Received: 2017-07-03 Original scientific article
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
DOI 10.19233/AH.2018.02
ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBORI MED LETOMA 1246 IN 1311
Martin BELE
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenija e-mail: martin.bele@gmail.com
Tone RAVNIKAR
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenija e-mail: tone.ravnikar@guest.arnes.si
Andrej HOZJAN
Univerza v Mariboru, Filozofska fakulteta, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenija e-mail: andrej.hozjan@um.si
IZVLEČEK
Tema raziskave so deželni zbori, ki so se na Štajerskem dogajali med letoma 1246 in 1311. Tam so se zbirali plemiči, ki so bili člani .štajerske deželne zveze. Reševali so medsebojne spore ter razpravljali o odprtih vprašanjih. V obravnavanem času se je odvilo 39 deželnih zborov, ki jih lahko zasledimo v virih. Sodelovali so plemiči iz celotne vojvodine, pa tudi od drugod. Namen raziskave je bil predstaviti deželne zbore glede na geografski izvor udeležencev ter izpostaviti udeležence iz današnje slovenske Štajerske.
Ključne besede: deželni zbor, deželna zveza, deželni glavar, štajersko deželno pravo, vojvodina Štajerska, gospodje Ptujski, gospodje Žovneški
LE ASSEMBLEE PROVINCIALI NELLA STIRIA NEGLI ANNI 1246 E 1311
SINTESI
L 'argomento della ricerca sono le assemblee provinciali che si svolsero nella Stiria tra gli anni 1246 e 1311. Vi prendevano parte nobili che erano membri della confederazione delle provincie della Stiria. Erano occasione per placare le dispute e discutere questioni aperte. Nel periodo preso in considerazione, vi furono 39 assemblee provinciali rintracciabili dalle fonti. Vi presero parte nobili di tutto il ducato e non solo. La ricerca intende presentare le origini geografiche dei partecipanti alle assemblee provinciali e mettere in rilievo quelli dell'odierna Stiria slovena.
Parole chiave: assemblea provinciale, confederazione delle provincie, governatore provinciale, diritto provinciale della Stiria, ducato della Stiria, nobili di Ptuj, nobili di Žovnek
27
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
Martin BELE et al.: ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBORI MED LETOMA 1246 IN 1311, 27-54
UVOD1
V pričujoči razpravi smo izpostavili rezultate raziskave, s katero smo želeli opraviti pregled doslej še neraziskanih štajerskih deželnih zborov med letoma 1246 in 1311. Namen člankla je torej predvsem ovrednotiti participacijo različnih (ne)štajerskih rodbin (oziroma njihovih članov) na dotičnih zborih, pri čemer se nato lahko sklepa glede njihovega političnega delovanja v deželni politiki nasploh.
Pri pisanju smo uporabljali avstrijsko in slovensko strokovno literaturo s področja srednjeveške zgodovine. Med uporabljenimi viri je treba izpostaviti Avstrijsko rimano kroniko Otokarja iz Geule ter zbrano listinsko gradivo za zgodovino Štajerske, ki so ga v prejšnjem stoletju zbrali in izdali Joseph von Zahn, Heinrich Appelt ter Gerhard Pferschy.
Na začetku izbranega časovnega obdobja Habsburžanov na prostoru Vzhodnih Alp še ni bilo, za štajerski vojvodski prestol pa se je srdito borilo več pretendentov iz raznih koncev Srednje Evrope. Glede na mnoge politične spremembe v tem času smo domnevali, da se je to odražalo tudi v udeležbi na deželnih zborih. Pričakovali smo sicer, da bo največ udeležencev na teh zborih geografsko gledano iz same vojvodine Štajerske, medtem ko bo večji ali manjši procent navzočih tudi iz čeških in ogrskih dežel, današnje Švice ter drugih delov Cesarstva. Glede na njen geografski obseg je prav tako bilo pričakovati, da bo udeležencev s področja današnje slovenske Štajerske manj kot tistih s področja današnje avstrijske Štjaerske; kljub temu število tistih s področja današnje slovenske Štajerske najbrž ne bo zanemarljivo, temveč bo - pač glede na njeno velikost - le razmeroma manjše. Domnevali smo tudi, da bo še najmanjše število udeležencev iz raznih oddaljenih dežel Cesarstva.
Da bi bolje razumeli dinamiko, dogajanje in razmere v katerih so se deležni zbori dogajali, smo se na začetku posvetili morda nekoliko manj znanim izrazom, s katerimi se bomo srečevali kasneje v naši razpravi. Prav tako smo nekaj čisto kratkih vrstic namenili politični zgodovini v obravnavanem časovnem obdobju, ki je, kot smo domnevali, na naše rezultate pomembno vplivala.
KAJ DEŽELNI ZBORI SO
Ozemlje današnje slovenske v drugi polovici 13. stoletja ni bilo upravno homogena in teritorialno sklenjena enota s točno določenimi mejami po današnjih merilih. Takratne dežele (tudi vojvodina Štajerska) so bile v prvi vrsti skupnosti deželnega plemstva (torej starega svobodnega in večinskega ministerialnega plemstva). To je tvorilo t. i. deželno oziroma personalno zvezo (Personenverband), na čelu katere je bil deželni gospod. Po svoji strukturi so bile dežele tako večkrat v veliki meri nesklenjene in na mejnih območjih nestabilne (Dopsch, 1999, 209-214; Komac, 2006, 38; Brunner, 1990, 239). Deželni gospod je v omenjeni skupnosti navzven igral vlogo vojaškega poveljnika, navznoter pa vlogo sodnika. To je pomenilo, da je poveljeval deželni plemiški vojski in predsedoval
1 Prispevek je nastal v okviru raziskovalnega programa Preteklost severovzhodne Slovenije med srednjo Evropo in evropskim jugovzhodom št. P6-0138, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije.
28
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
Martin BELE et al.: ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBORI MED LETOMA 1246 IN 1311, 27-54
plemiškemu oziroma ograjnemu sodišču. Dežela torej ni temeljila na teritorialni, ampak na personalni zvezi plemičev. Obseg dežele je bil odvisen od obsega deželne zveze, torej plemičev, ki so se šteli k njej in njenemu deželnemu pravu ter priznavali istega deželnega gospoda. Pripadnost deželi se je manifestirala predvsem z udeležbo plemičev na t. i. deželnih sodnih zborih. Na teh zborih so plemiči med seboj reševali spore po načelih tamkajšnjega deželnega prava (Komac, 2006, 16-17: Štih, Uvodna študija; Brunner, 1990, 176-182, 233-235).
Dinast ali cerkveni knez na čelu dežele je moral biti sposoben le-to zavarovati, kar je bil prvi pogoj, da se je kot deželni gospod sploh lahko uveljavil. Bil je zaščitnik deželnega plemstva oziroma deželanov, ti so mu v zameno za zaščito dolgovali zvestobo. Bil je njihov gospod (dominus), oni pa so sodili v njegovo gospostvo (dominium) (Komac, 2006, 32-33; Brunner, 1990, 374-387). Čeprav so veliki deli današnje slovenske Štajerske v 13. stoletju že sodili pod gospostvo štajerskih vojvod, tega ni moč trditi za celotno področje. To je bilo v tem času še vedno v rokah več teritorialnih gospodov. Predvsem nekdanja Savnija severno od Save (Posavinje), s samostojno pokrajinsko identiteto, je bila fevdalno zelo razdrobljena, v njej je prevladovala cerkvena posest (Kosi, 2008, 534-537; Ravnikar, 2007, 86, 92-95, 113-127; Bele, 2012, 543-553). Tudi štajerski vojvoda je tam imel močan vpliv in razpolagal z obsežno posestvijo. Tamkajšnji posestniki so se tako v šestdesetih letih 13. stoletja večkrat pravdali po štajerskem deželnem pravu, v prvi polovici sedemdesetih let (1270-1276) pa je Posavinje, kakor se zdi na prvi pogled, imelo nekakšno samostojno upravo in posebnega deželnega sodnika (UBSt IV, št. 179-181, 352, 497: »Ego Hertnidus dictus de Guttenstain iudexprovincialis de Seunia«, 587; GZM II, št. 30: »Nos Hertnidus de Cilia iudex provincialis Saunie«, 32: »domini Hertnidi de Gvtenstein iudicis provincialis Savnie«; Kosi, 2008, 540-541; Komac, 2006, 251-252; Ravnikar, 2006, 280; Ravnikar, 2008, 570).
