, otrplo), ,z prevzetnimi misli' (prav: s prevzetnimi mislimi), ,prodajajo' in ,prodajajo' (zakaj ne samd: prodajem, prodaješ, prodaje itd., a ne: prodajam itd.r), ,zamork{ (gen. plur., prav zamorek), ,mu lutk' (prav: mu'atek), zdaj ,stric', zdaj ,strijc' ,«evropejskč (prav: evropski, samostalnik od ,Evropa4 pa: Ev-ropec, Evropljan), ,iz med (pišimo skupaj :j'zmed, ker je to zložen predlog, kakor: iznad, izjxxl, a ne dva predloga), ,svesti si biti' (prav: v svesti si biti česa), čudenje*- (glagol: čuditi se nima takega glagolskega samostalnika, in ako bi ga imel, morali bi pisati: čujenje, kakor je v knjigi: ,z začujenim obličjem), .ponosno, jiebrzdljivo', jako vzkipljivo srce' (prav: nebrzdano, jako vzkipljivo srce). Ali čemu da še navajamo jednake hibe, ki kazč knjigo in jasno govorč, da jezik ni čist, saj nas bodo še naslednji vzgledi poučili, kakö neosnovana je trditev g. Julija pl. Kleinmayrja o čistosti Malavašičc vega jezika. Kakor zahtevamo jasnosti v oblikah, takö tudi želimo, da pisatelji ra-bijo dotične oblike na pravem mestu. Mnogokrat nahajamo obliko: „Telite". Končnico , te*' postavljamo tu napačno, kajti to končnico pridevamo glagolom v množine drugi osebi pri sedanjikih. Dovolj je, ako pišemo in govorimo „Je li". Nikakor pa ni prav: „Ii je takd"? (Ist es so), ,.li čuješ me"r ampak vselej treba pisati in govoriti: je li takd? ali je takö: čuješ li me? Malavašičevega prevoda nevidni popravljač bi nam bil ustregel celö, ako bi za „kristijana" (die Christin) pisal „kristijanka" kajti sani „a" je lahko končnica v jednini in dvojini pri samostalniku: kristijan, in treba je te razlike radi jasnosti. Takisto ne smemo zabiti, da pisatelj govor) o „robnih" državah svobodne Severne Amerike. Kake so te „robne" države ? Morda take, kjer imajo mnogo „robe"? Vemo, d.i je prelagatelj mislil robe, sužnje, ki so živeli v državah svobodne Amerike, in zatd bi bil moral popravljajoč to izraziti v naslovu. Tudi „robskih držav", to je takih, katere bi bili imeli robi, ni bilo; vender pa bi lahko rekli tudi takö, da s tem označimo državo iz samih robov. Najžalostnejše poglavje v naši oceni je dno, kadar nam je govoriti o germaniznih v slovenskih knjigah Ali kaj čemor Pošast je prišla v našo deželo in ni je moči pregnati zlepa. Zlasti dnevna književnost bode skoro na pol nemška. Časnikarji se izgovarjajo sicer vselej, da ne utegnejo prebirati, da jim stavec za hrbtom tičf in zahteva rokopisa, a oni da morajo hitro misliti, hitro delati in hitro pisati. Vse to je resnica, gola resnica; ali resniea je tudi, da časnikar nima pravice zapisati nemške besede, ako jc namesto nje ne zna slovenske. Cesto smo že opažali v naši dnevni knji- ževnosti, da je časnikar kar zapisal nemško besedo, celd ves izraz, ako se ni domislil slovenskega. Sevčda to je lahek pdsel, malo težavno delo, vender časnikar ne delaj takö! To je neupravičeno, proti vsem pravilom stilistike, ki zahteva čistoto jezika, a zameta vsakeršno nepotrebno germanizovanje, ali da rečemo jasneje: ponemčevanje. Takö čitamo vsak dan besede: Ver-Pflegsmagazin, Verlegenheitsredner, koraßen, Blumencorso, cizelirali, korigirati, agrikultur en, denunciratt, dijeta (dnevnica), distancija, signaliziratikvadrat, Hmelj, protezlrati, referat, renegat, štamfati, in še mnogo besed, ki sicer niso vse nemškega izgovora, ali so tujke,, ki ne bi smele kaziti nobenega slovenskega časnika. Toda vse to bodi rečeno sine ira in gospöda časnikarji naj nam radi tega ne podtikajo slabih namenov, ker jih nimamo in ker na te napake opozarjamo tovariše samö zatd, da koristimo stväri in da jih napotimo na pravi pot pisateljevanja. Res da je besedij, katerih nam ni treba zamčtati, četudi bi lahko bili brez. njih, toda dajmo jim vselej, kadar jih pišemo, slovenske končnice. Takö bi bili lahko brez l>esede „faktum";») ako pa jo kdo piše, mora po slovenskem glasoslovji izpustiti končnico „um" ter pisati: faket, fakta itd., kakor pišejo Hrvatje: fakat, elemenat {gen. elementa). Nikakor tudi ni prav pisati: ntisijon, de-batter. Kdor hoče pisati take besede v slovenskem jeziku, preustroji jih s slovenskimi končnicami. Toda to le mimogredč. V „Strijc Tomovi koči" nahajamo tujke: malina, brihten, ž lakt a, mala t i, porajtati, tolovajstvo, klošter, jezero (iz mažarščine za „tisoč"), prerajtati in dr. Vsakdo vč, da imamo za te tujke na izbor lepih slovenskih l>esed in da je pač nepotrebno še danes pisati navedene besede. Popravljača „Strijc Tomove koče" ni žalilo še mnogo drugega, kar bi bi bil moral marljivo črtati. Takö n. pr.: „večjidel1 (zvečine, ponajveč), „zavoljo" (radi, zaradi, zbok, a ne zbog, od samostalnika bok, boka), „kmalu" (skoro), nzoprstavljanje" (namesto