LOVEN PODAR Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poištno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, '/s strani' Din 250.—, Vi« stran: Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20, Evharistični shod y Mariboru Lani se je na svečani način proslavila 19001etnica trpljenja in smrti Zve-ličarja sveta. Duhovnih dobrin, ki jih nudi vernikom sveto leto, so se mogli udeležiti samo tisti, ki so poromali v Rim. Sveti Oče pa hoče, da bi te dobrine postale last vseh kristjanov. Zato je sveto leto razširil po vsem svetu, da more vsak dobiti jubilejni odpustek. Letošnje sveto leto bo prineslo naši lavantinski škofiji izredno duhovno prireditev: škofijski evharistični shod v Mariboru v dneh 7. in 8. septembra. V to svrho je objavil »Oglasnik lavantin-ske škofije« v svoji številki dne 7. jun. naslednji poziv prevzv. g. knezoškofa dr. Ivana Tomažiča vernikom: A »Dragi verniki! Ko se je v minulem letu razglasila jubilejna proslava 19001etnice smrti Gospodove, ustanovitve presv. Evhari-stije in vseh onih čudovitih dogodkov, s katerimi je završil Gospod odrešenje človeštva, so se povabili lavantinski verniki, da v svetem letu iz hvaležnosti do Zveličarja človeškega rodu znova obnovijo sebe in svoje družine v Kristusu. V ta namen so se poleg običajnih po-božnos-ti priporočili zlasti skrbno pripravljeni pokrajinski in dekanijski evharistični shodi. Odziv je bil nad vse pričakovanje razveseljiv. Prav tedaj so je objavila tudi vest, da se namerava v letu 1934 ali v letu 1935 prirediti v Mariboru veliki evharistični shod za vso lavantinsko škofijo, ki naj dostojno zaključi vrsto veličastnih dekanijskih in pokrajinskih evharističnih shodov v škofiji. V letošnjem postnem pastirskem listu sem napovedal, da se bo vršil nameravani škofijski evharistični shod že v tekočem letu in Vas povabil h kongresu. Med tem je sv. Oče z apostolsko kon-stitucijo »Quod superiore« z dne 2. apr. 1934 razširil sveto leto, ki se je proslavilo v Rimu leta 1933—1934, na ves katoliški svet ter ga z vsemi obilnimi odpustki podaljšal za čas od Bele nedelje 1934 do Bele nedelje 1935. Obenem poteče letos 80 let, odkar je bila slovesno razglašena verska resnica o brezmadežnem Spočetju preblažene Marije. iTem bolj me zato veseli, da je padla odločitev za škofijski evharistični shod ,v Mariboru na leto 1934, ker je Vsled tega dana vernikom tem ugodnejša prilika, da božjemu Odrešeniku dajo zadoščenje za žalitve nehvaležnega sveta in se v presv. Evharistiji združijo s svojim Zveličarjem, ki vabi: »Pridite k meni vsi, kateri se trudite in ste obteženi, in jaz vas bom poživil. Vzemite moj jarem nase in učite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen, in našli boste mir svojim dušam. Zakaj moj jarem je sladak in moje breme je lahko« (Mat 11, 28—30). Za potrebne predpriprave se je že koncem lanskega leta sestavil širši pripravljalni odbor, ki je po daljših posvetih priporočal, da se naj obhaja napovedani lavantinski škofijski evharistični shod na praznik Marijinega rojstva, dne 8. septembra t. 1. in ne, kakor jo bilo prvotno napovedano, na Veliko Gospojnico dne 15. avgusta, ker so ta dan v Mariboru druge prireditve svetnega značaja. Praznik Marijinega rojstva naj bode torej določen za lavantinsko evharisti-čno proslavo v Mariboru. Ta dan bode odslej v spominu vseh župnijskih odborov Katoliške akcije in vseh cerkvenih organizacij, da se širom lavantin-ske škofije začne z delom za častno udeležbo in čim veličastnejši potek škofijskega evharističnega shoda. Za 8. septembra 1934 že danes vabim drage Lavantince v Maribor. Naj ne bo župnije, ki bi ne bila zastopana po svojem odposlanstvu na evharističnem kongresu v Mariboru. Nadejam se obilnega odziva od naše zveste mladine in zlasti od dijaštva; posebej vabim katoliško razumništvo, kakor tudi vse druge sloje in stanove: pridite, da ponese-mo v veličastni procesiji evharističnega Kralja skozi mariborske ulice, da javno izpovemo svojo vero v Kristusa, v katerem je rešitev iz težkih preizkušenj, pa tudi naša sreča. Častite duhovne sóbrate, Katoliško akcijo, cerkvene organizacije, katoliška društva pa prosim, da kakor vodno tudi tokrat sodelujejo pri pripravah za evharistično slavje v Mariboru, tla bo verska manifestacija čim popolnejša in plodovi tern obilnejši in trajnejši. Podrobni program ter natančnejša navodila se bodo pravočasno sporočila. Za danes lahko samo to sporočam, da se oo poskušala poskrbeti polovična vožnja na železnici, in zagotovila udeležencem cenejša prehrana in cenejše prenočišče. V prepričanju, da brez božjega blagoslova ne uspeva nobeno človeško de-'o, prosim duhovne sóbrate in vse ver- nike, da molijo za uspeh in zveličaven potek nameravanega evharističnega ikongresa. Posebej naročam čč. gg. duhovnikom, da vložijo vsako nedeljo, kadar dopuščajo rubrike, pri sv. maši: Commemorationem de SS. Sacramento za srečen potek evharističnega kongresa, pa naj bo Najsvetejše izpostavljeno ali ne. Poleg tega naj se moli pri popoldanski službi božji in kadarkoli se opravljajo skupne »večernice« z verniki za zveličaven potek evharističnega kongresa: »Oče naš, Zdrava Marija in Čast bodi«. Moja vroča želja je, da bodi letošnje leto za vso škofijo leto verske obnove po presv. Evharistiji, katere češčenje je v škofiji obrodilo že toliko lepih sadov. Naj se v tem letu očitno, pred vsemi ljudmi, pokaže, da znamo ceniti pre-dragoceni dar božji, Zakrament presv. Rešnjega Telesa, v katerem prebiva Bog med nami in nam je v sveti maši vsakdanja daritev, v sv. obhajilu pa naša dušna hrana. Hvaljen in češčen bodi najsvetejši Zakrament: zdaj in vekomaj! Dano v Mariboru, na god Matere do-» brega sveta 26. aprila 1934. f Ivan Jožef, škof in apostolski administrator. Program v glavnih obrisih: Kongres se vrši 7. in 8. septembra 1934. Kot priprava na kongres naj se vrše po vseh župnijah v dneh 5., 6. in 7. septembra tridnevni ce. V Mariboru naj se vrše te tri dni v vseh župnih cerkvah in pri oo. kapucinih primerne pridige. V petek dne 7. septembra zborovanja za dijake, izobraženstvo • in -za stanove (fante, može, žene in dekleta): zvečer v Unionski dvorani predvajanje oratorija »Mesija«, o polnoči v župnijskih cerkvah polnočni ce. Cerkve ostanejo vso. noč odprte. N"t praznik dne 8. septembra: Od 4. ure naprej «v maše in obhajanje. Ob uri začetek slovesne službe božje; množice gredo takoj po prihodu na Glavni trg in se postavijo na prostor, ki se jim odknže. O'., 9 uri pride na Glavni trg Prevzvišenl v rr- »m«tvu duhovščine. Tam bo imel pridigo in -v .mašo. Po s/. nit.."i bo po mestu teofori-čnn procesija, nato pri stolnici (oltar pri k riževi kapeli) oosvetitev vseh .presv. Srcu tez. Popoldan ob dveh bodo v pokopališki kapeli litanije, nato poklonitev vseh zastav na Sl->m-šekovem grobu Ob štirih v Unionski dvorani p novitev oratorija »Mesija« Zunanji ministri Male antante (Zveze) so se posvetovali v romunski pre-stolici v Bukarešti od 18. do 20. junija. Iz nemirne Avstrije. Zadnjič smo že poročali o številnih, da skoro dnevnih bombnih napadih na avstrijske železnice, električne naprave ter javna poslopja, ikatere vprizarjajo hitlerjevci in jim pri tem uničevalnem delu državnega ter obenem narodnega imetja pridno pomagajo socijalni demokrati ter komunisti. Materijalna škoda, katero so povzročili ti atentati, odkar so na dnevnem redu, znaša nad 3 milijone šilingov. Napadalci se ©gibljejo človeških žrtev in hočejo s povzročanjem škode onemogočiti Dollfussovo vlado. Pri aretiranih liitlerjevcih so dobili podrobne načrte avstrijskih železnic, na katerih so označeni vsi mostovi, podvozi ter križišča, dalje načrte elektrovodov, plinarn in elektrarn. Poleg bombnih napadov pridigujejo hitlerjevci stavko kadilcev, ki se zelo liri po Dunaju^ ter drugih mestih, kar znatno krči državne dohodke. Proti organiziranemu početju rušilcev vladne moči je proglašen