Z izrazom »deželni zbor« (Taiding, Landtaiding, placitum generale, placitum provinciae) mislimo torej predvsem na sodni zbor plemstva neke dežele, na katerem je prisoten deželni knez ali njegov predstavnik (Krones, 1900, 202; Mell, 1929, 120). Tam se poleg sodnih zadev razpravlja tudi o raznih odprtih deželnih vprašanjih. Med letoma 1246 in 1311 se je na Štajerskem odvilo vsaj 39 štajerskih deželnih zborov, ki jih lahko še danes zasledimo v virih. Od primera do primera se je za vsakega izmed njih odhranila zelo različna količina sledi, v nekaj primerih skoraj nič. Lahko smo tudi prepričani, da se je v omenjenem časovnem okviru zgodil marsikateri deležlni zbor, o katerem ni v virih prav nobenega sledu več. Kar se tiče deželnih zborov, ki jih poznamo, jih je bilo 20 v Gradcu, šest v Mariboru, štirje v Judenburgu, dva v Leobnu, po eden pa v Graslabu pri Neumarktu, v Feldkirchnu, Zeiringu pri Judenburgu, Kobenzu, Gössu, Dunajskem Novem mestu ter na Ptuju. Načelovalo jim je 20 različnih dostojanstvenikov, med njimi še največkrat (petkrat) škof Bruno Olomuški.
UDELEŽENCI S PODROČJA DANAŠNJE SLOVENSKE ŠTAJERSKE
Na podlagi ohranjenih virov je mogoče trditi, da so se plemiči s področja današnje slovenske Štajerske zagotovo udeležili enaindvajsetih izmed omenjenih deželnih
29
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
Martin BELE et al.: ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBORI MED LETOMA 1246 IN 1311, 27-54
zborov. Poleg tega lahko domnevamo, da so bili poleg tega navzoči vsaj še na sedmih. V času med letoma 1246 in 1311 ni nobenega obdobja, ko jih daljši čas ne bi bilo in to navkljub izredno nestabilni politični situaciji (za osemdeseta in devetdeseta leta večkrat ni zanesljivih podatkov). Edina posebnost (ki jo takoj opazimo) je precej pogosta navzočnost članov rodbine gospodov Ptujskih ter nenadna vključitev gospodov Žovneških ob koncu omenjenega časovnega okvira. Ostale pomembnejše rodbine današnje slovenske Štajerske, katerih pripadnike v prvih nekaj desetletjih načeloma srečujemo pogosto (Mariborski, Rogaški, Marenberški, Vuzeniški, Svibenski), se deželnih zborov kasneje iz različnih razlogov skoraj nehajo udeleževati. Na seznamu rodbin, ki so se najpogosteje udeleževale štajerskih deželnih zborov, so na prvem mestu torej gospodje Ptujski (16), tem pa po vrsti sledijo Mariborski (11), Marenberški, Svibenski in Rogaški (5), Vuzeniški (4), Žovneški (3) ter Ranšperško-Lemberški (2) (UBSt III, št. 54, 151, 155, 161-163, 178, 202-203, 279 -280; UBSt IV, št. 8-15, 41-43, 86, 179-181, 303-304, 332, 352, 390, 569; RHSt I, št. 43-45, 122-124; CKL, št. 85; Krones, 1899, št. 24, 69, 73, 87-89; Ottokars Österreichische Reimchronik, vrstice 18655-18673, 23280-23297, MGH Dt. Chron. 5/1, 247-248, 307; Ottokars Österreichische Reimchronik, vrstice 54959-55289, 60335-60370, 74115-74189, 98390-98480, MGH Dt. Chron. 5/2, 735-738, 802-803, 978-979, 1275-1276; Krones, 1865, 68-76; Muchar, 1850, 224-434; Muchar, 1859, 10-189).
Kot rečeno je bilo obravnavano obdobje v zgodovini izredno nestabilno. To je bil čas dolgih medsebojnih bojev za oblast nad deli današnje Slovenije in Avstrije, iz njega pa je kot zmagovalec izšla grofovska rodbina Habsburžanov. S to zmago so Habsburžani prvič v svoji zgodovini stopili na najvišji oder evropske mednarodne politike, ki ga za tem niso več zapustili več stoletij (Mlinarič, 2006, 299). Leta 1246 je v boju padel avstrijsko-štajerski vojvoda Friderik II., zadnji moški pripadnik rodbine Babenberžanov, kije vojvodini Štajerski do tedaj vladala več kot pol stoletja, vojvodini Avstriji pa celo 270 let. Triindvajset let po Friderikovi smrti je umrl tudi Ulrik III., zadnji koroški vojvoda iz rodbine Spanheimov, ki je poleg koroškega vojvodskega naslova v svojih rokah držal tudi velike dele takratne Kranjske. Konec obeh dinastij je na širšem področju Vzhodnih Alp v hipu sprožil boj za njuno dediščino, ki je s prekinitvami trajal vse do leta 1311. V času pred Habsburžani sta se v tem boju še najbolj izkazala ogrski kralj Bela IV. in češki kralj Otokar II. Premysl, ki sta Štajerski vladala vsak po nekaj let (ogrski kralj med letoma 1254 in 1260, češki kralj pa med letoma 1260 in 1276), a sta slednjič klavrno propadla. Osrednji del današnje slovenske Štajerske so od bitke pri Dürnkrutu (leta 1278) nesporno nadzirali Habsburžani (Dopsch, 1999, 444-483; Mlinarič, 2006, 299; Štih, 2006, 244-245).
VODITELJI ZBOROV
V odločilnem trenutku oblikovanja dežele Štajerske v 13. stoletju je bila v njeno upravo vpeljana tudi funkcija glavarja (capitaneus, Hauptmann), o kateri bo sicer več govora v nekem drugem članku. V splošnem ima beseda širši pomen in označuje osebo, ki ima vojaško poveljstvo in kot namestnik (vladarja ali) deželnega kneza včasih predseduje deželnim zborom. Štajerska je svojega prvega glavarja dobila v tridesetih letih 13. stoletja (Vilfan, 1961, 206). Takoj po izumrtju babenberške dinastije, leta 1246,
30
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
Martin BELE et al.: ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBORI MED LETOMA 1246 IN 1311, 27-54
je cesar imenoval glavarja tako za Avstrijo kot za Štajersko. Tudi ogrski in češki kralj sta na Štajerskem imenovala svoje glavarje. Po letu 1278 so jih začeli imenovati tudi Habsburžani (Niederstatter, 2001, 97, 320).
Kot bo vidno v nadaljevanju, je imelo veliko voditeljev štajerskih deželnih zborov v obravnavanem časovnem okvirju naslov glavarja, saj so bili trenutni štajerski vojvode (kralj Bela IV., kralj Otokar II., vojvoda/kralj Albreht Habsburški) zaposleni drugje. Če ni bilo na voljo niti glavarja, je zbor vodil nek drugi dostojanstvenik, morda nosilec kake druge visoke funkcije ali pa tudi nekdo brez le-te. Zaradi izredno turbulentnih političnih razmer, se je pač bilo nekajkrat treba znajti brez glavarjev, saj mnogokrat ni bilo jasno niti, kdo je legitimni štajerski vojvoda. Nekega stalnega vzorca, glede na katerega bi lahko predvidevali kdo bo vodil deželne zbore, torej ni.
Kar se tiče naše severne meje (oz. današnje slovensko-avstrijske državne meje), ta v času 13. stoletja seveda še ni obstajala. Razne rodbine štajerskih deželanov južno od nje so bile popolnoma polnopravne članice štajerske deželne zveze, ravno tako kot tiste severno. Med njimi ni bilo nobene razlike. Ker nas v tej raziskavi še najbolj zanima današnja slovenska Štajerska, se bomo v naslednjih vrsticah posebej posvetili le udeležencem deželnih zborov s tega področja. Njihovo skupno število je bilo sicer 43, vendar se jih je večina (25) deželnega zbora udeležila le enkrat (Bele, 2016, 145).