ustavljanje). „duhovenn (prav: duhovnik), „Elizo sem naf>eljavalaim (t. j. učila, ali kakö drugače), „kaj bi nas pred, tem rešilo" (rešiti koga, česa), in celö: vOh, ja! ja/" Pomozi sam Bog! Oglejmo si nekatere stavke s sintaktičnega stališča: i) „Brez da bi jo še kaj porajtal, gre dovoljen s svojim vgledovanjem ..." — Nemškega yohne zu" ni smeti nikdar prelagati s predlogom „brez", kajti „brez" je v slovenščini predlog, ki ne more stati sam zäse brez genetiva, še menj pa, ') Mislimo, da g. T. tukaj sega predaleč. Beseda faktum je dobila nekako zgodovinsko pravico (katere se zlasti časnikarji radi poslužujejo), odkar je dr. Rieger pod blizu dvajsetimi leti v češkem deželnem zboru ob jako burni debati rabil besedo: »To jest faktum!« Sicer pa tudi o tej besedi velja resnica: Nulla regula sine exceptione! Pisati bi morali tudi dramat, programat itd., a vender pišemo drama (ž) in program (m). Und. da bi ga mogli spajati z „da". „Ohne zu" prelagamo jednostavno z „ne da", torej recimo: Ne da bi se še kžtj zmenil za njo (a ne: „porajtal!"). Tudi „dovoljen'* ne znači: vergnügt, zufrieden, ampak: genügend, hinreichend. Čemu če nam tedaj takšno nepotrebno novotarstvo v pisavi, ko pišemo in govorimo: „zadovoljen". Nisem štel natanko, toda stavkov 7 „brez da" naštel sem vender šestnajst, in to kazi knjigo dokaj! - 2) „No, kako to ? dejal je nagovorjeni— 3.) „Molitev zapuščenih". Namesto „nagovorjeni = der Angeredete" treba spisati: „nagovorjenee" v tem slučaji, a namesto „zapuščenih" — „zapuščencev"; ako so ženske, onda so: zapuščenke, ako pa so oboji, moški in ženske, vč vsakdo, da se samostalnik ravna po moškem spolu. — 4.) „Henrik je bil že štiri leta star". Pri Slovanih, zlasti pri nas je takd, da „štiri leta" niso nobena starost. N. pr. otrok, kateremu je pet let, ni še star, zatorej recimo: Henriku je bilo štiri leta, ali Henrik je imel štiri leta. — 5.) „S sokom orehovih lupin sem se naredil rujavega in po-črnil svoje kostanjeve lase". Namesto „narediti se rujavega" moramo pisati in govoriti: porjaviti se, kakor: pormeniti (= narediti kaj rmeno), a „po-rmeneti" = sam rmen postati. — 6.) „In kakršne imamo mi postave:" V glavnih vprašalnih stavkih vprašujemo s „kakšen". — 7.) „Nad tem se prav nič ne čudim". Prav: Temu .se prav nič nc čudim = darüber wundere ich mich nicht, das wundert mich nicht. — 8.) „Nad temi nadolž-nimi besedami se je njeni (prav: njen ali nje) oče glasno zasmejal". Prav: O teh besedah . . . ali: Tem besedam ... — 9.) „. . . enako veselje je imela nad njegovimi krščanskimi pogovori". Prav: Jcdnako (takisto) so jo veselili pogovori ... ali pa, če že hočete: Jednako veselje je imela ž njegovimi krščanskimi pogovori. — 1 o.) „Čudila se je nad to postrežnostjo". Prav: Čudila se je tej postrežljivosti. — 11.) „Pa rekel mi je, da je le na mojem obnašanji ležečeKakö li more kaj na vedenji „ležati"? Prav: Pa rekel mi je, da je le do mojega vedenja. — 12.) „Zakaj bi brez sile svoje življenje vagal!* Čista slovenščina! — 13.) „. . . ali mu je celd s svojim bičem katero pripeljal na hrbet, . . ." Nelepa stilistiška podoba ljubljanskih baräbl — 14.) „Mojo . . . hčerko je zasledil pri ženi, pri kateri je bila hranjenaAktivno, a ne pasivno! Torej: katero je hranila, ako ji je jesti dajala; čuvala, ali drugače, kakor zmisel zahtčva. — 15.) „Za mojo voljo ostani v neumnosti svoji". 16.) „Prosim Vas za voljo našega Zveli-čarja". Stavka pod 15.) in 16.) sta zverižena po nemškem duhu; treba pisati: Radi mene . . .; radi, zbog našega Vzveličarja. — 17.) „. . . ki je tam prišla ob življenje". Že mnogo let grajajo jezikoslovci to hibo, ta ger-manizem: ums lieben kommen, a vse brez uspeha. Vsakdo lc malo pomisli, ker jc dosti slovenskih izrazil za to. — 18.) „Toda kadar je veljalo pomagati ubogemu in stiska/umu, bil jc koj pripravljen . . ." Nemški, als es galt, als es hiess ni smeti prelagati z glagolom: veljati, ampak: treba; torej: Kadar je bilo treba pomagati . . . ., potem pa ne: ubogemu in s tiskanemu, kajti obema pridevnikoma „ubogi in stiskani" treba je dati službo samostal-nikovo, ker to zahteva svojstvo slovanskega pridevnika, ki sam zäse ne more biti nositelj kakega svojstva, ali pa je treba pridejati še določujoči samostalnik: človek, ljudje. — 19.) „. . . in je tukaj videl ubogo zmučeno na pol omedljeno mater." Neprehodni glagoli: omedleti, ozeleneti, ogoreti, postajati in slični nimajo part praet. pas., torej: vidim omedlelo mater, ozelenele travnike, ogorelo lice itd. — 20.) „Ko se je zbrihtalaBog se smiluj! — 21.) „. . . da bi pobegnili iz tega kraja trpljenj". Glagolski samostalniki: trpljenje (prav za prav: trpenje), pisanje, priobčevanje od glagolov: trpeti, pisati, priobčevati označujejo