poostreni preki sod. Vlada je vzpostavila po celi državi iz ljudstva odbrane zaščitne oddelke, ki imajo obširna pooblastila. Člani teh skupin imajo pravico, da aretirajo vsakogar, ki jim je sumljiv. Glavna naloga teh oddelkov je: straženje vseh javnih naprav. Organizacija ljudske zaščite bode požirala ogromne denarne svote in na drugi strani obstoja nevarnost, da bo prišlo med zaščitnimi oddelki ter nasprotnimi hitlerjevskimi napadalci do rednih spopadov, kar lahko dovede do nove državljanske vojne. Vlada se je baš pri zasledovanju krivcev zadnjih atentatov uverila, da uživajo napadalci med uradništvom zaščito. V najnovejšem času vlada hitlerjevskih uradnikov ne premešča, ampak jih enostavno odpušča od najvišjih do najnižjih ter do vpokojencev. Vprašanje je sedaj: Kako dolgo bo vlada kos, da se brani napram izpodkopavanju oblasti in uničevanju državnega imetja, ki je že danes zmedlo razmere v Avstriji tako, da vsakdo, ki ima kaj pod palcem in ga je strah državljanske vojne, beži v inozemstvo. Ali je res? Avstrijski kancelar Doll-fuss je baje dosegel pri Mussoliniju, da je dala italijanska vlada navodila šolskim oblastem v južnem Tirolu, da naj nikar ne ovirajo zasebnega učenja nemškega jezika. V zasebnih šolah in kurzih bo odslej dovoljeno, da smejo usposobljeni učitelji nemščine, ki pa so italijanski državljani, neovirano poučevati nemščino 4 ure na teden. Prvi ukrepi diktature na Bolgarskem. Vlada bolgarskega ministrskega predsednika Georgijeva ima očiten značaj diktature. Georgijev sam je povedal časnikarjem, da je sklep vlade: razpust vseh dosedanjih političnih strank in političnih pokretov, kojih obnovitev ne bo več dovoljena. Če M se skušale prepovedane stranke obdržati na tajen način, je predvidena smrtna kazen za odgovorne voditelje. Glede tiska je sklep vlade, da morajo vsi izhajajoči listi tekom 10 dni zaprositi pri predsedstvu vlade, kjer Lo določal poseben oddelek, ali sme časopis še nadalje izhajati ali ne. Listi, ki ne bodo dobili vladnega dovoljenja, morajo prenehati v 14 dneh. Glede uradnikov bodo izdane nove na-redbe. Časnikarji bodo morali biti šolani, stari nad 30 let in politično ne-omadeževani. Izdajatelji tajnih plakatov, tiskovin, knjižic iz rok v roke se bodo kaznovali s smrtjo. Nemški kancelar Hitler v Benetkah. Dne 14. junija se je pripeljal nemški kancelar Hitler s svojim spremstvom v treh letalih v Benetke, kjer ga je sprejel ter pozdravil pri pristanku B. Mussolini. Sporazum Hitler-Mussolini. O sestanku nemškega kancelarja Hitlerja z Mussolinijem v vili Stra pri Benetkah je znano to-le: Sporazum ne vsebuje nobenih jamstev in tudi ni bila podpisana nobena pogodba. Nemčija se je po svojem predstavniku Hitlerju zavezala, da v bodoče ne bo podpirala delovanja narodnih socijalistov (hit-lerjancev) v Avstriji. S tem se je odpovedala Nemčija praktično priklopitvi Avstrije Nemčiji in bo izpolnila italijanske želje glede popolne neodvisnosti Avstrije. Italija bo podpirala s svoje strani Nemčijo v vprašanju razorožitve in njene povrnitve v Zveze narodov. Bližnja bodočnost bo kmalu pokazala, kak da bode Hitler-Mussolinijev sporazum v resnici. Nemčija je proglasila s 1. julijem do konca tega leta moratorij (odložilo plačil) za inozemske dolgove. Italija je spravila od 24. maja do dne 2. junija v Avstrijo in na Madžarsko 22 vagonov orožja. Italijanski general-štabni častniki so pregledali avstrijsko mejo napram Jugoslaviji, Nemčiji ter Čehoslovaški. Italijani nameravajo napraviti iz Avstrije obrambno ozemlje za slučaj, da bi došlo do kakih oboroženih obračunov. Cbisk nemškega ministra na Poljskem. Nemški propagandni minister dr. Gobbles se je mudil zadnje dni v letalu v prestolici Poljske v Varšavi, kjer je pripravil pot za sestanek nemškega kancelarja Hitlerja z maršalom Pilsudskim. Kot odgovor na poset je bil dne 15. junija popoldne izvršen atentat na poljskega notrajnega ministra Pierarckega, katerega je ustrelil iz samokresa neki mladec. Nova vlada v Belgiji. Zadnjič smo objavili vest, da je sestavil novo belgijsko vlado prejšnji ministrski predsednik grof Brocqueville. V novi vladi je 6 ministrov katoličanov in ti zavzemajo najvažnejša mesta: predsedstvo, zunanje zadeve, notranje zadeve, kmetijstvo, finance, delo in kolonije. Liberalci so dobili 5 manj važnih ministrskih mest. V novi vladi je kot nestrankarski minister brez portfelja ali listnice ravnatelj Narodne banke. Kmečke pobrane na Španskem. Španska pokrajina Katalonija ima od osrednje vlade zasigurano avtonomijo. Avtonomno oblast je katalonski vlada izrabila ter ustvarila zakon o agrarni reformi, po katerem i>odo razdelili ogromna veleposestva na male kmetije Katalonski agrarni zakon ne prija osrednji vladi v Madridu, ki bi rada uveljavila svoje zemljo-delilne zakone po celi Španiji. Radi odklonitve katalonskega agrarnega zakona od strani osrednje vlade so zapustili parlament v Madridu vsi poslanci Katalonije in tem se je še pridružilo 15 baških nacionalistov. Radi odhoda omenjenih skupin poslancev je ostala narodna skupščina nepopolna. Z odhodom Kataloncev, ki pripadajo levičarski skupini, je moralno močno okrepljena parlamentarna opozicija, ki šunta po celi državi kmečke najemnike ter dninarje proti veleposestnikom. Stavkajoči najemniki in poljski delavci pokvarjajo poljedelske stroje in zahtevajo s silo uvedbo agrarne reforme, kakor jo hoče upeljati avtonomna Katalonija. Proti kmečkim puntarjem, ki nastopajo z bombami, se bori orožništvo, ker vojaštvo ni zanesljivo. KATOLIŠKEM Svetnica kmetske grude sv. Bernardka. j i Lepa knjiga, 32 slik na posebnem umetniškem papirju. Cena knjigi 24 Din broširana, in 34 Din vezana. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Maribora. Koliko žrtvujejo katoličani za misi-jone. Papeška kongregacija de propaganda fide (za razširjenje vere) je objavila skupen izkaz vseh darov, ki so prišli v desetletju 1922—1932 iz raznih delov katoliškega sveta za podporo mi-sijonov in misijonskega dela med pogani, neverniiki ali krivoverci. V nazna-čenem desetletju je bilo za misijonske svrhe skupno darovanih 463,947.622 lir. Amerika je darovala 235,434.542 lir, Evropa 220,391.622, Oceanija — otočje v Tihem morju z Avstralijo vred — 3,698.240, Azija 2,698.240, Afrika pa 1,704.075 lir. Po državah se darovi tako delijo: Zedinjene države Severne Amerike 197,941.246 lir (42.8%), Francija 59.703.151, Italija 36,721.234, Nemčija 30,698.341, Nizozemska 20,721.234, Belgija 18,051.854, Kanada (Sev. Amerika) 17,991.705, Španija 12,516.356, Irska 11,328.942, Argentina 10,019.096 lir. Povprečni letni prispevek vsakega katoličana po posameznih državah znaša: V Zedinjenih državah čez 1 liro, na Nizozemskem 0.80 lire, Norveškem 0.67, v Islandu 0.64, Novi Zelandiji 0.56, na otoku Malti 0.55, na Škotskem 0.51, v Kanadi 0.47, v Luksemburgu 0.42, na Angleškem 0.42 lire, Francija je na 20. mestu, Italija na 27., Španija na 33., Poljska na 45., Avstrija na 50., Brazilija na 60. mestu. V zadnjem času je začel zelo rasti prispevek Italije. Dočim je leta 1922-23 Italija darovala za m i si- Jone 871.178 lir, je leta 1930-31 darovala 6,221.728 lir, vsled česar zavzema v izkazu skupnih darov 3. mesto. Uspehi misijonskega dela. Katoličani veliko žrtvujejo za misijone, katoliški misijonarji in misijonarke se požrtvovalno trudijo v težkem misijonskem delu. In ni brez uspehov to delo. Na Kitajskem se letno spreobrne nad 60.000 oseb. V Indiji se prebivalstvo množi za 10%, katoličani pa rastejo za 25%. V brit ski Afriki (pod nad oblastjo Anglije) se je leta 1933 spreobrnilo 50 tisoč oseb, v Južni Afriki je v zadnjih 10 letih prestopilo v katolicizem 250 tisoč oseb. Vobče je Afrika tisti kontinent (celina), kjer katolicizem jako naglo napreduje. Škof Hinsley, apostolski delegat za Vzhodno Afriko, ki je nedavno po težki bolezni v Rimu okreval, poroča o misijonskih uspehih v Afriki naslednje: »Pred 100 leti je bilo v Afriki samo 45.000 katoličanov, leta 1931 pa preko -4 milijone. Na Vzhodni obali je bilo v pokrajini pod angleško nad-oblastjo od leta 1921 do leta 1931 100 tisoč spreobrnitev. Velike so naše na-de, manjka pa nam misijonarjev. Prodrla bo katoliška vera, ko bode dovolj duhovnikov-domačinov. V Ugandi je že 52 duliovnikov-črncev, od katerih že 12 samostojno vodi misijonske postaje.