Tabela 1: Seznam štajerskih deželnih zborov med letoma 1246 in 1311.
Kdaj je zbor potekal?	Kje je zbor potekal?	Kdo je zbor vodil?
1.: avgust 1249	Graslab pri Neumarktu	cesarjev namestnik Majnhard III. Goriški
2.: september 1254	Gradec	ogrski glavar ban Štefan
3.: december 1254	Maribor	deželni sodnik Gotfrid II. Mariborski
4.: januar 1255	Gradec	deželni sodnik Gotfrid II. Mariborski
5.: julij 1255	Gradec	deželni sodnik Gotfrid II. Mariborski
6.: oktober 1256	Gradec	deželni sodnik Gotfrid II. Mariborski
7.: maj 1259	Gradec	ogrski kralj Štefan V.
8.: konec leta 1259	Ptuj	deželni sodnik Vulfing Stubenberški
9.: december 1260	Gradec	češki kralj Otokar Premysl
10.: julij 1261	Maribor	češki glavar Vok Rosenberški
11.: 1261	Leoben	češki glavar Vok Rosenberški
12.: december 1262	Gradec	češki glavar Bruno Olomuški
31
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
Martin BELE et al.: ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBORI MED LETOMA 1246 IN 1311, 27-54
13.: april 1265	Gradec	češki kralj Otokar Premysl
14.: maj 1265	Judenburg	češki glavar Bruno Olomuški
15.: junij 1265	Maribor	češki glavar Bruno Olomuški
16.: december 1268	Gradec	češki glavar Bruno Olomuški
17.: april 1269	Leoben	deželni sodnik Herbord Füllsteinski
18.: avgust 1269	Gradec	češki glavar Bruno Olomuški
19.: oktober 1270	Maribor	češki glavar Burkhard Klingenberški
20.: julij 1274	Göss	ni jasnega voditelja
21.: oktober 1274	Kobenz	deželni sodnik Ditrik iz Fülme
22.: avgust 1275	Gradec	Ekehard Dobrenjski, notar Iring, maršal Brevik
23.: oktober 1279	Gradec	kralj Rudolf Habsburški
24.: oktober 1279	Judenburg	kralj Rudolf Habsburški
25.: začetek 1281	Gradec	kralj Rudolf Habsburški
26.: december 1281	Maribor	deželni sodnik Oton II. Liechtensteinski
27.: avgust 1283	Gradec	deželni sodnik Oton II. Liechtensteinski
28.: februar 1284	Judenburg	vojvoda Albreht Habsburški
29.: 1286	Zeiring pri Judenburgu	admontski opat, glavar in pisar Henrik
30.: jesen 1291	Gradec	vojvoda Albreht Habsburški
31.: november 1294	Feldkirchen	vojvoda Albreht Habsburški
32.: marec 1299	Dunajsko Novo mesto	kralj Albreht Habsburški
33.: september 1299	Maribor	deželni glavar Ulrik I. Walseejski
34.: april 1302	Judenburg	deželni glavar Ulrik I. Walseejski
35.: junij 1302	Gradec	vojvoda Rudolf III. Habsburški
36.: 1303	Gradec	kralj Albreht Habsburški
37.: december 1308	Gradec	vojvoda Friderik Habsburški
38.: oktober 1309	Gradec	deželni glavar Ulrik I. Walseejski
39.: maj/junij 1310	Gradec	vojvoda Friderik Habsburški
32
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
Martin BELE et al. : ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBORI MED LETOMA 1246 IN 1311, 27-54
Sl. 1: Škof Bruno Olomuški (Wikimedia Commons).
Člani rodbine Ptujskih, navzoči na štajerskih deželnih zborih:
1.	Hartnid I.: Graslab pri Neumarktu (1249) (UBSt III, št. 54).
2.	Friderik V.: Maribor (1254), Gradec (1255), Gradec (1260), Maribor (1261), Leoben (1261), Gradec (1262), Gradec (1265), Maribor (1265), Gradec (1269), Maribor (1270), Judenburg (1279), Judenburg (1284) (UBSt III, št. 155, 161, 163; UBSt IV, št. 8, 42-43, 86, 162-163, 179, 352, 390; Muchar, 1850, 310, 422; MDC V, št. 578).
3.	Friderik VI.: Judenburg (1302) (Muchar, 1859, 148-149; Krones, 1865, 75).
4.	Amelrik: Gradec (1309) (RHSt I, št. 122-124; Muchar, 1859, 147).
5.	Hartnid III.: Gradec (1302), Gradec (1309) (GZM II, št. 98; Muchar, 1859, 178-179; Krones, 1865, 76).
33
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
Martin BELE et al.: ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBORI MED LETOMA 1246 IN 1311, 27-54
Člani rodbine Žovneških, navzoči na štajerskih deželnih zborih:
1.	Ulrik I.: Maribor (1265) (UBSt IV, št. 180).
2.	Leopold III.: Maribor (1265) (UBSt IV, št. 181).
3.	Gebhard III.: Maribor (1265) (UBSt IV, št. 181a).
4.	Ulrik II.: Gradec (1309), Gradec (1310) (RHSt I, št. 122-124; CKL, št. 85; Muchar, 1859, 178-181).
Člani rodbine Mariborskih, navzoči na štajerskih deželnih zborih:
1.	Gotfrid II.: Gradec (1254), Maribor (1254), Gradec (januar 1255), Gradec (julij 1255), Gradec (1256), Ptuj (1259) (UBSt III, št. 151, 155, 161-163, 178, 202-203, 279-280).
2.	Gotfrid III.: Gradec (1260), Gradec (1262).
3.	Kolon: Maribor (1265), Gradec (1269) (UBSt IV, št. 180, 352).
4.	Konrad IV: Maribor (1265), Gradec (1302) (UBSt IV, št. 180; Muchar, 1859, 147).
5.	Henrik I. (Viltuški): Ptuj (1259) (UBSt III, št. 280).
6.	Albreht I. (Viltuški): Ptuj (1259) (UBSt III, št. 280).
7.	Rudolf (Limbuški): Ptuj (1259) (UBSt III, št. 280).
8.	Ulrik IV.: Gradec (1302) (Muchar, 1859, 147).
Člani rodbine Vuzeniških, navzoči na štajerskih deželnih zborih:
1.	Kolon II.: Gradec (1260) (UBSt IV, št. 11).
2.	Kolon III.: Gradec (1260), Maribor (1261), Gradec (1269) (UBSt IV, št. 11, 42, 352).
3.	Konrad: Gradec (1260), Maribor (1265) (UBSt IV, št. 11, 180-181).
Člani rodbine Rogaških, navzoči na štajerskih deželnih zborih:
1.	Henrik I.: Gradec (1254), Maribor (1254), Maribor (1261), Maribor (1265) (UBSt III, št. 151, 156; UBSt IV, št. 42, 180-181).
2.	Henrik II.: Maribor (1265), Gradec (1269) (UBSt IV, št. 180-181, 352).
Člani rodbine Marenberških, navzoči na štajerskih deželnih zborih: 1. Sigfrid: Gradec (1254), Gradec (1259), Ptuj (1259), Gradec (1260), Maribor (1261), Gradec (1269) (UBSt III, št. 151, 268, 279; UBSt IV, št. 11, 42, 352).
Člani rodbine Ranšperško-Lemberških, navzoči na štajerskih deželnih zborih: 1. Nikolaj: Maribor (1261), Goss (1274) (UBSt IV, št. 42; Muchar, 1850, 361).
Člani rodbine Svibenskih, navzoči na štajerskih deželnih zborih:
1.	Henrik III.: Maribor (1254), Ptuj (1259), Maribor (1261), Maribor (1265) (UBSt III, št. 155, 280; UBSt IV, št. 41-42; 180-181).