v slovanskih jezikih abstraktno, a ne konkretno dejanje. Praviloma imajo te glagolske samostalnike nedovršni glagoli; toda sila köla lomi, in pisatelji so v stiskah tudi od dovršnih glagolov delali glagolske pridevnike. Takö je nastalo: trpenje (trpljenje), oproščenje (oprostiti). Navadno govorimo samö: izpraševanje, a ne: izprašanje. To je obče pravilo. Te glagolske samostalnike sklanjamo samö v jednini, a nikdar ne v množini, to je tedaj, kadar označujejo abstraktno dejanje. Le tedaj, kadar označujejo kaj konkretnega, morejo stati tudi v množini: N. pr.: kadar „pisanje" ne označuje dejanja pisärjevega, ampak öno, kar je pisano, tedaj ima pisanje tudi množino, drugače ne. Zatö nikakor ni prav, da mnogi v tem i>ogledu greščvajo in sklanjajo take samostalnike v množini, ne misleč na to. ali ima to käj zmisla ali ne. — 22.) „Odrezala se jc možato". „Mo/itt" znači v slovenščini tisto ženo, ki ima mož<1, kakor „ženat" znači moži, ki ima ženo. Slično: gorat = kraj, ki ima gore; uhat = človek, ki ima velika ušesa itd. Takö se izražajo slovanski jeziki, osobito ruski in srbski, in takö treba da tudi mi govorimo in pišemo. Za „ledig" nimamo pravega izrazila, in kakö lahko si pomagamo, ako si za to priustrojimo od žen&t: nežen;\t = ledig. Smešno je torej v slovenščini, ako kdo pravi, da je govoril: mošAto besedo, ein verheiratetes Wort! Treba reči: moško besedo, odgovorila mu je moški, moški smo korakali. Istina je, da se je pridevnik možat v pomenu männlich preveč udomačil, toda to ni dokaz, da mora takö ostati in da nam ni treba rabiti boljše besede. Navika je sicer velika, ali ni tolika, da je ne bi premagala dobra volja in dober ukus. - 23.) „Dolar velja nekoliko več, kakor naš tolar". Prav: nego naš tolar. — 24.) „. . . dušni mir, kateri človeka tudi stori močnega v vseh križih". Prav: kateri ga ojači, utrdi, okrepi. — 25.) „Upati je, da bo vsem enako zasijala svoboda". Prav: da vsem enako zašije svoboda. Sedanjik dovršnega glagola označuje v odvisnem stavku bodočnost. Podajmo še nekoliko stavkov s stilističnega stališča, da pokažemo, da se popravljač, ki jc nepremišljeno zapisal na prvo stran „popravljeni natis", niti doteknil ni slovenske stilistike. V obče je od stilistiških hib strahovito preplavljena sösebno vsa dnevna književnost naša, čemur se ni čuditi, ako pomislimo, da smo se izobraževali v nemškem duhu, da smo čitali mnogo nemških knjig, a premalo zajemali iz sorodnih jezikov, zlasti iz srbskohrvaš-kega, kjer se je stilistika razvila samostalneje, bolj se utrdila ter si določila zakone. Govoru slovenskemu zelö treba pridobiti in vdahniti lepši ritem, in tu ne mislimo, kakor bi nam kdo lahko očital, da kaj ponarejamo, da uvajamo kaj neorganskega v govor. Nikakor ne. Klanjati se je i nam zakonom jezikovim, kateri so se razvili v stoletjih, ampak samö to hočemo doseči, da to, kar je izgubil naš govor po vplivu in občevanji s tujimi jeziki, nadomestimo in presadimo in prelijemo vänj iz sorodnega organizma, v katerem se je še ohranila stilistiška pristnost. V ta namen evo nekoliko vzgledov! i. „Ker bodo pa bralci zadeli na marsikaj, česar se bodo umeli, se mi zdi potrebno, dati tukaj nekoliko razjasnjen/". Prav: Ker pa bodo bralci zadeli na marsikaj, česar ne bodo umeli, zdi sc mi potrebno, razjasniti to stvar nekoliko (podati v tem nekoliko razjasnila). Razjasnjenje dati je germanizem. —: 2.) „Mene pa so z nogami suvali, s pestmi tolkli, mc preklinjali". Prav: Mene pa so z nogami suvali, s pestmi tolkli, preklinjali me. Paziti je vselej, kam je postavljati slovenske naslonice (enklitike). — 3.) „. . . vzela ga (otroka namreč) je na roke, ga še enkrat opominovaje . . Prav: Vzela ga je na roke, opomnivši ga še enkrat. Pazi: „opomi-novati" ni nič, pač pa: opominjati. — 4.) „. . . dasiravno se je Haleju jako mudilo, mu vendar ni bilo mogoče otiti, brez da bi gospoda Želbija in njegove soproge ne počastil . . ." Prav: Četudi se je Haleju zelö mudilo, vender ni mogel oditi, da ne bi počastil gospoda Želbija in soproge mu ... 