« Kar se tiče spreobrnitev v Evropi, koraka na čelu Anglija, kjer se povpre- čno na mesec pokatoličani 1000 oseb ter sezida na leto 50 novih cerkva. Spreobrnjen Japonec To je Kavamu-ra, tajnik japonskega poslanstva v Bernu (v Švici). Pred pol letom se je naselil v mestu Freiburgu, kjer se je od patrov marijanitov dal dobro poučiti v katoliški veri. Dan pred binkošt-no nedeljo ga je škof Bes^on birmal. Poleg Kavamure samega je spreobrnitev najbolj razveselila njegovo soprogo, ki je pred 17 leti postala katoličanka. Ko se je poročila s Kavamuro, ji je ta obljubil, da bodo vsi otroci smeli biti katoliško krščeni in vzgojeni. To se je tudi zgodilo pri vseh 5 otrokih, ki sta jih imela. Oče pa dolgo ni pokazal volje, da bi postal katoličan. Soproga in otroci so za njega vztrajno molili: Molitev ni bila brez uspeha. Poleg soproge se je mnogo trudil za spreobrnjenje Kavamure mladi japonski duhovnik Pavel Šičida, ki je vstopil v samostan marijanitov ter je bil meseca marca tega leta posvečen za duhovnika. Kavamura je star 33 let. Diplomatski službi je dal slovo ter hoče v bodočnosti svoje premoženje in svoje duševne sile posvetiti apostolskemu delu med svojim narodom na Japonskem. Nakupil je v to svrho veliko knjig o katoliški veri in prosveti, ki jih bo porabil za širjenje prave vere in prosvete med svojim ljudstvom. G. župnik J. Rozman f. G. Jakob Rožman se je rodil dne 26. julija 1876 v Radgoni. Gimnazijo in bogoslovje je končal v Gradcu, kjer je prejel mašniško posvečenje leta 1900. Tudi njegova starejša dva brata sta bila duhovnika. Oba sta že umrla pred leti. Eden je bil dekan, drugi kurat v graški deželni bolnici. Jakob je bil najmlajši in je kaplanoval po srednjem Štajerskem. Kot zaveden Slovenec je prišel iz Lučan za župnika na slovensko župnijo Sv. Duh na Ostrem vrhu leta 1906. Kako neustrašen narodnjak je bil blagopokojni, dokazuje dejstvo, da je bil Sv. Duh v slovenskih zastavah ob priliki birme pod rajno Avstrijo. Po prevratu je pripadel Sv. Duh Jugoslaviji in jc prišel tudi g. Rožman pod lavantinsko škofijo, kjer ga je imenoval rajni vladika Karlin za duhovnega svetovalca. G. Jakob je župnikoval pri Sv. Duhu 28 let in so ga dobro poznali vsi številni prijatelji naših razglednih točk, med katerimi zavzema Sv. Duh ob severni meji prvo mesto. Na siromašni ter težavni fari je bil zadovoljen in je vedno povdarjal, da se ne bo selil nikamor, ker nima denarja in sta se mu v dolgih letih priljubila kraj in ljudje, da bi se kje drugje težko privadil. Bil je krepke postave, goreč duhovnik, vedno vesel in z vsakomur prijazen ter postrežljiv po svojih skromnih možnostih. Dobri g. Jaka bi še bil lahko župni-fcoval radi telesne čilosti mtioso let na strmem sv. Duhu, da mu ni pretrgala nit žviljenja nenadna smrt dne 12. junija t. 1. popoldne. Omenjenega dne je divjala po Dravski dolini nevihta. Ob treh popoldne je udarila pri Sv. Duhu strela v župnišče in so ga našli mrtvega v sobi. Požrtvovalno delavnega dušnega pastirja in neustrašenega narodnjaka g. Jakoba Rožmana ohranimo v trajno hvaležnem spominu in naj počiva v Gospodu pri lepem Sv., Duhu, katerega je vestno oskrboval 28 let! G. župnik I. Lak f. Od Sv. Petra pod Sv. gorami smo prejeli tužno vest, da je preminul dne 16. t. rn. tamošnji g. župnik Ivan Lah po daljši bolezni. Rajni blagi gospod se je rodil 15. 8. 1878 v Ljutomeru. Po končani gimnaziji v Mariboi u je prejel istotam mašniško posvečenje leta 1903. Kaplanoval je v Črešnjevcu pri Slov. Bistrici, v Kozjem in pri Št. Petru pod Sv. gorami. Na zadnji kaplaniji je dobil težko bolanega in že davno rajnega g. svetnika Tombaha, kojega desna roka je bil nekaj let. Po Tombahovi smrti je dobil župnijo Sv. Petra, kjer je ostal do mnogo prerane smrti. Med župniki, ki so pastirovali Sv. Petra, bo ostal g. Lah na častnem mfi-stu, saj je posvetil vse svoje moči vsestranskemu napredku župnije in pred V3tm daleč — daleč znane božje poti na Sv. ,'01? h. Slovenci, poznate sv. Cirila in Metoda? Po imenu že, toda po delovanju gotovo ne dovolj! Zato vsem priporočamo, da a! nabavijo knjigo »Sv. Ciril in Metod«, ki obsega 180 strani velikega formata in ima 42 slik, stane pa le 12 Din. Šole potrebujejo to knjigo, društva naj jo imajo na razpolago, cerkvene organizacije naj jo oddajajo od hiše do hiše! Gospodje duhovniki, moderna pridiga je — tisk, javno vas tu prosimo, da sodelujete! — Vsak narodnjak, če je res narodnjak, naj kupi to knjigo! — Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Kot "izredno goreč duhovnik je skrbel za povzdigo. verskega življenja na prižnici, z raznimi verskimi prireditvami in izven cerkve s svojim najboljšim vzgledom. Župno cerkev sv. Petra je prenovil. Punčica njegovega očesa je bila celo dobo župnikovanja veličastna Marijina romarska cerkev na Gorah. Brezštevilni romarji iz celega Sp. Štajerja in Hrvatske mu bodo ostali trajno hvaležni, ker je skrbel z vso vnemo za lepoto Marijinega svetišča, za najboljše pridigarje in spovednike Pod njegovo umno gospodarsko in zs prosveto vneto roko je dobil Št. Petei Katoliški dom, ki je in bo ostal pono. prosvetnega razmaha na Slovenskem Pokojni je bil učitelj svojčas najmlajšemu ter enemu najbolj delavnih županov Slovenije, g. Zorenču, ki je zida prelepi in že omenjeni prosvetni dom in je dal Šentpetranom tolikanj zaže Ijeni vodovod. Lahovo župnišče je bile ves čas njegov ga plodonosnega del > vanja »Hotel dobrega pastirja« za vsakega, ki se je mudil v Št. Petru. Njegova izredna gostoljubnost ni poznala mej. Dobrodošel ir postrež- ie bil pač vsak z njemu lastnim gostoljubjem, ki je potrkal na duri njegoveea doma. Zs akega je imel prijazen obraz, dober nasvet in odprto roko. Po naravi je bil vesel, šaljiv ter navdušen za milo slovensko pesem. Sam gospodar umne in srečne roke, je bil vzgled vsem posestnikom, kar se tiče naprednega gospodarstva. Nad vse blaga pokojnikova duhovniška duša je bila tolikanj izoblikovana ter prizanesljiva, da ni poznal vsa leta pastirovanja v Št. Petru nasprotnika, kaj še le sovražnika! Vsi, ki smo blagega Ivana poznali ga bomo ohranili v najboljših in traj no hvaležnih spominih. Žalujoči sestri, vsem sorodnikom ir celi obširni župniji Sv. Petra naše iskreno sožalje radi premnogo prenagl izgube vzglednega dušnega pastirja! Smrt upokojenega g. župnika. V Ormožu je zatisnil oči g. Drag Hraba, upokojeni župnik krške Škot je. Rajni se je rodil leta 1872 v Pisek' na Čehoslovaškem. Bogoslovje je do končal v Celovcu, kjer so bili tedaj Če hi radi pomanjkanja domačinov dobro Mrliškim oglednikom! Ker želimo razprodati dosedanjo zalogo iskovin za mrliške oglednike, dajamo sem 30% popusta, dokler traja zaloga. Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. došli. Mašniško posvečenje je prejel 1. 