2.	Leopold I.: Maribor (1261), Maribor (1265) (UBSt IV, št. 42, 180-181).
3.	Leopold II.: Maribor (1265) (UBSt IV, št. 180-181).
4.	Ulrik II.: Maribor (1299) (Krones, 1899, št. 69).
5.	Rudolf I.: Maribor (1299) (Krones, 1899, št. 69).
34
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
Martin BELE et al.: ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBORI MED LETOMA 1246 IN 1311, 27-54
Člani drugih (skoraj vedno mnogo šibkejših) rodbin današnje slovenske Štajerske, navzoči na štajerskih deželnih zborih:
1.	Henrik Dravograjski: Graslab (1249) (UBSt III, št. 54).
2.	Bertold Treunski: Gradec (1254) (UBSt III, št. 150-151).
3.	Leopold Treunski: Gradec (1255) (UBSt III, št. 160, 163).
4.	Konrad Treunski: Maribor (1254) (UBSt III, št. 156).
5.	Ekehard Dobrenjski: Gradec (1256), Goss (1274), Gradec (1275) (UBSt III, št. 202; UBSt IV, št. 306, 569; Krones, 1865, 72; Muchar, 1850, 361-362).
6.	Verner Hompoški: Maribor (1254), Gradec (1255), Gradec (1268), Gradec (1269), Maribor (1270), Goss (1274) (UBSt III, št. 155, 162; UBSt IV, št. 352, 390; Muchar, 1850, 361-362.).
7.	Oton II. Kunšperški: Maribor (1265) (UBSt IV, št. 180-181).
8.	Friderik Kunšperški: Maribor (1299) (Krones, 1899, št. 69).
9.	Riher iz Polskave: Maribor (1261), Gradec (1268) (UBSt IV, št. 41-42, 306).
10.	Albert iz Ljutomera: Goss (1274) (UBSt IV, št. 518).
11.	Oton iz Ljutomera: Goss (1274) (UBSt IV, št. 518).
12.	Konrad I. iz Ljutomera: Graslab pri Neumarktu (1249) (UBSt III, št. 54).
13.	Konrad II. iz Ljutomera: Gradec (1310) (RHSt I, št. 192).
14.	Leopold iz Rogatnice: Maribor (1270) (UBSt IV, št. 390).
Preden se posvetimo vsakemu deželnemu zboru posebej, se na kratko ustavimo pri Vernerju (III. ali IV.) Hompoškem. Dejstvo, da se je sam udeležil kar šestih deželnih zborov, bode v oči (saj je s tem prehitel marsikaterega močnejšega plemiča svojega časa). Glede na to se bralcu morda zbuja misel, da je bil tudi Verner med močnejšimi štajerskimi plemiči, zato ga za trenutek vzemimo pod drobnogled. Kakor mnogi drugi se je Verner v času med izumijem rodbine Babenberžanov (leta 1246) in ogrskim prevzemom oblasti na Štajerskem (leta 1254) očitno začel okoriščati na račun trenutno nezaščitenih cerkvenih institucij, za kar je moral kasneje plačevati. V šestdesetih in sedemdesetih letih se je kot deželnoknežji ministerial mnogokrat zadrževal v Gradcu in bil do neke mere vpleten v štajersko politično dogajanje. V sklopu tega se je na deželnih zborih tudi pojavljal. Kljub temu lahko brez vsakega dvoma trdimo, da v štajerski deželni zvezi ni imel večje politične moči (UBSt III, št. 155, 162, 284; UBSt IV, št. 306, 309, 328, 352, 390, 469, 518, 523), da v nobenem izmed prelomnih dogodkov ni igral vodilne vloge ter da se z drugimi, v tej raziskavi izpostavljenimi rodbinami, sploh ni mogel primerjati.
UDELEŽENCI GLEDE NA GEOGRAFSKI IZVOR
Na tem mestu je čas, da se posvetimo vsem udeležencem štajerskih deželnih zborov glede na njihov geografski izvor. Ti udeleženci niso izvirali le z današnje slovenske in avstrijske Štajerske, temveč tudi iz takratne vojvodine Avstrije, s čeških in z ogrskih dežel ter od drugod. Številčno so plemiče današnje slovenske Štajerske mnogokrat prekašali. Današnja slovensko-avstrijska državna meja v 13. stoletju seveda še ni obstajala. Razne rodbine štajerskih deželanov južno od nje so bile popolnoma polnopravne članice
35
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
Martin BELE et al. : ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBORI MED LETOMA 1246 IN 1311, 27-54
štajerske deželne zveze, ravno tako kot tiste severno. Udeleženci zborov so se v prvi vrsti razlikovali glede na svojo (ne)pripadnost štajerski deželni zvezi, ministerialni ali svoboden izvorter posesti,gradove in vojaštvo, ki so ga v praksi kontrolirali. Na zborih so bili torej mnogokrat navzoči tudi plemoči, ki niso bili članištajerske deželne zveze ali tujci, ki z njo pred tem sploh niso imeh nobenega opeavka. Tja so prišli kot pomembni vojskovodje, vojaki ali uradntki vladarjev, ki so st o/ nekem trenutku lastili štajerski vojvodski prestol. Poleg vseh naštetih so se v hstknah, izdanah va dežslnih zborih, večkrat znašli tedi razni uradniki in meščnoii. Kernas v ses raziskavi zanimajo predvsem plemiči in visoka duhovščina, uradnikov in meščanov v svoj sledemnprikaz nismo vključili. Za konec naj le še panovno opozorimo, da so ohranjeni podaoki gltde udeležbe na raznih deželnih zborih večkrat zelo ekopi. V teh primerih bomo navedli k znane podatke, a z opozorilom, da si bralez na njihorn patllaginemore ustvaritinatenčne slike.
Z današnje sloeensie Štajerske: 2 Iloeeia. Z današnje avstrijske Štajerske: 8 ljudi. S Koroške: 3 ljudje. Iz Avstrije: 0 ljudi. S lešiiO težel: 0 ljeti. Z ogrskih dežel: 0 ljudi. Ot tiegkt: 1 lloeei.
Grafi: 1. deželnizboravgusta 1249vGraslabupriNeumarktu, pod vodstvom cesarjevega namestnika grofa Majnharda III. Goriškega. 14 udeležencev (UBSt III, št. 54; Mell, 1929, 120).
Z današnje slovenske Štajerske: 6 ljudi. Z današnje avstrijske Štajerske: 9 ljudi. S Koroške: 2 človeka. Iz Avstrije: 0 ljudi. S čeških dežel: 0 ljudi. Z ogrskih dežel: 2 človeka. Od drugod: 0 ljudi.
Graf 2: 2. deželni zbor septembra 1254 v Gradcu, pod vodstvom ogrskega glavarja bana Štefana. 19 udeležencev (UBSt III, št. 150-151; Mell, 1929, 120).
36
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
Martin BELE! eiaLŠTAJERSKIDEŽELNI ZBORI MED LETOMA1246 IN 1311, 27-54
Z današnje slovenske Štajerske: 5 ljudi. Z današnje avstrijske Štajerske: 0 ljudi. S Koroške: 0 ljudje. Iz Avstrije: 0 ljudi. S čeških dežel: 0 ljudi. Z ogrskih dežel: 0 ljudi. Od drugod: 1 človek.
Graf 3: 3. deželni zbor decembra 1254 v MariBoru, pod vodstvom dižrlnrga sodnika Gotfrida II. Mariborskrga. 6 udilžincrv (dBSt III, Zt. 155-156; Kronrs, 1865, 6i).
Z današnje slovenske Štajerske: 4 ljudje. Z današnje avstrijske Štajerske: 12 ljudi. S Koroške: 0 ljudi. Iz Avstrije: 1 človek. S čeških dežel: 0 ljudi. Z ogrskih dežel: 1 človek. Od drugod: 0 ljudi.
Graf 4: 4. dežžlnizbor jrnuerja 1255 vGradcu,poB vodstvom dižrlnrga sodnika Gotfrida II. Mariborskrga. 18 udiližincrv (mStlU št. 161-Z63; KronSs, 1865, 69K
Z današnje slovenske Štajerske: 1 človek. Z današnje avstrijske Štajerske: 6 ljudi. S Koroške: 0 ljudi. Iz Avstrije: 0 ljudi. S čeških dežel: 0 ljudi. Z ogrskih dežel: 0 ljudi. Od drugod: 0 ljudi.