5.) „. . . in je bilo videti, da ne bo dovolj nabrala, se je starke usmilil . . . Prav: in je bilo videti, da mu bode dovolj nabrala, usmilil se je .... — 6.) „. . . ž njim morem storiti, kar sam hočem; me li umete ?" Prav: ž njim morem storiti, kar sam hočem, umete li me? — 7.) „Vzkliknila je Eliza osupela, bi li moglo priti še kaj hujšega Prav: Vzkliknila je Eliza osupla, ali bi moglo priti še kaj hujšega. Samö: moglo bi li priti . . . bilo bi preslabo. • 8.) „Ko se je Tom zopet zbrihtal, bila je njegova prva skrb": Prav: Ko se je Tom zopet ojačil (ali kakor hočete, da bode pravi zmisel), bila mu je prva skrb. — 9.) „Že davno je želel jim pisati in poročiti". Prav: Že davno jim je želel pisati in javiti (že davno je želel pisati in javiti jim). — 10.) „. . . prašala je mati zaničljivo, bi jih mar učila na citre igrati ali pa celö malatiu. Prav: vprašala je mati zaničljivo, ali jih naj uči na citre igrati (ali bi jih naj), ali pa celö slikati. — 11.) „Uboga človeka, tolažil nju je Tom". Prav: Uboga človeka, tolažil ju je Tom. 12.) „Bodi ga Bog zahvaljen!" Hvala Bogu, zahvalimo Bog<1, da nam ni treba več pis3ti, kajti, ako bi hoteli navesti vse hibe, ne bili bi zlahka gotovi. Po teh vzgledih si ustvari lahko vsakdo pravilo o slovenskih na-slonicah. Radi nazornosti smo podali te vzglede, ker nismo hoteli mučiti čitatelja z golimi in suhoparnimi pravili. A. Trstenjak. Še nekoliko opazk k Janežič-Sketovi »Slovenski slovnici«. (Kon«c.) Raba besedice — naj. §• 337- (Janežič, §. 396.) — Naj — ima različno rabo : a) Kedar se naznanja želja, da bi se godilo kaj — ž e l e v n i k, (o p t a t i v). N. pr.: Naj vam večna milost zmago dade. Cg. — Tvoj pepel naj tihi mir pokriva. Lev. — Terdna le vera voznik naš naj bo. Pot. — Tvo duh naj nas vodi čez hribe, čez plan. V. b) Kot velevnik (imperativ) za I. in III. osebo, kjer djanje zavisi od drugod. N. pr.: Lice naj bo živo ogledalo misli tvojih. — Dokler studenec misli teče, naj teče tudi tvoje pero. Slom. •— Naj grem jaz, ne brat. — Jaz sem bolan, naj gre sestra po solf. — Naj gremo vsi otroci po jagode - - t. j. dovolite, da gremo vsi. — Naj pristavim še to le. c) V vprašanjih stavkih, kedar je dejanje odvisno od kake druge osebe. N. pr.: Oče! ali naj gredo hlapci v vinograd, ali na njivo orat? — Mati! ali naj grejo dekle prat, ali mrvo sušit: — Kaj naj mu naročim? — Kaj naj bi prinesel iz mesta? (= kaj želiš, da bi prinesel). d) V dopustnih stavkih (koncesivno). N. pr.: Naj brije zdaj okrog viharjev sila, naj se nebo z oblaki pre-obleče, ni meni mar. Pr. — Naj ga žena še tako prosi, on ide na lov. (t. j. čeravno ga prosi, vender ide. — Naj ga še toliko in toliko svariš, opominjaš, nič ne pomaga. P. Ladislav. LISTEK. ,,Matica Slovenska" razpošlje udom svojim za leto 1889. te dni troje knjig, ki se na prvi pogled prikupijo človeku Pridržujoč si obširno poročilo o teh knjigah naznanjamo danes ob kratkem samo njih vsebino. Prva knjiga jc »Letopis«, katerega je razumno uredil g. profesor dr. Lovro Požar. Vsebina njegova je ravno tako muogovrstna, kakor jedrnata. Najprej pesnik slovenski Jožef Cimperman v krepki dovršeni odi v distihih prepeva petindvajsetletni«) »Matice blovenske« ; nato nam prof. Simon Rutar opisuje v sedanjemu času jako primerni in poučni razpravi »Prazgodovinske izkopine po Slovenskem« ; Janko li nam slika »Ženitovanj^ke običaje Belih Kranjcev« ; prof. Ivan Steklasa priobčuje zgodovinsko študijo o slavnem kranjskem junaku Herbertu Turjaškem; Vatroslav Oblak razpravlja o starejših tekstih slovenskih in v temeljiti razpravi, katero bode slastno čital vsak jezikoslovec slovenski, podaja tekst in tolmač k tekstu obeh očitnih izpoved i j i t XV. veka, ki se hranila v ljubljanski licejski knjižnici, in obeh vinogradskih zakonov (iz 1. 1582. in 1683.), ki sta lastnina deželnega muzeja kranjskega — Jako zanimiva je tudi zemljepisna razprava prof. Rutarja o „Kosovem polji". — Tudi fotografija, ki si med razumniki od dnč do dnč pridobiva vedno več prijateljev, našla je letos v ,,Letopisu" iz-bornega zastopnika. G. direktor /van Subie nam v lepem in v korenitem članku, katerega pojasnjuje mnogo slik, opisuje izum, osnovo, napredek in mnogovrstno korist te lepe umetnosti. G Ivan Tomšič nam pripoveduje o bibliografiji za 1888.. da je to leto izšlo v Slovencih 186 knjig, časopisov in muzikalij in da je izhajalo ta čas nič menj nego 33 časopisov slovenskih (!!). — Konečno nam društveni tajnik Evgen Lah podaje natančni popis odborovega delovanja, pomnožek društvene knjižnice, imenik društvenih udov in končno tudi statistični izkaz o dozdanjih ustanovnikih. — ,.Matica Slovenska" šteje letos 1909 društvenikov, tedaj za 200 več nego lani. Premoženja je imela v novcih, obligacijah in nepremičninah konec leta 1S88. vsega skupaj 50196 gld. 80 kr., pomnožilo se je proti prejšnjemu letu za 2012 gld. 48'/j kr. Tc je veselo in lepo znamenje za društvo I — Druga knjiga jc dr. Lampetovo „Dušcslovje" I. zvezek., o katerem prinesemo o svojem Času poročilo iz strokovnjaškega peresa. — Tretja knjiga je V zvezek „Zabavne knjižnice", obsezajoč II. del Erjavčevih .izbranih spisov. Vsebina knjigi je ta: Životopis Frana Erjavca iz peresa podpisanega urednika s podobo in snimkom njegovega podpisa; potem prihajajo na vrsto potopisi Erjavčevi, namreč satirična potopisa: „Pot iz Ljubljane v Šiško" in „Kako se jc Slinjarju z Gdlavca