1890. Pastiroval je po Koroškem med Slovenci, kjer je bil navdušen ter požrtvovalen organizator prosvetnih ter pevskih društev. Nazadnje je župniko-val pri Sv. Marjeti v Rožu, odkoder se je moral umakniti nemškutarski zagrizenosti pred plebiscitom. Naselil se je v Ormožu, kjer je vršil tajniške posle v posojilnici do svoje smrti. Dragi češki brat je posvetil Slovencem vse svoje moči in radi tega se ga tudi hvaležno spominjajmo v naših molitvah! M. I. P.! V Nemčiji so priredili prometno-vzgojni teden, V mestu Bieslau so kazalli avtomobilistom svarilni vzdihi pcenagle vožnje. ,V Avstriji v Aspern je napravil mehanik Jožef Rotter bombni atentat na transformator in se je pri tem sam poškodoval. Na sliki vidimo napadalca pred izrednim sodiščem. K ponesrečenemu puču v Litvi: Woldemaras (levo), kateremu ni uspel prei vrat. Smetona (desno), ki je prekrižal prevratne nakane. Stananji minister Jugoslavije Jevtič (desno) v Parizu. Nesreče. Požarna nesreča. V Spodnji Gorici pri Račah so pekli pri nekem posestniku kruh. Iskro iz dimnika je zaneslo na slamnato streho soseda, kateremu je uničil ogenj gospodarsko poslopje, živinsko krmo, sode ter razno orodje. Strela povzročila požar. V petek 15. junija je udarila strela med nevihto v gospodarsko poslopje posestnika in tesarja Alojzija Kukovca v Mestnem vrhu pri Ptuju. Poslopje je pogorelo do tal in znaša škoda 20.000 Din. Gasilci so preprečili, da se ogenj ni razširil. V zadnjem trenutku so si oteli gole življenje. V Globokem v župniji Stude-nice pri Poljčanah je izbruhnil vsled slabega dimnika v noči ogenj v hiši posestnika Danila Čara. Na srečo se je prebudila še pravočasno žena, ki je zapazila nevarnost. Baš v zadnjem trenutku je zbudila moža ter hčerko, da so si rešili golo življenje. Radi pomanjkanja vode ni bilo niti misliti na gašenje. Hiša je pogorela do tal. Smrtna nesreča. Dne 14. junija je v Medlogu pri Celju smrtno ponesrečil z motornim ¡kolesom 301etni mehanik Iv. Grčar iz Jesenic. Zlomil si je levo roko ter se poškodoval po glavi, da mu je tekla kri iz ušes. Najbrž ga je zadela med vožnjo kap, ker je bil takoj mrtev. Hud udarec za revno družino. V vasi Vrbje pri Žalcu si je postavil leseno in s slamo krito hišico odpuščeni rudar Šestir, v kateri je bival s svojo družino. Ogenj je uničil siromaku dom in z njim vred vse, kar je imelo za revno družino kako vrednost. Zavarovalnina; je malenkostna. Padel po stopnicah in se ubil. Andr. Uranič, 481etni ključavničarski mojster v Ljubljani, je padel tako nesrečno po stopnicah svojega stanovanja, da je takoj po prepeljavi v bolnišnico umrl. Udar strele. V vasi Gozd, občina Križe na Gorenjskem, je udarila strela v, gospodarsko poslopje Franca Zaplot-nika, po domače Princa. Z gorečega poslopja je preskočil ogenj še na drugo, ¡ki je bilo last sosednega posestnika, in ga upepelil. Gasilci so preprečili, da nista zgoreli še stanovanjski hiši. Zavarovalnina je le delna. Smrtna nesreča na železniškem tiru. Na železniški progi v Mostah pri Ljubljani je našel progovni čuvaj na dvoje prerezano moško truplo. V razmesarjenem so prepoznali 231etnega brivskega pomočnika Edvarda Trebežnika, sina čevljarskega mojstra iz Ljubljane. Edvard je šel v noči po železniški progi proti Ljubljani. Srečno se je ognil brzovlaku, a zagrabil ga je na križišču tovorni vlak, ki ga je podrl in razme-saril. Padel 10 m globoko. V Črnučah pri Ljubljani je popravljal 13. junija streho na električnem transformatorju F. Trknar, 321etni kleparski pomočnik iz Ljubljane. Padel je s strehe 10 m globoko in obležal s strašnimi poškodbami. Poškodovan je po celem telesu, desno nogo si je zlomil tako, da je obvi-sel odlomljeni del samo še za kožo. Težko poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnico. Ogenj oškodoval občutno dva kmeta. Dne 13. junija je izbruhnil požar v vasi Vinica, občina Šmarjeta na Dolenjskem. Posestniku Antonu Kosu je zgorelo gospodarsko poslopje in z njim vred: par volov, dve kravi, tele ter 9 svinj. Posestniku Štrasbergerju je pogorel pod ter kleti. Obojna škoda znaša krog 100.000 Din. Ogenj so zanetili najbrž otroci. Se ubil ia utonil. Pri Sv. Jakobu ob Savi gradijo jez čez reko in so zabijali tlne 16. -jtmija z zabijačem pilote. Slučajno se jc odvezala vrv, za katero so vlekli delavci. 361etni Valentin Snoj iz Brinja je padel in pri padcu je zadel ob rob čolna, se onesvestil in izginil v valovih močno narasle Save. Mazne novice. Krščanska ženska zveza v Mariboru javlja, da se romanje v Rajhenburg ne vrši, ker se ni zglasilo zadostno število udeležencev. Kdor je že \ plačal prvi. obrok, naj -istega v uradnih urah dvigne v društveni pisarni na Aleksandrovi cesti C I, ki je odprta vsako sredo in soboto od 8. do 10. ure dopoldne in od 2. do i. ure popoldne. — Odbor. Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58, zopet otvorjen. Prosta izbira zdravnikov. Cene zmerne. Vodja primarij dr. černič, 867 Obžalovanja vredni slučaji. Komaj iz ječe in že zopet ubijalec. V Št. Jerneju pri Ločah se je zgodil zadnje dni slučaj izredne podivjanosti ter ostudne maščevalnosti. Posestnik Ferdinand Purkelt je- bil pred kratkem izpuščen iz ječe radi uboja. Komaj se je vrnil domov, je žfe imel spor s posestnikom Iv. Bogatinom, ki ga je tožil in je bil Purkelt v SI. Konjicah obsojen na 1 mesec zapora. Ta obravnava je Purkelta toliko razljutila, da je grozil Bogatinu med sodno obravnavo. Svoje grožnje je izpolnil dne 11. junija. Na večer omenjenega dne je prišel pred Bogatinovo domačijo in poklical gospodarja, na katerega je navalil z debelo palico. S prvim udarcem mu je zlomil roko, z drugim mu je prizadjal ob sencu 18 cm dolgo ter zevajočo rano, radi katere je udarjeni takoj po prenosu z dvorišča v hišo izdahnil. Gospodarju je priskočila na pomoč svakinja. Tej je podivjana surovina stri roko in Za dekleta: Knjiga »Slovensko dekle«, ki je kažipot našim mladenkam, je šla že v tisočih izvodih v roke slovenskih deklet. Sprejeli pa smo večjo količino knjig v razprodajo in sicer za polovično ceno, dokler traja zaloga: namesto 12 Din stane le G Din in se naroča pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. jo poškodoval z udarci po nogah. Ubijalca so oddali orožniki v sodne zapore v Slov. Konjice. Aretacija. Pred tremi tedni je bilo vlomljeno v stanovanje starinarja Ad. Novaka v Ptuju. Zginila je zlata ura in srebrna ura, nadalje 7 zlatnikov po 20 kron ter 800 Din gotovine. Oseba, ki je bila na sumu, da je izvršila tatvino, je isti dan iz Ptuja izginila. Policija je izdala za dotičnikom tiralico ter je bil v torek dne 12. t. m. v Čakovcu aretiran in prepeljan v P.tuj. Osumljenec, V North Bay pri Ontario v Združenih severnoameriških državah je porodila Olivija Diosme pet zdravih deklic. Parnik pred odkritjem Amerike. V Salamanki na Španskem . so shranjeni izvirni akti kralje-(vih arhivov. Iz teh spisov je razvidno, da gre iznajdba parnika na račun Španije. O iznajdbi ladje na pogon pare poroča obširno Navarette, star španski kronist. -— Blasco de Garay je -predložil cesarju Ka-rolu V. leta 1543 iznajdbo, s pomočjo ka-itere so se pomikale naprej ladje vseh velikosti brez vetra, brez vesel ter jader. Iznaj-jlitelj ni rad razkazoval, kako se je posluževal pri poskusih ve-jlikega kotla z vrelo vodo in pregibljivega kolesa, katerega je 24. nadaljevanje. Januš Goleč: Ljudska povest po zgodovinskih virih, Veržejci so udarili z vso silovitostjo po tako-rekoč golih sovražnih glavah. Kruci niso imeli toliko časa, da bi bili skočili v sedla in se postavili napadalcem v bran z enakim orožjem. Veržejci so tulili od razboritosti, skakali na izpočitih konjih v cele gruče iznenada napadenih, ki so tekali okrog, kakor bi lovili slepe miši in so se celo zaletavali v lastne ljudi. Jeruzalemski tabor in Šmiklavčani v artilerijskih postojankah so koj uganili, za kaj da gre. Pritisnili so za v klopčičih se umikajočimi Kruci od dveh strani v bok. Jeruzalemska žalostna Majka božja gotovo ni in ne bo videla večjega pokolja, kakor ga je doživela ono zimsko jutro, .ko je bila malodane do zadnjega moža poražena krucevska vojska. Kdo se je še izmotal iz obče zmede, do neba segajočega vpitja, udrihov, zabodljajev ter strelov in ubežal preko šum na ravan pred Cerovcem, je bil ustreljen ali zajet od veržejskih strelcev, ki so prežali iz zasede na plen, kakor bi čakali na pogon divjačine. Veliko, če je trajal poboj ter pokolj krog Jeruzalema dobro uro. Zmagovalci so si podajali roke, se objemali med solzami ter juckali od veselja. Minulo je precej burno radostnega časa, predno so se zmenili za pregled ujetnikov in plena. Stari Ropoša je zasajal s konja svoje risje oči v ubite in plaval kar naprej med mrtveci in ranjenci proti Cerovcu. On edini je gledal jezno, robantil, klel in iskal nekaj, kar mu ni hotelo pred oči. Uprav pred Cerovcem se mu je razvedril obraz. Zvihral je s konja, objel tamošnjega poveljnika Juriniča, mu stresal roko in menil glasno, da je pogodil baš on pravo. Starec je obrnil v znak ležečega jetnika in mu pretipal z očmi okrvavljen obraz. Dolgo je pasel pogled na onesveščeni žrtvi. V skrbi se je obrnil do Mihajla z vprašanjem: »Za pet ran božjih, vendar niste ubil? pesjana vseh pesjanov?