Graf 5: 5. držrlni zbor rudes IZ55 v Gradcu, po vodstvom držilniga sodnika Gotfrida II. Mariborskrga. i udiližincrv (dBSt III, Zt. 1i8; Kronrs, 1865, 60).
37
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
Martin BELE et al. : ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBORI MED LETOMA 1246 IN 1311, 27-54
Z današnje slovenske Štajerske: 2 človeka. Z današnje avstrijske Štajerske: 3 ljudje. S Koroške: 1 človek. Iz Avstrije: 1 človek. S čeških dežel: 0 ljudi. Z ogrskih dežel: 0 ljudi. Od drugod: 1 človek.
Graf 6: 6. deželnizbor oktobra 1256 v Gradcu, pod vodstvom deželnega sodnika Gotfrida II. Mariborskega. C udeležencev (UBSt III, št. 606-603; Krones, 1C65, 69).
■ 1		Z današnje slovenske Štajerske: 1 človek.
■ 2		Z današnje avstrijske Štajerske: 12 ljudi.
■ 3		S Koroške: 0 ljudi.
■ 1		Iz Avstrije: 0 ljudje.
■ 5		S čeških dežel: 0 ljudi.
■ 6		Z ogrskih dežel: 3 ljudje.
7		Od drugod: 0 ljudi.
Graf 7: 7. deželni zber mato 12o9 v Gradcu, pod eodstvom mladega ogrskega kralja Štefana V. 16 udeležencev (UBSt III, št. 667-669).
■ 1		Z današnje slovenske Štajerske: 5 ljudi.
■ 2		Z današnje avstrijske Štajerske: 6 ljudi.
■ 3		S Koroške: 2 človeka.
■ 4		Iz Avstrije: 0 ljudi.
■ 5		S čeških dežel: 0 ljudi.
■ 6		Z ogrskih dežel: 0 ljudi.
7		Od drugod: 3 ljudje.
Graf 8: 8. deželni zborZonec leta 125o na Ptujo^od vodstvom deželnega sodnih! Vulfinga Sfabenber 6kega. 16 udeležencev (UBStIII, št. 679-6C0).
38
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
Martin BELE et al.: ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBORI MED LETOMA 1246 IN 1311, 27-54
Z današnje slovenske Štajerske: 8 ljudi. Z današnje avstrijske Štajerske: 30 ljudi. S Koroške: 8 ljudi. Iz Avstrije: 6 ljudi. S čeških dežel: 9 ljudi. Z ogrskih dežel: 0 ljudi. Od drugod: 1 človek.
Graf 9: 9. deželni zbor decembra 1260 v Gradcu, po vodstvom češkega kralja Otokarja Premysla. 62 udeležencev (UBSt IV, št. 8-15).
Z današnje slovenske Štajerske: 6 ljudi. Z današnje avstrijske Štajerske: 11 ljudi. S Koroške: 0 ljudi. Iz Avstrije: 0 ljudi. S čeških dežel: 1 ljudi. Z ogrskih dežel: 0 ljudi. Od drugod: 2 človeka.
Graf 10: 10. deželni zborjulija 1261 vMariboru, pod vodstvom češkega glavarja Voka Roseelerškega. 20 udeležencev (UBSt IV, št. 41-42).
11. deželni zbor leta 1261 v Leobnu, pod vodstvom češkega glavarja Voka Rosenberškega. Poleg njega sta poznana le dva udeleženca, namreč Friderik V. Ptujski ter (Leopold ali Rudolf II.) Stadeški (UBSt IV, št. 43).
39
ACTAHISTRIAE ♦ 26 ♦ 20J^J3 ♦ H
Martin E^ELE eii^Iii^T^VJEILi^KIIDPEŽELlil ZBORIMED LETOMAIRosM Bil, 27-54
Z ŽInIŠnjn slovenske ŠtIjnlskn: 2 človeka. Z današnje avstrijske Štajerske: 10 ljudi. S Koroške: 0 ljudi. Iz Avstrije: 0 ljudi. S čeških dežel: 1 človek. Z ogrskih dežel: 0 ljudi. Od drugod: 0 ljudi.
Graf 11: 12. deželii zbor decembra 1262 v Gradci, pod vodstvom če2CeTa Tlavarja 2Cofa Briia Olomi2CeTa. 13 ideležeicev (UB2t IV, 2t. 86).
Z današnje slovenske Štajerske: 1 človek. Z današnje avstrijske ¡Štajerske: 1 ljudi. S Koroške: 0 ljudi. Iz Avstrije: 10 ljudi. S čeških dežel: 5 ljudi. S ogrskih dežel: 0 ljddi. Od ddrugod: 5 ljudi.
Graf 12!: 13. deželni zboraprila 1265 u GradHU, pod vodstvom če2CeTa kralja Otokarja Paemysla. 36 udeležencev (UB2t IV, 2t. 162-165; Michar, 1850, 310).
S današnje alovenske Štajerske: 0 ljudi. S današnje avstridske Štajerske: 10 ljudi. S Koroške: 0 ljudi. Iz Avstrije: 0 ljudi. S oeških dežžl: 2 človeka. O ogrskih dežel: 0 ljudi. Od drugod: 0 ljudi.
Graf B3i 14. deželni zbor mama 1265 v JudenbirTi, pod vodstvom če2CeTa Tlavarja 2Cofa Briia Olomi2CeTa. 10 ideležeicev (UB2t IV, 2t. 162; Michar, 1850, 308).
40
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
Martin BELE et al.: ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBORI MED LETOMA 1246 IN 1311, 27-54
Z današnje slovenske Štajerske: 14 ljudi. Z današnje avstrijske Štajerske: 5 ljudi. S Koroške: 1 človek. Iz Avstrije: 0 ljudi. S čeških dežel: 2 človeka. Z ogrskih dežel: 0 ljudi. Od drugod: 6 ljudi.
Graf 14: 15. deželni zbor junija 1265 v Mariboru, pod vodstvom češkega glavarja škofa Bruna Olomuškega. 28 udeležencev (UBStIV, št.179-181a).
16. deželni zbor decembra 1268 v Gradcu, pod vodsS/om češkega glavarja škofa Bruna Olomuškega. Poleg njega poznani le trije udeleženci, mmreč H erbord Füllsteinski, sekovski
škof Bernhard in Albert iz Hornegga (UBSt IV, št. 303-304; Muchar, 1850, 328).
Z današnje slovenske Štajerske: 0 ljudi. Z današnje avstrijske Štajerske: 15 ljudi. S Koroške: 0 ljudi. Iz Avstrije: 0 ljudi. S čeških dežel: 1 človek. Z ogrskih dežel: 0 ljudi. Od drugod: 0 ljudi.
Graf 15: 17. deželni zbor aprila 12!69 v leobnu, pod vodstvom deželnega sodnika Herborda Flllsteinskega. 16 udeležencev (UBStIV, št. 332; Vrones, 1865, 71).
41
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
Martin BELE et al.: ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBORI MED LETOMA 1246 IN 1311, 27-54
Z današnje slovenske Štajerske: 6 ljudi. Z današnje avstrijske Štajerske: 9 ljudi. S Koroške: 3 ljudje. Iz Avstrije: 0 ljudi. S čeških dežel: 3 ljudje. Z ogrskih dežel: 0 ljudi. Od drugod: 0 ljudi.
Graf 16: 18. deželni zbor avgusta 1269 v Gradcu, pod vodstvom češkega glavarja škofa Bruna Olomuškega. 21 udeležencev (UBSt IV, št. 352).
Z današnje slovenske Štajerske: 3 ljudje. Z današnje avstrijske Štajerske: 12 ljudi. S Koroške: 0 ljudi. Iz Avstrije: 0 ljudi. S čeških dežel: 1 človek. Z ogrskih dežel: 0 ljudi. Od drugod: 1 človek.
Graf 17: 19. deželni zbor oktobra B2 70 v Mariboru, pod vodstvom češkega glavarja Burkharda Klingenberškega. 17 udeležencev (UBSt IV, št. 390).