po svetu godilo"; nadalje v resuici krasni potopisi: ,Jedna noč na Kumu", — „Gostba v Mazinu", — „Na kraški zemlji" — „Med Savo in Dravo". — Za potopisi beremo spise prirodopisne vsebine: „Mravlja", — „Rastlinske svatbe", — „Rak", — „Živali popotnice44, — „Žaba" — „Velblod", — „Vulkanske močiil, — „Odkod izvirajo gliste in kako se izpreminjajo". Končno je ureduik dodal še „Božični večer na Kranjskem", ki je bil brez Erjavčevega imena natisnjen v goriški „Soči"' leta 1877. Vse knjige so natisnjene z lepimi, razločnimi črkami in zdi se nam, da so vse tri tiskarne (Miličeva, Narodna in Katoliška) kar tekmovale med seboj, da bi vsaka svojo knjigo natisnila kar je moči dovršeno v tipografskem oziru. Preverjeni smo, da bodo društveniki zadovoljni z letošnjimi knjigami. Erjavčev nagrobni spomenik v Gorici. Nepozabni slovenski pisatelj je dobil naposled nagrobni spomenik na goriškem pokopališči. Dnč 24. oktobra t. 1. so prenesli truplo ran j kega profesorja F. Erjavca in njegovega sedemletnega sina Milutina v poseben skupni grob v tnko zvani gaj ali park na novem mestnem pokopališči Vseh vernih duš dan sc je že vzdigoval nad grobom krasen spomenik, ki se je postavil s prostovoljnimi doneski, ki so se pred leti v ta namen nabirali. Grob in spomenik objema do 4 metre dolga in nad 2 metra široka železna ograja. Na grobu leži mogočna ka-menlta plošča, ki ima podobo pokrova velike krste od sivega marmorja. V vzglavju grobovem se vzdigujejo trije veliki kamni jeden vrhu drugega in napösled preprost veličasten križ, vse od sivega marmorja. Tretji višji kamen, lepo obdelan in poglajen, nosi naslednji napis: »FRAN ERJAVEC rojen 9. sept. iSj4, umrl IJ. jan. 1887. Bil mož si cel in učenjak In zvest domovju sin; Dokler bo živ Sloven še kak, Bo živel Tvoj spomin. Hvaležni narod, c Ob vznožji spomenika nasproti nagrobni plošči prislonjena je okrogla ploščica od belega marmorja, podprta in objeta z otlim kamenjem, ki nosi napis: »Milutin Erjavec — sedemletni sinko — umrl 8. marcija 1884. « V življenji je očeta in sina vezala najtesnejša vez medsebojne ljubezni. Takd počivata tudi v grobu skupaj, čakdjoč občnega vstajenja. Čez praznike je bil grob olepšan z mnogimi krasnimi venci in častilci ranjkega so zahajali v obilnem številu na grob. ■»Nova Soča*. Kopitarjevo pismo. Ko sem letos meseca januvarija pismeno poprosil zdaj že pokojnega g. A'. Deschmanna, vdruha deželnemu muzeju kranjskemu, naj mi posodi iz ondotne knjižnice životopis barona Žige Zoisa, katerega je leta 1820. objavil tedanji ljubljanski profesor Richter, priloži! je g. Deschmann iz dobre svoje volje omenjeni knjižici tudi prepis nekega Kopitarjevega pisma, češ, da bi me to pismo utegnilo zanimati. G. Deschmann mc je pozneje tudi vprašal, če vem, komu je bilo to pismo Kopitarjevo namenjeno, kar mu pa nisem mogel povedati. Pismo, katerega pisavo je težko brati, ni izvirnik, ampak prepis ter slove od besede do besede takö: Aus Kopitars Brief vom 12. July 1831. »Die Carta bianca über Baron Zois hatte ich nicht Zeit auszufüllen. Fiat alias. Es ist zwar eine Biographie des B S. Z. vom damaligen Prof. hist. Richter in Laibach erschienen: aber sie ist zu crass für diesen feinen Geist. Nunc non vacat facere por-traetum fidelius, sed faciam alias, wenigstens tentabo. Er war ein aufmunternder, von stillem, aber standhaftem Feuer fiir alles Gute und Schöne mitwirkender Mäcen in Krain, der reichste und gebildetste und daher auch der beste Mann in Krain. Vodnik war sein gratis Kostgänger, bloss weil er Slavica trieb; selbst ich trieb Slavica auf seine Anregung, gab krainisch Unterricht der Comtesse Bellegarde auf seine Einladuug (Et hoc fuit origo Grammaticae mcae). Raunicher war ihm von mir von hieraus empfohlen und ward sein Beichtvater. Raunicher begriff den feinen Geist des Mannes viel tiefer als sein Biograph posthumus ex anno zwanzyg, und auch ihm nützte Zois seinerzeit. Der Vater des Z. war ein Bcrgamasco, in Krain durch Handel Millionär geworden und von M. Theresia pro donis patrioticis baronisirt ^Zois von gioja Edelstein, Baron v. Edelstein), übrigens ohne gelehrte Bildung, doch grossherzig und in Krain allgemein beliebt. Aber den Kindern liess er Bildung geben und der Majoratsherr Sigmund B. Z. war Metallurg und Mineraloge, sein Bruder Carl Botaniker,. nicht gemeinhin, sondern comme il faut.