« Četnik je tolmačil starcu, da je bil »Oberkruc« Jurij Godrnja prvi med begunci. Diru konja je zaupal svoje vražje življenje in ni mnogo manjkalo, pa bi se mlamlaiaiSlsElESlisffl^ Za fante: Naš slovenski nadškof Anton Bonaven-tura Jeglič imenuje to knjigo: »Zlato knjigo slovensk h fantov«. Večjo zalogo teh knjig smo prejeli v razprodajo in jih oddajamo za polovično ceno, namesto za 12 Din le za 6 Din, dokler traja zaloga. Pišite Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. afflBSBSSHSgiSSESSBSB 231etni brusaški pomočnik Nikola De-kanič iz Baške na otoku Kliku, vlom in tatvino priznava le v toliko, češ, da je za vlom dal le navodila; izvršil pa da ga je neki Ivan Peršek, čigar bivališče pa mu ni znano. Dekaniča so izročili sodišču, za Peršekom pa je bila izdana tiralica. Škoda, ki jo trpi Novak, znaša 3000 Din, ker pri Dekaniču niso našli ničesar. Hitro pod ključem. Dne 13. junija se je splazil neznanec skozi okno v vilo veletrgovca Rakusčhs. v Ccljl'- Odnesel je neki Gračanki, ki je pri Rakuševih na obisku zlatnine za 12.000 Din, perico, kovčeg in drugih reči za 4.500 Din. Še isti dan, ko si je prilastil bogati plen, je padel policiji v roke. V tem slučaju gre za 291etnega brezposelnega mizarskega pomočnika Štefana Gradišnika, ki je rojen v Leobnu in pristojen v Mežico. Pri uzmoviču so našli ukradeno ter vrnili lastnici. Obupno dejanje. Alfred Pirh iz Maribora je služil kaderski rok v Novem Sadu. Prišel je na dopust, katerega je prekoračil več nego mesec dni in ga je vojaška oblast zasledovala kot dezer-terja. Pirh se je skrival po Ljubljani in se je redno shajal s svojo izvoljenko, 201etno Zlato Komidarjevo, hčerko trgovskega zastopnika, s Starega trga v Ljubljani. Zaljubljenca sta se odpeljala iz Ljubljane v Kamnik in od tam sta krenila v planine. Visoko v Kamniških planinah sta sklenila prostovoljno smrt in je imel Pirh samokres seboj. Na Mali planini sta se naselila v pastirski koči, kjer sta prebila nekaj dni. Orožniki v Kamniku so zvedeli, kje da se skriva iskani ubežnik, in so ga šli iskat. V koči so zadeli na oba. Pirha so uklenili, Zlata pa je pri pogledu na orožniško patruljo obupno kriknila, pograbila samokres in si pognala kroglo skozi desno sence. Smrtnonevarno ranjeno so prenesli v dolino in so jo odpeljali z avtomobilom v ljubljansko bolnico, kjer pa ji ni bilo več pomoči. Nesrečna mlada človeka sta imela pri sebi razna poslovilna pisma, katera so orožniki zaplenili in izročili sodišču. Fantovski pretep s smrtnim izidom pred sodniki. Letos dne 25. marca je prišel zidarski pomočnik Lojze Rob-ljek iz Tenetiš pri Kranju v Gregorče-vo krčmo v Tenetišah. Prisedel je k fantovski mizi, pri kateri sta bila brata Vinko in Peter Markovič. Radi razbite steklenice je prišlo do prepira ter ruvanja med Petrom Markovičem in Robljekom. Slednji je potegnil nož. Najprej je razparal Petru trebuh, nato pa je "sunil še Vinka Markoviča z nožem v srce. Vinko je umrl, Petra so prepeljali V ljubljansko bolnico, kjer je izkrvavel. Ljubljansko sodišče je obsodilo dne 12. junija Robljeka na 4 leta in 6 mesecev robije. Sodniki so se postavili na stališče, da gre pri Vinku Markoviču za uboj, pri Petru pa le za prekoračenje silobrana. Peter in obtoženi sta se ruvala med seboj in je obtoženi pri samoobrambi prekoračil si-lobran. Robljek ni sprejel sodbe, državni tožilec je prijavil radi prenizke kazni priziv. ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiraiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiim Zdravnik | med. univ. dr. Brumen Fran j H je otvoril dne 19. junija privatno pra- n s kso v Ptuju. Ordinira v hiši gostilne = 1 Zupančič. 629 M ^llll!llllll!!ll!!l!l!llllll!lllll!llllll!!lll!lllllllll!lllllllli!l!lllllll!IIIIIIH Zcgcneten zločin. Otroci so zadeli pri nabiranju gob v gozdu nad cesto, ki pelje iz Sevnice v Mokronog, na truplo neznanke. Sodna komisija je ugotovila, da je bila ženska umorjena s sekiro. Odbito je imela spodnjo čeljust ter nos in je stara kakih 35 let. Truplo je ležalo že nekaj dni in je bilo precej lazpadlo. V okolici strašne najdbe ne pogrešajo nobene ženske in radi tega obstoja sum, da je prišla odkod dru« god na sejm, ki se je vršil dne 1. junija,1 v Boštajnu. * Mim iz Preišifiiiim Dolnja Lendava. Službeno premeščen je g.-dr. Trstenjak, sreski načelnik. G. Trstenjalc je bil vsled svoje pravičnosti in domačnosti po vsem našem srezu zelo priljubljen, zato ljudje po njem zelo žalujejo ter mu želijo na novem mestu mnogo sreče! Murska Sobota. V kratkem bo pri nas otvor-jeno dekliško zavetišče pod vodstvom čč. šš. sester. Tukaj se bodo dekleta ob nedeljah naučila marsikaj lepega in vse to brezplačno. Črensovci. V četrtek dne 14. t. m. se je razlegalo petje po naših vaseh. Fantje so hodili v Lendavo na nabor. Nekateni vozovi so bili nad vse lepo okinčani. Fantje so se dostojno obnašali. Razmeroma jih je veliko potrjenih. Črensovci. Že en teden delajo zidarji v žup-: nišču. Novi g. župnik da popravljati stana* vanjsko in gospodarsko poslopje. Nov zemljevid Prekmurja. Ob koncu tega meseca, oziroma v prvih dneh julija, bo aka--demik g. Joško Marčec priredil nov zemljen vid Prekmurja, ki bo obsegal tudi Rabsko dolino na Madžarskem. Delo bo zelo dobro in v tem zemljevidu bodo /iineli vsi kraji domači naziv, kakor jim pravijo ljudje. Zemljevid bo imel tudi razdelitev sedanjih političnih občin. Ta novo pr.iirejen zemljevid bo stal 15 Din za akademike in 20 Din za vse ostale. Pozneje se bo zemljevid podražil za 5 Din. Ker je delo zelo dobro in natančno dovršeno, zato ga pri-' poročamo! v Širite „Slov. gospodarja"! bil prebil skozi Cerovec na cesto. Konja so mu morali ustreliti in ta je pokopal pod seboj divjaka. Z bliskavico je bil izpod ubite živali, potegnil pištoli in požnoral smrtno dva njegovih strelcev. Moral ga je ohliniti on Mihajlo s topo sabljo preko glave, sicer bi se bil izmuznil. Od udarca si bo opomogel takoj in bo lep okrasek današnje zmage. Ropoša je ukazal, naj spravijo ranjenca v hišo. K zavesti ga morajo napoditi za vsako ceno. Glavni krivec muropoljskih pokoljev in požigov bo dajal odgovor pri polni pameti in moči! Stari »hauptman« je odjezdil nazaj proti Jeruzalemu, kjer je dolgo objemal in poljubljal junaka jeruzalemske trdnjave, župnika Martina, Poveljnika sta klicala solznih oči zmagovalce na vrh, v hram žalostne Matere božje na zahvalo za jutro zmage ter veselja, kakršnega se ni nadejal nikdo! Če kedaj, je odmeval takrat iz jeruzalemskega svetišča proti nebu in daleč po dolini najiskrenejši in nepopisno hvaležni Te Deum — Tebe Boga hvalimo! Pomoč ter zmaga kristjanov — jeruzalemska Mati, bodi zahva-Ijena in prosi za nas! Jedro ter glavna sila krucevske vojske, ki je oblegala Jeruzalem, je bila zbita in pokončana. Treba je še bilo misliti na popolno izrabo tolike zmage, Kruci so še vedno posedali svoje utrjene tabore po Murskem polju. In ravno ti so bili natrpani vsemogočega plena, katerega gotovo niso spravili preko Mure. Tolovajsko zalego je treba iztrebiti in pokončati od Mote do Razkrižja, potem bo šele Mursko polje prosto dihalo in se lotilo po tolikem opustošenju obdelave polj in vinogradov. Še isto popoldne po zmagi so odrinili Veržejci z ujetniki domov, da bi onemogočili krucevskim taboriščem pobeg preko