42
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
Martin BELE et al. : ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBORI MED LETOMA 1246 IN 1311, 27-54
Z današnje slovenske Štajerske: 5 ljudi. Z današnje avstrijske Štajerske: 36 ljudi. S Koroške: 0 ljudi. Iz Avstrije: 9 ljudi. S čeških dežel: 0 ljudi. Z ogrskih dežel: 0 ljudi. Od drugod: 1 človek.
Graf 18: 20, deželni zbor julija 1274 v Gössu, brez znanega voditelja. 51 udeležencev (UBSt 10, št. 518; Muchar, 1850, 361-362; Irones, 1865, 71-72).2
Z današnje slovenske Štajerske: 0 ljudi. Z današnje avstrijske Štajerske: 9 ljudi. S Koroške: 0 ljudi. Iz Avstrije: 0 ljudi. S čeških dežel: 1 človek. Z ogrskih dežel: 0 ljudi. Od drugod: 0 ljudi.
Graf 19: 21. deželni zbor oktobra 1274 v lobenzu, pod vodstvom deželnega sodnika Ditrika iz Fülme. 10 udeležencev (UBStlO, št.539;Muihar, 1850, 360; Irones, 1865,72).
22. deželni zbor avgusta 1275 v Gradcu, pod vodstvom Ekeharda Dobrenjskega, Iringa, notarja Milote z Dedic ter Brevika, maršala Milote z Dedic. Poleg teh so poznani le še trije udeleženci, namreč Henrik, Vigand in Albero iz Massenburga (UBSt IV, št. 569; Krones, 1865, 72).
2 V Gossu se je poleti 1274 odvilo veliko zborovanje štajerskega plemstva, ki so se mu pridružili tudi nekateri plemiči iz Avstrije. Tam ni bilo prisotnega nobenega češkega plemiča, prav tako tam očitno ni bilo nobene sodne obravnave. Ni torej šlo za klasičen deželni zbor, ampak za zborovanje brez deželnega kneza, kjer se je celo organiziralo proti njemu. Ker so bile teme pogovorov vseeno deželne zadeve in ker se je zbora udeležilo nadpovprečno veliko število štajerskih plemičev, smo omenjeno zborovanje vseeno uvrstili na seznam deželnih zborov.
43
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
Martin BELE eial.: ŠTAJVRSKI DEŽELM ZBORI 1eED LUBOMA 1246 Hi 13n,27-54
Z današnje slovenske Štajerske: 0 ljudi. Z današnje avstrijske Štajerske: 6 ljudi. S Koroške: 2 človeka. Iz Avstrije: 1 človek. S čeških dežel : 0 lj udi. Z ogrskih dežel: 0 ljudi. Od drugod: 4 ljudje.
Graf20: 23. deželni zbor oktobra 1279 vGradcu, podvodstvom kralja Rudolfa Habsburškega. 13 udeležencev (MDC V, št. t00-t02; Muchar, 1850, t18; Krones, 1865, 73).
Z današnje slovenske Štajerske: 1 človek. Z današnje avstrijske Štajerske: 5 ljudi. S Koroške: 4 ljudje. dz Avstrije: 0 ljudi. S čeških dežel: 0 ljudi . Z ogrskih dežel: 0 ljudi. Od drugod: 9 ljudi.
Graf 21: 24. dežetoi cbor oktobra a279 t2 Judenburgu, pod vodstvom kralja Rudolfa Habsburškega. 19 udeležencev (MDC L št 405-406,- Muchar, 18E0, 4E2; Krones, 1M65, 77).
25. deželni zbor na začetku leta 1281 v Gradcu, pod vodstvom kralja Rudolfa Habsburškega. Poleg njega je znan le še en udeleženec, namreč admontski opat Henrik
(Muchar, 1850, 434-435; Krones, 1865, 73).
44
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
Martin BELE et al.: ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBORI MED LETOMA 1246 IN 1311, 27-54
Z današnje slovenske Štajerske: 0 ljudi. Z današnje avstrijske Štajerske: 7 ljudi. S Koroške: 0 ljudi. Iz Avstrije: 4 ljudje. S čeških dežel: 0 ljudi. Z ogrskih dežel: 0 ljudi. Od drugod: 0 ljudi.
Graf 22: 26. deželni zbor decembra 1281 v Mariboru, pod vodstvom deželnega sodnika Otona II. Liechtensteinskega. 11 udedežencev (Ottokars OsUerreichische Renmchronik, vrstice 18655-18672, MG(M Dt Chmn. 5/1, 247; GZMII, št 51-83; Krones, 1865, 73; Muchar, 1050, 437, 440).
27. deželni cbrr avgusta 1213 v Gradcu, pod vodstvom deželnega sodnika Otona II. Liechtensteinskega. Poleg njega so cnani le še štirje udeležene i, admontski opat 5enrik
ter Henrik, Sigand in Albero im Mansenbuoga (Ottokars Osteireichische Reimchronik, vrstice 23216-ž3298: ]at[GH Dt. Cliron. .07; Krone1, 8865; 73).
Z današnje slovenske Štajerske: 1 človek. Z današnje avstrijske Štajerske: 4 ljudje. S Koroške: 3 ljudje. Iz Avstrije: 4 ljudje. S čeških dežel: 0 ljudi. Z ogrskih dežel: 0 ljudi. Od drugod: 4 ljudje.
Graf 23: 28. deželni ztor febrnerje 1284 n Judenburgu, pod vodstvom vojvode AlbcGhta Habsburškega. 16 udeležencev (OttokGrs Osterreichisc)e Reimchronik, vrstice a33it-a338a, MGHZt. 3)ron. i/1, 308-301; MZ3 V, št. 878; Krones, 1811, št. 11; Michar, 1881, 10-11).
45
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
Martin BELE et al.: ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBORI MED LETOMA 1246 IN 1311, 27-54
Z današnje slovenske Štajerske: 0 ljudi. Z današnje avstrijske Štajerske: 10 ljudi. S Koroške: 0 ljudi. Iz Avstrije: 0 ljudi. S čeških dežel: 0 ljudi. Z ogrskih dežel: 0 ljudi. Od drugod: 4 ljudje.
Graf 24: 29. deželni zbor leta 1286 v Zeiringu, pod vodstvom štajerskega glavarja in pisarja admontskega opata Henrika (Krones, 1899, et. 24; Muchar, 1859, 23; Krones, 1865, 74).
30. deželni zbor jeseni 1291 v Gradcu pod vodstvom vojvode Albrehta Habsburškega. Poleg njega je znanih š e pet udeležencev, in sicer Et) erhard I V. Walseejski, admontski
opat Henrik, sekovski škof Leopold I., Friderik Stubenberški, Herman iz Landenberga v Švici, avstrijski maršal. Očitno je tam še zelo dosti drugih udeležencev, vendar jih ne poznamo poimensko (Ottokari Osterreichische ReimcOionik, vrstice 54959-55249, MGH Dt. Chron. 5/2, 735-738; Muchar, 1859, 76-79; Parchegger, 1942, 8-9).
Z 1a/aš/je slovenske Štajerske: 0 ljudi. Z 1a/aš/je avstrijske Štajerske: 4 ljudje. S Koroške: 0 ljudi. Iz Avstrije: 0 ljudi. S čeških dežel: 0 ljudi. Z ogrskih dežel: 0 ljudi. Od drugod: 3 ljudje.
Graf 25:31. deželm zboo novvmbra 1294 m Fekdkirchnu pri Gradcu, pod vodstvom vojvodi Albrehta Habsburškega. 7 udclcžcžccv (Ottokars Österreichisch: Rcimchronik, vrstic: 60410-60476, MGH Dt. Chron. 0/2, 802; Orones, 1891, št. 0r-0i; Orones, 1860, 70; Muchar, 1800, 18).
46
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
Martin BELE et al. : ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBORI MED LETOMA 1246 IN 1311, 27-54
32. deželni zbor v Dunajskem Novem mestu marca 1299, pod vodstvom kralja Albrehta Habsburškega in njegovega sina Rudolfa. Očitno prisotni tako Štajerci kot Avstrijci (Ottokars Österreichische Reimchronik, vrstice 74060-74075, MGH Dt. Chron. 5/2, 977; Krones, 1865,75; Muchar, 1859, 132-133).