« Nova pesmarica. Zbirka najbolj znanih slovenskih, hrvaških, srbskih, bolgarskih, čeških, pljskih in ruskih pesmij. Sestavil Ivan Želez ni kar. Založil Dragotin Hribar, tiskala „Narodna tiskarna" v Ljubljani 1889, t6, 304 strani. Cena lepo v platno vezani knjigi t gld. 20 kr.. nevezani 80 kr. S pošto 10 kr. več. — Slovenska „Pesmarica", katero je zdaj že pokojni dr Razglag izdal leta 1863. in katera je pozneje učakala še drugi natisek, razprodana je do zadnjega izvoda. Dasi je te knjige več tisoč med narodom, vender se je čutila živa potreba po novi pesmarici, kajti zadnjih šestindvajset let jc korakoma napredovala slovenska pesem in prišlo je v Slovence več stotin novih napevov na nove besede. Tej potrebi je zadostil g. izdavatelj s svojo „Novo Pesmarico", v kateri so zastopaui slovenski pesniki: Vodnik, Prešeren, S Jenko, Gregorčič, Stritar, Cegnar, Malavašič, Kurnik, Trstenjak, Toman, Potočnik, Orožen, Hašnik, Kersnik in mnogi drugi, na katerih besede so napeve zložili Kamilo in Gašper Mašek, Davorin Jenko, dr Benjamin in dr. Gustav Ipavic, Anton Nedved, Förster, Kocijančič, Volarič, Fleischmann, Rihar, Stegnar, Valenta itd. Zbirka, ki je razdeljena v domoljubne, lju-bavne, napitne in razne pesmi, obseza 179 slovenskih, 23 hrvaških, 6 srbskih, 3 bolgarske, 7 ruskih, 8 čeških in 4 poljske pesmi Lepo natisnjeni in umno urejeni knjižici želimo, da bi romala do zadnje hiše slovenske, kjer se goji slovenska pesem. Teoretično-praktična klavirska šola. Spisal Anton Foe rs ter. Op. 40. III. zvezek. Cena i gld. 10 kr. V Ljubljani. Založila »Glasbena Matica«. Natisnila Eugelmann in Miihlberg v Lipsiji (LeipzigJ. Ta zvezek izbornega glasbenega tvariva ima vaje v raznih dur-tonovih načinih, kakor : G-dur, D-dur, A-dur, F-dur, Hes (B-)dur, Es-dur, E-dur, As-dur, H-dur, Des-dur, Fis-dur = Ges-dur, Cis-dur in Ccs-dur. Potem nasledujejo razširjene durskale v 4 skupinah, kromatična lestvica, menjava prstov na isti tipki, igranje harmoničuih tonov po vrsti (arpeggio). Zdaj pridejo na vrsto glasbene olepšave: 1. Kratki predložek, 2. Dclgi predložek, 3 Doložek, 4 Dvoložek, 5. Trilček, 6- Mordent ali grizcc in 7. Trilec. V glasbenih vajah so zastopani ti-lc skladatelji: Jos. Haydn, Fr. Gerbic, Fr. Skroup, Fr. Mair, A. Lvov, A. Weber, Fr. Schuhet, J. Weigl, A. Nedvčd J. F. Kittl in Rob. Musiol. Nekatere pesmi so neznanih skladateljev. Žc iz razložene tvarine se razvidi, da mora biti ta zvezek jako zanimiv in poučen. Glasbeni Matici pa moramo čestitati, da si je izbrala za to velevažno delo, ka-keršnega je dozdaj slovenska glasbena literatura krvavo pogrešala, možrf, ki ni lc samo dovršen mojster v vseh glasbenih strokah, mariveč je tudi s tem delom pokazal, da je izvrsten učitelj. G. Foerstcrjeva metoda je lahko umna in preprosta. Za vsak tonovski način ima na prvi vrsti dotično skalo, potem je razložen prstni stav v raznih lomljenih akordih škaluih; zatem nasleduje lepa in melodijozna žtuda iu k sklepu kak zanimiv napev, vzgledno za klavir sestavljen. Učencu jc tako mogoče brez obširnih in suhoparnih vaj dospeti do lepega, gladkega, izraznega ter elegantnega igranja. In zakaj se smoter tako lahko doseže? Zat6 ker je vsa tvariua te šole sicer prav kratko, a vender temeljito razložena; tudi terminologični izrazi so se g. spisatelju dokaj posrečili. V melodijah, deloma znanih, pa je učencu mogoče obdržati in utrditi si taktovski Čut, ki jc v glasbi prvi pogoj za vse daljno izobraževanje. Poznamo sicer mnogo klavirskih šol, ki so ob svojem času učinile občo senzacijo (Urbach); toda takö praktične in v vsestranskim potrebam ugajajoče šole vender še nismo imeli v rokah. Znano nam je, da je ta klavirska šola, ki je vzrastla na naših domačih tleh, v inozemstvu zelo čislana. Zatorej pa je sveta naša dolžnost, da se pridno poslužujemo te šole, da si jo naročamo in vsestranski priporočamo. Sramotno bi bilo za nas Slovence, da bi iskali še dalje iz inozemstva dragih, a zato ne dosti vrednih klavirskih Sol; ako bi se to še godilo, zaslužili bi največjo grajo. Tisek te Šole je eleganten, uprava lična; tiskovnih pogreškov ni zaslediti. Dobiva se ta sola pri »Glasbeni Matici« v Ljubljani po zgoraj navedeni ceni. D. Fajgelj. Muzejsko društvo, Pri mesečnem zboru muzejskega društva dne 31. oktobra t. 1. je gospod kustos A Miillner razpravljal vprašanje: »Kakö so v starih časih na Kranjskem izdelavali železo?