Mure. Jasno je bilo, da bodo sovražne postojanke po Murskem polju naglo obveščene o popolnem porazu in bodo skušale rešiti z vso naglico, kar se še da oteti. Kolikor mogoče hitra izraba zmage je bila na mestu, radi tega se je tudi mudilo Vei^ejcem. Doma v Veržeju so jim sporočili, da se sovražnim gnezdom niti ne sanja, kaj je doletelo glavno armado pri Jeruzalemu. Veržejci so se razdelili po kratkem oddihu v dva oddelka. Eden je udaril na Moto, drugi na Razkrižje, da pobijejo zadnje preostanke ropar- pritrdil ob vsako stran ladje. Garay je delal poskuse na 200tonski ladj.ii, ki je prijadrala iz Barcelone in je bila naložena s pšenico. Dne 17. junija 1543 je zapustila jadrnica srečno pristanišče v Barceloni. Ladji je bilo ime »Sv. Trojica« in njen kapitan se je pi* sal Peter de Scarza. Pri poskusih na parni pogon so bili navzoči; Henrik iz Toleda, gm verner; Peter Cardo-na; podkancler Franc Gralla an še razne druge visoke osebnosti. Cesar je bil s poskusi zelo zadovoljen. Cesarjev zakladnik ali fin. minister Ravaga je bil nasprotnik iznajdbe. Ta je cesarja opozoril na stalno nevarnost DRIIsTVE Her$M vzgoja vzgojiteljem in gofcoccio! Odločilnega pomena za versko vzgojo mladine je šola. Iz šole, kjer se verska vzgoja zanemarja, prezira in zapostavlja ali pa celo ¡kjer se verski vzgoji vprav nasprotuje, ne more priti •versko vzgojena in za krščanske kreposti navdušena mladina. O taki šoli . je največji vzgojitelj slovenskega naroda škof Slomšek izjavil: »Šola pa, če dobra ni, je boljše da je ni!« Versko vzgojo pa more dati- samo tak vzgojitelj, ki je sam versko vzgojen. Česar kdo nima, tudi dati ne more. Iz tega sledi nujnost verske vzgoje za bodoče učitelje in vzgojitelje. To resnico je nedavno javno poudaril angleški prosvetni minister lord Irvin, ki je o priliki otvoritve nove učiteljske šole med drugim rekel to-le: »Po mojem mnenju bi moral vsak učiteljski zavod biti utemeljen na verskem temelju, ako naj izpolni svojo nalogo. Vsak dan bolj opažam, da religiji pripada bistvena in glavna naloga pri tvorbi in graditvi značaja. Vprav v naših dneh izražam brez vsakega obotavljanja svoje prepričanje, da noben šolski sestav ne more mimo tega za življenje tako važnega elementa. Poslednja leta opažam v celi Angliji veliko spremembo v preso-jevanju o tem vprašanju. Ta sprememba nam dokazuje, da je prišel čas, da se morajo kristjani vseh veroizpove-danj združiti, ako hočejo rešiti domovino in svet pogube, ki se vedno bolj približuje.« Da, domovini in svetu se približuje poguba. Te pogube nas more rešiti edino le vera: verska načela in izvrševanje verskih načel v vseh področjih življenja. Zato pa je nujno potrebna verska vzgoja vzgojiteljem in gojencem: učiteljem in učencem. * Koncert cerkvenih pevskih zborov velika-nedeljske dekanije. Pretečeno nedeljo je po nasvetu in navodilu velikonedeljskega dekana č. g. Horvata nastopilo v dvorani prosvetnega društva v Središču sedem cerkvenih pevskih zborov velikonedeljske dekanije. Nastopili so posamezni zbori z dvema, oziroma tremi pesmimi, ter skupni zbori, okoli IGO pevcev, s tremi skladbami.. Moramo reči, zbori so svojo nalogo bolje rešili kot smo pričakovali od podeželskih pevcev, ki so večinoma prvič javno nastopili na koncertu. H koncu pripomnimo, da je b;>la dvorana nabito polna občinstva, ki je pazno sledilo pesem za pesmijo ter tudi ni štedilo s priznanjem. Sv. Jurij v Slov. goricah. V nedeljo dne 24. junija pridejo k nam igralci od Sv. Benedikta. Pokozali bodo »Slehernika«, ki je povsod sprejet z velikima zanimanjem. Saj mora sleherni izmed nas dati račun o svojem življenju. Zato vidimo v tej igri kakor v zrcalu svojo lastno življenjsko pot. Sentjurčani, od nekdaj za vse pošteno vneti, pridite pogledat! bbbbbbbbbbbbbbbb Romarji v Marijino Celje; Vsi, ki ste že romali ali mislite tja romati, ne pozabite si kupiti f dr. Anton Medveda knjigo: V Marijinem Celju. V njej so zgodovinske in potopisne črtice kot tudi pridige f dr. Antona Medveda, ki jih je imel v Marijinem Celju. Knjig je še samo 200 na razpolago in jih oddsi-jamo po 5 Din. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Studenci pri Mariboru. Kdorkoli pride v Studence in vidi cerkev sv. Jožefa, patrona delavcev, v tako revnem stanju zunaj in znotraj, gotovo vzdihne: »Oj, ti ubogi sv Jožef, ki imaš tako revno svetišče!« Ker ta cerkev ni farna, ampak podružnica sv. Magdalene, in ker so naši delavci revni, je oo. kapucijiom, i tu oskrbujejo službo božjo, nemogoče popraviti to svetišče. Prav za prav niso dolžni, ker ni njihova cerkev. Ker pa je vendar božja hiša, bi ja radi prav polagoma poprava 'iti, kolikor bodo dovolili dospeli milodarii. Zato se predstojništvo kapucinskega samostana obrača na dobra srca pobožnih častilcev sv. Jožefa, naj po svojih močeh prispevajo z milodari v denarju, da se popravi ta hiša božja. Za dobrotnike se vsaki teden opravi ena sv. maša. Tudi sicer se moli pri službi božji ob nedeljah in praznikih popoldne. Prav go- tovo bo sv. Jožef mogočen priprošnjik tistim, ki so v življenju na zemlji kaj storili v njegovo čast. Vsak najmanjši dar za popravilo sprejema: Predstojništvo kapucinskega samostana, Studenci pri Mariboru. Sv. Duh na Ostrem vrhu. V četrtek dne li. junija smo pokopali našega blagega ter ne-zabnega dušnega pastirja g. Jakoba Rozmana. Pogreba se je udeležila cela župnija. Spremljalo je rajnega gospoda na zadnji poti 12 duhovnih tovarišev. Pogrebne obrede 'e opravil g. dekan teir stolni župnik M. Umek. Najbolj ganljivo je bilo slovo šolske mladine od rajnega kateheta, kateremu so zapeli otroci ljubko pesmico, moški zbor pa »Vigred se povrne«. Spominjali se bomo našega dolgoletnega župnika v vsakdanjih molitvah, da se mu oddolžimo na ta način za brezštevilne duševne dobrote, katere nam je skazoval skozi malodane 30 let. Sv. Anton na Pohorju. Dvojna vrsta pogreb-cev se je pomikala v četrtek dne 14. junija proti župni cerkvi. Ena je spremljala k večnemu počitku Ano Keber, po domače Vero-nico, skrbno gospodinjo, ki jo je neusmiljena kostna jetika pobrala v starosti 48 let. Neutolažljivo so jokali mož in otroci ob svežem grobu. — Drugi mrlič pa, ki smo ga izročUi materi zemlji, je bil naš dolgoletni, za cerkev tako skrbni in požrtvovalni -cerkveni ključar Gašper Pušnik, po domače Male, kojega posestvo z gostilno leži malo pod cerkvijo proti vuhredski strani. Z neumorno skrbjo in delom brez počitka sh je ustvaril in uredil lepo kmetijo, na kateri je zadovoljno živel fl eksplozije parnega kotla. Kljub temu je bila priznana iznajdbi prikladnost. Iznajdite-lju so dali boljše mesto in z darilom 200 tisoč maravedov je kril vse stroške katere so mu povzročili i številni poskusi. Kmalu za tem p <; je zadremala zadeva z iznajdbo, kakor je še to danes navada y podobnih slučajih. Cesta preko cele Ams-) rike. Najnovejši gradbeni načrt Amerike je ta: Zvezati Severno in Južno Ameriko od naj-liolj severne do najjužnejše točke s cesto. Do-Panamskega prekopa .bodo plačale Združene ameriške države gradbene stroške zgoraj jev in jim odvzamejo plen. Četi na Moto je poveljeval Ropoša, oni na bolj oddaljeno Razkrižje Lovro Vor-šič. Obe postojanki sta bili zavzeti s prvim naskokom. Kruce so pobili, zajeli, nagromadeno nairopano blago in živino so zastražili Veržejci pod vodstvom našega dobrega Drašeka, dokler ne pride po možnosti vsak oškodovani Muropoljec po svoje. S pohoda na Moto se je vrnil glasne radosti sicer običajno resni stotnik. Domov je privedel starega ciganskega lopova — Marka Brajdiča. Po bogatem plenu je dišalo tokrat med Kruci. Radi tega se je cigan za vpad pokrucil in se prihulil tjakaj, kjer je bilo kaj za pod zob in za v malho. Treba namreč še omeniii posebej, da se je udeležilo vpada Krucev na bogato Mursko polje zelo mnogo ciganov. Cigan je Slovencem že od nekdaj: sedaj prijatelj — pa zopet smrtni sovražnik. Ciganska naklonjenost