Z današnje slovenske Štajerske: 1 človek. Z današnje avstrijske Štajerske: 3 ljudje. S Koroške: 1 človek. Iz Avstrije: 1 človek. S čeških dežel: 0 ljudi. Z ogrskihdežel: 0 ljudi. Od drugod: 3 ljudje.
Graf 26: 33. deželni zbor septembra 1299 v Mariboru, pod vodstvom deželnega glavarja Ulrika Walseejskega. 9 udeležencev (Ottokars Osterreichische Reimchronik, vrstice 74115-74140, MGHDt. Chron. 5/2, 978; KroneSj 1899, št. 69; GZMII, št. 89-90; Krones, 1865, 75).
Z današnje slovenske Štajerske: 1 človek. Z današnje avstrijske Štajerske: 8 ljudi. S Koroške: 1 človek. Iz Avstrije: 1 človek. S čeških dežel: 0 ljudi. Z ogrskih dežel: 0 ljudi. Od drugod: 1 človek.
Graf 27: 34. deželni zbor aprila 1302 v Judenburgu, pod vodstvom deželnega glavarja Ulrika Walseejskega. 13 udeležencev (Ottokars Österreichische ReimcOronik, vrstice 7ei1b-7eie0, MGH Dt. COron. b/3, 978; Krones, 1899, št. 73; MucOar, 18b9, 148-149; Krones, 186b, 7b).
47
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
Martin BELE et al. : ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBORI MED LETOMA 1246 IN 1311, 27-54
Z današnje slovenske Štajerske: 4 ljudje. Z današnje avstrijske Štajerske: 5 ljudi. S Koroške: 1 človek. Iz Avstrije: 1 človek. S čeških dežel: 0 ljudi. Z ogrskih dežel: 0 ljudi. Od drugod: 2 človeka.
Graf28: 35.deželni zbor junija 1302v Gradcu, pod vodstvom vojvode Rudolfa III. Habsburškega. 13 udiližinciv (GZMII, št. 98-99; Muchar, 1859, 147).
36. deželni zbor leta 1303 v Gradcu, po) vodsfrom kralja Albrehta Habsburškega. Poleg njega znan le še en udeleženec, nanreč Albrehtov sin Rudolf III. (Ottokars Österreichische Reimchronik, vrstice 81925-81949, MGH Dt. Chron.5/2, 1073; Michar, 1859, 145; Krones, 1865, 75-76).
Z današnje slovenske Štajerske: 0 ljudi. Z današnje avstrijske Štajerske: 5 ljudi. S Koroške: 2 človeka. Iz Avstrije: 0 človek. S čeških dežel: 0 ljudi. Z ogrskih dežel: 0 ljudi. Od drugod: 3 ljudje.
Graf 29: 37. deželni zbor decembra 1308 v Gradcu, pod vodstvom vojvode Friderika Habsburškega. 1Z udeležencev (RHSt I, št. 43-45).
48
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
Martin BELE et al.: ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBORI MED LETOMA 1246 IN 1311, 27-54
Z današnje slovenske Štajerske: 3 ljudje. Z današnje avstrijske Štajerske: 10 ljudi. S Koroške: 2 človeka. Iz Avstrije: 0 človek. S čeških dežel: 0 ljudi. Z ogrskih dežel: 0 ljudi. Od drugod: 2 človeka.
Graf30: 38. deželni zbor oktobra 1309 v Gradcu, pod vodstvom deželnega glavarja Ulrika I. Walsttjsktga. 17 udeležencev (Ottokars OsterreilVisiVe ReimiVronik vrstice 98390-98515, MGHDt. OVron. 5/2, 1275; RHStI št. 122-124. Muchar, 1859, 178-179; Krones, 1865, 76).
Z današnje slovenske Štajerske: 3 ljudje. Z današnje avstrijske Štajerske: 2 človeka.
S Koroške: 7 ljudi. Iz Avstrije: 2 človeka. S čeških dežel: 0 ljudi. Z ogrskih dežel: 0 ljudi.
Od drugod: 3 ljudje.
Graf 31: 39. deželni zbor maja ali junija 1310 v Gradcu, pod vodstvom vojvodi Friderika Habsburškega. i7 udeležencev (CZL, št. 15; Krones, ilii, št. l7-li; MDC VII, št. 574, 576; RHStI, št. ili-ii2; Muchar, il5i, ilO-ili; Krones, ilC5, 76).
49
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
Martin BELE et al.: ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBORI MED LETOMA 1246 IN 1311, 27-54
Udeleženci z današnje slovenske Štajerske.
Udeleženci z današnje avstrijske Štajerske.
Udeleženci s Koroške.
Udeleženci iz Avstrij e.
Udeleženci s čeških dežel.
Udeleženci z ogrskih dežel.
Udeleženci od drugod.
Graf 32: Povprečje vseh deželnih zborov med letoma 1246 in 1311.3
ZAKLJUČEK
Gledano v celoti, so daleč mjvečj i odstotek udeležencev ntajersldh deželnih zborov predstavljali plemiči invisoka duhovščina e podeočja današnje avstrijske Štajerske (53 %), sledili pa so jim tistl s? področja današnje tlovenske Štajerpke (16 %). Najmanj je bilo tistih iz ogrskih dežel (1 %). Pavprečno (tevilo udeležencev na deželnem zboru je bilo 18, vendarse je le-to od zbora doztora zelo epreminjaln . Da(eč največ obiskovalcev je imel deželni zbor konec leta 1260 5/ Gradcu, koje češki kralj Otokar Premysl prišel tja kot novi deželni knez (UBSt IV, št. 8-15). Prav tako se jih je izjemno veliko število zbrale slabit 1č j(t kasneje, ke ss j( bile treba jestetetati, kake istega tjaSarja pregnati iz dežele (Muchar, 1850, 361; Krones, 1865, 71-72). čekli smo, da za osem štajerskih deželnih zborov ni zadostmh podatkov gkde udeležbe (zato v sledečem grafikonu tudi eise prikazan i). Nobenega dvoma ei, Sa se bili ebiskaei jsSsbes ket tsi Srugi. MerSa je bilo udeležencev zbora jeseni 1291 v Gradcu (takrat se je Albreht sprl s štajerskim plemstvom, ki je zahtevalo potrditev jeorgenbertkega ročina) veliko višje od povprečja, a že omenjeni Otokar iz Geule jih je v svoji kroniki omenil le šest. Prav tako lahko domnevamo, da je bilo mnogo plemstva v Gradcu na začetku leta 1281 (Huldigung, Landesteiding und Gericht), ko je tja prišel kralj Rudolf Habsburški in v Dunajskem Neten mestu 18 let kasneje, ke sta tan bila (jeget sie Albreht ie teuk RuSelf III. (Ottokars Österreichische čeimchromk, vrstice 18740-18777, 74060-74075, MGH Dt. thron. 5/1 in 5/2, 248-249, 977, 1421, 1431 (Übersicht über den Inhalt der čeimchromk); Muchar, 1810, Č3Č-Č31; Kreees, 18Z1, 73).
t Pri izračunu povprečja smo sicer izpustili osem deželnih zborov (št. 11, 16, 22, 25, 27, 30, 32, 36), za katere imamo glede udeležbe preskope podatke.
50
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
Martin BELE et al.: ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBORI MED LETOMA 1246 IN 1311, 27-54
Graf 33: Število udeležencev na posameznih deželnih zborih.