« — V uvodu je govoril g. predavatelj v splošnih lastnostih železa, kakd se dandanes izdelava grodelj, mehko železo in jeklo iu čemu služijo plavži. Poslednjih StJyri narodi niso poznali, njih opravljanje je bilo, kakor razvidimo iz ostankov starih pečij, žlindre in tehniških izdelkov, najdenih v grobih, vse drugo. Ktrurci, prvi italjanski kovači, hodili so sprva po železo na bližnji otok Ilvo, pozneje pa tudi v alpske dežele, kjer so pa že našli v kovaštvu zvedene prebivalce. Smeti je torej reči, da je železni obrt na Kr»njskem silo star, da sega celo, kakor kažejo železne starine v prazgodovinsko döbo. Opravljanje železa je predajal rod r6du, zato so železni izdelki iz raznih časov stovni in krivci, katere so izgrebli na Vačah, v Boh in ji in Mokronogu, kovani so tako-rekoč po istem tvoril u. Priprava za izdelovanje železa je bila sprva zelo preprosta: izkopali so ilovnico ter jo ometali z glinico in kremenico, kakor je še dandanes navada pri Zamorcih v notranji Afriki. Jednako preproste so bile veteme peči, kakeršne so se nahajale v Švici in po poročilu Haquetovem tudi na Kranjskem. Šele pozneje so si postavljali peči na volka z ognjiščem in dvema tuloma, podobne sedanjem plavžem. Mimogredoč je vpletel go-voruik opazko, da rabi Pseudo-Aristotel za pleno izraz jih na Jereki v Bohinjski dolini in nadejati se jc, da bodo ondu izgrebli šc drugih starin. Potem je predaval g. prof. Viljem Voss o zemljepisni razširjat vi Violae Zoisii. To redko rastlino je odkril g. baron Karol Zois na Karavankah, zato jo je imenoval botanik Wulften Viola Zoisii. Iiladnik jo je presadil v rastlinski vrt, ki jc bil takrat v licejskem poslopji; ko se je pa vrt preložil na sedanje mesto, izgubila se jc rastlina, da ni bilo o nji ne duha ne sluha. Karol Deschmann jo je leta 185& znova odkril na Stolu, ko je v majniku najlepše cvetela. Odslej so dobili to rastlino tudi v drugih krajih med Zavrhom (Bärenthal) in Košuto, semtertjä tudi na koroški strrfni imenovanega pogorja. Menilo se je delj časa, da se ta rastlina izključno nahaja na Kranjskem, a leta 1S87. naleteli so na njo tudi v južni Bosni, v Ercegovini in Črnigori. Taisto se je menilo o kraljevi roži (Daphne Blagayana, Blagajev vučin), [katero so našli v novejšem času tudi v Srbiji in Bosni Svet, po katerem so se te rastlire razraščale, bil je nekdaj veliko obširnejši, kakor dandanes: "segal je od Balkanskega polutoka do južnovzhodnih Alp in sedanja nahajališča na Kranjskem je smatrati le za ostanke njihovega poprej obsežnega ozemlja. Poslušalci so oba govora pohvalili z živahnimi dobroklici. A. Kaspret. Martin Mulej f bn 6 20. novembra t. 1. umrl je v Uralsku na Ruskem, severno od Kaspijskega morja med uralskimi kazaki, Martin Mulej, gimn. profesor v omenjenem mestu. Mulej, doma z Bohinjske Bele pri Bledu, dovršil je gimnazijo v Ljubljani, potem vseučilišče na Dunaji, od koder je 1. 1879 odšel v Peterburg, kjer je prebil preskušnjo. Od leta 1880. bival je v Uralsku ob reki Uralu, od koder se je v daljših presledkih vračal v gorenjsko domovino svojo. Mulej je bil blaga duša in vzoren prijatelj; tudi v Uralsku so ga jako spoštovali, prijatelji pa ljubili kakor svojega brata. „Ljubljanski Zvon" je imel malo tako zvestih naročnikov, domovina naša malo tako vernih sinov, kakor je bil Mulej. Kadar nam je pošiljal naročnino za naš Jist, nikoli ni pozabil male svote priložiti tudi za ljubljanski „Narodni dom". Šibkega mladega moža se je prijela sušica, da je moral umreti v najlepši dobi. Bodi mu zemlja lahka v daljni ruski stepi! Letterature slave, Milano 1889. Za slovaustvo, zlasti pa za slovanske literature so se začeli v novejšem času poleg Francozov tudi Italijani živo zanimati. Znano je, da so pred dvema letoma ustanovili stolico za slovanske jezike na staroslavnem vseučilišči v Bolonji in da je sv. oče papež letos tudi v Rimu tdko stolico ustanovil. Pa tudi na oddaljenem vseučilišči v Cataniji je predaval že lani prof. Ciampoli o slovanskih literaturah in letos izdal ta svoja predavanja pod gori stoječim naslovom. V tej knjigi govori pisatelj naj poprej o knjigi bolgarski, potem o srbsko-hrvaški »ali jugoslovanski« in naposled o »jugoruski«, t. j. o maloruski. V uvodu govori g pisatelj skoro čez mero navdušeno o važnosti slovanstva sploh in o njegovi bodočnosti. Njegova etnografija in razdelitev slovanskih plemen je pa zeld nedostatna. Poleg Včlikih in Malih Rusov pozna Ci&mpoli tudi še Beloruse kot poseben ndrod in poleg Čehov tudi Moravane. Spominja se tudi polahskih in baltiških Slovanov, »ki so se zal izgubili.« Potem poudarja važnost narodnega pesništva slovanskega, in navaja prcstavljalce, ali vidi se, da ne pozna niti dnih, ki so slovanske narodne pesni v italijanski jezik prestavljali, n. pr. Jakopa Chiudina (Canti popolari slavi) in M. A. Caninija (11 libro del amorc Venezia, 1885). Za tem govori Ciampoli o klasicizmu, ro-mantizmu in naturalizmu v slovanskih literaturah; dalje o romanci in sedanjem pesništvu. Pregled dijalektov (tu tigurirajo seveda tudi goreujščina, notranjščina, dolenjščina, štajerščina, rezijanščina in zraven nje takisto hrvato-slovenščina!), primerjanje azbuk, eti-mologična in fonetična pisava ter izgovor naslednje kot sklep uvoda, v katerem je mnogo napačnega in zastarelega. Iz jedine Krekove knjige »Einleitung itd.