in zavrainost se obračata po vetru! Stari poveljnik celotne veržejske oborožene sile se je vrnil z bojišča malokedaj tako oveseljen kakor tokrat, ko je imel zaprta in kot svoje oko zastražena smrtna sovražnika »Oberkruca« Godrnja in že zelo postaranega cigana Marka Brajdiča. Vragoma v člo- veški podobi je zamislil smrtni ples, da bodeta pomnila njegovo veržejsko muziko preko praga smrti v neskončno večnost! Veržejski trobentač Andrej Husijan je postal na Moti samostojen poveljnik. Njegova čast ni bila le ob kruhu in vodi. Kruci so ostavili v svojem taboru svinjine, slanine ter vina, da je bila težka izbira, kaj bi se najbolj prileglo poveljnikovim zobom in njegovemu neprestano suhemu grlu. Svinjske gnjati je otepal, da je debelo gledal in pil iz glinastih pintov, da se ni počutil niti po dolgem spanju čisto iztreznjene-ga. Nikdo mu ni kratil pravic do uživanja. In baš to neomejeno paševanje nad zemeljskimi dobrotami je bilo nekaj za Drašeka, da se je čutil srečnega, kakor bi užival deveta nebesa. Tu in tam se je premaknil od dišečih svinjskih krač in polne buče po taboru, da bi se prepričal, če je še plen na mestu in kaj počenjajo njegovi podložni. Nekega ^opoldne je kolovratil nabit s svinjino in poln kot štrtinjak po lesenih pojatah, katere so zbili za silo Kruci in kamor so zmetali vsemogoče blago in Če ostaneš ob nedeljah brez pridige: prečitaj vsaj evangelij in kratko razlago. Imamo še knjižico, ki jo je spisal č. g. dr. Matija Slavič, sedaj rektor ljubljanske univerze: »Nedeljski in prazni-ški evangeliji z razlago in opomini«. — Knjižica stane le 2 Din (s poštnino 3 D) in se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. svojo ženo in številnimi otroci. Dolgo vrsto let je bil občinski odbornik wi se zlasti zavzemal za uboge. Bil pa je tudi velik dobrotnik župne cerkve in ga bo ta težko pogrešala. Živo veren mož, katoliškega srca in dejanja. Bodi mu Bog plačnik za vse! Sv. Ana v Slov. goricah. Veličasten sprevod naše Mari j ne družbe je spremljal čez polje in zelene gorice svojo sestro Matildo Kurnik na njeni zadnji poti. Rajno so krasile v življenju izvanredne vrline. Že v zgodnji mladosti je ocl početka b;la prvoboriteljica Katoliškega bral nega društva in vneta Slovenka v času, ko se je edino to društvo zoperstavljaio navalu takratnega nemškega »Schulvereina«. Nato je služila kot gospodinja v župniščih, dokler je zbolela. Bolečine je prenašala potrpežljivo in je, sprevidena s sv. zakramenti, pri svojem bratu Frideriku v Žicah mirno v Gospodu zaspala. Kako vzorna in vzgledna da je bila, je povdaril ob odprtem grobu g. župnik z besedami: Odšla si v Marijino naročje ti, ki si žrtvovala svoje življenje za blagor duhovniškega stanu, kateremu si z otroško vdanostjo sledila in mu bila v podporo. Rajna je bila naročnica »Slovenskega gospodarja« že mnogo let. Počivaj, draga sestra Marij-ina, v miru! Ostalim naše sožalje in zahvalo! Sv. Trojica v Slov. goricah. Zlata sv. maša. Preč. p. Elekt Hamler, frančiškan, praznuje letos svoj SOletni jubilej mašništva. Slovesno b3 opravil zlato sv. mašo v župni samostanski cerkvi Sv. Trojice na praznik sv. Petra in Pavla dne 29. junija ob pol desetih dopoldne. Častitljivemu starčku, daleč na okoli znane- mu in priljubljenemu jubilantu želimo še veliko zdravih let! Sv. Trojica v Slov. goricah. V samostanski dvoran- bosta v nedeljo dne 1. julija po ve-černicah predavala gg. Mihelčič iz Celja in Franjo Žebot iz Maribora o predmetu: požarna in razna druga zavarovanja za našega kmetskega gospodarja, gospodinjo, obrtnika in delavca. Ker letos požarna šiba strašno tepe ubogega slovenskega (kmetskega trpina on imajo ljudje svoja zavarovanja navadno v silnem neredu, je iz narodnogospodarskega ozira nujno potrebno, da s^ našim ljudem poda pravilni strokovni poduk, kako si naj gospodar ali gospodinja uredi svoja zavarovanja, da bo v slučaju požara dobili tudi primerno denarno odškodnino. Gospodarje in gospodinje prosimo, da gotovo pridejo popoldne po večernicah k predavanju in še povabijo svoje sosede in znance! Sv. Benedikt v Slov. goricah. Naša domača slovenska zavarovalnica »Vzajemna« bo priredila v nedeljo dne 1. julija po rani sv. maši v društveni dvorani podučno strokovno predavanje o zavarovanju. Predava ravnatelj celjske podružnice »Vzajemne zavarovalnice« g. Alojzij Mihelčič. Gospodarji in gospodinje, vsi povabljeni! Sv. Anton v Slov. goricah. V nedeljo dne 1. julija po rani službi božji bo v naši cerkveni dvorani predaval o zavarovalnih zadevah naš stari znanec Franjo Žebot, glavni zastopnik »Vzajemne zavarovalnice« iz Maribora. Predavanje bo vsebovalo predvsem: kako si naj gospodar pravilno uredi svoja zavarovanja, da bo v slučaju požara tudi dobiJ primerno odškodnino. Ker imajo mnogi svoja zavarovanja čisto napačno urejena, lahko vsakdo pri nese svoje zavarovalne listine seboj, da se jih pregleda, ako kaj ni prav sestavljeno. Veržej. Kakor smo že poročali, se bo v Ma-rijan:išču v nedeljo dne 24. junija slovesno obhajal praznik presv. Srca Jezusovega in si cer po sledečem redu: Od 21. do 23. junija bo slovesna tridnevnica. Vsako jutro ob petih bo sv. maša z blagoslovom in govor o presv. Srcu Jezusovem. Zvečer ob sedmih drugi govor, litanije presv. Srce Jezusovega .n blagoslov. Na praznik dne 24. junija ob petih zjutraj sv. maša z blagoslovom, nato govor. Ob sedmih in pol devetih tihe sv. maše. Ob pol desetih (če bo lepo vreme na prostem) slavnostni govor o presv. Srcu Jezusovem, slovesna sv. maša, procesija z Najsvetejšim in s kipom presv. Srca Jezusovega, zahvalna pesem in blage-slov. Po procesiji sprejem novih udov v nad-bratovščino Marije Pomočnice s kratkim nagovorom. Popoldne ob pol treh shod sžilezijan-skega sotrudništva, pete litanije presv. Srca Jezusovega in blagoslov. Častilci božjega Srca odzovite se Njegovemu vabilu in pridite, da se mu znova skupno posvetimo in ponovim« obljubo neomajne zvestobe svojemu e v ha rit-stičnemu Kralju. Ptuj. Tukaj je umrl dne 2. junija v starosti let g. Janez Bedrač, sodni služitelj. Blago-pokojnega smo pokopali ob obilni udeležbi, ki je dokazala njegovo občo priljubljenost Rajni Bedrač je bil vzor pravega krščanskega očeta, zvest v službi in spoštovan od vseh. ki so ga poznali. Posebno je treba še omeniti, da je bil naročnik našega »Slovenskega gospodarja« celih 35 let. Dobremu očetu in možu svetiJa večna luč, žalujoči soprogi ter sinoma naše sožalje! Širigova. V naši župniji, v vasi Gibina, kjet se križajo poti, stoji prav lepa kapela, posvečena v čast presv. Srcu Jezusovemu, katera so požrtvovalni verniki tiste vasi postavili. Postavljena je ob lastnih stroških Qibincev. ki se prav nič niso ustrašili velikega dela, marveč so z veliko vnemo, požrtvovalnostjo na z združeno slogo priskočili na delg^ namenjeno v čast božjo. Zares, 10 let je minilo od tistega časa, odkar je toliko milosti božje rosilo nebo nad lepo vas Gibino, 10 let je minilo, od kar se sliši iz tistega krasnega zvonika ange-lovo češčenje, trikrat na dan jih vabi ta glasni zvonček, da sklenejo svoje žuljave roke k molitvi, da pozdravijo Kralj co nebes, 10 let £e ta zvonček naznanja, kedaj se kdo izmed njihovih bratov in sester poslovi in preseli v večnost.' Zato pa smo imeli pravi razlog proslavitve desetletnice obstoja kapele, katera se je vršila v nedeljo dne 10. junija t. 1. Prav veliko število vernikov se je zbralo v cerkvi v Raskrižju, odkoder smo šli v procesiji in v spremstvu čč. gg. salezijancev, tamkajšnje požarne brambe in prekmurske godbe do kapele na G bino, kjer nas je že čakal naš župnik g. Jurij Horvatovič, ki je imel pridigo. Slovesno sv. mašo je služil na namen gibinskih ob- ropotijo. V eni izmed ropotarnic ga je pozdravil izredno visok sod, ki je moral držati več štrtinjakov. Sod je stal po koncu, do vrha je bila prislonjena lestva. Pri pogledu na orjaškega pobratima je uščip-nila natrkanega Drašeka radovednost: Kaj neki tiči v sodu, da ga podpira lestva? \li so pripravili vanj Kruci smolo za obrambo tabora, ali no — takle velikan bi bil l:.L!so priromal na Moto iz farovške ali grajske kleti? Z obema rokama je zagrabil za lestvo, jo zasadil trdnejše v ilovnata tla in začel previdno prebirati kline z nogami, da bi kateri ne odrekel pod njegovo obilnostjo. Klini so vzdržali, oprijel se je vrha soda in dognal, da je samo pokrit z za silo zbi-tim pokrovom. Stoječ na vrhu lestve, je odrinil po-krovec, da se je umaknil z ropotom za sod. Pogledal je v -otranjoGv velikanske posode, pogladil si je nos in momljal sam zase: »Crke madžarske, kar iz vodnjaka so zajemali tako duhteče vince.