Med udeleženci štajerskih deželnih zborov poleg gospodov Ptujskih še najbolj izstopaj! pripadniki rodbin grofov Pfannberških ter gospodov Stadeških, Stubenberških in Liechtensteinskih. Ogrskih in čeških udeležencev ni skupaj v nobenem primeru. To je glede na politični razvoj dogodkov razumljivo, saj sta bili orgska in češka stran v obravnavanem obdobju tekmici za oblast na Štajerskem. Kot se zdi, je ogrski državni vrh na Štajersko poslal manj plemstva in višjih uradnikov kot kasneje češki. Ogrski kralj se je (vsaj pred prvim uporom Štajercev) očitno zanašal le na svojega glavarja bana Štefana (druge deželne službe pa prepuščal domačinom). V nasprotju s tem je Otokar Premysl češkim plemičem poleg glavarske podelil tudi nekaj drugih štajerskih deželnih služb. V času po letu 1278 se na štajerskih deželnih zborih pojavi tudi nekaj plemičev iz švicarskega in švabskega prostora, v dveh primerih pa so med udeleženci celo saški vojvoda Albreht II., Friderik III. (grof v Nurnbergu) ter Eberhard I. (grof iz Katzenelnbogna na današnjem Pfalškem) - vsi pomembni zavezniki Rudolfa Habsburškega, od leta 1278 nespornega gospodarja v deželi (MDC V, št. 400-402, 405-406).
51
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
Martin BELE et al.: ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBORI MED LETOMA 1246 IN 1311, 27-54
THE REGIONAL ASSEMBLIES IN STYRIA BETWEEN 1246 AND 1311
Martin BELE
University in Maribor, Faculty of Arts, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenia e-mail: martin.bele@gmail.com
Tone RAVNIKAR
University in Maribor, Faculty of Arts, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenia e-mail: tone.ravnikar@guest.arnes.si
Andrej HOZJAN
University in Maribor, Faculty of Arts, Koroška cesta 160, 2000 Maribor, Slovenia e-mail: andrej.hozjan@um.si
ABSTRACT
Topic of the research is the regional assemblies that took place in Styria between 1246 and 1311. During the considered time period 39 of these regional assemblies, which we can still trace from sources, took place. The intention of the research was to analyze these assemblies considering the geographical origin of the participants and also to expose those participants from the present-day's Slovenian Styria. In light of the fact that many sources about these regional assemblies are scant, one often cannot get a very clear picture based on those sources. While writing this research the authors used Austrian and Slovenian literature dealing with medieval history. From among the primary sources the so called Austrian Rhyme Chronicle by Ottokar aus der Gaal must be especially highlighted.
People who took part in these Styrian regional assemblies originated from all parts of the duchy of Styria but there were also newcomers from elsewhere. Political situation in Styria during this time period was changing rapidly, Styria itself was also ruled by different lords. Before the Habsburgs permanently got hold of it in 1278, the most successful Styrian rulers were Bela IV of Hungary (1254-1260) and Ottokar II of Bohemia (1260-1276). Overall the largest percentage of the assembly attendants was the one from the present-day's Austrian Styria (53 %), followed by the one from present-day's Slovenian Styria (16%). Those with the smallest percentage came from the Hungarian territories (1%). The average number of those present at an assembly was 18, although that number varied greatly from assembly to assembly. We lack sufficient sources for 8 of the known assemblies, but there is no doubt the number of their attendants was very similar to those that are sufficiently known.
Keywords: regional assembly, regional association, regional governor, styrian regional law, duchy of Styria, the noble family of Ptuj, the noble family of Žovnek
52
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
Martin BELE et al.: ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBORI MED LETOMA 1246 IN 1311, 27-54
VIRI IN LITERATURA
CKL - Celjska knjiga listin I: listine svobodnih gospodov Žovneških do leta 1341. Kos, D. (ur.). Ljubljana, Celje, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Muzej novejše zgodovine, 1996. GZM II - Gradivo za zgodovino Maribora II. Mlinaric, J. (ur.). Maribor, Pokrajinski
Arhiv Maribor, 1980.
MDC V - Monumenta historica ducatus Carinthiae (MDC), V Wiessner H. (ur.).
Klagenfurt, Kleinmayr, 1956. MDC VII - MDC, VII. Wiessner H. (ur.). Klagenfurt, Kleinmayr, 1961. Ottokars Österreichische Reimchronik - Monumenta Germaniae Historica. Scriptorum qui vernacula lingua usi sunt. Tomi V. Pars I, II. Gesellschaft für ältere deutsche Geschichtskunde. Joseph Seemüller, J. (ur.). Hannover, Hahnsche Buchhandlung, 1890, 1893.
RHSt I - Regesten des Herzogtums Steiermark, Erster Band, 1308-1319. Weisflecker, H.
& A. Redik (ur.). Graz, Historische Landeskommission für Steiermark. UBSt III - Urkundenbuch des Herzogthums Steiermark III. Zahn, J. v. (ur.). Graz, Verlag
des Historischen Vereines, 1903. UBSt IV - Urkundenbuch des Herzogtums Steiermark, Vierter Band: 1260-1276. Appelt, H. & G. Pferschy (ur.). Wien, Verlag Adolf Holzhausens Nachfolger, 1975.
Bele, M. (2012): Posesti Krške škofije na področju današnje slovenske Štajerske v drugi
polovici 13. stoletja - 1. del. Studia Historica Slovenica, 12, 2-3, 543-571. Bele, M. (2016): Friderik V. Ptujski. Kronika, 64, 2, 135-146.
Brunner, O. (1990): Land und Herrschaft: Grundfragen der territorialen Verfassungsgeschichte Österreichs im Mittelalter. Darmstadt, Wissenschaftliche
Buchgesellschaft.
Dopsch, H. et al. (1999): Die Länder und das Reich: der Ostalpenraum im Hochmittelalter. Wien, Ueberreuter.
Komac, A. (2006): Od mejne grofije do dežele: Ulrik III. Spanheim in Kranjska v 13.
stoletju. Ljubljana, Zgodovinski inštitut Milka Kosa ZRC SAZU. Kosi, M. (2008): Dežela, ki je ni bilo: Posavinje med Kranjsko in Štajersko od 11. do 15.
stoletja. Studia Historica Slovenica, 8, 2-3, 527-564. Krones, F. (1865): Vorarbeiten zur Quellenkunde und Geschichte des mittelalterlichen Landtagswesens der Steiermark. Beiträge zur Kunde steiermärkischer Geschichtsquellen, 2, 26-113.
Krones, F. (1899): Urkunden zur Geschichte des Landesfürstenthums, der Verwaltung und des Ständewesens der Steiermark: von 1283-1411 in Regesten und Auszügen. Graz, Selbstverlag der historischen Landes-Commission. Krones, F. (1900): Landesfürst, Behörden und Stände des Herzogthums Steier: 1283-1411. Graz, Forschungen zur Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte der Steiermark.
53
ACTA HISTRIAE • 26 • 201S • 1
Martin BELE it al:. ŠTAJERSKI DEŽELNI ZBORI MED LETOMA 1246 IN 1311, 27-54
Mell, A. (1929): Grundriß der Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte des Landes
Steiermark. Graz, Wien, Leipzig, Historische Landeskommission für Steiermark. Mlinaric, J. (2006): Župnija sv. Janeza Krstnika v Mariboru v srednjem veku. Studia
Historica Slovenica, 6, 2-3, 297-308. Muchar, A. v. (1850): Geschichte des Herzogthums Steiermark, Theil V. Grätz, Damian und Sorge.
Muchar, A. v. (1859): Geschichte des Herzogthums Steiermark, Theil VI. Grätz, Damian
und Sorge.
Niederstätter, A. (2001): Österreichische Geschichte. Die Herrschaft Österreich: Fürst
und Land im Spätmittelalter. Wien, Ueberreuter. Pirchegger, H. (1942): Gerschichte der Steiermark 1282-1740. Graz, Wien, Leipzig, Verlag der Universitäts-Buchhandlung Leuschner & Lubensky.
Ravnikar, T. (2006): Kraji na slovenskem Štajerskem in Maribor v srednjem veku.
Studia Historica Slovenica, 6, 2-3, 279-296. Ravnikar, T. (2007): Po zvezdnih poteh, Savinjska in Šaleška dolina v visokem srednjem
veku. Velenje, Muzej Velenje. Ravnikar, T. (2008): Posesti Plemiške družine iz Orta na Savinjskem. Studia Historica
Slovenica, 8, 2-3, 565-583. Štih, P. (2006): K predzgodovini mesta Maribor. Studia Historica Slovenica, 6, 2-3, 243-260.
Vilfan, S. (1961): Pravna zgodovina Slovencev, od naselitve do zloma stare Jugoslavije. Ljubljana, Slovenska matica.
54