«, bi se bil g. pisatelj lahko mnogo bolje poučil o Slovanih. Pri drugem delu »letteratura degli Jugo-Slavi« govori v posebnem pododdelku pod naslovom »Khorutani« (napačno pisano, namesto »Corutaui«) od str. 106. do H2. tudi o slovenski literaturi. Čudno je, da Ciämpoli daje tu Slovencem to ime, čeravno jih je poprej na str. 7 in 33. imenoval »gli Sloveni«. Po zeld kratkem uvodu o slovenski zgodovini navaja brižinske spomenike pod čudnim izrazom »frammeuti di Frisiuski« (to bi bili spomeniki pisatelja »Frisinskega«). Potem preide na reformacijo, omenja Trubarja, Ungnada, Konzula, Dalmatina in Bohoriča. Dalje govori o katoliškem preporodu in o vplivu romanizma ter opomni, er Orts- und Personennamen in Krain«. V razpravi nahajamo tudi nekaj stvarnih pomot. G. Schmidt pozna u. pr. tudi »furlanske« in Še celd »češke Slovence« (str. 422.). Po njegovem mnenji ležita Boleč in Sv. Lucija na Furlanskem, prebivalci Rezije so mu pa Furlani. Cerkev sv. Lucije na Tolminskem ni stara, (izvira še le iz zadnjih desetletij XVI. veka), tudi ni podružnica in ne stoji daleč od vasi. Takisto prestava slovenskih izrazov ni točna, n. pr. meh ne pomeni »Beutel« in debel ni »rauh«. Zelo motijo tiskarski pogreški. 11. pr. Gaillanat (Gail-land), Körtschach (Pörtschach), Cillo (Cilli), Horner (Hörnes) i. t. d. S. R. „Ljubljanski Zvon" izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta 1 gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr. Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik: Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Mcdijatovi hiši na Dunajski cesti, 1$. Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani. Vabilo. Ker z denašnjo številko završuje »Ljubljanski Zvon« IX. svoj tečaj, obrača se do svojih sotrudnikov in naročnikov s prijazno prošnjo, da bi mu zvesti ostali tudi v novem X. letu njegovega izhajanja. Tudi v prihodnjem tečaji ostane »Ljubljanski Zvon« zvest svojemu dozdanjemu programu, s katerim si je pridobil mnogo tako stalnih prijateljev v razumništvy slovgjslgmadajil^iso^ jali niti pr^kai^o-sleparski napadi &a urednika^fite~^želotsko-prčti-rana grajä/Jnjegove Fendencije in njegovih sotrudnikov. Gojil bode tudi odslej v prvi vrsti leposlovje v najširjem pomenu te besede. Priobčeval bode znanstvene in ukovite razprave iz različnih oddelkov človeškega znanja. Zbiral bode narodno blago. Skrbel bode za natančen pregled sočasnega slovenskega slovstva in imenitnejŠih proizvodov drugih slovanskih literatur, zlasti hrvaške, ter napösled poročal o napredovanji domačih književnih in umetnostnih zavodov. Izmed spisov, katere misli »Ljubljanski Zvon« priobčiti po novem letu, omenjamo zlasti daljše povesti „Iz arhiva", katero je za list naš spisal v Slovencih znani pripovedovalec Fr. Gestrin. Poleg te pride na vrsto povest „Veselo življenje" iz jedrovitega peresa prof. dr. Kr. J. Cele s t in a v Zagrebu. Vrhu tega so nam obljubili svojo pomoč: v Slovencih naj-priljubljenejša pripovedovalca Janko Kersnik in dr. Ivan Tavčar, kakor tudi bralcem našim dobro znani A. Planinec. G. Janko Kersnik bode spisal tri krajše povesti: „Mdmon". — „Bele roke". — „Kmetska smrt". Tudi lepi spol najde v listu svojo vrlo zastopnico z ljubeznivo pripovedovalko Marico. Prejeli smo od nje rokopis povesti: . „Iz življenja mlade umetnice," in novelo: „Na obali." Takoj v prvi številki začnemo nadaljevati „Pisma iz Zagreba", v katerih nam prof. Stare slika z zgovorno besedo včliki napredek naroda hrvaškega. VseuČiliški profesor, g. dr. S. Šubic v Gradci, ki seje bralcem našega lista omilil s svojo v lanskem letniku priobčeno razpravo o vesoljnih potopih, poslal nam je jako koreniti spis: „Nekaj svete starine na nebu in na zemlji". Tudi že za letos obetani zanimivi spis prof. Ivana Vrhovca „ Zemlj episne p osebnosti" priobčimo prihodnje leto. Na vrsto prideta tudi obe daljši zgodovinski razpravi: ..Reformacija na Slovenskem" in „Slavni Krčani". Prvo nam je spisal g. Andrej Fekonja, drugo g. Jernej Ravnikar. Obč bi morali priti že letos na dan, toda ker sc je v letošnjem tečaji tiskalo več daljših člankov, nismo mogli pričeti tudi s tema dvema razpravama. Zlasti pa bode bralce zanimala krasoslovna razprava Selakova „Kaj je lepo?" in zdravstvena študija „Kako se razširjajo otrovne bolezni?" iz spretnega peresa Rakeževega. Z obema razpravama pričnemo takoj v i. št. prihodnjega leta. Opiraje se na zgoraj razviti program, kakor tudi na dozdanje svoje delovanje, nädeje se »Ljubljanski Zvon«, da mu tudi prihodnje leto ostanejo zvesti dozdanji njegovi prijatelji, da se pa okoli njega zberd še novi podporniki. Saj je naloga, katero mu je zvrše-vati lepa in plemenita: Vsestranski razvoj beletristične književnosti slovenske l V Ljubljani i. decembra 1889. Uredništvo „Ljubljanskega Zvona"..