« Prestavil je noge za en klin navzdol po lestvi, se skloni! nad sod in segel z roko, da bi dotipal površje vina in se prepričal s prstom o njegovi kakovosti. Sod ni bil zavrhan, Drašek ¡2 že bil čisto sključen in je silil z roko globlje in globlje-- Naenkrat — štrbunk--, da je brizgi:'"j vino iz soda do stropa in na vse strani--. Iz ogromne posode je bilo čuti grgranje, kakor bi se nekdo dušil in še to je potihnilo primeroma hitro-- Začasni poveljnik od Veržejcev zavzetega kru-cevskejfa tabora na Moti, Andrej Husijan, je utonil v sodu Ina, kakor mu je prorokovala pred leti čaro-dejka Herpica izpod Ptujske gore. Šaljivo paro Draša so našli v ogromne— codu, ko so delili vinski plen med oškodovane kmete. Pokopali so ga v Veržeju z vsemi vojaškimi častmi: »Hauptmanu« Karlu so se pc-iile po spominu na Drašeku posojeni zadnji poti preroške besede: »Ti, lakonca veržejska, utonil boš v sodu vina!« Prcv ela vest o porazu Krucev pri Jeruzalem se je širi!a od ust do ust. Zaznali so za zmago Rad-gončani in so šele sedaj dc1.:!i skomine, da bi tudi oni radi postali deležni vojne slave. Rad^j- *;a gospoda je celo javila v ^radec: sedaj bi bila prilika, dp r Ol o u a M 0> B SL « s! S* CS n Vabilo na redni letni občni zbor Posojilnice v Gornji Radgoni, r. z. z n. z., kateri se bočle vršil v nedeljo dne 1. julija 1934, ob pol 8. uri zjutraj v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. Čitanje in odobritev zapisnika o zadnjem občnem zboru. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za leto 1933. 4. Čitanje revizijskega poročila. 5. Volitev načelstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Ako bi ta, za pol 8. uro sklicani občni zbor ne bil sklepčen, vrši es eno uro kasneje na istem kraju .iti z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki velaavno sklepa ne glede na število navzočih zadružnikov. — Načelstvo. 621 la junij: Kratko vsakdnevno" premišljevanje v mesecu juniju nudi knjiga Pre-sveto Srce JezusGvo, spisal J. M. — Knjiga stane vezana 20 Din, broširana 14 Din in se naroča v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. BC Zopet volitve I "O&M Kam gremo po spomladansko blago? Odločitev je lalika! Vsi v veletrgovino z manufakturnim blagom fmm DoDoviCnih, Celic, Gosnosha ulica 15. 157 tam se prodaja vedno po najugodnejših cenah fabriško platno ena širina že od Din 4,— nap. fabriško platno dvoj. šir. že od Din 13.— nap. belo platno ena širina že od Din G.— nap. oksford za delav. srajce že od Din 6.— nap, svileni robci že od Din 20.— nap. oksford srajce za delavce že od Din 20.— nap, bele srajce z bel. svil. efekt. prs. Din 24.— nap. meške gate iz molinosa že od Din 12.— nap. sukno v raznih vzorcih 140 cm šir. že od Din 28.— nap. Posebna BElika izbira čilega za birmance! Zakaj je ravno pri tvrdki Dobovičnik, Celje, tako poceni? Ker se zadovolji z najmanjšim zaslužkom. Ker nima velikih režijsikh stroškov. Ker se trgovina nahaja v lastni hiši in ne plačuje najemnine. Ker je trgovina v stranski Gosposki ulici, mora ceneje prodajati, da z nizko ceno stranko privabi! Ker ima lastno tovarno za odeje »Koutre«. Ker ima lastno tovarno za izdelovanje perila. Ker ima velik promet in vsled tega vedno sveže blago. Nizke cene! — Prosti ogled vseh zalog! — Vljudna postrežba! — Vam jamči za dober nakup veletrgovina Frane Dobovičnik, Celje Sadje in sočivje zakuhavajte v Weckovih ko« zarcih, ki so najbolji. Prodaja jih in pošilja cenike Jos. Jagodic, Celje, Glavni trg. Tukaj dobite dnevno sveže žgano kavo, vse špece-i rijsko blago in tudi železnino. 597 vzajefina zavarovalnica v ljubljani ♦ ZAVARUJE POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE FVONOVE ŽIVLJENJE KAMTAS Vsak slovenski gospodar zavaruje se* be, svojce in.svoje imetje le pri naši zavarovalnici. 167 Hranilnica Dravske banovine iiaribor Podružnica: (elle nasproti pošte, pre( JuïnoSla- ' Centrala: Maribor . v Saslisi mm palači na ogla ___r____. , _ 5 Oosposke-Slovenshe ulice. ces fersha hranilnica. i sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj <{ j varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim ¡j S premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. Naši javnosti I Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale. Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto ns-aj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din. Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne bodo utrpele nikake škode vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.00? Din ¿675 članov S premoženjem okrog 500,000.000 Din. Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu zavodu. Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji cbvaravrni vsake škode. Spodiještojcrska ijudsha posojilnica v Mariboru Sadni nakupovalci! V vseh krajih, kjer je N sadje, jabolka, dobro obrodilo, iščem svoje zastopnike, oziroma sadne nakupovalce. Vsi interesenti pošljite točno natančne podatke izvozni tvrdki: Veletrgovini Ivan Gottlich, Maribor, Koroška cesta 126—128a. G16 Zahvat vsem, ki ste spremljali našo predrago mamo Marijo Schauer na zadnji poti dne 11. junija. Zlasti se zahvaljujemo g. župniku Fr. Krenu, ki se je v svojem vzvišenem govoru »o materi« ob odprtem grobu poslovili od rajne. Pohvalno moramo omeniti cenjeno domače učiteljstvo, ki se je z vso domačo šolsko mladino udeležilo pogreba, in zbor domačih pevcev, ki je zapel ganljive žalostinke, ter sploh vsem, ki ste okrasili njeno krsto s cvetjem, izrekamo najprisrčnejšo zahvalo! Bog poj/mi*! Sv. Križ, dne 15. junija 1934. 620 Žalujoči ostali. Vsakovrstno ZLATO kupuje po najvišjih cenah Ackermanov na$l. A. Kindl, Ptuj. 590 Za stare zapuščene rane na nogan ^ulcus cni-ris). Po naših zdravnikih in zdravstvenih •institucijah je dokazano, da „F2TONIN" zanesljivo in sigurno zaceli tudi najstarejše, kronične rane. Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici 50 Din. Poučno knjižico št. 18 pošlje brezplačno »Fi-ton« dr. z o. z., Zagreb 1-78. Rcg. pod Sp. br. 1281 od 28. VII. 1933. IIHHHHHBHHHBHHHBH la mesec junij vam nudimo sledeče kipe: Srce Jezusovo velikost v cm 17 20 25 30 30 :ena Din 36'— 44'— 56'- 62'- 82 — velikost v cm 35 37 40 40 42 cena Din 94"— 102'— 120'- - 140"-- velikost v cm {>Q 60 60 75 80 cena Din 240 — 300-— S75-- - 400-— 450'— velikost v cm 100 100 cena Din 1720-— 2150 — Srce Jezusovo z razpetimi rokami velikost v cm 22 25 30 40 cena Din 100'-- 120,— 160' — 280'- Pri naročilu napišite velikost in ceno. Priporočamo se za naročila! Tiskarna sv. Cirila v Maribora □HHHHBBC3HE1HC3C3BBB Ljudska posojilnica v Celju = registrovana zadruga z neomejeno zavezo •" '' = v novi lastni palači na oglu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Sprejema hranilne vloge in jih .-. .-. obraslnje najbolje. ■•. . . Denar je pri nje) naložen po-.. p o 1 n o m a varno. ■'. .•■ Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov - posestnikov z vsem svojim pre-.•. v .*. m o ž c n j e m! v .•. iTiskar: Tiskarna sv, Cirila v Mariboru, predstavnik Albin llrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar v Mariboru. — Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Ilrastelj v Mariboru.-'